Leto VIL, štev. 26 („Jutro" XV., Št. 143 a) Ljubljana, ponedeljek 25« junija 1934
Cena 2 Din
opravmstvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseiatni oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
fit. 11. — Telefon fit. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
fit. 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru
ftt. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta fit. 42. Podružnica Trbovlje: v hlSi dr. Baum-gartnerja.
V		
mm	---	H
j	i .	L
Ponedeljska izdaja
PonedeijsKa iruaja »J uua< imaj* vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznaSaJ-cib dostavljena Din 5.- mesečno
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126
Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440.
Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Barthou v Beogradu
Včeraj popoldne je prispel v jugoslovensko prestolnico francoski zunanji minister Lonis Barthou, ki so mu priredili nad vse veličasten sprejem - Velike manifestacije jugoslovenskega in francoskega prijateljstva
Beograd, 24. junija. AA. 2e dolgo pred prihodom parnika, s katerim je prispel v jugoslovensko prestolnico francoski zunanji minister g. Louis Barthou, so se zbrali na dunavskem pomolu zastopniki oblasti, nacionalnih in kulturnih društev in ogromna množica.
Francoske in jugoslovenske zastave, ki so se vile nad vsem pristaniščem, so bile priča slavnostnega razpoloženja, ki se je odražalo raz vedra in radostna lica prisotnih dostojanstvenikov in občinstva. Bistri pogledi Sokolov in Sokolic, ki so tvorili častno četo, so le še poglobili svečano razpoloženje in nestrpno pričakovanje prisotnih.
Današnjega sprejema visokega francoskega gosta so se udeležile ogromne množice prestolniškega prebivalstva. Od pristanišča in dalje po Karagjorgjevi ulici mimo Kalemegdana in francoskega poslaništva pa do hotela »Srpski kralj« so množice zasedle obe strani ceste in nestrpno čakale, da lahko pozdravijo francoskega državnika in mu izrazijo, kolikšna sta ljubezen in zvestoba jugoslovenske prestolnice do zavezniške Francije. Pred samim špalir jem so se razvrstili zastopniki najrazličnejših nacionalnih in kulturnih društev.
Na mestu, kjer je imel pristati parnik »Kralj Aleksander«, so se pred 17. uro zbrali predstavnik vlade Nikola Uzunovič, zunanji minister Bogoljub Jevtič z malone vsemi drugimi ministri, zastopniki diplomatskega zbora, predsednik beograjske občine dr. Petrovič s člani občinskega sveta, generali, admirali, in višji uradniki zunanjega ministrstva.
Parnik »Kralj Aleksander« je prispel točno ob 17. v pristanišče in se zasidral ob obali, čim so dvignili most, se je napotil na parnik zunanji minister Bogoljub Jevtič. Spremljal ga je naš pariški poslanik dr. Miroslav Spalajkovič. Zunanji minister Bogoljub Jevtič je na parniku francoskega zunanjega ministra Louisa Barthouja prisrčno pozdravil.
Kmalu nato se je pojavil g. Louis Barthou na mostiču. Obdali so ga člani njegovega spremstva, jugoslovenski in francoski novinarji. Pojav francoskega zunanjega ministra je bil znamenje za ogromno manifestacijo, ki so se neprestano ponavljale od pristanišča pa do hotela »Srpski kralj.«
Zunanji minir' Jevtič je nato predstavil g. Barthou ju pi dnika vlade Nikolo Uzunovič a. Francoski zunanji minister in predsednik vlade sta si radostno segla v roke. Nato je zunanji minister Jevtič predstavil Barthouju ostale ministre in druge visoke dostojanstvenike. Množic se je poslastilo nepopisno navdušenje. Neprestano so vzklikale Franciji in pozdravljale francoskega zunanjega ministra. Barthou in Bogoljub Jevtič sa sedla v prvi avtomobil in se odpeljala nato v hotel »Srpski kralj«, kjer so bili za francoskega zunanjega ministra pripravljeni posebni prostori.
Na.ša prestolnica je tudi pri tej priliki pokazala odličnemu zastopniku zavezniške Francije, kolikšna je naša ljubezen do francoskega naroda in do države, ki nam je stala v najusodnejših trenutkih naše zgodovine ob strani in ki nam je pomagala zgraditi veliko Jugoslavijo.
Po kratkem oddihu v hotelu se je Barthou odpeljal na dvor, kjer se je vpisal v dvorno knjigo. Nato je odšel na francosko pokopališče, kjer je položil venec na grob francoskih in zavezniških vojakov, padlih v osvobodilnih borbah svetovne vojne.
Francoski tisk o obisku Barthouja
Pariz, 24. junija., A A. Vsi današnji pariški jutranjiki prinašajo obširna poročila svojih posebnih in rednih poročevalcev o prisrčnem sprejemu, ki so »ga snoči priredili ministru Barthouju v Donjem Mila-novcu, in o veličastnih pripravah za njegov sprejem v jugoslovenski prestolnici. Vsi listi navajajo brez izjeme toplo pisanje jugoslovenskega tiska o prijateljstvu _ med Francijo in Jugoslavijo ter proglas ki ga je
za sprejem Barhouja izdal prebivalstvu prestolnice predsednik občine Milutin Petrovič.
Saint-Brix objavlja v današnjem »Jour-naluc uvodnik pod naslovom »Nauk francosko-jugoslovenske zveze« in pravi med drugim: Za bivanja g. Jevtiča v Parizu je Barthou pri neki priložnosti dejal, da pomeni za vsakega Francoza jugoslovensko ime poveličanje junaštva. Tudi mi smo s svoje strani prepričani, da pomeni za vse Jugoslovene francosko ime hrabrost Ali ne dela to zveze med francoskim in jugo-
siovenskim narodom še plemenitejše in vzviienejše? Ali ni to prispevek k plodo-vitemu sodelovanju med Francijo in Jugoslavijo za zagotovitev splošnega miru? To ni nikak paradoks, zakaj, če so se današnje prijateljske zveze med Jugoslavijo in Francijo utrdile na bojnem polju, se je to zgodilo pod vplivom od njiju popolnoma neodvisnih okoliščin. Ni dvoma, da so Fran-oozi pozdravili prvi herojski podvig srbske vojske predvsem zato, ker je ta vojska strki osvajalne nakane oentrain h držav, potem pa zato, ker je šlo za preporod majhnega kmetskega naroda. Prav tako se je francoski narod veselil, de so francoski topovi pripomogli k zmagi njega, ki je postal veliki Aleksander I. Pozneje je nepoln irl ji vo stališče naših skupnih neprijate-Ijev še bolj okrepilo prijateljstvo med
Francijo in Jugoslavijo in združilo napore dveh narodov na polju zavarovanja mednarodnega miru.
Pod naslovom »Stoletne francosko-jugo-slovenske zveze« opisuje »Pefcit Parisien« v dolgem članku navdušenje Jugoslovenov nad obiskom franooskega zunanjega ministra v njihovi prestolnici in naglasa, da pripravlja s slavo ovenčani Beograd veličasten sprejem Barthouju. »Petit Parisien« poudarja, da se že sedaj lahko reče, da bo Barthou kot Francoz in kot zgodovinar odnesel iz Beograda spomine, ki jih njegova plemenita duša ne bo nikoli pozabila. Prvo, kar bo videl, ko se bo izkrcal v beograjskem pristanišču, bo veličasten spomenik, ki ga je Jugoslavija postavila v znak
hvaležnosti Franciji in na katerem so napisane tele lepe besede: »Ljubimo Francijo, kakor nas ona ljubi«.
List priobčuje nato v celoti progla* ki ga je izdal na prebivalstvo predsednik beograjske občine Milutin Petrovič.
Tudi »Le Jour«, »Excelsior«, »Le Matin«, »Le Journal« in »Echo de Pariš« prinašajo za obisk ministra Barthouja v Beogradu dolge in izčrpne članke, v katerih zelo prisrčno pišejo o prijateljskih zvezah med Jugoslavijo in Francijo in o iskrenih prizadevanjih obeh narodov za zavarovanje svetovnega miru. »Echo de Pariš« prinaša tudi na vidnem mestu zelo lepo sliko jugoslovenske kraljevske rodbine.
Velik načelni govor
g. Nikole Uzunoviča
Prijateljski večer beograjskih organizacij JNS — Obračun strankinega predsednika z opozicijskimi metodami in špekulacijami — Pozdrav prijateljski Franciji
Beograd, 24. junija, p. Sreski odbor Jugoslovenske nacionalne stranke za mesto Beograd je priredil snoči prijateljski večer v prostorih restavracije »tlmperial«. Bilo je na njem zastopanih vseh 34 okrajnih organizacij iz Beograda in neposredne okolice. Večera so se udeležili tudi vsi člani vlade in strankinega predsedstva z g. Uzunovičem na čelu. Navzoča sta bila dalje predsednik senata dr. Tomašič, podpredsednik dr. Ploj, predsednik Narodne skupščine dr. Kumanudi. Glavni tajnik stranke dr. Kramer, ki je bil iz Beograda odsoten, je poslal prisrčno pozdravno pismo.
Na večeru je med drugimi govoril predsednik Nikola Uzunovič, ki so mu vsi navzoči priredili viharne ovacije. Rekel je med drugim: »Naša stranka je sicer stranka novejšega datuma, toda po svojih osnovnih načelih, po svojem programu Je bila postavljena že onega dne, ko je izšel zgodovinski manifest 6. januarja, s katerim je naš vzvišeni kralj pozval vse, naj preidemo preko vseh predsodkov, preko vseh formalnosti in se postavimo poleg njega, da složno vsi skupaj bratsko branimo svojo državo, naše edinstvo, razvoj našega duhovnega zedinjevanja. Znano Je, da so decembrske krize leta 1928. pokazale, da je partizanstvo došlo tako daleč, , da ni več možnosti za parlamentarno reši- j tev nastale krize. Vsak patriot je moral ; v tem trenutku čutiti, da ni bilo mogoče kreniti po drugem potu za očuvanje državnega in narodnega edinstva. Tega dne, 6. januarja, si je vsakdo, ki je čital kraljev manifest, moral zastaviti vprašanje, ali bo branil preživele metode političnega dela, ali pa bo šel za svojim kraljem in bo skrbel za dobro naroda in čuval narodno in državno edinstvo. In mi smo se odločili in se odpravil na pot, na katero nas je poslal ta apel. Tak je tudi program naše stranke.
Jalova opozicija
Gospodje, ki so ostali na drugi strani, so špekulirali, da se bodo povrnili nekdanji preživeli časi. Toda v tem so se prevarali, ker so se stvari res tako razvijale, da nikomur ni več mogoče dvomiti o upravičenosti in uspešnosti 6. januarja. Ce pa je še kdo, ki živi v nekdanji strankarski preteklosti, mu povemo, da se v vseh teh petih letih od 6. januarja do danes ni zgodilo ničesar od onega, kar so napovedovali in s čemer so se od mesca do mesca, od leta do leta tolažili. Preteklo ni le nekaj mesecev, temveč nekaj let, pa se nič ni zrušilo in mi še vedno delamo za dobro kralja in domovine.
Kaj tedaj preostane tej gospodi? Preostali sta jim samo dve poti: ali da vstopijo v našo Jugoslovensko nacionalno stranko, ali pa da sami stopijo na plan in izvedejo svojo politično organizacijo in se bomo potem videli na volilnem polju.
Gospodarski program
V razmerah, v katerih delujemo zadnja leta in v katerih deluje naša stranka, je zaradi gospodarskih težav nepojmljivo težko vsako politično delo. V takih okoliščinah ni lahko doseči rezultatov, ki bi mogli navduševati, pa si naša stranka vendar prizadeva in se trudi, da bi izvedla svoj program, v katerem so jasno obeležena vsa vprašanja našega gospodarskega življenja. Ta naš program kaže, da stremi naša stranka po tem, da omogoči harmoničen razvoj vseh gospodarskih panog in v enaki meri podpre vse gospodarske vrste v naši državi. Naš program kaže, da smo stranka, ki je spoznala, da je treba dati našemu kmetu ono mesto, ki ga po svoji številčni moči zasluži, da je naš narod kmečki, da je naš kmet narod in ne stan; naša stranka pa tudi ve, da je treba omogočiti harmoničen razvoj tudi naši industriji in našemu delavstvu, naš:m obrtnikom in trgovcem, ker bomo le tako mogli prosperirati in prenašati težke udarce sedanje gospodarske krize. Mi ne moremo delai čudežev, prepričani pa smo,
da drugih poti in drugačnega dela ni, in da storimo vse, kar sploh moremo danes storiti.
JNS ni stranka, marveč pokret
Mi smo našo stranko organizirali z nepojmljivo naglico; vsemu svetu je znan uspeh, ki smo ga dosegli in kakršnega v tako kratkem času ni mogla doseči nobena stranka, to pa le zato, da soglasno m odločno postavimo to stranko na ono stopnjo, na kateri bo mogla najbolje služiti kralju in narodu. Našim nasprotnikom, kolikor jih je še, ni preostalo nič drugega, kakor da dan za dnem napovedujejo nekak naš padec. Svoje nade gradijo — kaj mislite na čem? — na intrigah in izmišljotinah! Kako je z nami končano, kako je vse propadlo, kako je ta proti onemu in kako bodo oni nastopili!
Končati se ne da tako lahko in brez težkih pretresljajev. Posebno pa ne more tako zlahka razpasti močna in konstruktivna sila, kakršna je naša stranka. Zlo bi bilo, ko bi bilo to mogoče. Kajti to ne bi bil samo razpad stranke, ker mi nismo samo stranka, nego smo pokret, ki je zbral narod okrog sebe, da služi kralju in domovini kar najbolj požrtvovalno. Pri tem vidimo, kako gospodje, ki ne morejo z rednimi političnimi metodami in organizirano politično silo ustvariti svoje politične organizacije, delujejo na druge načine, le da bi se dokopali do državne uprave, da bi morda mogli bolje od nas služiti narodu in državi. Mi pa jim pravimo: Na prav tak način, kakor je morala naša stranka leto dni posvetiti vse svoje sile pripravljalnemu delu in zbirati po državi podpise za ustanovitev svojih organizacij, da tako izpolni pogoje zakona, na prav tak način naj tudi ti gospodje pričnejo z delom. S svojo silo in s svojim številom naj pri volitvah prekosijo našo silo in naše število ter zasedejo mesta, ki jih bomo mi izpraznili. Vse druge metode jim ne morejo pomagati.
