134. številka. Ljubljana, v četrtek 16. junija. XX. leto, 1887. Izhaja vt,ak dan ivefer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s t t i j s ko-o g ersk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto Ifl gld.. za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniftvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, „Gledališka stolba". Dpravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Nemški Schulverein in Slovani. Čeravno so zlasti tudi Slovenci že mnogo pre mišljevali o namerah in delovanji Nemškega Schul-vereina, in je bilo to društvo povod praktičnim ukrepom, ki se izvršujejo doslej mej Čehi in tudi mej" nami že nekoliko, je vender še vredno, da zabeležimo nekoliko podatkov in ižjav^jjfcalere je razglasil zadnji občni zbor tega m mškega društva. Zborovalo je društvo na Binkošti, kakor pred 7 leti ob osnovi, zopet na Dunaji. Kakor poročajo natančno, zastopanih je bilo na tem glavnem zboru 683 krajni h skupin in 1755 odposlancev. Poleg mnogih nemških voditeljev iz Avstrije, došli so tudi zunanji dejatelji in pospe-ševatelji nemške kulture. Mej njimi: dr. Falken-steiu, načelnik Občega nemškega Schul-vereina, dr. Hermann, zastopnik saksonske deželne zveze, dr. Raab, zastopnik za M on u-kovsko društvo v brambo nemških interesov v tujih krajih, itd. V glavni dvorani Dunajskega glasbenega društva, nastopilo je mnogo raznoterih govornikov in poročevalcev. Iz poročil je posneti, da je bilo do 1. maja t. 1. 1174 krajnib, mej temi 88 ženskih in dekliških krajnih skupin. Skupno število vseh udov znaša že 120.000 itd. Društvo bo imelo kmalu sto zavodov v svoji lasti. Na teh zavodih poučujejo tudi v petji, glasbi in obrti; društvo podeljuje učila, je osnovalo že 16 knjižnjic, je nastavilo na 53 krajih „ vrle" učne Bile in je delilo Častna darila ravno tolikim učiteljem v spodbujo, je plačevalo šolnino za uboge otroke, je oddajalo tudi štipendije — n. pr. v Mariboru — in je nastavilo popotnega učitelja na južnem Češkem. Društvo je delovalo in deluje sosebno mej Čehi in Slovenci; poročevalec pa se pritožuje, da je jako sitno snovati šole v pomešanih okrajih na Češkem, in kjer neki ne teče vse gladko zastran „češke duhovščine", popisuje se ve da razmere osnovnih šol tudi na Kranjskem. Pa tudi nižja Avstrija se gospodom zdi že prečeška, in zato hočejo delovati tukaj v „Čecho-Niederbsterreich" s pomnoženimi močmi. Mabel Vaughan. (Roman. V angleškem spisala Marija S. Cummins, poslovenil J. P—ski.) Dvajseto poglavje. (Dalje.) Le malo so se peljali tja doli po Široki ulici kar je Mabel zmislila se na nekaj novega, ter ukazala kočijažu, naj obrne in pelje domov. Alik jo je bistro pogledoval, Murrav pa se je zajokal, a nje smehljanje ja je kmalu umirilo. „Dragi moj, le za trenotek," rekla je Murrayu z dobrikajočim glaBom, „saj ne pojdem z voza, le s Cecilijo čem govoriti. Donald, pozvoni no," rekla je Mabel, ko so pred očino hišo se ustavili. Precej je došel sluga doli po stopnjicah, da bi izvedel nje ukaze. Zaklicala mu je na začudenje poslušalcev: „ Cecilija naj mi prinese škotsko ogrinjalo in veliko blazino, — Robert, ne, dve blazini, nadaljevala je, ko je sluga odhajal, da bi nje naročila izvršil. Cecilija je smehljaje se prinesla zahtevane reči ter je v kočijo spravila. Načelniku dr. WVitIofu je posebno Kranjska no srci; glede na to povzdiguje Turjaške plemiče, samo da bi žolč i/lil nad celim slovenskim narodom. Njemu, ki je tudi državni poslanec, ne dopušča vest, da bi razkril resnico, da so namreč rokodelski fantalini mazali znani spomenik; on prišteva te „oskrumbe" kot „privilegium odiozutn našega veka in v tem slovenskega naroda za vse čase." Da bi še bolj sekal po Slovencih, ponosno omenja, da „Schulverein" deluje tudi na šolskem poli po načelu .-amodelja; in tako da je osnovalo društvo iz lastne moči „evetočo obrtno" lesno šolo v Kočevji, in ila je prosilo za zmerno d ržavno pomoč še le potem, ko je že samo nekaj storilo. Ta šola pa da ne spodbuja slovenskih sosedov v posnemanje, da bi nastopili jednako pot. Slovenci zahtevajo rajši od države, da bi jim ona popolnem sama osnovala tako šolo. „Nam pa še na misel ne pride, da bi zahtevali podpor od obrin za take zavode." Kmalu potem pa pristavlja, da so dali društvu znatne zneske deželni zbori, n. pr. nižje -avstrijski in $tnj«i*Mkf. Tu nam je tega logičnega presojevalca vender zavrniti nekoliko. Petindevetdeset odstotkov slovenskega prebivalstva na Kranjskem ima vender pravico iskati podpore pn državi, če sploh je država dolžna snovati obče šolske zavode. In če se zdi državi primerno podpirati tako šolo še za manj nego pet odstotkov nemškega prebivalstva v isti deželi, ista država pač ne more odtegniti primerne podpore za neprimerno veče število slovenskega prebivalstva. Hudobija pa tiči v tem, da dr. Weitlof za-mulči na občnem zboru vse nemške jednake zavode po drugih deželah, kjer jih tudi država vzdržuje od nekdaj. Jednaka sofistika pa je tudi v tem, da dr. "VVeitlof preobrača stvari, češ, da „Schulverein" dela iz lastne moči, da ne dobiva podpor od drugod, v tem ko priBtavlja, da deželni zbor štajerski mu je podelil znatno pomoč. Od kod prihaja ta pomoč? Ali samo iz žepov nemškega prebivalstva na Štajerskem ?" Ali ne tudi iz davkov slovenskega prebivalstva te dežele? In ako gospoda „Kaj se bodemo vso noč vozili?" vprašal je Murrav nekoliko vznemirjen, Alikov obraz pa je bil kot cela