Sijajni uspehi v zunanji politiki
Dobro bi bilo, ako bi se napravila bilanca našega dela, da bi videli, ali je ugled naše države v zunanjem svetu od 6. januarja in od pojava naše politične stranke padel ali porastel, da bi videli, ali je naša zunanja politika pod vodstvom našega velikega in modrega kralja (Viharni vzkliki: Živel kralj!), ki jo izvajajo tako kvalificirani nositelji resora za zunanje zadeve kakor je bil naš prijatelj g. Marinkovič in je
naš prijatelj g. Jevtič, morda obrodila manj povoljnih rezultatov, kakor smo jih dosegli pred 6. januarjem! Da b.i videli, ali se sedaj še lahko govori, da je Jugoslavija obkrožena od samih sovražnikov, ali je njen položaj še vedno tak, kakor je bil prej, ko smo živeli v blaženi dobi, da smo imeli 17 političnih strank v naši državi, medtem ko se je morala velika Anglija zadovoljiti samo s tremi, bogata Amerika pa celo še samo z dvema! Naša država, ki hoče z vsemi svojimi silami delati za ohranitev miru na osnovi stanja, kakor so ga ustvarile mirovne pogodbe, je s svojo doslednostjo v tej politiki dosegla stopnjo, na kateri jo danes vidimo in ki je tako visoka, da se za njeno prijateljstvo in njeno zavezništvo potegujejo tudi oni, ki so prej o nas drugače mislili.
Jugoslovenska zvestoba
Jugoslavija je ponosna na svojo preteklost, ponosna na svoje sile, s katerimi prenaša težko krizo lažje nego katerikoli druga država okoli nas, za kar se ima zahvaliti modri upravi pod vodstvom našega velikega kralja (burni aplavzi). In naša država ima pravico, da vsakomur jasno pove: Jugoslavija svojemu prijateljstvu in svojemu zavezništvu ne doprinaša
samo svojo številčno moč, svojo silo, svoje junaštvo in svoj pogum, marveč dopri-naša pravljično zvestobo in svojo preizkušeno vztrajnost, ki ni mogla priti na tehtnico niti v onih dneh, ko so nam ponujali separatni mir, niti v onih težkih dneh, ko je moral naš narod na Golgoto preko Albanije. Naši sedanji zavezniki in prijatelji to vedo.
Proti revizionizmu
Zato nas ne morejo vznemirjati nobeni glasovi, ki prihajajo iz Sopronja in iz Budimpešte in ki pravijo, da je mogoče govoriti o ureditvi gospodarskega stanja v Podunavju le tedaj, če se sprejmejo neke nemogoče zahteve o nekaki reviziji. Ti ljudje ne uvidijo, da že ena sama beseda o reviziji mej in mirovnih pogodb onemogoči vsako koristno in plodno delo za ureditev gospodarskih prilik v Podunavju. To naj vzame vsak na znanje. Če se razmere v Podunavju ne morejo urediti tako, kakor ves dobrohotni svet to želi, tedaj zato nismo mi odgovorni. Ta odgovornost pade na one, ki nočejo k zeleni mizi, da se pogovorimo o gospodarskih razmerah, le zato, ker ne sprejemamo revizionistične politike. Izjava naših bratov Češkoslovakov in Rumunov, gg. Beneša in Titulesca, ki sta tako iskreno, kakor to pristoja članom
Male antante (Živela Mala antanta!), rekla, da je vsaka revizija vojna, je bila izrečena le zato, da bi se vojna preprečila, ker le tako bo mogel biti svet prepričan, da naše generacije ne morejo sprejeti ni-kake diskusije o kaki reviziji mirovnih pogodb. Zato je potrebno in koristno, da vsakdo na drugi strani ve, da je vsaka re-cizija to, kar sta o njej rekla Beneš in Titulescu, to je vojna! Kaj res revizionisti mislijo, da je kje kak Jugosloven ali Ru-mun ali Češkoslovak, ki bi mogel verjeti, da bomo dopustili, da se revidirajo meje, za katere je poteklo morje krvi naših najdražjih sinov (burno ploskanje)? Na našo srečo se vse to ne bo še enkrat ponovilo. Srečni smo, da bomo prav te dni videli in čuli našega velikega prijatelja in eminent-nega zunanjega ministra Francije (Viharne ovacije Franciji in Barthouju). velike in plemenite francoske nacije, ki pride k nam prav zato, da se bo vedelo, da more revizija izzvati obžalovanja vredne dogodke, in ki bo zato jasno in čvrsto nastopil za politiko ohranitve miru na osnovi mirovnih pogodb.«
Vsi prisotni so priredili ministrskemu predsedniku L^zunoviču viharne ovacije. Nato je spregovorilo še več govornikov, med njimi ministri dr. Kojič, Demetrovič in dr. Novak.
Janko Čolnar mrtev,
naš „Lojze" razbit
Na letalskem mitingu v Zagrebu je naš najboljši civilni pilot Janko Čolnar treščil z letalom „Lojzetomu pri izvajanju akrobacij na tla in se ubil
Zagreb, 24. junija.
Zagrebški Aeroklub je današnjo nedeljo priredil svoj tretji »zračni wee-kend«, za katerega je vladalo posebno veliko zanimanje, ker je z njim bila združena posebna svečanost. Krščeno je namreč bilo letalo, ki ga je sam zgradil mladi zagrebški konstruktor g. Paski -jevič. Ta je nedavno že sam poletel s svojim letalom v Beograd in se srečno vrnil.
Svečanost se je pričela že ob 15. in se je zbralo izredno številno občinstvo, slavnostna blagoslovitev pa se je izvršila ob 17.
Praznik zagrebškega Aerokluba so seveda tovariško počastili tudi ostali Aeroklubi, katerih udeležba je bila nadvse častna. Posebno pozornost je takoj ob svojem prihodu nad zagrebško letališče vzbudilo ljubljansko rdeče dirkalno letalo »Lojze«, ki ga je spretno pilotiral Janko Čolnar. Letalo je srečno pristalo. Z »Lojzetom« se je pripeljal tudi šef ljubljanskega aerodroma dr. St. Kape, dočim so drugi gostje iz Ljubljane prispeli s potniškim letalom.
Po blagoslovitvenih obredih so se pričele bravure posameznih letalcev. Ob pol 19. se je dvignil tudi Janko Čolnar s svojim »Lojzetom« in je pričel izvajati razne drzne akrobacije. Iz višine kakih 300 m je »Lojze« sredi akrobacij nenadno strmoglavil proti tlom. Z vso silo je letalo treščilo na letališče in se razbilo. Občinstvo je onemelo groze. Funkcionar^ Aerokluba in letališča so v hipu pohiteli na pomoč, toda bilo je že prekasno. Ko so Čolnarja potegni h iz razvalin razbitega letala, je bil že mrtev in vsaka pomoč brezuspešna.
Občinstva se je katastrofa globoko dojmila. Miting je bil takoj prekinjen nt množice so se razšle potrte, da je nasa mlada aviacija zahtevala tako dragoceno žrtev. Vzroka nesreče do sedaj se niso mogli ugotoviti.
Janko Čolnar
Z Jankom Čolnarjem izgubljamo Slovenci nedvomno svojega najsposobnejse-ga civilnega pilota. Že med vojno se je izkazal Čolnar enakovrednega najboljšim nemškim in avstrijskim pilotom, a zadnji čas, odkar se je ljubljanski Aeroklub postavil na lastne noge in si priboril letališče, je bil tisti, ki je najbravurozneje pilotiral naše domače letalo »Lojze«, izdelek inž Bloudka. Letalo »Lojze« je po_ svoji fini konstrukciji zahtevalo najfinejso pi-lotsko roko in ga je izmed vseh ljubljanskih pilotov znal najbolje mojstrovati Janko Čolnar. Ob vseh dosedanjih mitingih,
kakor tudi sicer ob drugih letalskih prireditvah, so imeli Ljubljančani pnluko občudovati, njegovo pilotsko sposobnost.
Pred par leti, ko smo imeli se hangar v Šiški, je Janku Čolnarju odpovedal motor v višini svojih 300 m in prav tedaj je Čolnar pokazal svojo izredno pilotsko prisebnost s tem, da je mojstrsko manevriral tik nad brzojavnimi žicami, okrenil letalo in se rešil gotove smrti. Tudi sicer je bi1 Janko Čolnar eden najzaslužnejših pionirjev letalstva med Slovenci, dober vzgojitelj pilotskega naraščaja m sploh eden najbolj zanesljivih opor ljubljanskega letalskega centra.	.
Čolnarjeva smrt bo nedvomno izzvala v Ljubljani najgloblje sočutje, ne samo v kro«^ ni"rtov'h ožjih tovarišev, nego tudi
v širši javnosti, ki je ▼ Janku Čolnarju videla svojega letalskega prvaka.
Pilot Janko Čolnar je bil star 38 let. Doma je bil iz Radovljice. Ko je nastala vojna, je bil star 19 let in je kmalu po asentaciji bil poslan v Dunajsko Novo mesto, kjer se je izvežbal za pilota. Na fronto je moral v viharnih pomladnih dneh leta 1918., ko se je Italija pripravljala na odločilni napad. Bil je pilot-fotograf m je veljal za enega najpogumnejših letalcev. Po prevratu je ostal Čolnar aktivni vojaški letalec, lea 1923. je pa prosil za odpust iz vojaške službe. Vse nato je bil zvest ljubljanskemu Aeroklubu in je tudi pilotiral njegovo prvo letalo »■Ljubljano«, nato pa ponos Aerokluba in vse Ljubljane, našega dragega »Lojzeta«.
Letalo „ Lojze"
Letalo »Lojze«, s katerim se je ponesrečil Janko Čolnar, je bilo krščeno 3. avgusta 1930. Celotno letalo je bilo konstruirano in izdelano doma po načrtih inž. Stanka Bloudka. Naš prvi domači avion je bil opremljen z motorjem Cirrus Mark n., ki je bil naročen v Angliji. Motor je lahko razvijal do 200 km hitrosti na uro, tal je specialni dirkalni motor z SO HP, njegov akcijski radij je znašal 600 km, dosegljiva višina pa 4.500 m. že pri prvih poletih se je pokazalo, da vse to odgovarja dejstvu. Pilot Čolnar je dosegel z »Lojzetom« povprečno 180 km na uro. Letalo je bilo nad lo.o dni v gradnji in je veljalo okoli 250.000 dinarjev, po prvi nesreči, ki jo je z njim doživel pilot Čolnar, pa je bilo treba plačati za popravilo še okoli 20.000 Din.
Katastrofa tudi na mitingu v Osijeku
Osijek, 24. junija, č. Popoldne se je vršil v Belišču miting civilnega letalstva. Ob 16.15 je letalo »Teodora« Drn-darskega, ki ga je vodil pilot Jaklič, pri izvajanju akrobacij zavozilo med občinstvo, pri čemur je bilo več ljudi hudo ranjenih. Iz Osijeka so takoj prihiteli reševalni avtomobili z zdravniki. Podrobnosti o nesreči še niso znane. Trdijo pa, da je več ponesrečencev med vožnjo v osješko bolnišnico že umrlo.
?risrčen sprejem ljubljanskih izletnikov
v Mariboru
Maribor, 24. junija.
Ze v soboto zvečer se je naše mesto praznično obleklo ter pripravilo na svečan sprejem ljubljanskih izletnikov. Mest-ns. občina in tudi mnogoštevilni hišni posestniki so razobesili na svojih hišah državne trobojnice dragim gostom v pozdrav. Davi pa so se že zgodaj oživele ulice in so Mariborčani kljub rani uri hiteli na železniško postajo k sprejemu. Ze dolgo ni videl Maribor takega sprejema in so bili le redki gosti, ki so bili deležni tolike prisrčnosti obmejnega Maribora kakor danes ljubljanski gostje. Na postaji so pričakovali Ljubljančane, ki so se pripeljali s posebnim vlakom po nekoliko minut zamude, predstavniki skoro vseh mariborskih organizacij in ustanov. Ko je privozil vlak na postajo, je zablestel Mariborčanom v pozdrav napis na lokomotivi »Živel Maribor« in iz tisoč grl so se začuli vzkliki »Zdravo!«
V imenu mestne občine Maribora in vsega njegovega zaledja je pozdravil do-Sle goste mestni župan g. dr. Lipold. V pozdravnem nagovoru je naglašal pomembnost tega dogodka in važnost obmejnega Maribora. Narodne dame so nato poklonile predstavniku bele Ljubljane županu dr. Dinku Pucu velik šopek cvetja. Za izredno prisrčen sprejem s? je v tiavdušenih besedah zahvalil ljubljanski župan dr. Puc. Do srca so segle prisrčne besede odličnega predstavnika slovenske
prestolnice navzočni množici. Ko je _ končal nagovor, je nastalo na prostorni postaji burno odobravanje in prisrčnega pozdravljanja ni bilo ne konca ne kraia. Trenutek tega sprejema bo prav gotovo ostal v spominu slehernemu, ki se ga je udeležil.
V imenu Društva prijateljev Slovenskih goric se je zahvalil za ljubeznivi sprejem njegov predsednik g. Martin Spindler. Takoj po sprejemu so se gostje, ki jim je mariborsko občinstvo tudi po ulicah povsod delalo gost špalir, razdelili v posamezne skupine. Čakali so jih že vsepovsod določeni vodniki, ki so jih vodili v razne okoliške kraje, kakor je bilo odrejeno po programu njihovega izleta. Oni, ki so bili namenjeni na zeleno _ Pohorje, so izstopili že v Hočah. Na odrejenih mestih so bili pripravljeni avtobusi in druga vozila; tako da so bili gostje prav vzra-doščeni nad brezhibno organizacijo, ki jo je oskrbela mariborska ptujsko-prometna zveza s svojim predsednikom g. dr. Jan-čičem in ravnateljem g. Gelosom na čelu.
Ob 5. popoldne je priredila gostom na čast mariborska mestna občina malo juži-no v veliki dvorani Kazine, kjer so se vrstili govor za govorom, zdravica za zdravico in je pel zbor magistratnih uslužbencev mariborske mestne občine. Mariborčani smo trdno prepričani, da so odnesli Ljubljančani iz Maribora najlepše spomine.
Prirodne lepote Sv. Ane nad Ribnico so še malo znane
Tam med Malo in Veliko goro in Sv. Gregorjem in Kočevskim pogorjem se razprostira krasen planinski svet, ki pa je, žal, zaprt sam v sebe in tudi drugim. Lepa, pestra, z gozdiči, njivami in številnimi vasicami posejana, od temnih gozdov obdana ribniško-kočevska dolina ima tako malo tujskega prometa in je tako osamljena, kakor bi se bala za svoje gozdno de-vištvo, a ljubljanski izletnik pozablja, da se na GrosupJju odvaja železna pot v lepo planinsko pokrajino, kjer nadomeščajo vesele vinograde resni, nepregledni gozdovi, polni bajnih skrivnosti. Visokoplaninsko razpoloženi turist tu sicer ne bo našel skalnatega zadoščenja in mi je Ž3 enkrat tak planinski »orel« dal razumeti, da je to za »jagre«, a prijatelj nižjega gorovja in naravnih krasot sploh bo popolnoma zadovoljen zapuščal to planoto, ki je najmanj toliko zanimiva kakor ostala Dolenjska,
Najlepša razgledna točka te okolice je Sv. Ana nad Ribnico. Ze trg sam leži 491 m visoko in dosega višinsko Lesce pri Bledu, sicer pa je gora visoka 964 m in nudi zaradi svoje gospodujoče lege krasen razgled na ožjo in daljšo okolico. Pot z železniške postaje Ribnice k Sv. Ani je udobna; vije se skozi senčnate gozdove mimo zelenih vrtač in solnčnih košenic do mež-narja (Seljan 660 m). Tu se cedita med in mleko; s prvim postreže skrbni oče čebelar, z drugim pa prijazna gospodinja, ki nam tudi razodene, da se z vrha vidi »vse po svajt«. Pripomnim, da je tu zadnja postojanka za vodo, ki je odslej ni dobiti razen v rupah, ki jih poznajo le domačini. Od mežnarja se dvigne pot strmo v klanec in poseka v tem oziru šmarnogorske vzpetine, manj odporni pešec pa jo lahko maline desno po udobnem kolovozu čez gozd. že od Seljana imaš krasen razgled na ribniško dolino. Cim više pa se vzpenjaš, tem bolj rase svet pod teboj, in ko dospeš po poldrugourni hoji do prijazne cerkvice sv. Ane, se ti odpre očarljiv pogled, ki te povede nele do skritega Kočevja, temveč še preko Velike gore tja do
Shod opozicijske stranke v Ljubljani
Ljubljana, 24. junija.
Za danes ob 10. dopoldne je sklicala Jugoslovenska narodna stranka, ki jo vodijo nekateri opozicijski narodni _ poslanci, javen shod v veliki dvorani hotela »Union«. Dvorana je bila skoro polna, kajti Ljubljančani so bili radovedni, kaj bodo povedali novega ti najnovejši preroki, ki se tudi imenujejo »borce za narodne pravice in narodno blagostanje«. Na shod so pozivali že teden dni veliki lepaki po mestu, razdelili pa so zlasti po predmestjih, tudi na tisoče letakov, na katerih pravijo, da so »za svobodo in enakost, za stalnost uradništva, za zakonitost in pravičnost, za gospodarsko osamosvojitev in za pravično razdelitev davkov«, torej za gesla, ki so popularna in tudi odobravanja vredna. A stvar ie. ta. da ti bojevniki z juga vedo ravno tako malo konkretnega povedati, kakor naši slovenski bojevniki. Zato se tudi nikjer, ne v srbskih ne v hrvatskih krajih niso mogli vsidrati, pa so se zatekli končno v Slovenijo, pač v nadi, da jim je pripravilo pot in teren že slovensko bojevnl-štvo, katerega metode in šlagerje tudi oni prav dobro obvladajo. Značilno je, da so se voditelji nove stranke odcepili od JNS v prvi vrsti z izgovorom, da je stranka premalo jugoslovenska in preveč »kom-promisarska«, na svojih shodih v Sloveniji pa c jugoslovenstvu nič ne govore. Vedo pač, da jugoslovensko orientirane javnosti ne bodo privabili ne na shode in še manj v svoje vrste, pa so svoje govore prilagodili za poslušalce, ki stoje izven nacionalne fronte. In res so oni, ki jim na njihovih shodih ploskajo, prav isti ljudje, ki so ploskali na bojevniških shodih.
V zadnjih dneh so gospodje od Narodne stranke priredili v naši banovin že več shodov, danes pa končno še v Ljubljani. Prišli so vsi glavni voditelji stranke, gg. poslanci Svetislav Hodžera, dr. Milan Metikoš. dr. Zivan Lukič, Miloš Dragovič in dr. Stjepan Bačič. Glavna pi-kantnost shoda je bila pač ta, da ga je otvoril in vodil g. Drago Kornhauser, ki je ob enem urednik najradikalnejšega »samoslovenskega« lističa.
Prvi govornik je bil poslanec g. Svefi-slav Hodžera, predsednik Narodne stranke Rekel je. da so gospodje prišli zato v dravsko banovino in v Ljubljano, da po-zovejo vse v svoje vrste »za skupno borbo proti krivici, nezakonitosti, samovolji in vsemu slabemu.« Stari politiki niso razumeli ogromnega preporoda, k! -e ns-
Snežnika, cerkniške Slivnice, Javornika, Nanosa, Hružice, Trnovskega gozda in Bohinjskih Alp.
Ob cerkvi ti nudi starodavna lipa udobno senco in številna gorišča in ognjišča pričajo o mnogobrojnih piknikih, ki so tu zadovoljevali razgleda site domačine, če stopiš kakih 50 korakov severnovzhodno od cerkve na skalo, se ti odpre razgled na našo zapuščeno Suho krajino in dalje tja do zgodovinskega Hmeljnika, novomeške Trške gore, Trdinovega vrha, do Sv. Petra nad Žužemberkom in na temne gozdove Kočevskega Roga. Neposredno pod teboj pa se vije lepa in plodovita dolina Strug, poznanih nam iz toliko opisanih povodnih nesreč. Ko lastavičja gnezda so prislonje-na na obronke žužemberšfcih hribov naselja Suhe krajine, na čelu jim Hinje, Tople rebri in Smuika. Ostale vasice pa se skromno skrivajo za gozdiči in griči Se impo-zantnejši je razgled z 20 minut oddaljenih Sten. Sestop na severozapad te povede po strmini v Struge in po lepih cestah na postajo Dobrepolje, mi pa se vrnemo v prijazno Ribnico, ki nudi prijetno okrepčilo za suhokrajinsko žejo, saj ima baje kar 23 gostiln, ki ne štedijo s cvičkom, niti s Štajercem in ne z dalmatincem. Narod, navajen lovcev, nekoliko začudeno gleda, kaj dela tod človek z nahrbtnikom brez puške na rami, je pa vseskozi ljubezniv in po-strežljiv. Le škoda, da se tu ne stori več za propagando tujskega prometa.
S planinskega vidika bi bilo treba pota marljiveje markirati in posebno skrbeti, da se označi na potih eventualna bližina vode. Lovci pa naj se mirnih turistov ne strašijo ali pa naj na lovsko važnih točkah opozorijo na potreben mir zaradi divjačine s posebnimi opozorili. Gotovo bosta lovec in turist kot najbližja prijatelja narave našla pravo pot, da ti lepi kraji ne bodo ostali svetu zaprti kakor doslej. Prijateljem narave iz mesta je priporočati obisk teh lepih krajev, ki v svojevrstnem značaju prav nič ne zaostajajo za našimi najlepšimi.
stal med vojno in po njej v narodovi duši. Zato je prišlo do neznosnih razmer, ki smo jih imeli v prvih desetih letih po zedinjenju. Tem starim politikom pa se je tudi posrečilo, da so vstopili v sest*-jar.uarski režim in se pritajili do trenutka. ko j c t ilo treba izbrati novo Narodno skupščino, kjer vrše zopet svoje razdoTao delo (G Hodžera je kot takratni šef ka-bneta ministrskega predsedstva pri tej iz-brri aktivno sodeloval.) Uspelo jim je sicer. da so odstranili nekatere voditelje starih strank, toda le zato, da so postali sami voditelji teh starih strank. Vi sami citate kaka sloga obstoja med dr. Kra-merjem in Ivanom Pucljem (Vzkliki: Dol ž njima! Šahovske figure! Pijavkel) Iz srca sem vam hvaležen za veliko ljubezen, ki ste jo pokazali napram njima. Take razmere obstojajo tudi v Srbiji med radikali in demokrati, ali v savski banovini med samostojnimi demokrati in radičevci-
Govornik je dalje kritiziral delo Narodne skupščine, očital ministrom, da ne odgovarjajo na interpelacije, in nato prešel na občinske volitve. Rekel je o tem med drugim: »Vi sami veste, kakšne so bile občinske volitve. Osebno sem se prepričal v dravski banovini, da je bila tu reakcija največja. Sedaj se kuje zakon o mestnih občinah. Po zakonskem načrtu naj bi večina dobila predsednika občine, naši poslanci pa pravijo, da tega ni treba in da se naj volijo samo odborniki, župan pa iz njihove srede.«
Nato je g. Hodžera razlagal, da njegova stranka odklanja takozvani avtoritativni režim, marveč vztraja na parlamentu, katerega člani naj se izvolijo na čim bolj demokratični osnovi.
Naslednji govornik g. dr. Milan MeiikoS je razvijal gospodarski program Narodne stranke. Govoril je proti zaposlovanju inozemcev, proti zaščitnim carinam, o davčnih bremenih, o Bati, o zakonu proti kartelom itd., zahteval je med drugim, naj se žigosajo vsi bankovci. Če najdejo pri komu več denarja, kakor ga potrebuje. naj se mu odvzame za notranje posojilo ki se naj uporabi za javna dela.
Predsednik strankinega akcijskega odbora za dravsko banovino odvetnik g. dr. Ivo Potokar iz Kamnika je poudarjal, da hoče Jugoslovenska narodna stranka doseči ozdravljenje politične morale, zaščito pravic naroda pred silo, izpremembo političnih metod. Očital je JNS, da proglaša za protidržavne vse one, ki se ji ne uklonijo. Narodna stranka je zbor novih ljudi, ki so stopili v skupne vrste za boj proti strankarskim političnim metodam, ki ubijajo ugled države. Stranka zahteva svobodne in tajne volitve, svobodo zborovanja in svobodo tiska.
Po govoru dr. Potokarja je predsednik
g. Kornhauser obdolžil v svojih pripombah, da je JNS zanesla politiko tudi na sodišče. Kdor gre danes na sodišče, se mora legitimirati z izkaznico JNS. Med zborovalci je sodnik, ki je bil 6 mesecev prezgodaj upokojen, ker je sodil po zakonu, in je bil tako oškodovan na plači za 1000 Din.
Nar. posl. g. dr. Stjepan Bačič je govoril o socialnem programu nove stranke. Med njegovim govorom so ljudje, ki so že spoznali, da od gospodov od Narodne stranke ne slišijo ničesar novega, pričeli zapuščati dvorano, tako da se je število poslušalcev razredčilo skoro do polovice.
Po Bačičevm govoru se je oglasil zopet g. Kornhauser in zahteval tak zakon proti korupciji, da bo priprost človek kaznovan za njegovo kržitev vsaj s 5 let: ječe, državni uradnik z 20 leti, narodni poslanci in ministri pa bodo obešeni.
Zadnji govornik nar. poslanec g. Miloš Dragovič je govoril o korupciji, o goljufijah pri železniških gradnjah, pri dobavah nafte itd. Trdil je, da ni bil nihče pozvan doslej na odgovor. Nasprotno, znani poslanec, ki je pri bosanski agrarni reformi zaslužil nad 9 milijonov dinarjev, je bil proti kavciji izpuščen iz zapora. Rekel je tudi, da noče naš narod nikdar zaradi gole sentimentalnosti priznati koga za voditelja, kdor ni res vodja.
Ob 12. je predsednik g. Kornhauser zaključil zborovanje z izjavo, da »prihodnje volitve v parlament ne bodo v znamenju bajoneta, temveč v znamenju svobode.«
Malcrusi se vračajo v pravoslavje
Novi Sad, 22. junija V naši unijatski cerkvi — katoliški cerkvi z vzhodnim, pravoslavnemu podobnim obredom — se te dni zabeležujeta dva zanimiva dogodka. V Križevcih, kjer je sedež unijatske škofije, se vrši pred ta-mošnjim sodiščem razprava proti generalnemu vikarju škofije, dr. Danilu Sajato-viču, na tožbo gc. Ide Nevicki roj. Dto-hobeeki iz Užhoroda, češ da je 15. februarja t 1. v križevski stolnici v svojem posmrtnem govoru za pokojnim upokojenim unijatskim škofom Julijem Drohobeckim žalil pokojnikov spomin, izvajajoč, da se po pravilu »de mortuis nil nisi bene« noče ozirati na vse življenje in delovanje pokojnega škofa, temveč samo na najvažnejša in najznačilnejša njegova dela, in da Je potem poudarjal, da je pokojnika pn njegovem delovanju vodila lastnost, ki Jo Nietzsche označuje z označbo »Der Wille zur Macht«. Ker glede delovanja pok. škofa Drohobeckega, v cerkvenem in javnem življenju, ko se je svoječasno moral umakniti s škofijske stolice v pokoj, obstoje zelo različna, naravnost si nasprotujoča mnenja, vzbuja ta razprava največje zanimanje in še tembolj, ker se pričakuje, da bo razjasnila marsikaj, kar je doslej v tem pogledu ostalo skrito in nejasno. Razprava je preložena, ker ni bil osebno prisoten obtoženec, zadržan po svojih službenih
opravkih.	.