knjiga vprašanj. A Mabel ni odgovorila ter se je le smehljala. „Obrni tu noter," rekla je Donaldu, ko so bili do ozke ulice došli „0h! jaz vem, jaz vem!" zakričal je navadno mirni Alik, ko je zapazil pot, ki je k udovi Kopovi držala. „Tetka, vi hočete Rozo s seboj vzeti." Mabel mu je prikimala. Murrav je na sedeži kar gori in doli odBkakoval ter je radosti z rokami ploskal. Alik je ves zamišljen in začuden teti v obličje zrl. Mabel je skoro izpozabila zadnjo grenko prevaro, misleč, koliko veselja bode napravila. Kdo bi Blikal začudenje, veselje, radost v hiši vdove, ko so ponoBDi konji se ustavili pred vrati, ko so naznanili namen svojega dohoda in ko so se nadrobno premišljene priprave za ugodnost male bolnice neverjetno na popolnem gotovo postavile. Solze lile so prek lic srečnega hvaležnega otroka; nialo-besedna mati pa je toli zelo izpozabila navadno svojo hladnost, da je roko Mabeli na ramo položivši vskliknila: „Bog naj vas blagoslovi! Roza je pram toliko hrepenela iti malo ven na kmete! Oh, pri srci jej bode, kot bila bi v raji!" deluje celo na Nižjeavstrijskem proti češkemu prebivalstvu, priznava ob jednetn, da tudi v tej deželi so Slovani, ki plačujejo davke, iz katerih zajemlje deželni zbor te pokrajine, in kateri torej s podelitvijo „znatnih zneskov" oddaje tudi iz zaklada slovenskih žuljev podporo nemškemu „Schulvereinu." Sicer pa se to društvo lehko ponaša 8 svojo močjo; njemu prihaja na pomoč ne samo ves nemški narod nemškega cesarstva potom „Občnega nemškega društva", ampak celo iz Amerike. Slovani po pravici obžalujejo, da se ne podpirajo tudi oni skupno v kulturnih interesih, kakeršne jedino neki pospešuje avstrijski Nemški Schulverein. Ti kulturni interesi so pa vender nekako Čudni, če se spominjamo n. pr. besed, ki jih je spregovorila na omenjenem občnem zboru gospa M e i ssn er , načelnica ženske krajne skupine notranjega okraja Dunajskega. „Me (ženske), je reklu oua, smo prevzele to delo, s prepričanjem , da utegne dobiti naša stara Avstrija novo moč [m krepost jedino s silo nemškega duha in uemške vzgoje. (Glasno odobravanje.) Trdna tla, na katerih stoji Nemški Schulverein, so ljubezen do domovine, do nemške Avstrije, kakeršno sta ustvarila Marija Terezija in cesar Jožef." (Ponovljeno odobravanje.) Iz te izjave, s katero se je zlagal ves občni zbor, je razvidno, da, ker ne m ške A vs tr i j e ni, jo hočejo napraviti tudi s pomočjo tega društva. To pa sega vender tudi v politične spremembe in je v nasprotji s trditvami dr. Weitlofa, ki je še na tem zboru trdil, da društvo „ne misli na ponemče-vanje drugih narodnostij." Inako so poročevalci pritožujejo o sitnostih, ki jih ima odbor s snovanjem lastnih šol, gotovo ne izvirajo te nadloge in težave iz zraka, ampak tiče v spoznanih namerah snova-teljev samih. Vsekakor je sumljivo tudi to, da je dr. VVeitlof obečal sicer izročevati statistiko ottOk in učiteljev društveoih šol pojedinim udom, opomnivši pa, da bi ne bilo umestno objavljati takih podatkov v 1 e t n e m p o r oč i 1 u. Ali se ne boji morda g. načelnik, da bi ne prišlo na dan tudi pred slovanskim občinstvom, koliko slovanskih otrok se poučuje na leto po šolah Schulvereinovih? Malo trenotkov pozneje se je Roza, sedeč na blazinah in z Mabelinim ogrinjalom krog naročja, peljala v lehkem razkošnem vozu tja doli po Široki ulici. Nje ozki bledi obraz in tenki suhi život sta bila v najočitnišem nasprotji veliki lepoti in polni milobi Mabele, ki se je naprej pripognila, da bi blazine pri nogah zopet uredila ter prijazno povprašala, ali jo drdranje voza kaj zdeluje. Roza se je ozirala po ulici gori in doli ter je z jednim pogledom videla in razumela sto in sto zanimivih stvarij. Od nasprotne strani sta jo opaLovala Alik in Murrav ter jo sedaj na to, sedaj na ono opozarjala. Njiju živahna lica so pričala, kako prisrčno sta so nje radosti veselila. A mesto in šum po njem je Roza razmerno dobro poznala; ta vožnja je res pomnožila nje vednosti in skušnje, a popolnem novega jej vender nič ni ponudila. Sedaj so se približavali bateriji, ko je skozi oboke visokih brstov zagledala temnosinje morje v zatonu, bela jadra v solnčnih žarkih se blesteča in zelene otoke onoatran vode, gledala je vsa začudena, nje mala postava se je, tako se je vsaj zdelo, povečevala in iztegala, nje prsi bo se napele, sklenila je nežni roki ter je vskliknila z dolgim vsklikom začudenja in spoštovanja. Mabel in Pa poglejmo rajši, kako bi se učili Slovani od Nemcev glede na šolska društva. Govor poslanca Hrena v državnem zboru dne 26. maja 1 887. (Konec.) Ako visoka vlada nastopi ta pot, imela bode v peticijah uradništva, ki so že došle in katere še pridejo, jako dobro gradivo za njeno delo, katero priporočam posebno njenej pozoruosti. Tu opozarjam na spomenico splošnega uradniškega društva na Dunaji, katero tako zaslužno deluje za državne koristi; v njej najdete toliko migljajev, nasvetov in predlogov, kako bi se ustreglo potrebam in željam uradništva. Jaz samo v dveh točkah ne odobravam dotičnih predlogov, kajti zdi se mi, da najnižja pokojnina uradniške udove v znesku 300 gld., kakor se nasvetuje, je vender prenizka, da bi se mogla zmatrati za kako še tako skromno preskrbljenie, ker se s tem vender ne more shajati, če se že ne oziram na drugej postavnim potom določeni eksistenčni minimum. Potem se mi dozdeva, da način, katerega pri poroča občno uradniško društvo za določenje