Drugi zanimiv dogodek iz življenja naše unijatske cerkve pa je prestop, ali prav za prav vrnitev novosadskih maloruskih unijatov v pravoslavje. V Novem Sadu in okolici živi večje število maloruskih družin, okoli dvesto duš, ki so se pred daljšim časom priselile semkaj iz Prikarpatske Rusije in so pod vplivom razmer, ki so vladale pod tedanjo avstro-madžarsko vladavino, iz pravoslavja prestopile v uni>at-stvo. V zadnjih časih pa se je pričelo med njimi močno gibanje za povrnitev v pravoslavje in se je ta prestop izvršil na naj-slovesnejši način danes v tukajšnji LTspen-ski cerkvi, kjer je po slovesni božji službi bački škof dr. Irinej sprejel izpreobrnjen-ce v čredo svojih vernikov, izvršil na njih »miropomazanje«, jim porazdelil križce in jim podelil svoj nadpastirski blagoslov.
Novosadski Malorusi pa niso prvi, ki so se iz unijatstva vrnili v pravoslavje. 2e lanskega leta je prestopila iz unijatstva v pravoslavje vsa maloruska kolonija v Ku-curi, ki ima sedaj tamkaj svojo popolnoma urejeno pravoslavno župnijo in je sedaj pri prestopu novosadske njen župnik sodeloval pri slovesnem cerkvenem obre-
Kakor se trdi, je med glavnimi vzroki vračanja unijatov v pravoslavje zlasti tudi dejstvo, da se hočejo po pritisku iz Rima vse bolj polatinjevati unijatski obredi, ki se vrše po vzhodnem načinu in starem slovanskem cerkvenem jeziku.
Šest let za uboj
Novo mesto, 23. junija. Pred novomeškim okrožnim sodiščem se je včeraj vršila razprava zaradi uboja. Bilo je 6. maja zvečer, ko sta se vračala iz gostilne Gorenjca Ak>jwi iz Ardra proti domu v Malem Trnu, obč. Leskovec, Tur-šič Stanislav in Sotlar Martin. Zadnji je šel takoj spat, a Turšič je že po vasi razgrajal. Prišel je do hiše posestnika Znidar-šiča Marka, kjer je naletel na 20 letnega mizarskega pomočnika Pirca Adolfa in ga brez povoda sredi ceste zabodel z vojaškim bodalom na desni strani vratu nad ključ-n.oa Pire se je takoj zgrudil na tla in izkrvavel. Turšič je po dejanju vrgel bodalo v travo in zbežal. Ko je napravil kakih 40 korakov, se je obrnil nazaj in pogledal, ali je Pire vstal. Naproti sta mu prišla Ce-rovšek Ivan in Kiler Franc. Cerovšek je tedaj Turšiča vprašal, ali bo prišel drugega dne k njemu na delo, kar mu je obdolženec tudi obljubil. Bil pa le ves zasopel, tako da sta Cerovšek in Kiler slutila, da se je moralo nekaj zgoditi. Oba sta pot nadaljevala. Turšič pa je izginil s ceste. Cerovšek in Kiler sta nato našla na cesti Pirca, ki je bil v zadnjih zdihljajih. Oba sta skočila k posestniku Pircu Alojzu in ga prosila za luč in vodo, da bi mogla dati poškodovancu prvo pomoč. Na lice mesta sta prišla tudi orožnika Maraš m Močnik, ki st« nato takoj poiskala Turšiča. Turšič je trdovratno tajil, da bi bil ubijalec. Ko pa so orožniki od njega zahtevali njegovo praznično suknjo, so na njej našli krvne madeže in po daljšem zasliševanju je Turšič priznal zločin, češ, da ga je zaklal z žepnim nožem v silobranu. Trdil je. da ga je Pire napadel s kolom.
Preiskava pa je ugotovila, da Je bilo povsem drugače. Orožniki so vpričo Cerov-ška Ivana, Kilerja Franca in Pirca Aloiza preiskali vso okolico, a niso našli nobenega kola. Ugotovljeno je tudi bilo. da je bil pokojni Pire miren in trezen fant. Ker se je učil v Krškem mizarske obrti, je prihajal le redkokdaj domov. Usodno nedeljo je prišel domov s prošnjo, da bi mu domači napravili za drugo nedeljo malo
zabavo, ker bo napravil pomočniški izpit. Turšič pa je na glasu kot človek nagle jeze in velik pretepač. Nedavno prej je grozil tudi svojemu oemu Gorenjcu Vinku z ubojem in aprila meseca pa je v družbi Omerze Martina napadel Antona Sotlarja z motiko. Iz same fantovske objestnosti in v sovražnem naklepu je tedaj usmrtil Adolfa Pirca.
Pred sodniki je fant sicer priznal dejanje, zatrjeval pa je spet, da je to storil
v silobranu. Sodišče, ki se je uverilo o njegovi popolni krivdi, je Turšiča obsodilo na 6 let robije in na plačilo pogrebnih stroškov. Glede odškodnine za ubitega sina v znesku 10.000 Din pa je sodišče napotilo pokojnikovega očeta Janeza na civilnopravno pot
Dolenjci in pota na Jadran
Na tujsko prometni konferenci, ki se je v ponedeljek 18. t. m. vršila v Novem mestu, se je seveda znova in znova poudarjala potreba zvez Slovenije z morjem. O železniški in cestni mreži na Dolenjskem je poročal inž. France Zupančič in iz njegovega referata posnemamo;
Naša država z izredno dolgo obalo mora postati pomorska država, že danes je Sušak največje lesno tržišče Sredozemskega morja. Zato gre naše stremljenje za tem, da se ves tovorni promet Slovenije osred«v toči na Sušaku. Propaganda akcijskega odbora za realizacijo zveze Slovenije z morjem se hoče vršiti tako intenzivno, da se bo zavedal ves narod, posebno pa ljudje na vodilnih mestih, da je naše morje kardi-nalnl pogoj blagostanja, moči, sile, kakor tudi ugleda naše države. Na železniških konferencah, ki so se vršile v evrho sestave gradbenega programa za izpopolnitev železniške mreže v naši državi in v Sloveniji, so bile podrobno obravnavane vse te proge. Uzakonjeni pa sta bili progi 61. J anž-Sevnica in Kočevje-Vrbcrvsko, kar tvori s krakom črnomelj-Vinica-Lukov dol zvezo Slovenije z morjem. Ta železniška zveza tvori dejansko s progo Sevnica-št. j anž najbližjo, najkrajšo progo Maribora s Sušakom.
železniška zveza Novo mesto-Brežice je posebne važnosti zaradi tega, ker bi se z nadaljevanjem te železnice po dolini Sotle preko Rogatca do pragerakega vzpostavila najkrajša zveza preko Murske Sobote, KOrmenda z Bratislavo in drugimi zapadno evropskimi državami. Bratislava je važna dunavska luka in bi zatorej imela ta železnica velik pomen. Tudi sicer hi pritegnila tranzitni promet severnih in zapadno evropskih držav potom realizacije zveze Slovenije z morjem na Sušak. Pa tudi tujski promet bi se tem bolj lahko razvil ne samo na Dolenjskem, nego v vsej Sloveniji in na našem Jadranu, ako bi imeli dobre železniške zveze. Četudi direktno ne bi balo pričakovati od novih investicij posebnih dohodkov, so brez dvoma zagotovljene velikanske indirektne koristi, ki bi jih imela ne samo Slovenija, nego tudi celotna država od izgradnje zveze Slovenije s Sušakom. Saj je nujno, da si poiščemo nova tržišča za naš izvoz. Dvigniti moramo cene našim proizvodom in še posebno kmetskim pridelkom. Vse to pa je mogoče le preko morja. Naš Jadran je brez dvoma za vsakega izredno mikaven in privlačen. Saj Je baš naša obale, izredno lepa. Hrvatsko Primorje ta Dalmacija tekmujeta s svojo slikovitostjo in s svojimi otoki. Dalmatinska obala je svetovnega sloveea. Leta 1925. Je bila dograjena proga Oguiin-Split, S tem je bilo rešeno vprašanje zveze s Splitom. Sedaj pa je potreba, da z vso intenzivnostjo in žilavostjo vztrajamo na skorajšnji dograditvi zveze Slovenije z morjem.
Proga št. Janž-Sevnica je že tako dale«
dozorela, da je bila že ponovno lazpisana licitacija za gradnjo. S tem je jasno povedano, da so vsa preddeJa že davno dovršena. Dospele so v resnici tudi resne ponudbe in med ponudniki so bile odlične domače gradbene tvrdke, našli so se celo taki, ki so ponudili tudi finančna sredstva za gradnjo te, le dobrih 12 km dolge proge. Tu torej ne more biti več govora, da ni bilo sredstev na razpolago. Denar je bil tako rekoč na dlani in proga bi se bila pri dobri volji lahko zgradila. Kljub vsemu temu pa vendar še do danes ni realizirano vprašanje te prenujne proge, na katero čakamo že 16 let.
Razen zveze Slovenije z morjem pa je nujno potrebno, da se železnice, ki jih ima Dolenjska le v izdelavi II. in in. reda, temeljito popravijo. Saj že sam tovorni promet silno trpi, ko se ne more izkoristiti nosilnost vagonov zaradi slabe proge. Posebno proga Bubnjarci-Karlovac je velika ovira tovornemu prometu. Še bolj nujno vprašanje pa tvori osebni promet in so vk dolenjske proge potrebne popravila v svrho zvišanja hitrosti osebnih vlakov vsaj na. 60 km.
Tudi tarifna politika mora, pomagati Dolenjski in našemu Jadranu. V tovornem prometu se že izvaja znižana tarifa za blago, ki je namenjeno preko morja v inozemstvo. Sušak in Split imata svoje luške znižane tarife. Potrebno je to uvesti fie za osebni promet Sušak in Split morata todl v tem pogledu dobiti izjemno tarifo. Za vzgled naj navedem samo predvojno tarifno politiko Madžarske. Vsi vemo, da se je potnik peljal iz Budimpešte na Reko za isto ceno kakor iz Zagreba na Reko. Ravno tako je balo s tovorom, posebno za živili. Na ta način se je forsirala Reka kot madžarska luka in konkurirala Trstu. Danes pa moramo konkurirati Reki in Trstu. Skrajni čas je, da se prične pojačevanja naših prog, kar bo omogočilo večjo brzino, in pa gradnja novih železnic ter izvajanje tarifne politike v smislu pritegnitve tovornega in osebnega prometa na naš Jadran tako iz Slovenije, kakor je treba pritegniti tudi tranzitni promet v naše luke. škoda, ki jo utrpi naša država, je vsak dan občutnejša. Posebno občutna pa je škoda, ki jo utrpi naše gospodarstvo v današnji gospodarski krizi s tem, da se poslužujemo tujih luk. Letni izpadek 80 milijonov Je pač znaten in naše brezposelno delavstvo je pri tem najbolj prizadeto. Ta iz-padek je prekoračil od prevrata do danes že nad eno milijardo dinarjev. Iz tega je najbolj razvidno, kako nujno pereče vprašanje je zveza Slovenije z morjem. Naj se torej že vendar zasadijo lopate! Bede, siromaštva in brezposelnosti je dovolj. Z gradnjo železnice bi se teža gospodarske krize dokaj ublažila. Važnost že uzakonjenih železnic je dokazana kot povsem prvenstvena.
Uspel nastop sokolskega okrožja za desni drav. breg
Maribor, 24. junija.
Na Pabrežju se je vršil danes popoldne sokolski okrožni zlet za desni dravski breg, ki so se ga udeležila društva Bistrica, Pragersko, Slivnica, Framm, Rače, Hoče, Studenci, Pobrežje Maribor I, Ruše in Limbuš.
Mogočen sokolski sprevod Je krenil kmalu po 14. uri z vojaško godbo na čelu proti Pobrežju kjer je pozdravil sokole župan pobreške občine g- Matija Volk, pobresko pevsko društvo »Zarja« pa je pod vdstvom pevovodje g. žiška zapelo pozdravno pesem.
Pred letnim telovadiščem je bil stik sokolstva. Tu je pozdravil sokolsko armado starosta pobreškega Sokola šolski upravitelj br. Klemenčič, ki je v govoru poudarjal važnost sokolstva zlasti za Pobrežje, ki je bilo dolgo Časa nemškutarska trdnjava kjer pa si je sokoletvo ustvarilo s svo-jiiA smotrnim delom v razmerno kratkem času močno nacionalno postojanko. Nazdravil je tudi kraljevskemu domu in so se njegovemu vzkliku pridružili vsi navzočni. Spomnil se je tudi tragično umrlega vaditelja br. Gerželja, ki so ga počastili vsi z enominutnim molkom. Izročil je članstvu šopke cvetja z naročilom, naj jih ponese na njegov grob.	. , _
Telovadni nastop je pokazal vso tehnično sposobnost sokolskega okrožja na dravskem desnem bregu. Nastop sta spretno vodila okrožni načelnik br. Ferš m okrožna načelnica s. Roškarjeva.
Važni odredbi ministrstva za telesno vzgojo
Beograd, 24. junija. AA. Minister za telesno vzgojo prebivalstva je s svojim odlokom št. 3943 odobril pravila jugoslovenske boksaške zveze v Zagrebu, po katerih morajo vsi člani te zveze (klubi), ki žele prirediti kakšno tekmo, zvezi sporočiti termin in svoje predloge najmanj 20 dni pred poslednjim rokom za prijavo obenem s takso, predpisano po čl. 9 in 11 pravil jugoslovenske boksaške zveze. O tem se obveščajo vsi boksaš ki klubi, boksaške sekcije in mana-gerji, da se takoj prijavijo v članstvo jugoslovenske boksaške zveze v Zagrebu in da v bodoče za vsak mateh zaprosijo dovoljenja od pristojne zveze.