pokojnine udovam, ki je vzet iz ogerskih penzijskih propi-sov, ni pravi, in dovoljujem si priporočati drugi pot, namreč, da bi se upeljale razredne pokojnine udovam, kakor je to pri vojakib, in sicer na ta način, da bi udove vseh uradnikov kacega razreda, brez ozira, v katerem resortu je služil in kako dolgo je bil v dotičnem razredu dotični uradnik, dobivale jednako pokojnino, in da bi se pokojnine udov določile na podlagi najnižje plače dotičnoga razreda po nekei degresivnej skaii; in sicer bi se določila procentualna skala pri XI. razredu, to je pri naj nižji plači 600 gld. s 65°/0, in potem bi pokojnina znašala 390 gld., pri X. s 55°/0, in pri IX. raz redu s 500/o itd. iu sicer potem za vsak razred po 5°/0 manj, tako da bi pokojnina udove uradnika V. razreda s 30% najnižje plače s 4500 gld. znašala tedaj 1350 gld. Pri tem bi pa jaz ne ugovarjal, da bi se pokojnine udov uradnikov višjih razredov določevale po karakteru, pri čemer prepuščam visoki vladi, da sama določi številke, po katerih bi se določevale. Naravno, da udove in sirote uradnikov z višjo plačo, uradnikov višjih razredov, imajo pravico do višje pokojnine, ker višji socijalni položaj očeta tudi več zahteva od rodbine po njegovi smrti, in ker bi tudi taki uradniki več douašali. tedaj bi že zategadelj njih rodbine imele gotovo pravico do višje podpore. Sedaj sem pri konci in dovoljujem si omenjeno resolucijo visokej zbornici najtoplejše priporočati. Želel bi sarno, da bi imel tako moč govora, da bi mogel vse za stvar naudušiti in prepričati, da bi bil uspeh gotov, s kakeršuim govorom se je nek drug od ičen član te visoke zbornice, ko je šlo za pokojnine vojaških udov in sirot potegnil za interese svojih nekdanjih sovrstnikov po stanu (Dobro ! na desni). Potem bi bil gotov svojega uspeha. Visoka zbornica naj se zadovolji z mojo dobro voljo ter naj jednoglasno vsprejme resolucijo, ter s tem stori prvi korak za pomoč, katero želi in prosi u radništvo. Visoko vlado pa prosim, ministerstvo je sestavljeno deloma iz liberalcev, deloma iz radikalcev. Skoro V3i ministri so prijatelji Rusiji. Posebno naučni minister Vasiljević je jako naklonjen Rusiji. V zadnjem Ri-stičevem ministerstvu je bil tudi naučni minister in si je pridobil velike zasluge za pouk ruskega jezika po srbskih učiliščih. Rudija je tedaj bila dovolila 60.000 rubljev na leto za pouk ruščine v Srbiji. — Najtežje je bilo Risticu dobiti si vojnega ministra. Garašaninova vlada, ki se je pred vsem opirala na bajonete, je posebno gledala na koristi častnikov, torej ni čudno, da so častniki želeli, da bi ostala prejšnja vlada. Na kraljevo željo prevzel je začasno vodstvo vojnega ministerstva general Bo-gičević. — Glavna točka nove vlade bode revizija ustave v liberalnem zmislu. Najbrž bode sedanja vlada gledala, da se odpravi kraljeva pravica, imenovati 40 skupščinarjev. S tem je namreč vsaka vlada lahko popravila po svoje izid volitev in zbornica se ni nikakor ujemala z mišljenjem naroda. Morda 8e bode potem osnovala še gorenja ali gospodska zbornica, za katero bode kralj imenoval več članov. — Nova vlada je že razpustila skupščino. V kratkem se razpišejo nove volitve. Ristič je bil prisiljen razpustiti skupščino, ker s sedanjo zbornico, ki je bila voljena pod najhujšim vladnim pritiskom, bi vladati ne bil mogel. — Ruski listi različno sodijo o prevrau v Srbiji. „SvetK misli, da je to popolna zmaga ruske stranke, samo treba še metropolita Mihajla poklicati v Beligrad nazaj, pa je uspeh srbske narodne stranke popolnem dovršen. »Novosti" pa neso tako optimističnega mnenja. Dvomijo, da bi se sedaj mogel obdržati Ristić. Res da je narod na njegovi strani, toda avstro-ogerska diplomacija bode napela zopet vse sile, da bi ga spodrinila. Pa tudi v Srbiji nekaj čutijo, da novej vladi preti od zunaj nevarnost, drugače si ne moremo tolmačiti, da radikalni „Odjek", organ Iti stiću prijaznih radikalcev, tako zatrjuje prijateljstvo nove vlade z Avstro-Ogersko, da bode slednja sedaj še na boljem, ker se bode lahko opirala v Srbiji na vlado, ki ima zaupanje naroda in se ne bode njen upliv naslanjal le na osobe, katere narod sovraži. Odnošaji mej Francijo in lliisijo so baje posebno prijateljski. Zlasti je soglasje zastran egipt-skih zadev jako utrdilo rusko-francosko prijateljstvo. Nemci so se jako motili, ko so mislili da bode rusko-francoskega prijateljstva konec, ko bode le odstranjen Boulanger. Turška vlada nikakor ne kaže, da bi bila pripravljena se dosti ozirati na želje krečanskega prebivalstva. V Carigradu se je sestavila posebna komisija, katera preiskuje krečanske zadeve. Njen predsednik je trgovski minister Zibni paša. Ta komisija je že parkrat se j)osvetovala z mobamedau-sko deputacijo, s kristjansko pa še dosedaj ni imela nobenega pogovora. Kristjanska deputacija je pohodila zastopništva velevlastij. Nekateri veleposlaniki so jo vsprejeli osobno, v drugih veleposlaništvih jo je vsprejel kak dragoman. Znano je, da ima Italija jako urejene finance. Letos se pa italijanski vladi vender ni posrečilo spraviti budget v ravnotežje. Kakor se kaže, bode kacih 40 do 50 milijonov lir primankljaja. Vojna reforma in afriške zadeve pobrale so mnogo denarja, pa tudi trgovska kriza v Siciliji ni ostala popolnem brez upliva na državne finance — Delajo se velike priprave, da začno Italijani v septembru energično postopati proti Abesiniji. General Salletta je zadnji čas drugače razstavil čete okrog Massaue. Iz Monculla prestavil je planinske lovce v Abd el-Kadr. Pripravljajo se nekda Italijani, da zasedejo Senale na abesinskej visokej planjavi, od koder bodo ložje prodirali v Abesinijo, kakor bi iz Massaue. Otok Disse tudi mislijo Italijani zasesti, da bodo na njem napravili nekako orožarnico. Konkordatni odsek francosko zbornice sklenil je vladi priporočati odpravo konkordata. Ta predlog se je že stavil več let v vsakem parlamentarnem zasedanji, pa je bil vselej zavržen. Tudi letos ga zbornica ne bode vsprejela, ker bodo vsa desnica in oportunisti proti njemu glasovali. Zdravje upniškega kancelarja se je shujšalo. Zaradi živčnih bolečin ne more spati. Iz Be-rolina preseli se na kako svoje posestvo še le tedaj, kakdar se mu zdravje zboljša. Posebno veselo za Nemčijo ni, če cesar, prestolonaslednik in državni kancelar hkratu bolehajo. Položaj v Afganistanu je po novejših poročilih vedno bolj kritičen. Emir se ne more več zanašati na vojsko in bode zategadelj v kratkem moral pobegniti. Anglijo, na katero se je zanašal, pa zanj ničesar ne stori, ampak gleda le, kako bi si zavarovala lastne koristi. S tem, da se je preveč bratil ?, Angleži, zgubil je Emir zaupanje pri lastnem narodu, in tako Bebi podkopal tla. Dopisi. Iz Zagreba 15. junija. [Izv. dop] Glede tiskovne svobode ste onkraj Sotle mnogo na boljem, kakor mi. Pri nas ni niti dneva brez konfiskacije, mnogokrat se pripeti, da so zaplenjeni vsi opozicijski listi, da nam torej ne preostaje druzega berila, nego Mišuatovićeve „Narodne Novine" in glasilo Schlesingerievo. Časnikarji in občinstvo so se že temu nekako privadili, a kljubu temu obhaja jih vender skrajna nevolja, kadar je konfiskacija tako prisiljena, kakor se je to zgodilo v 14. dan t. m. „Agramer Tagblatt"-u. Izvrstno to glasilo cen truma priobčilo je bilo uvodni članek o preobratu v Be-lemgradu. To je vender predmet, s katerim se ba-vijo vsi listi in nihče ni mislil na zapleubo. A ker se je v članku nekoliko kritikovala „madjarska dečka so z nemim veseljem gledali zamaknenega otroka, ki je v krasno to panoramo morja, zemlje in nebes utopljen, z obrazom in kretanjem izrazoval radost, katere bi besede ne bile nikdar izrazile. Z odprtimi ustni in debelimi očmi je opazovala razgled, kot bi se vsa druga čutila jej bila v vidilo stopila; navadna mirnost se jej povrne še le, ko so nekatere hiše čarobni izgled zapirale. Ko je voz za trenotek se ustavil pri brodu, da bi pričakal Indijo, katera jih jo imela na nasprotni breg prepeljati, obrnil se je otrok polagoma, pogledal v Mabeline sočutne oči, globoko zasopel in s smehljanjem svete radosti stegnil se je po roko svoje prijateljice ter jo je s hvaležno naudušenostjo stiskal. Še vedno je molčala, kot bi se bala razdreti čar, ki jo je preBeval. A potrpno, ako tudi tresoč ae, je pričakovala trenotka, v katerem se nje očem krasni čarobni prizor znova prikaže. Naslednji trenotek bili so že na ladiji sredi prezornega morja v zatonu. Tu nič ni zaviralo razgleda ter nič ni motilo skladnosti lepe pokrajine ; tu je oko lehko krožilo na vse strani ter segalo do oddaljenega obzora. Glavico je bolna deklica imela malo naprej sklonjeno in mila sapica je igrala z lasmi ob mod-rožilastih sencih, lica pa jej je bojala tanka rude- čica, katero sta jej bili radost in razdraženost iz I budili. Videla se je, kot bila bi upeljana v novo stvarstvo in kot bi se novo življenje po njej prelivalo. Kot bi bil pozemeljski prebivalec zašel v nad-zemeljske kroge ter bi z močno bijočim srcem stal na pragu višjega žitja in bitja, tako je ta trpeči otrok, izstopivši iz temote, samote in odločnosti, v katere jo je bilo življenje doslej zakrivalo, veselil se, iztegoval se in se nauduševal, kot bi bil stal pred božjim obličjem. Nje tovariši so čutili jednake občutke. Mabeli je srce radosti bilo, ko je gledala žareče Rozine oči, zamakneni nje obraz. Tudi Alik je izpozabi) na navadno zanimanje za ladije v luki ter je le sledil nje radovednim očem, ki so sedaj v sinjo visočino neba gledale, sedaj gibanje kipečih valov opazovale, sedaj pa z radostnim pokojem v bujno zelene bregove zrle. Celo Murrav se je Časih v vozu stisnil k nje nogam, oziral se ob njej navzgor ter je radost na obrazu jej čitajoč vsklikoval: „Roza kaj ne, to se ti dopada ?" Roza mu je vsakokrat odgovarjala s toli pomenljivimi smehljaji, da je mali poprašatelj njih pomen razumel ter se ž njimi zadovoljeval. Tudi niso bili to jedini prijatelji, ki so se današnjega nje veselja udeleževali. Komaj so bili v ulice in ceste sosednjega mesta, pozdravljalo je Rozina ušesa poznano drdranje. Ker je prihajalo od nasprotne strani, ugledala je dobro jej znana konja, katera je bila pozdravila v jutro, ko sta iz veže izhajala. Nikdar se medni gumbi lepe oprave v popoldanskem solnci niso toli bliščali nego takrat, nikdar se voz ni videl tako črnomoder, nikdar ae mladi voznik ni toli čudil, nikdar kazal toli žareče rudečice nego sedaj, ko je majhno bolno sosedinjo zagledal in izpoznal. Z bistrimi očmi je precej pregledal vso kočijo, živa konja, nju svetlo opravo, krasni voz, radostne potovalce v njem in Rozo sredi njih. To je bilo preveč njegovemu mirnemu srcu. Mimo peljaje smijal se je, pokal je z dolgim bičem, odkril se je, zavihtil klobuk trikrat krog glave ter je potem kaj nežno poljubil svojo roko v znamenje, da jej iz srca čestita. Ta radostni pozdrav