Beograd, 24. junija AA. V zadnjem času je prišlo do mnogih vzajemnih obiskov in gostovanj raznih športnih društev in organizacij iz Jugoslavije v inozemstvo in obratno. Pri vsakem takem odhodu v inozemstvo predstavljajo klubi in posamezniki, čeprav ne potujejo kot uradni zastopniki naše države, vendarle narod in državo. Zato je ministrstvo za telesno vzgojo edino pristojno razsoditi, ali je v vsakem posameznem primeru oportuno in koristno, prirejati v svrho medsebojnega spoznavanja in zbližanja obiske naših društev v inozemstvo in obratno. Zato se nalaga vsem društvom in ustanovam, ki spadajo v pristojnost ministrstva za telesno vzgojo, da v bodoče, preden se začno pogajati glede vzajemnih
obiskov z inozemskimi društvi, zaprosijo dovoljenja ministrstva za telesno vzgojo prebivalstva in šele nato začno definitivna pogajanja z inozemskimi športnimi društvi. (Iz ministrstva za telesno vzgojo prebivalstva.)
Zmaga JNS pri občinskih volitvah v Kamniški Bistrici
Kamniška Bistrica, 24. junija.
V najlepšem redu in miru so se danes izvršile občinske volitve v Kamniški Bistrici. Imeli smo dve listi. Nosilec nacionalne liste je bil g- Pavlin Janez, opozicijske pa g. Košir Josip. Od 710 vpisanih volilcev je glasovalo 587, in sicer za JNS 309 (15 odbornikov), za opozicijo pa 278 (3 odborniki). Vsa čast zavednim vo-lilcem.
Ljubljanska nedeljska kronika
Ljubljana., 24. junija.
Današnja vroča nedelja, ki je bila prav primerna za kopanje in izlete, je bila v Ljubljani precej mirna. Policija ni zabeležila posebnih omembe vrednih dogodkov. Le reševalna postaja je morala večkrat; nastopiti.
Tako je morala dopoldne prepeljali v
bolnišnico naraščajnico Sokola iz ŠiSke, Justino Goriškovo. ki je pri telovadbi padla na vrat. Poškodba ni nevarna. Dalje je prepeljala v bolnišnico 161etnega pekovskega vajenca Karla Avguštinčiča iz Dra-velj, M si je ob štirnovem kopališču na Ježici zlomil nogo, ko se je metal s tovarišem. Nevarneje poškodovan je brivsfci mojster 271etni Karel Sedej, stanujoč v Vodnikovi ulici 18, ki je zvečer dobil pri nekem pretepu v dalmatinskem vinotočn v Kersnikovi ulici dve občutni rani na glavi.
Iz žandarmerijske službe
Beograd, 24. junija p. Po službeni potrebi so postavljeni: za komandirja kranjska čete dravskega žandarmerijskega polka žandarmerijski major Milan Cvetkovič, za vršilca dolžnosti komandanta ptujske žan-darmerijske čete kapetan n. klase Josip Pervazij in za komandirja novomeške žan-darmerijske čete kapetan I. klase Lovro Boneti.
Napredovanje
Beograd. 28. junija, p. V višjo ekjpino je napredoval upravnik narodnega muzeja v Ljubljani dr. Josip Mal.
Slaba letina na Madžarskem
Budimpešta, 24. junija. A A. Včeraj je izšlo uradno poročilo o stanju letine. Po poročilu je pričakovati 16.27 milijona metrskih stotov pšenice (lani 26.22 milijona, stotov). Rži pričakujejo 4.95 (lani 9.56) milijona stotov. Tudi ovsa in ječmena pričakujejo manj kakor lani Sočivje kaže v vsej državi zelo ugodno, tudi vinogradi' zelo dobro obetajo.
Manifestacija jugoslovensko bolgarskega bratstva
Svečano odkritje spominske plošče profesorju Antonu Bezenšku na njegovi rojstni hiši v Bukovju
Celje, 24. januarja.
V	soboto popoldne so na nekaterih poslopjih v Celju zaplapolale drž. trobojni-ce v pozdrav bolgarskim, srbskim in hrvatskim gostom, ki so bili javljeni, da prispejo v Celje in se udeležijo svečanega odkritja spominske plošče profesorju Antonu Bezenšku, velikemu delavcu za zbližanje vseh južnih Slovanov, utemeljitelju slovenske in bolgarske stenografije, na njegovi rojstni hiši v Bukovju na Frankolovem. Slavnost je priredil odbor za počastitev 801etnice rojstva profesorja Bezenška pod pokroviteljstvom prosvetnega ministra.
Prispeli so snoči v Celje 10 Bolgarov, 3 Bolgarke in 4 Beograjčani.
Pozdravni večer
V	salonu hotela »Evrope« je bil pozdravni večer na čast gostom, ki se ga je udeležilo večje število meščanstva. Po skupni večerji, ki jo je .priredila gostom mestna občina celjska, jc izrekel tajnik odbora za proslavo profesor g. Alojzij Bolhar prisrčno dobrodošlico bratom in sestram iz Bolgarske in bratom Srbom, poudarjajoč, da je njihova prisotnost dokaz, da so si bratje Srbi in Bolgari podali roke. Nadalje je pozdravil celjskega župana g. dr. Goričana, zastopnika Jugoslovenske-češkoslovaške lige g. ing. Ozvalda, zastopnika koroških Slovencev= g. dr. Rebernika, predstavnika Družbe sv. Cirila in Metoda in Jugoslovenske Matice g. dr. Bavdka, zastopnika Profesorskega društva profesorja ,g. Fabjanči-csl, predsednico ženske podružnice CMD go Rebernikovo in ostale goste. Celjski župan g. dr. Goričan je v lepem pozdravnem nagovoru naglašal, da naj bo to slavje nov kamen k zbližanju med nami in bratskim bolgarskim narodom. To idejo je treba šifri-ti in gojiti. Zastopnik Profesorskega društva profesor g. Milan Fabjančič je pozdravil goste v bolgarskem jeziku. Podpredsednik odbora za proslavo g. Anton Rudolf Legat iz Maribora je pozdravil vse goste, zlasti pa Bolgare, in prečital pismo predsednika odbora za proslavo, nestorja slovenskih stenografov direktorja g. Frana Novaka iz Ljubljane, ki se zaradi bolehno-sti ni mogel udeležiti proslave. Sporočil je iskrene pozdrave bratom Bolgarom, Srbom in Hrvatom. Pismen pozdrav je poslala tudi zveza nemških stenografov iz Kulm-bacha. G. Legat je zatem orisal pomen ste-nografskega udejstvovanja profesorja Bezenška in naglasil, da morajo jugoslovenski stenografi zahtevati uvedbo obveznega pouka stenografije na vseh naših srednjih šolah. Predsednik Bolgarskega stenografskega društva »Brzopis« v Sofiji g. Vasil Vasiljev se je iskreno zahvalil za lepo počastitev m sprejem ter govoril o važnosti Bezenškove-ga udejstvovanja za naš in za bolgarski narod. Gostje so ostali še nekaj časa v prijateljskem razgovoru z domačini, nato pa so sc odpravili, izmučeni zaradi dolge -vožnje, k počitku.
Slavnost v Bukovju
V	nedeljo zjutraj so pričeli avtobusi voziti goste iz Celja v Frankolovo. Gostje iz Zagreba, 7 po številu, so prispeli v Celje v nedeljo zjutraj in dopoldne. Na hišah v Vojniku in na Frankolovem so plapolale državne zastave, na Frankolovem in v Bukovju pa so bili postavljeni visoki mlaji.
Do 10. dopoldne se je zbralo na prostoru med Beženškovo rojstno hišo v Bukovju in kapelico sv. Cirila in Metoda, ki jo je b-l dal postaviti profesor Bezenšek, poleg gostov iz Bolgarske, Beograda in Zagreba m zastopnikov oblastev, korporacij in društev okrog 2.000 ljudi iz frankolske občine, Voj-nika, Celja, Ljubljane. Maribora in drugih krajev. Ko je domača godba odigrala koračnico, je dekan g. Žagar iz Nove cerkve pred kapelico z vznesenimi besedami nagovoril zbrano množico, naglašajoč pomen Bezenškovega poslanstva in važnost popolnega zbližanja z brati Bolgari. Po maši, ki jo je opravil g. dekan v kapelici, je godba zaigrala državno himno, nato pa je krenila množica k rojstni hiši profesorja BezenŠKa, koder je bil postavljen majhen govorniški oder.
V	imenu odbora za proslavo je pozdravil g. Pejcha, šolski upravitelj na Frankolovem, zastopnika prosvetnega ministra.ki _j_e prevzel protektorat nad proslavo, gimnazijskega direktorja g. Frana Mravljaka iz Celja, zastopnika narodnega predstavništva nar. poslanca g. Ivana Prekorška, narodnega posl. g. Gajška, zastopnika notranjega ministra in bana dravske banovine banske ga svetnika g. dr. Guština, rektorja ljubljanske univerze g. dr. Slaviča, zastop-r.;ka predsednika bolgarske vlade g. Dimitrija Antonova, Celjsko pevsko društvo, predsednika sreske organizacije JNS g dr Kaiana, zastopnik« Jugosiovsnsko-češkoslo-vaške lige g. dr. Jura Hrašovca, celjskega župana g. dr. Goričana, sreskega načelnika g. dr. Vidmarja, sreskega šolskega nadzornika g. Pestevška, zlasti pa predstavnike bratskega bolgarskega naroda, ki ga je pokojni profesor Bezenšek tako iskreno ljubil. Nato je prečital pismene pozdrave, ki sp jih poslali pod ban g. dr. Pirkmajer, mariborski župan g. dr. Lipold, župan v Plov-divu, komite Munudžijev v Plovdivu, prof. Heifler iz Zagreba in mestne občine Zagreb, Beograd in Sofija.
Godba je nato zaigrala »Lepo našo domovino«.
Učenec U. razreda narodne šole na Frankolovem Josip Korošec je zelo učinkovito recitiral Roševo pesem »Antonu Bezenšku«, mešani zbor Celjskega pevskega društva pa je zapel Jenkovo »Molitev«. Direktor g. M r a v 1 j a k je nagovoril množico kot zastopnik prosvetnega ministra, načelnika prosvetnega oddelka banske uprave in kot starešina celjske gimnazije, na kateri je profesor Bezenšek dovršil gimnazijske študije, čast kraju in slovenski hiši, kjer se je rodil Bezenšek. Bukovje je dalo morda edinega Slovenca, ki je v tastih časih pravilno razumel bratstvo z Bolgari. Njegovo delo moramo nadaljevati.
V	imenu narodnega predstavništva je izpregovoril narodni poslanec g. Ivan Pre-koršek, ki je naglašal, da je bil Bezenšek apostol velike ideje, ki je doživela v preteklih časih zelo hude udarce, toda iz krvavih poljan je vznikla roža ljubezni. Tu
ob rojstni hiši profesorja Bezenška se klanjamo misli bratstva z Bolgari. Daj Bog splošno zmago te misli, ki se je v tej hiši rodila.
Pevci so zapeli nato Adamičevo >Zdravi co«, nato pa je izpregovoril banski svetnik g. dr. G u š t i n iz Ljubljane kot zastopnik notranjega ministra ln bana dravske banovine. Govorila so še rektor ljubljanske univerze g. dr. Matija Slavič, celjski župan g. sjr. Goričan, prelat g. dr. Kovačič iz Maribora kot predsednik Zgodovinskega društva in studijske knjižnice v Mariboru in kot zastopnlK ostalih mariborskih znanstvenih ustanov. Abiturientka gdč. Gabrijela Koželj eva je dovršeno recitirala Heflerjevo pesem »Jugoslovenima«. Tajnik odbora za proslavo profesor Bolhar iz Celja je orisal delo profesorja. Bezenšika kot stenografa in velikega Slovana ter odkril nato lepo spominsko ploščo z napisom: »Tu se je rodil 15. aprila leta 1854. Anton Bezenšek, profesor in pisatelj, ustanovitelj slovenske in bolgarske stenografije.«
Pevski zbor je zapel jugoslovensko in oto viharnem odobravanju vsega občinstva tudi bolgarsko državno himno. Zatem sta govorila zastopnik predsednika bolgarske vlade Kimona Giorgijeva g. Dimitrije Antonov, načelnik stenografskega urada
narodnega sobranja, in g. VasU Vasi-lj e v, predsednik Stenografskega društva »Brzopisa« v Sofiji, ki je pokazal množici prst in bršljan z groba profesorja Bežen ška v Sofiji, ki eo ju prinesli Bolgari m seboj. Bršljan bodo nasadih ob kapelici in rojstni hiši Bezenškovi. Bolgari so položili pred spominsko ploščo lovorjev venec z bolgarsko trobojnico. G. Vasiljev je prečital tudi pismo Cirila Bezenška iz Sofije, sina pokojnega profesorja Antona Bezenška.
V	imenu bolgarskih poklicnih stenografov in Zveze bolgarskih stenografskih društev je govoril g. Stojil Stane v, steno-graf g. Ljubomir Todorov pa je prečital pismo g. Klisareva, tajnika »Brzopisa« in člana odbora za proslavo.
V	imenu Udruženja stenografov v Beogradu je govoril g. Antonije š o p o r a c, v imenu Hrvatskega stenografskega društva v Zagrebu profesor g. Ivan J a m n i-cky, v imenu Društva hrvatskih stenografov pa profesor g. Slavo D r a g i č. Nato so pevci zapeli Novakovo »Pozdrav domovini«. Po zaključnih besedah profesorja Bolhar j a je vsa množica zapela himno »Hej Slovani«.
Vse govore, med katerimi se je oglašalo pokanje topičev, je sprejela množica z velikim odobravanjem. Po proslavi eo gostje odšli v gostilno g. šnabla na Frankolovem, kjer je bil skupen obed. Ob 16. so se bolgarski, srbski in hrvatski gosti odpeljaM z vlakom v Rimske Toplice, kjer bodo prenočili. Jutri ob 10. dopoldne bodo bolgarski gostje prispeli v Ljubljano, v torek bodo obiskali Bled, zvečer pa bodo odpotovali v Zagreb, kjer bodo ostali v sredo ves »dan, v četrtek odpotujejo v Beograd.
Ljubljanski oblastni odbor
Narodne odbrane je zboroval
Ljubljana, 24. junija.