je prav primerno razveselil tudi srca mali družbi v kočiji. Dečka sta kar radosti odskakovala, ko sta ga videla. Roza, kateri je ta neznatni slučaj veselje močno pomnožil, stegnila se je iz voza ter mu je v zmagoslavnem ve-selji z roko migala. »Voznik te pozna! ozira se za teboj! veseli se, da se pelješ na sprehod!" klicala sta Alik in Mura v v isti sapi; in celo Mabel se je morala ne- liga", ki ne mara Slovanov in je je odstranila z vseh diplomatskih mest na Balkanih, zamenivše je s pristnimi Arpadovci, zapal je tudi rečeni članek državnemu pravdniku. Jaz vsaj si ne morem misliti, da bi bil oni del, ki govori o „Landerbanki", povod zaplenbi. O finančnih zavodih mora vsaj kritika biti svobodna in bas „Liinderbank" izživlja s svojim delovanjem strogo kritiko. Kupčije z „Landerbanko" so Srbijo silno oškodovale in vzbudile toliko srditost, da je kralj Milan naposled moral odstraniti može, ki so bili, seveda ne v svojo škodo — voljno orodje tega zavoda, ki je v Kaminskega aferi, v zadevi trans versalke in s svojo zvezo s pustolovnim Rappapor-tom pokazal, da se ne giblje v posebno solidnem tiru. — O volitvah ne vem nič veselega. Pritisk je velikansk, pojmili ga bodete najbolje, ako Vam povem, da je mnogo hujši, nego je bil pri Vas za VVidmanna in Auersperga Doživeli smo hude čase, a prebili jih bodemo, kakor imajo Srbi dobo fiara-šaninovo za seboj. Ta nada nas tolaži in krepi pri vseh sedanjih nezgodah. Deželni zbor hrvatski bode po teh volitvah jednako sestavljen, kakor je bilo nekdaj pri Vas, ko so si nemškutarji s silo, denarjem in sleparijami priborili večino. In s tem bodi za danes dovolj. Iz Ptuja [Izv. dop.] Število neraškutarjev in prusakov pri nas ni malo. Mej nami pojema počasi prvih število, število prusakov raste od dneva do dneva. Pošteni Nemci, ki pa so jako redko sejani mej Slovenci, sramujejo se, družiti se z nemčurji ker se njim breznačajnost, kakor se nahaja pri odpadnikih ali renegatib, studi. Tem bolje pa so si prijatelji, prusaki in nemčurji. Prusaki so oni Nemci, ki v Avstriji dobro živijo, ki pa Avstrije prav nič ne marajo, ker se nahajajo v njej tudi Slovani, ampak gorijo za Prusijo ter delajo skrivno in očitno na to, da bi Avstrija propala. Ti prusaki, ki živijo mej nami Slovenci na Malem Štajerji, so vsi jed nako predrzni in podli. Najhujši so renegati, postavim Levičnik v Mariboru, načelnik nemškega pevskega društva, Mihelič na Ptuji, Glantschnigg v Cel ji itd. Nehote stavi si človek vprašanje, od kod to izvira. Na to odgovarjam jaz: Temu je kriva le noba Slovencev. Če si pogledamo prusake mej nami, najdemo mej njimi nemške advokate, notarje, uradnike, trgovce in obrtnike, tedaj ljudij, ki izključljivo živijo od Slovencev. Te ljudi krmijo pohlevni in ponižni Slovenci že leta in leta, tem ljudem nosijo Slovenci svoj denar, da jih za plačilo zasmehujejo, zaniču jejo, obrekujejo in po svetu grdijo! Kdor tega ne verjame, vzame naj kakeršnekoli novine teh prusakov v roke, ki se tiskajo na Slovenskem, naj jih prečita in prepričal se bode sam, da govorim resnico! Ker smo Slovenci taki, da se držimo najhujših prusakov, ker smo, kakor da še ne vemo, da je sramota tujcu pete lizati, ker smo toliko dopusti j i vi in leni, da se ne moremo ojačiti, naj bi se držali svojih in popustili one, kateri Živijo od nas in nas v zahvalo v obraz bijejo, zato raste število prusakov mej nami, ter postaja njih predrznost in podlost vedno večja. Slovenci moramo se spremeniti, prusaki se ne bodo spremenili! Ako Slovenci prusakom, notarjem, advokatom, trgovcem in obrtnikom ne bomo dajali več zaslužka, bode se stvar spremenila, prej pa ne. — Dokler jih mi Slovenci redimo, imajo prav, Če nas zaničujejo. Zakaj se jim usiljujemo, zakaj jim pete ližemo, ker nas Slovanov ne marajo ? Zapomni si Slovenec, da smo dandanes že tako daleč, da tudi indiferenten N» mec mrzi Slovenca, ker je Slovan, da ga pru-sak Bovraži z dna svoje duše! — Prusak in Slovenec ne moreta biti prijatelja, ker se ogenj in voda ne moreta združiti! — Proč tedaj s žlovensko popustljivostjo in lenobo; treba je le volje in naše razumništvo naj nam bode v izgled! Ogibljimo se vsi, gospod in kmet, duhovnik in posvetnjak, bogatin in siromak povsodi in vselej mej nami živečih prusakov, naj si bodo advokat je, notarji, obrtniki ali trgovci, ne dajajmo jim zaslužka ne nosimo jim denarja! Ako ni domačina notarja, advokata, trgovca, obrtnika blizu, ne boj se truda in pojdi v mesto ali trg, kjer se nahaja, ne gledaj na krajcar in piši po blago drugam! V kratkem bodeš videl, da je to najbolje zdravilo za take prusake, da so na mošnji najbolje občutljivi. Mej nami Slovenci pišejo se za Slovence še vedno krstni listi, smrtovnice, poročni listi, spričevala ubo-štva itd. nemški. To je voda na mlin prusakov in zatorej proč jedenkrat za vselej s staro navado. Kako hočemo Slovenci z mirno vestjo tirjati od nemških uradnikov, notarjev in odvokatov slovenske listine in pisma, ako jih Slovenci za Slovence dosledno nemški pišejo? Ali naj tudi tu reva Slovenec moleduje in prosjači? Slovenci proč tedaj s popustljivostjo in le nobo! Nas tepejo hudo vse nadloge, toda nadlogam ne bode konec, dokler smo popustljivi in leni. Mi pričakujemo od drugod pomoči. Od kod nam naj pride pomoč? Pomagajmo si sami, postanimo trdi, neizprosni, jekleni, odpovejmo se popustljivosti, lenobi! Iz I^Jutoiuera 14. junija [Izv. dop.] Pred nekaterimi dnevi smo prvikrat videli v tukajšnjem okraji mali parobrod, ki je prišel z Dunaja po Dunavu in Dravini po Muri plul proti Gradcu. — Ker je Mura precej plitva in ker njena struga ni urejena, je imel sicer mali pa lični parobrod „KU becku dokaj težav, zlasti ker ni imel in tudi ni dobil pravočasno primernega kurila. Kakor pravijo bode v kratkem času priplul po istem potu z Dunaja še drugi parobrod, kateremu želimo več sreče in hitreje vožnje proti Gradcu. — Vreme je zdaj tukaj jako lepo in tudi tako potrebno, kajti je začelo grozdje cvesti. Grozdja je videti jako veliko; koliko ga bode ostalo in kako bode dozorelo, bodemo znali Še-le v jeseni po bra-tvi. Pa že sedaj trepečemo pri vsakem čruosivem oblaku, ki se nam prikaže in nam žuga s pogubo-nosno točo, ni ta strah prazen, kajti 7. t. m. je že bil mali del znanega rodnega murskega polja mej sv. Križem in Veržejem zadet po toči. hote še jedenkrat ozreti na poštenjaka, ki je toli očitno svoje sočutje z Rozino radostjo izraz oval. Res to je bil imeniten dan za Rozo, — jedini svečani dan (gala day) v nje življenji. A podoba je bila, da se razen prirode tudi človeško srce tega veseli in ga občuti. Celo Donald, ponosni zali Donald na sedalu jej je kazal neko sočutno ljubkost, vozil polagoma prek trdega tlaka ter se je ogibal vsakega slabega mesta na cesti, ko bi jej hotel vse nepotrebno sovanje in odskakovauje prihraniti. Sedaj so polagoma zapuščali mesto ter se peljali tja ven v odprto pokrajino. Zelena polja in smijoči vrtovi so jih srečavali pri vsakem ovinku široke ceste; visoki brsti so prekrivali cesto ter jo s senco okrepčavali, tiči so frflali po vejah in cvetoči grmi so s prijetno vonjavo srce razveseljevali Tu pa tam v presledkih so stale čedne holandske kmetske hiše, katerih vsaka je Rozo na prvo domačijo nje matere spominjala. Če so pa prilično dospeli na malo višino, pregledovale so nje oči ob širne poljane valujočih se travnikov, zelenih sadnih vrtov in solnčnih reber, ki pokrajino Long-Islandsko posebno značijo, v veliki daljavi pa so še lehko razločevale sinje vodovje širokega morja. (Dalje prib.) Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je krajnemu šolskemu svetu pri sv. Florijanu na Boči za zgradbo šole 300 gld. — (Umrl) je g. Karol Jaklič, župnik v Špitaliči pri Konjicah, 75 let star. Tamošnji kaplan g. Ivan Čagran imenovan je provizorjem. — (Slovenska predstava naVrhniki) bode, kakor smo že izjavili v nedeljo dne 19. ju nija t. 1. v prostorih narodne Čitalnice. Začetek ob 8. uri zvečer. Po predstavi ples. — (V Zagorji za Savo) bil je preteklo nedeljo velik „žigelstajn", ako smemo popisu v „Deutsche Wachta verjeti. Nad 40, drugi pravijo, da samo 35 turnarjev peljalo se je tjakaj na po vabilo tamošnje „Ortsgruppe des deutschen Schul vereines". Telovadili neso prav nič, pač pa pridno se krepčali in govorili. Mej govorniki bil je prvi neizogibni p r o fe s o r Binder. On, Riiting, Drelse in urar Rudholzer „hielten ztindende Reden". Kdo bi si bil o urarji Rudholzerji kaj tacega mislil ? — (Na Trsat) odpelje se v soboto dne 18. t. m. ob 11. uri dopoludne iz Ljubljane poseben vlak romarjev. Prijavilo se jih je tukaj veliko število, precejšen oddelek pa se jim pridruži v Postojim, v Št. Petru in na drugih postajah. Vozni listi dobivajo se do jutri (17. t. m.) zvečer pri pro dajalcih. Vožnja tja in nazaj stoji samo 3 gld. 85 kr. Dotični odbor nas je naprosil, naj opozorimo občin- stvo na to zelo ugodno priliko, kar smo s tem storili. — (Volitve na Hrvatskem.) Nezavisna narodna stranka prodrla je doslej v 5 okrajih s svojimi kandidati. Izvoljeni so: Bahovec Marko (Samobor), dr. Ign. Brlič (Brod), Bučar Peter (Švarea), Ožegović Titus (Sv. Ivan Zelina), dr. Fran Vrbanie (Vinkovce). Stranka prava ima še le 3 mandate. Izmej njenih kandidatov so doslej izvoljeni: dr. Iv. Banjavčie' (Karlovec), Fran Folnegovic" (Senj), Makso Lončarević (Oriovac). Samostalna srbska strank:' propala je doslej v vseh okrajih. Na svojo roko kandidovala in prodrla sta: dr. Josip Frank (Popo-vača) in grof L. Pejačevie (Našice). — Da so volitve za opozicijo tako neugodne, pripisovati se mora ne-čuvenemu pritisku vlade. V Kostajnici odpeljali s j pred volitvijo 8 volilcev v zapor, dva druga pri držali so v uradu, dveh neso pustili na volišče. V Ivaniči in v Briuji, kjer je bila ogromna večina z i opozicijska kandidata Gržanića in Pavloviča, so volitev brevi manu ustavili. — V D,akovem je pravo obsedno stanje, v hišah opozicijskih volilcev nastanjeni so vojaki. Ceste so zaprte, uhod v mesto kakor tudi izhod je zabranjen, le vladni korteši smejo vun in noter Večina opozicijskih volilcev ne more na volišč'. — Človeku, ćitajočemu izvestja o takih izrodkih krutega nasilstva, se kar gabi, še bolj pa. kadar dobi v roke poluradno „Agramer Zeitung" in vidi, kako je to prephmienito glasilo polno semitske škodoželjnosti in slabih dovtipov. Da, da, v vladnej senci je lahko hrabrim biti, a prišel' bode Čas, ko se bode stvar presukala, takrat bode pa druga struna pela. (Avtomatični stroji.) Pravili smo že, da imajo na Angleškem in Francoskem avtomatične stroje, da pisemske marke prodajajo, ustopnino pobirajo, in celo take, da denar štejejo. Pri nas, ki smo v vsem nekoliko let nazaj, bili so doslej taki stroji neznani. Sedaj pa vender dobimo avtomatično tehtnico, katero bode nek zasebnik na južnem kolodvoru te dni postavil. Za par soldov, ki jih