V dvorani Delavske zbornice so se danes dopoldne zbrali delegati in voditelji organizacij Narodne odbrane z vsega področja bivše ljubljanske oblasti k redni skupščmi, katere naloga je bila predvsem, da ji začasni oblastni odbor, ki je posloval samo pol leta, predloži račune o svojem delu in da se izvoli nov odbor za redno enoletno funkcijsko dobo.
Zbor je otvoril predsednik oblastnega odbora odvetnik dr. Cepuder, ki je razen funkcionarjev, delegatov in številno zbranih izvršilnih članov posebej toplo pozdravil odposlanca osrednjega odbora, generalnega tajnika Uroša Bjeliča iz Beograda. Nato pa je bila med gromkim odobravanjem sprejeta vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, s katero NO zagotavlja vladarju in kraljevskemu domu zvestobo do smrti. Sprejeta je bila še pozdravna brzojavka voditelju NO, predsedniku Iliji Trifunoviču-Birčaninu. Za tem pa je dr. Cepuder v obširnih izvajanjih podal predsedstveno poročilo. Mimogrede se je dotaknil političnega razvoja v naši državi v zadnjih letih ter je naposled obravnaval napor oblastnega odbora, izvesti koncentracijo vseh pozitivnih in konstruktivnih nacionalnih sil pri nas. V tem smislu je NO pokrenila akcijo za ustanovitev meddru-štvenega akcijskega odbora, ki naj bi usmerjal delo vseh nacionalnih organizacij na gospodarskem, kulturnem, nacionalnem in zlasti socialnem polju, čeprav je bil ta poizkus NO od ogromne večine nacionalnih organizacij z odobravanjem sprejet na znanje, je delo trenotno zastalo, ker so gospodje okrog »Boja« zahtevali, da se mora to sodelovnje vršiti pod njihovim vodstvom.
»svoji k svojim«, ki je zbrala okrog sebe že lep kader gospodarskih strokovnjakov in gospodarskih ustanov. Organizacija te akcije je izvedena tako, da delujejo vsak zase štirje odseki: producentov, trgovcev, trgovskih pomočnikov in konzumentov. Najbolje so seveda organizirani producenti, naše tovarne, ki jih je tudi najlaže zainteresirati za delo v tej smeri. V odseku producentov je včlanjenih 93 industrij. Pri obrtništvu pa akcija ni našla dovolj razumevanja Konzumente je akcija po vzoru osrednjega odbora organizirala tako, da je povabila vse nacionalne, kulturne, kari tativne in tudi stanovske organizacije na kolektivni vstop. Temu pozivu se je odzvalo doslej 19 društev, ki štejejo okrog 24.000 članov. Akcija se je pričela tako živahno razvijati, da jo je treba že zadrževati, ker nekateri drugi oblastni odbori na tem polju še niso toliko napredovali, da bi lahko po vsej državi ko-
rakali enotno. Po obisku predsednika gospodarskega odseka osrednjega odbora Dosta-niča iz Beograda se je tudi v Ljubljani ustanovil gospodarsko-socialni odsek, kateremu se je nato pridružila tudi akcija »svoji k svojim«. Ta novi odsek je v sodelovanju s strokovnjaki na vseh poljih našega gospodarstva predvsem pa z inženjersko sekcijo NO, izdelal obširen program o načrtnem gospodarstvu v naši državi ter ga predložil osrednjemu odboru, ki ga je z zanimanjem osvojil. Prvi pogoj za prospeh celotno zamišljene akcije pa je enotnost in enak elan po vsej državi.
Za inženjersko sekcijo je poročal inž. LAndtner, ki je poudaril, da se je sekcija ustanovila iz potrebe po smotrnejšem vodstvu mladega strokovnega rodu, zlasti pa še zato, da pridejo inženjerji do aktivnega sodelovanja v narodnem gospodarstvu. Sekcija je izvršila tudi nekaj uspelih posredovanj za zaposlitev. Dr. Ahčin je poročal o zdravniški sekciji, ki šteje 32 članov in ki se je čvrsto lotila dela za obči dvig zdravstvenih in socialnih razmer našega naroda. Urednik »Pohoda« dr. Reya je poročal o tis-u NO, oblastni čelnik viteških sekcij Kokolj pa je v temperamentnem govoru naglašal potrebo enotnih viteških čet in enotne omladinske organizacije v banovini. — Predsednik dr. Cepuder je s tajnikom Mate-ličem med zborovanjem obiskal najstarejšega člana NO župnika Vrhovnika, ki prav da-des praznuje svoj 80. rojstni dan, da mu sporočita čestitke celotne NO. Ko sta se vrnila je predsednik sporočil skupščini zahvalo sivolasega nacionalnega borca v naslednjih njegovih besedah: »Jugosloveni smo še danes na svoji zemlji v defenzivi. Naj NO povede narod v ofenzi-o, da bo resnično postal državni narod.« Zborovalci so to lapidarno jubilantovo poslanico sprejeli z burnim odobravanjem.
Potem, ko je bil na predlog revizorja žitnika soglasno sprejet absolutorij dosedanjemu odboru, so se vršile volitve. Za novega predsednika je bil vnovič z živahnim odobravanjem soglasno izvoljen odvetnik dr. Cepuder, v odbor pa mestni zdravnik dr. Ahčin, šef urada za agrarno reformo Brnčič, železniški direktor Cugmus, direktor velesejma dr. Dular, dipl. agr. Jamnik, zasebni uradnik Kobenter, trgovec Kokolj, gledališki nameščenec Kosec, železniški uradnik Kušar, šef kemijskega oddelka higijenskega zavoda inž. Lintner, trgovec Matelič, učitelj Mlekuž, šef meteorološkega zavoda dr. Reya in v nadzorni odbor industrijec Bule iz Mirne, inž. Cerjak iz Krškega, načelnik Deržič in Dežela iz Ljubljane, inž. Jovanovič iz Trbovelj, inž. Kokalj iz Vevč, šolski upravitelj Kolar iz Rečice ob Savinji, dimnikarski mojster Lipnik iz Ljubljane in učitelj 2van z Javornika.
Pri slučajnostih so posamezni delegati na-glašali potrebo novih organizacij v svojih okoliših in je bila sogl. sprejeta resolucija, ki naglaša med drugim potrebo koncentracije vseh konstruktivnih nacionalnih elementov v državi, posebno mladine.
Dve lepi šolski razstavi
Ljubljana, 24. junija.
Šolske razstave so ob koncu leta precej vsakdanja reč, razstavi, ki sta jih danes priredili meščanska m osnovna šola na Viču, pa sta bili brez dvoma vredni pozornosti, ki sta je bili v obilni meri deležni pri občinstvu. Obisk takšnele razstave na šoli v predmestju nudi človeku gotovo mnogo več prisrčnega in veselega doživetja kakor obisk šole v mestu: medtem ko te tam sprejme po navadi hladna, pogostokrat narejena, samo zunanja gosposka formalnost, najdeš tu
_____________jt -	- predmestju
Zavoljo te geste so seveda vse edinice, ki so j	dejanje in nehanje čistih, nepo tvor jenih
včlanjene v »Boju«, apriori izločene od te i	otroških src in iz dela njih rok diha resna
koncentracije, ki bo brez dvoma izvedena \	skrb in borba za vsakdanji kruh.
v življenje. Razume se, da je naš oblastni J	Meščanska šola, na kateri poučuje risa-
odbor lahko sprožil to akcijo samo za svoje t	nje neš znani slikaT France Zupan, je raz-
delovno področje, upamo pa, da bo osrednji ;	stavila v dveh šolskih sobah pisano se-
odbor razširil to gibanje v vsedržavnem •	rij0 risb ter moških m ženskih ročnih del.
smislu. Ta koncentracija pa mora biti ;	Obiskovalec se mora čuditi lepoti, dovrše-
usmerjena predvsem na našo agilno in po-	nosti in smotrnosti kiparskih izdelkov, ki
žrtvovalno mladino, ki ji bo tudi v bodoče ■	prihajajo mladim dijakom izpod rok. Pr-
dajal oblastni odbor v okviru NO čim večjo j	vošolci in drugošolci so v prvi sobi raz-
a nriVioma ■rairai ninha i« mladina. ■	stavili zlasti mnogo gline in precej lepo |
nosrečene kennm.ilcft: <*rh/». pmhlpmp «0. '
svobodo gibanja, zakaj slaba je mladina, ki ni sposobna ustvarjati iz lastne iniciative.
Predsednikovo poročilo je skupščina sprejela z živahnim aplavzom, nato pa je podrobno poročal o delu Narodne odbrane tajnik oblastnega odbora Matelič. Posebno pozornost je odbor posvetil razvoju akcije pod geslom »svoji k svojim«, ki jo vodi ravnatelj dr. Dular. V sporazumu z akcijskim odborom je oblastni odbor razdelil pro-izvajalce-tovarnarje, jedro tega gibanja v dve skupini, tako da pridejo v prvo indu-strijci — naši državljani, v drugo pa indu-strijci-inozemci. Obžalovanja je vredno, da se za akcijo najmanj zanima ravno del one industrije, ki se sama rada označuje za jugoslovensko. Pač pa je to gibanje naletelo na mnoga razumevanja pri Zbornici za TOI in pri Zvezi industrijcev, ki mu je nudila tudi svojo gmotno in moralno pomoč. Nekateri industrijci v Mariboru in okolici pa so odklonili pridružitev gibanju, češ da bodo pristopili k mariborski akciji, ki pa doslej še ne deluje. Nujno je, da v tej zadevi posreduje osrednji odbor, živahno se gibljejo tudi sekcije NO, inženjerska, zdravniška, viteška in omladinska. Velikega kulturnega pomena za nacionalno propagando je ljubljanski radio. Po zaslugi ravnatelja dr. Dularja je NO dobila priliko, da njeni funkcionarji redno predavajo v radiu. Potem, ko se je dotaknil še nekih notranjih nesoglasij, ki so se pojavile med članstvom v Ljubljani, je tajnik opozoril na neprijetne koli-zije, ki se javljajo od časa do časa med ljubljanskim in mariborskim oblastnim odborom, ker nimata dovolj natančno odmerjenih delovnih področij. Nujna postaja potreba, da se ustanovi enoten banovinski odbor. Ljubljanski oblastni odbor šteje danes 28 krajevnih organizacij in 42 poverjeni-štev, ki vobče precej dobro poslujejo. V številnih primerih je NO intervenirala brezposelnim tovarišem za delo in je dosegla v tej smeri precej uspehov. Med drugim je skupščina NO na dostojen način počastila spomin svojega nedavno umrlega vzornega člana Simčiča.
Iz poročila, ki ga je podal blagajnik Ko-bentar, povzemamo, da ima NO vzorno urejeno gospodarstvo. Za oblastno starešinstvo omladine NO je poročal predsednik Jež, ki je opozoril, da imajo nacionalni omladinci v obmejnih krajih, kjer so naloge najhujše, na odločilnih mestih najmanj zaslombe. Omladina NO je podvzela hvalevredno akcijo za ustanovitev potujočih knjižnic in za organizacijo omladinskih taborenj po obmejnih krajih. Poleg obrambn. dela so omladinci vršili tudi lep kos prosvetnih nalog ter so pričeli izdajati svoje glasilo »Omladino«.
Ravnatelj dr. Dular je poročal o akciji
nath pravljice in pesmice, ki si jih otroci izmišljajo sami in jih prisrčno ilustrirajo. Eden izmed teh »višjih« je izdelal tudi šahovnico in figure, ki so prava umetniška mojstrovina. Zanimiva posebnost so tudi »delovne knjige«, ki jih je uvedla šola na Viču. Vsak učenec vodi dnevnik o svojem delu v šoli in. doma in na koncu razreda, ko je zvezek poln, je zbran v njem dragocen material o življenju enega šolskega leta, Seveda so na razstavi dostojno zastopani prav vsi predmeti, ki se uče na šoli.
Če se človek, fci je šolam že odrasel, danes takole sprehodi po takile razstavi, mu mora biti za eno reč kar hudo. Ni treba, da hi bil star, pa boš lahko občutil razliko med nekdaj in sedaj. Ne da se tajiti, šola in vzgoja sta v zadnjih desetletjih napravili precejšen napredek. In tudi šolske razstave, ki so vsako leto deležne večjega zanimanja, eo žive priče razvoja, da se človek v šoli, ki je še danes marsikomu .ječe, pomalem vendarle prebija do 6voje zmage.
posrečene keramike: grbe, embleme, pe-
svojih učencih teko smisd za lepoto obli- j vobo'lu Ud M blju;anju ali |ri. ke kakor za koristnost reci. V lesu in le- j ski> učinkuje ž'e kSzarec naravne »Franz
j Josefove« grenčice sigurno, naglo in pri-I jetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Franz
penki so razstavljene številne šatulje, hišice, jaslice, posebne pozornosti pri ma lih obiskovalcih pa so deležne domiselno
izklesane lutke. Središče prve sobe krasi j Josefove^ vode kot prava blagodat za po
velik, z vso skrbnostjo v glini izdelan i jugoslovenski državni grb. Razume se, da so enako zanimivi in uspeli tudi risarski izdelki. V naslednji sobi sta razstavila ITI. in IV. razred. Tu vzbujajo posebno zanimanje ženska ročna dela, ki se goje na šoli v vseh vrstah m tehnikah. Izdelki so preprosti in lepi — in prav v tem je njih dragocenost: skromna, skrbna roka zna tudi iz malega mnogo napraviti. Med moškimi deli so pa posebno zanimivi izdelki iz rezljanega lesa (okviri, stojalca itd.) in pa vezave knjig. V celoti je razstava živ dokaz resnega dek učiteljev m učencev.