vrže v določeno špranjico, izvedel bode lahko vsakdo težo svojega telesa. — („Učiteljski Tovariš.) List za šolo in dom" ima v 12. številki nastopno vsebino: Kako pomoči slabi domači vzgoji? (Fr. Gabršek.) Zgodovina pedagogije. — Knjiga slovenska v XIX. veku. — Iz šole za šolo — O abecedniku. Književstvo. — Dopisi. — — (Iz S m a r t i n a pri Litiji) dobili smo danes neveselo vest, da je včeraj popoludne po župniji šmartinski, javorski in primskovski toča pobila. Prizadete so vasi Liberga, Leskovec, Vrata, Perovo-selo itd. Toča padala je po nekaterih krajih kakor drobna jajca. Po vinogradih in na polji vse uničeno. Ubogi kmet! — Včeraj ob Va 1» uri popoludne podrl se je zid pogorele F. Vozlove hiše v Šmartinu na g. Vakoniga poslopje ter napravil do 100 gld. škode. K sreči ni bilo ondu nobenega človeka, da bi ga bilo zadelo. — (Premembe pri učiteljstvu na Kranjskem.) Gosp. L. Ka valar, učitelj na Brezovici gre v Rateče na Gorenjskem. — Gosp. Konrad Mali, zač. učitelj na Dobravi pri Kropi, nameščen je definitivno. — Gospodična Janja Mi-klavčič, učiteljica v Lipaljej vasi na Koroškem, pride definitivno za 2. učiteljico na Bohinjsko Bistrico. — Gspdč. Friderika Eckert imenovana je def. 2. učiteljica v Kočevji. — (Nova knjižica) izšla je podnaslovom: „Ljudmila. Roman. Nemški napisala **# Poslovenil Janko Leban. Trat. Tiskarna V. Dolenca. 1887. 91 atr." — Kujiga je ponatis listka, ki je v „Edi-nosti" izhajal. — (Poziv) na veliko veselico, katero naprave vsa slov. društva Tržaška na korist družbi sv. Cirila in Metoda v nedeljo 3. julija 1887 v prostorih „Slovanske čitalnice" (Monte verde) s sledečim razporedom : 1. D. Jenko : koračnica „ Naprej", vojaška godba. 2 A. Leban: „Mornarska", moški zbor z baritonovim samospevom. 3, G. Rosaini: ouvertura k operi „Viljem Teli", vojaška godba. 4. F. KUcken: „Plavaj ladja moja", ženski zbor s spremljevanjem vojaške godbe. 5. Telovadba, izvršuje „Tržaški Sokol". 6. Fr. Soramer: potpourri „Sprehod", vojaška godba. 7. Šaljivo srečkanje na dobitke v korist slov. otroškemu zabavišču, obavlja „Tržaška ženska podružnica sv. Cirila in Metoda". 8. A. Nedved: „Oblakom" in A. Leban: „Slovo od domovine", mešana zbora. 9. A. Thomas: romanca iz opere „Mignon", vojaška godba. 10. I. pl. Zaje: jjZrinski-Frankopan'. moški zbor s spremlje^anjem vojaške godbe. 11. „Erm se mora omožiti", vesela igra v 1 dejanji, poslovenil I. Kalan. 12. G. Verdi: tinale iz opere „Macbet", vojaška godba. 13. „Gluh mora biti", tduma v 1 dejanji, poslovenil J. Nolli 14. Svobodua zabava. — Pevovodja gg. S. Bartelj in V. Kosovel). Vojaška godba r.l. ces. kr. polka pešcev ruskega carja Aleksandra III. — Kstopnina 50 nove. — Radodarnoriti ni meje. — Vse spoštovane rodoljube in čestite domorodke se uljudno pozivajo na to važno veselico. Odbori vseh slov. društev Tržaških. — (Pri Gorenjem gradu) dela ris mej drobnico veliko škode. Celjsko okrajno glavarstvo razpisalo je 20 gld. nagrade onemu, ki bode ustrelil to, v nas že jako redko zver. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 15. junija. Cesarjevič Rudolf odpeljal se čez Monakovo in Pariz v London na petdesetletnico kraljice Viktorije. Praga 16. junija. Vsi češki listi nujno opominjajo prebivalstvo, naj najstrožje pazi na javni red, ko dojdejo ameriški „Sokoli" v Prago. Dijakom čeških srednjih šol je najstrožje prepovedano, udeleževati se slavnostij. Peterburg 15. junija. (Politische Cor-respondenz:) Govori se, da pojde carska obitelj prihodnji mesec na Finsko, kakor druga leta. Berolin 15. junija. „Reichsanzeiger" javlja: Dosedanja bolezen ponehava, a včeraj je cesarja nahod nadlegoval Vsled tega je cesar utrujen in potrebuje miru. Bruselj 16. junija. Zbornica dovolila kredit za mejnarodno razstavo v Bruselji 1888.1. „LJUBLJANSKI ZVON" M tuj i (132—59) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. TlllCi ; 16. junija. Pri '-Min; Ilasslinger, Oplat z Dunaja. — Black iz Prage. — Dr. Burszkv, Preger iz Budimpešte. — Natban iz Kaniže. — Badovinar, Trnskv iz Zagreba. — Winkler iz Visocegu Mita — lloffmann iz Varaždina. — Lesko vic iz Idrije. — Maver iz Vipave. — Močnik iz Kamnika. — Lenarčič iz Sele. — Nussa, Itodeših iz Trsta. — Korabaich »z Voglije Pri .'■'s.jlol! Fllrbaš iz Monakovega. — Znalimverth Sluk, Ortl, Brenner, Rangruber z Dunaja. — Loser iz Budimpešte. — Mautner iz Pećuha. — Antee iz Gradca. — Schonka iz Beljaka. — Pozenel iz B strice. — Trifana iz Dalmacije. — Titz iz Gorice. Pri Vimniii: Ilovskv, Batč iz Brezovice. — Marin*! iz Dolenjevaai. — Hode iz Mirne peči. — Schvveigor iz Lukovice. — Pakič iz Ribnice. Pri bavarskem dvora : VVeigel % Dunaja. Pri južnem kolodvoru: Hellvvfg z Dunaja, — Techuggel iz Bočna. — Taripovič iz Kota. — IlaaŠ iz Trsta. Potočnjak vit iz Kagoša Umrli s« v LJubljani: 14. junija: Janez Stuc, gostač, 77 let, Kolodvorsko ulice št. 39, za starostjo. - Fran Pust, tesarjev sin, l'/t men., Hradeckega va.i št. 12, za božjaatjo. 15. junija: Alojzija Mam, mestna uboga, 77 let, G-ra-diš<"e št. 11, za starostjo. IG. junija: Alojzija Tancig, vrtnarjeva hči, 21 ur, Stari trg št. 19, za oslabljen) em. V deželnej bolnici: 14. junija: Anton Hribar, postrešček, 48 let, za jetiko. 15. junija: Franja Lovšin, dekla, 57 let, za oslabljenjem. Opomba: Dne 13. t. m. v Ljnbljaniei najden utopljenec je Jakob Velepič, delavec, 63 let, iz Most poleg Ljubljane. Tržne cene v Ljubljani dne 15 junija t. 1. |l b. kri Pšenica, tiktl. . 7 47 Speh povojen, kgr, — «4 Rež, „ ... 4 74 Surovo maslo. , — 90 Ječmen, n ... 4 89 Jajce, jedno .... — 2 Oves, . ... 2 92 Mleko, liter .... — 8 Ajda, . . . 4 22 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ ... 4 74 Telečje „ n — 52 Kmiiza, „ . . . 5 20 Svinjsko n „ — 58 Krompir, , ... 2 «7 Koltrnnovo „ , — 86 Let'*a, „ ... 121 — — 4 (4rab..... 13 — Golob...... _ 20 fiaol, , ... Maslo, k«r. . 11 - Seno, 10O kilo . . 2 23 li- Blatna, „ „ . Drva trda, 4 □ metr. 2 23 Mast, , — «4 6 30 Speb frišert, „ — 60 „ ai etika, „ „ 4 15 Meteorologično poročilo. | 9 Cas opa-Q zovanja Stanje barometru v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo krina v mm. f \f. zjutraj .a 2. pop. . 9. zvečer \0 741 08 mm. 739 24 mm. 74052 mm. 20 0'C 27 1 C 17 0 C si. szh. si. svz. si. vzh. d.jas. jas. dež. 1 60 mm. dežja. Srednja temperatura 21-4°, za 3-0° nad normalom. ID-anajska "boxz;a. dne 16. junija t. 1. ■Izvirno telegrafifino poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. 81-ho — gld. Srebrna renta Zlata renta...... 5% marčna renta .... Akcije narodne banke Kreditne akcije..... London ........ Srebro ........ Napol. . . ..... C kr. cekini...... Nemške marke..... 4°/,, državne srečke iz I. 1854 Državne srećke iz 1. 1864 82-80 , 113-50 — „ , %-95 — „ , 885-- - „ , 284-- - „ , 126 65 — „ ! 10-04V, — " ■ 597 - • , 62-22 */, — „ 950 gld. 129 gld. 100 , 162 m Ogerska zlat* renta 4%...... 102 Ogerska papirna renta 6\,...... 88 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 Dunava reg. srečke 5°/0 . . K K) gld. 116 Zeuilj. obč. avstr. 4 V,° „ zlati zast. listi . 126 Prior, oblig. Elizabetine zapad, železuice — Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100 Kreditne srečke.....100 gld. 176 Rndolfove srečke.....10 . 18 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 105 Traminway-društ. vel j. 170 gld. a. v. . 232 danes 81- 40 82- 60 112 40 96-85 8>*5-— 283-10 126 60 10-05 5-97 6220 25 kr 75 „ is ; 50 „ 50 „ 50 „ ji 50 p 50 „ 50 2i 25 Vozni listi za vožnjo po železnici in po morji v pri c. kr. konc. Anchor Line, l>uuaj, I., HolowratriiiK 4. Proda se ali pa t najem da posestvo « na najlepšem mestu v zdravilnem kraji Toplice na Kranjskem. Pripravno za vilo, dobra gostilnica z ledenico, kletmi za vino in sočivje, lepim sadnim vrtom, hlevom, gumno, kozolcem in vodnjakom, 22 oral dobre zemlje, 9 oral hrastovega in jelovega gozda, se zaradi smrti takoj proda iz proste roke, z vinogradi ali brez vinogradov. — Kaj več pove lastnik Matija lliitter, Toplice na Kranjskom. Išoe se vrtnarstva zmožen ii.i Kolj.«i.iii so izšle in se dobivajo sledeče knjige: I v n ii 2ffl»ojs;ar. Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr-iisnik. — Ml. 8°, 198 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. Knez Serelirjuni. Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 609 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Selski župnik. Roman. Spisal L. Halhij, poslovenil Vinko. — Ml. 8B, 203 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. Za dragocenim korenom. Povest iz življenja kitajskih pogozdnikov. Spisal A. J.. Maksimov. Poslovenil J. P. Ml. 8", 141 stranij. Stane 25 kr., po pošti 30 kr. Pari k v Ameriki. Roman. Francoski spisal Reni Lefebvre. Poslovenil * * # Stat nominis umbrn. Ml. 8", 535 stranij. Stane 60 kr., po pošti 70 kr. •Junak našeg-a časa. Roman. Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8", 264 stranij. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. Dubrovski. Povest. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. XI O V. Roman. Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8°, 32 pol. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Časnikarstvo In naši časniki. Spisal * * * Stat nominis umbra. Ml. 8°, 19 pol. Cena 70 kr., po pošti 75 kr. Za znižano ceno se morejo še dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: X. zvezek, ki obBcga: Stenografija, spisal dr. Ribič. — Životopisje, spisal Rajč Bož. — Prešern, Prešerin ali Preširon, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čegava bode, novelica, spisal J, Ogrinec. Velja .... 15 kr. V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin llostnik- Velja.................25 kr. Za oba zvezka naj se prilogi še 10 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 5 kr. Deželna Rogaška slatina. Tempeljski in Styria-vr6lec. i i . t , i g 1111 i j 11 m 11 h 11 / ii Uspešni lek za želodčne bolezni. Z vinom mešana prijetna hladilna pijača. (162_7) Dobiva se pri g. M h. Kastner-ji, kakor tudi pri Kg.: Josipu Fabian-u, C. C. Holzer-ji, Peter Lassnik-u, J. iAtckmann-u, Jan. Perdan-u, Jos. Schlaffer-ji, Schusa-nigg-u & Weber-ji, Josipu Terdini v IJultU**"*- BRATA EBERL prodajata najboljše in najoenejie lastnega izdelka, na debelo in drobno, nadalje prstene in kemične barve in čopiče ter vse v n j i j i n o stroko spadajoče blago, (87—98) 1 TTTDT T A U A z» frančiškansko cerkvijo, v hial T TTTTJT TiVfi r ljJUJjLJArlA. gospoda J. Vilkar-Ja klŠ. štev. 4. L J U ULJ Ali A. > 'mL V Zvezdi, v hiši „Matice Slovenske". V Zvezdi, v hiši „3latice Slovenske". (29-23) MARIJA DRENIK. Predtiskarija. Bogata zaloga ženskih ročnih del, začetih in izvršenih. Snovi za vezanje. Harlandska preja. M; Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železni k ar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".