Nekaj posebnega je razstava viške osnovne šole. Tu se vam drug za drugim predstavljajo s svojim delom vsi razredi od prvega do zadnjega, tako da lahko ob nazornem gradivu študiramo duševno in tvorno rast otroka. In vrhu tega še fantje in dekleta vsakokrat vsak zase, da ti živo stopijo pred oči tudi najfinejše nianse, ki ločijo dekliško duševnost od fantovske. — Najprej naletiš tu na dela pomožne šole. v kateri se zbirajo deklice in dečki, kl jim je usoda kakorkoli zatemnila duha. Fantje in dekleta so to, ki pogostokrat niti ne vedo, kako se pišejo, in se na svoje primitivne, na poseben način žalostno lepe risbe podpisujejo samo: Marica, Miloš. — Razstava ti pokaže, da lahko učitelj z ljubeznijo tudi iz najbolj temne otroške duše izlušči vsaj trohico luči. In potem se drug za drugim vrstijo razredi. V prvem te preseneti lično izdelan stenski prt, v drugem cel otroški kotiček, ki sta ga ustvarila dekliško in deško ročno delo. V tretjem je razstavljena dolga kolona gibljivih igrač. Vkljub prošnji, pribiti na zidu, naj se obiskovalci ne dotikajo reči, si otroci, ki gredo mimo, ne morejo kaj, da jih ne bi malo pobezali. V četrtem vise na zidu lični modeli toplomerov, eden izmed učencev pa je iz gline upodobil lepo plaketo »Nogometaš«. V petem te pozdravi serija risb v nacionalnih motivih in posrečeni poizkusi v keramiki. V zadnji sobi. kjer so zbrali svoja dela VI., VII. in VIII. razred, naletiš na cel kup gradiva, v katero hi se moral zagrebsti, če bi ga hotel preštudi-
jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Pod vagonom iz Rima do Celja
Kamnik, 24. junija V Kamnik so v petek privedli 18 letnega fanta, ki je hodil okrog Motnika, pa se ni mogel z nikomur sporazumeti. Orožniki so ga odpravili v Kamnik, češ: tam ga bo že kdo razumel. V Kamniku obvlada poljščino samo mestni stražnik Regali, ki se je z mladim Poljahom lahko pomenil in pojasnil ob-lastvu njegov pojav v motniški okolici.
Mladi Poljak je pripovedoval, da je potoval z nekim avtodromom po Avstriji in po Italiji. Bil je uslužben pri potujoči družbi kot električar. Ko so še potovali po Avstriji, je v redu prejemal poleg hrane tudi plačo, kakor so se bili dogovorili pri nastopu službe. V Italiji pa je podjetje zniževalo plačo in jo odtegovalo toliko časa da je moral fant delati samo za skromno hrano. Sklenil je, da bo pobegnil domov. Ta priložnost se mu je ponudila šele v Rimu. Skril se je pod vagon brzovlaka in se ne-opažen pripeljal do Rakeka. Tu so ga menda zasačili, vendar pa je ušel in se takoj skril pod drug vlak, iz katerega se je splazil šele nekje pri Celju. Bil je silno lačen in že ves izčrpan od naporne vožnje. Hotel jo je peš mahniti proti severu v svojo domovino, ker pa ne pozna krajev, je zablodil proti Motniku. Mladi Poljak je simpatične zunanjosti, in pravi, da si pač nikoli ni predstavljal, da bo moral v svojem 18. letu napraviti tako čudno pot iz večnega Rima v svoj rojstni kraj.
.z Kamnika so mladega Poljaka pospremili na poljski konzulat v Zagreb, kjer bodo že poskrbeli, da se bo lahko vrnil domov.
99
Pristopajte Vodnikovi družbi"
SVARILO!
V zadnjem času se množe slučaji, da razni ljudje ponujajo po hišah odprto sredstvo za čiščenje kovin ter se pri tem lažno izdajajo za bivše kemičarje naše tovarne. Opozarjamo p. n. občinstvo, da tem ljudem n» naseda, ker se pravi originalni
SIDOL
prodaja samo v originalnih steklenicah s znanim patentnim zapiračem ter se Sidol dobi izključno samo v vsaki trgovini.
„SIDOL" tovarna kem. prep.
Skupina ameriških rojakov je prispela na obisk
Ljubljana, 24. junija.
V Ljubljano je danes prispela večja skupina naših Američanov, okrog 45 oseb, izmed katerih je bilo kakih 30 Slovencev. Skupino je vodil g. Avgust Kollander iz Clevelanda. Brzi vlak z dvema posebnima francoskima vagonoma je prispel na glavno postajo s precejšnjo zamudo šele po 9. uri. Na peronu se je zbrala velika množica Ljubljančanov, med temi tudi sorodniki in znanci domov se vrnivših rojakov z dežele. Poleg teh so pričakovali ameriške rojake ravnatelj izseljenskega urada g. Fink, zastopnik župana g. dr. Fr. Mis, zastopnik DZ in njenega uradništva g. Lojze Se-dej, zastopnik Narodnega izseljenskega odbora g. dr. Alujevič, tajnik Zveze za tujski promet in »Putnika« g. Valašek, zastopnik Rafaelove družbe g. katehet Tome, za CMD ravnatelj g. škulj in drugi. V pozdrav prispelim gostom je zasvirala godba »Sloge«. Ko se je ustavil vlak in so dragi gostje izstopili, je nastalo prisrčno pozdravljanje.
Ko so se polegli prvi burni pozdravi, je zbrane ameriške rojake pozdravil prvi, želeč jim prisrčno dobrodošlico na domačih tleh, g. Fink, nato pa jim je izpregovoril v pozdrav zastopnik mestnega župana g. dr. Mis. želel jim je najlepše dneve na obisku v stari domovini, omenjajoč, da pozna njihovo hrepenenje po domovini, saj je imel sam priliko preživeti med njimi v Ameriki daljši čas. Zastopnik Rafaelove družibe g. Tome je dejal, da je domovina pričaikovala svoje ameriške rojake z odprtim srcem. Vedno jih bo ljubeče sprejemala, oni pa naj povedo to po svojem povratku v Ameriko, zlasti naši tamošnji mladini, ki jo naj tudi pouče o naši lepi Jugoslaviji. V enakem smislu so govorili rojakom v pozdrav še zastopnik Narodnega izseljenskega odbora g. dr. Alujevič, za CMD g. Skulj in bivši ameriški rojak g. Retms. Za pozdravne besede se je zahvalil v imenu naših Američanov kaplan iz Clevelanda g. Matija Jager.
Spet je zaigrala godba »Sloge«, nato pa se je formiral sprevod in so odšli rojaki na malo južino v hotel »Metropol«.
Šele tam se je nudila prilika za živahnejši pomenek z ameriškimi rojaki. Solznih oči so pripovedovali, kako so hrepeneli po domovini in snidenju z domačimi. Mnogi med njimi so bivali v Ameriki nepretrgoma že po 30 let. So pa med poset-niki domovine nekateri, ki je sploh še niso videli, ker so se rodili kot Američani.
Američani so tudi povedali, da so se iz Amerike prav udobno vozili na luksuznem parniku »De de France«. Vožnja na ladji je trajala 5 dni Za to prijetno vožnjo je požrtvovalno skrbelo zastopstvo francoske linije. Na vlaku iz Le Havra sicer ni bdlo več tiste udobnosti in pozornosti, kakor jo izkazuje parniško osebje, vendar pa je vožnja minevala v veselem razpoloženju, saj so bili z vsako uro bliže domovini. Zjutraj, ko so prevozili predor pri Jesenicah, je vsem zavriskalo srce. čudili so se napredku in lepoti naše ožje domovine vso pot po Gorenjski do Ljubljane.
Rojaki ostanejo v domovini več mesecev. K prihodu v domovino jim veljaj tudi naš prisrčen pozdrav!
Od ponedeljka
do ponedeljka
Zgodba o »Ivanu Podržaju se kar noče razviti v pravo senzacijo, če prisluhneš v krčmi pomenku pivcev, »boš čul o vsem, samo o Podržaju ne: železničarji bodo razpravljali o odvzemu režijskih kart, delavci o redukcijah pri javnih delih mestne občine, ljudje pa, ki imajo kakšne posebne opravke s kulturo, o zadevi z rezervirano predstavo »Kulturne mlake« v ljubljanski drami. Samo ta senzacija med New Yorkom, Londonom, Kopenhagnom, Berlinom, Dunajem, Beogradom in Ljubljano ne užge.
Zadnjič pa sem vendarle naletel na pomenek o tem. »Eno dbro zaslugo pa ima brez dvoma ta naš Podržaj,« je rekel nekdo v družbi. »Z živim eksemplarom je dokazal, da tista Vidmarjeva teza, da naj bi imeli mali narodi izpolnjevati samo neke duhovne misije na svetu, ne drži. Ne, Slovencem odslej ni treba več čakati, da bi jim mogla samo literatura utreti pot v mednarodni svet.«
•
Zadniič je imelo Društvo za zbiranje narodnega univerzitetnega zaklada svoj občin zbor. In potem smo čitalj v poročilu »Slovenskega Naroda« glede na dohodke društva naslednji stavek: »Ničesar pa niso prispevali pokrovitelji, podporni člani in dobrotniki.«
Tako stojijo pri nas reči. Pa ne smete misliti, da ima tako neomajne pokrovitelje, podpornike in dobrotnike samo naš univerzitetni zaklad. In v luči neke »višje« morale je tako tudi čisto prav. Glejte, redni član lahko postane vsaka uboga para. Ta le naj plača, če hoče biti član. Za pokrovitelja, podpornika jn dobrotnika pa je pripraven samo človek, ki ima ime, ki ima kaj pod palcem.
In stara resnica je, da kjer je mnogo pod palcem, tam rado izpod palca ne gre. Prav tako kakor pri davkih.
DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU
Dirka smrti v Ameriki
3-f fjS
- ^^-m^mš^rnmm^mmm^m^mmmm^
V Mokokusu, New Jersey, se je pri avtomobilskih dirkah smrtno ponesrečil dirkač Georges Hersog, ki ga je fotograf slikal v trenutku, ko se mn je vozilo izvilo
iz oblasti
Najboljše plesalke pariškega konservatorija
T minulem šolskem letu so bile (od leve proti desni) gdčne: Gilberta D e 1 r I e n, Kosa B a i 11 y, Telma Thurston in Ginetta Charonnat
Begata aa ulici
Streli v poslaništvu
Te dni je prišel na rusko poslaništvo t Helsinkih mlad moški z imenom Wflhehn Brown in je vprašal po poslaniku Steinu. Povedali ao mu, da ga ni doma. Cdm je Brown to sHšai, je segel v žep in potegnil iz njega samokres ter oddal kakšnih dvajset strelov. Nastal je velik alarm. Dva poallaniška uradnika sta bdla lahko ranjena.
Preden je prišla policija, je Bmm nape-eB orožje še proti sebi in se takisto lahko raniL Atentator je živel od L 1920. na Finskem. Iz pisma, ki ga je napisal pred napadom, so spoznali, da je Brownov Cm dejanje maščevalca. V Rusiji so umorili njegovega strica in teto ter jima zaplenili premoženje. Ker se ni mogel drugače znesti nad sedanjim ruskim režimom, se je spravil nad poslaništvo, prepričan, da bo a tem — dosegel svoj namen.
Bučanje orgel
omajalo cerkev
Eariu v Warwicku na Angleškem se je pred kratkim rodil sin, ki bo podedoval po očetu naslov in imetje. Novorojenca eo krstili v starodavni warwiški cerkvi. Med krstom so pele in bučale orgle. Ko je bila lcrstitvena ceremonija končana, je mati odnesla otroka iz cerkve. Na pragu pa se je na družbo vsul omet in mati in babica sta s spremstvom jedva ušli smrti. Za ometom je namreč začelo leteti na zemljo tudi kamenje. Cerkev se je začela rušiti, kakor je ugotovila stavbna komisija, najbrže zaradi globokih tonov bučečih orgel, ki so s svojimi glasovi razmajale stene.
Spomenik pisatelja v eksotični deželi
Ljubek otroški prizor lz poletnega Londona
Letos 14. julija bodo odkrili v Papeetej* spomenik francoskemu pisatelju Pierre-ju Loti ju, avtorju »Islandskega ribiča«. Spomenik je izklesal kipar Philip po Besnard
Suša in Windsorski vrtovi
Angleška kraljica Mary je odredila, da se v sedanji poletni vročini morajo zapreti škropilne naprave v Windsorslrih vrtovih, da se ne bo brez potrebe tratila voda, ko vlada povsod silno pomanjkanje vode zaradi suše. Tudi zaradi škropljenja dirkališča v Ascotu se pojavljajo v angier žki Javnosti glasni ugovori.
Smrt matere Izabele
Te dni je umrla osemdesetletna prednica Marijanskega samostana v Portshire« na Angleškem. Pokojnica se je pisala s svojim meščanskim imenom Izabela Bathman in je svoje dni veljala za najresnejšo kon-kurentinjo Sare Bernhardove. Bila je namreč soigralka velikega angleškega odrskega umetnika Irwinga in je nastopala z njim izključno v Shakespeareovih dramah. Deset let je užjgala srca gledališkega občinstva, potem pa se je nenadoma odtegnila odrskemu delu in je šla v samostan, kjer je živela od L 1884 do svoje smrti.
general Weygandje prošli teden obiskal London
čudna ženska
Te dni je v Budimpešti skušala izvrš:ti samomor 24 letna holandska državljanka Julija Albersova, ki se je pripeljala na Madžarsko iz Beograda. V bolnišnici so jo spravili zopet k sebi in ko si je opomogla, je dejala, da je izvršila čin v živčni prenapetosti.
Albersova je imovita ženska m živi od obresti svojega kapitala. Njen oče jc bil konzul v Guatemali, a on in mati sta že umrla. Albersova se od njune smrti dalie potika po svetu in sklepa poznanstva, da bi se na ta način raztresla. Govori šest jezikov, igra klavir in prestavlja romane, seveda samo za kratek čas. Zdaj pravi, da se bo naselila v Budimpešti, in sicer zategadelj, ker so tam »najlepši moški«.
Petdesetletnica
Brehmove smrti
Letos 11. novembra bo petdeset let, odkar je umrl znameniti živaloslovec Alfred Edmund Brehm. Do Brehma je bila žival mrtev muzejski stvor, šele on je napravil iz nje živ organizem. Brehm je študiral življenje živali tudi v obdonavskih krajih in je o tem mnogo pisal.
Filmanje Georgejevih spominov
Neka angleška filmska družba je ponudila Lk>ydu Georgeu precejšnjo vsoto, če dovoli filmati svoje spomine. Stari državnik je baje pristal na ponudbo in zdaj se posvetujejo z Georgeom samo še o tem, kako naj zasedejo vloge, katere bodo prevzeli najprominentnejši igTalcL
Semmerinški viadukt
na katerega so DoIIfnssovi notranji sovražniki vprizorili atentat
Iz akvaristove torbe
O bajerjih na Verdu in drugo.
V začetku junija, ko je mnogo deževalo, je bilo akvariranje neprijetno, ker je lovljenje nekaterih rib, kakor so na primer •ploščiči, anidroge, ostriži in zelenike ki se v globlji vodi spretno umikajo mrežici, sila težavno. Morda nam bo poletje bolj naklonjeno. Po kresni noči postane vreme navadno stanovitno in prihajajo najlepši dnevi tza našo mladino, ki bo lahko brezskrbno uživala krasote v prirodi skoroda četrt leta. Mnogi bodo nadaljevali akvariranje, ki so ga v začetku preteklega šolskega leta prekinili, mnogi pa bodo šele začeli in vzljubili akvariranje na prostem, ki jim bo razodelo zanimivo življenje pod vodno gladino. Med apostoli akva-ristovstva je pri nas poleg učiteljev in profesorjev tudi mnogo duhovnikov. Vsa omenjena gospoda je pozvana da vcepi v mlada srca ljubezen do prirode, da na-navaja mladino spoznavati čudeže stvarstva.
Ker sem pri akvariranju, moram pri tej priliki omeniti neko drugo manj priporočljivo vrsto akvariranja. V soboto 16. t. m. sem prišel v muzej, da nakrmim ribk*e-Pri vstopu mi je sporočil neki uradnik, da je opazil lužice okoli večjega akvarija, ki jih je bržkone napravil neki gospod, ki je izjavil, da je član Kluba akvaristov. Videč del zlomljenega steklenega pokrova, ki je ležal na rastlinah, na tleh pa košček papirja z madežem krvi, sem 'začel fopraševati osebje in dognal, da je gospod posegel v akvarij in nekaj zavil v papir. To je opazoval neki drugi uradnik od daleč. Tujec se je moral s šiip0 raniti na roki k©r je sesal kri iz rane in kar dokazuje tudi madež krvi na papirju. Izmed akvarijev v deželnem muzeju je eden lastnina muzeja, dva pa last Kluba akvaristov v Ljubljani. Ribe in rastline so pa zasebna lastnina. Ta način akvariranja omenjam, ker je nekoliko neobičajen.
Zadnje dni eeon akvariral pri Blatni Bre-zovci, vasi na holmu med Bevkami in Sinjo gorico, ki sta tudi na gričkih. Zaradi narasle vode ni bilo zaželenega uspeha. Pri tej priliki sem si ogledal tudi cerkvico Blatne Brezovice, ki so jo nekoč zgradili menihi iz Bistre. V tistih časih ao vozili razno gradivo iz Bistre do Blatne Brezovice s čolni. Tedaj je bilo naše Barje še pravcato močvirje. Ustna s-poro-čila o tedanjih časih v zvezi z menihi so dokaj zanimiva, čeprav so prepletena že s pripovedKami. Za časa cesarja Jožefa IL so bili samostan v Bistri rn njemu pripadajoča posestva baje razlaščeni
Nedavno sem posetil Verd ob Vrhniki, kjer sem imel več uspeha, dasi je Mla voda v tamošnjih prirodnih bajerjih še zelo visoka. Omenjeni bajerji so z akvarističnega gledišča zelo zanimivi. Zastopano je v njih zelo mnogo vrst rito. Ko stojiš mirno na obali, opaziš često, zlasti v goščavi, kakor da' bi kdo prav rahlo (potegnil za vejico rmanca tik pod gladino in jo takoj spet izpustil. Ko zajameš naglo na takem mestu, ujameš navadno kn-reslja ali pa lenja. Med stebli rastlin išče z živahnimi gibi hrano velikooka rdece-perna, ki sicer iz radovednosti često "priplava nad mrežo, ko ipa mrežo naglo dvigneš, ti preskoči rob s skokom nad vodo. Vitki ploščic si x aaninianjem ogleduje rob mreže, pri najmanjšem premiku mreže je pa že daleč na varnem. Androga se meša med pezdirke in z njimi vred jo tu in tam ujameš. Majhne androge so zelo slične pk>ščičem, samo po rumenkastih obročkih na očeh in po hrbtni plavuti ijh razlikuješ. Silno spretne so tudi večje zelenike, ki jim je težavno priti do živega Ostrižek se pa s kratkim sunkom zaustavi tik roba, pogleda bežno v votlino za pre-bavljimi rečmi ter ee s prezirom odstrani od mrežice. Njega v prosti vodi ne ujameš z lahkoto. Vse te lepe vrste so torej v teh bajerjih in pa seveda še druge, kakor kleni, ščuke in tako naprej. V takih bajerjih je akvariranje zlasti v avgustu prijetno, ker je voda v tem mesecu navadno najnižja. Zarod Je tedaj že zrasel do 4 cm, in ko stopiš v vodo, kar mrgoli okoli tebe. Ni dlake na nogah, za katero ne ibi vlekle ribice.
Slednjič naj omenim, da je akvariranje v močvirnatih, go6to zaraslih bajerjih našega Barja baje tudi zelo zdravo, kajti v topli vodi napo jen i s raznimi snovmi, ki jih oddaja zrak, zemlja in rastline, se rev-niatizma in dragih nadlog, kakor zatrjujejo, kaj hitro znebiš.	O. S.
Holand^fc« prestolonasled-mca se poroči
Te dni je obiskala London holandska prestotooaelednica princesa Julijana. Nekoliko dni pozneje je dospel tja tudi švedski princ BertiL V poučenih krogih vidijo v tem znamenje, da se bo prinčevski par v kratkem vzel.
Peter Popotnik:
Napitnine
V svetem letu, vseeno katerem, sem obiskal sveto mesto. Domala teden dni sem pohajkoval po njem in poleg drugih prav čednih zanimivosti naletel na staro sablo, na Pavleta Kumiča iz Istre, s katerim sva svojčas bivala skupaj v zagrebškem akademskem domu in se je pozneje odpravil študirat v metropolo svoje države. Bil mi je prav vešč vodnik in tako sem ga v zahvalo povabil v restavracijo nasproti cerkvi sv. Petra.
Pa sva sedela takole v pozni dopol-dansiki uri na terasi restavracije, v prijetni senci — bilo je v juniju. Srkala sva vermut s sifonom, prigrizovala sir in se razgledovala po prostranem trgu sv. Petra. Naposled je bilo treba odriniti drugam h kosilu.
Pokličem plačat. Bilo je računa za pet ali šest lir. Plačam s stotakom. Takrat smo pač še vsi bili gospodje. Gospod plačilni mi s silno eleganco izmenja stotak in — kakor je to v Italiji navada — odšteje drobiž in petake in desetake na krožnik. Po nekaterih izkušnjah, ki sera jih že doživel v Italiji, sem pozorno pazil in tudi ooazil, da mi je blagorodm gospod plačilni naštel deset lir premalo, pač v domnevi, da bom kar segel po denarju, ga vtaknil v žep, njemu še pustil liro napitnine, pa odrinil. A mož se je
zmotil. Velim svojemu tovarišu Pavletu:
—	Daj, naj hudir še enkrat prešle je.
In gospod plačilni je dostojanstveno,
vendar skoro užaljen preštel še enkrat. Prosim, spet je štel naglo in tako spretno, kakor da se ni zmotil. A spet sem mu pazil na prste in bilo mi ie te igre zadosti.
—	Ampak, kaj se razburjaš! — me je kar preplašen miril tovariš Pavle.
—	Reci mu, da bom obračunal z njim kakor z navadnim sleparjem, če mi prav ne odšteje, kar je mojega!
Tedaj sta oba štela še enkrat — m glej, res je manjkalo deset lir. Gospod plačilni je tedajci velikodušno segel v svojo listnico in položil deseta/k na krožnik.	. .
Nisem mu dal prav nobene napitnine. Povprašal sem samo še po direktorju restavracije, ki ga pa k' sreči ni bilo doma. Še vedno mi je v spominu, kako je prej bahavi gospod plačilni potuhnjeno in boječe kakor maček okoli vrele kaše opre-zal blizu moje mize, kdaj se bom nevšeč-ni gost vendarle dvignil. Ko sva s tovarišem Pavletom zapustila tik pred pol-dnevom teraso, se nama je vdano klanjal, kakor da sva ga nagradila z gro-fovsko napitnino. ^
V Parizu sva z dobrim znancem Janezom Polajnarjem, izdelovalcem klobas, pohajkovala po Montmartru. Bil je eden tistih, prijetnih, majskih sobotnih veče-
rov, ki so v Parizu navzlic vsej pravljični velikamestni razgibanosti tako prijetno domači, familijarni. Vsedeš se kamorkoli pred restavrant in srkaš svoj večerni aperitif ali posežeš po čašici dobrega anžujca, ki ob sleherni uri poživi in raz-bistri človeka. Zlasti če je utrujen od pohajkovanja po bulvarjih. In tako sva storila tudi z Janezom. Vsedeva se za ograjo prve bližnje lične go&tilnice in si naročiva vina, Janez pa je iztovoril iz svoje aktovke nekaj lastnega pridelka, krajec domače salame, debele kakor pest. Tako sva prigrizovala, z vinčkom pa nama je stregel majhen, malce zgrbljen starikav natakar, ki pri vsej veliki zaposlenosti ni opuščal nasproti nama — tujcema potrebne pozornosti in uslužno-sti. Po celi uri sedenja se z Janezom dvigneva. Zapitek je plačal Jane®, pustil ga je na krožniku, kakor je to v Franciji običaj. Ko sva že bila dobrih deset korakov stran od restavracije, je začel natakar klicati za nama, da sem ga komaj razumel v tistem trušču:
— A napitnina? A napitnina?
Sitno mi je bilo, — natakar se je tam razburjal in svojim gostom glasno razlagal, kakšna nezaslišana krivica se mu je zgodila: da je bil prikrajšan na zaslužku, ki mu po pariški ljudski postavi tako pritiče, kakor je to zapisano v svetem pismu.
Izginila sva z Janezom v vrvežu ulice.
—	Zakaj pa, strela, nisi priložil napitnine, de si že plačal zapitek?
—	Eh, prav toliko sem imel drobiža, kolikor je bilo zapitka, pa nisem maral zaradi tistih soldov napitnine menjati bankovca.
Meni samemu pa je bdla ta reč tako nevšečna, da sem drugi večer stopil v tisto majhno restavracijo, popil čašo konjaka, plačal in dal natakarju frank napitnine. Pogledal me je s staro svojo vljudnostjo in pomežikal:
—	Danes ste sami? Ha, ste se odkri-
žali onega... Nemca?
*
V Zagreba je bila veHka parada —
nekakšen zlet ali izlet — in zvečer sem ves premočen pricapljal v gostilno na Jelačičevem trgu. Danes j ni več, a tisti čas — komaj malo e tega — je bila zelo priročna in vw ej dobro obiskana. Polna je bila sev tudi ta večer. Vendar sem našel skro-ien prostor v kotu.
—	Pojedel bi kaj malega. Jedilni list, prosim.
—	Jedilnega lista nimamo, — pravi natakarica, — lahko dobite samo Se nadevano papriko.
—	Dobro, pa nadevano papriko.
Z veseljem sem pospravil majhno por-cijo prestane jedi in pozval plačat.
—	Šestnajst dinarjev!— mi je zaso-Iila natakarica. — Pa malo pivo hi dra kruha, vse skopaj <*nl
narjev...
Priznam, bfl sem še lačen, a vendar me zasoljeni račun ni niti malo razburil. Zakaj medtem ko sem bil pospravljal nadevano papriko, sem bil ujel pogovor med natakaricama in razbral: tisti mož, ki je prej sedel na mojem mestu. se je bil izmuznil iz gostilne, ne da bi bil plačal zapitek.
Gostje pri moji mizi so strmeli vame, majali z glavami in čakali, kako se bom uprl, vzrojil, se razgorastil, skratka napravil komedijo zaradi pretiranega računa. Pa ni bilo nič takega. Še dinar napitnine sem priložil k zapitku.
Je pač časih tako na svetu, da moramo dragi poravnavati grehe drugih.
Zakaj neki vam pripovedujem takele stori je? Ih, če ne drugega, — vsaj poučne so.
Napitnina je neka čudna mera, po kateri te sodijo oni, ki te strežejo, marsikaj pa ob njej lahko presodiš in premeriš tudi ti. So gostje, ki se tresejo, kadar odmerjajo napitnino. Ne zaradi sko-posti, marveč zaradi neizkušenosti, bojazljivosti v velikem svetu. In naletiš celo tudi na plačilne natakarje, M so do pike natančni in ne vzamejo več kakor jim pritiče. Le poskusite dati več!
Zdajle, ko pojdete na letovišče ali potovat po svetu, ni prav nič odveč, če sem vas spomnil na malenkost, na na-
V prvenstvenem vrtincu
Včeraj in v soboto so bile odigrane kar tri prvenstvene tekme, ki so prinesle po dve
točki Iliriji) Mariboru in Rapidu — Ilirija je na vrhu
Ljubljana, 24. junija.
Podsavezno prvenstvo, ki se je po raznih razburljivih dogodkih na zelenem polju in za zelenimi mizami že skoraj bližalo zaključku, se je zdaj spet zasukalo v novo
zelo živahno fazo. »Kakor strela iz jasnega« je te dni LNP objavil 8 novih prvenstvenih terminov za mariborski Rapid, ki je bil — kakor znano — po sklepu JNS črtan iz podsavezne-ga tekmovanja. Stvar tudi po določitvi terminov še ni popolnoma jasna, toda dejstvo je, da sta bdli med temi osmimi tekmami kar dve, in sicer z Mariborom in ljubljanskim Hermesom, določeni že za soboto in včeraj. Rapid je torej tik pred zaključkom prvenstvenih tekem spet posegel v prvenstveno borbo in tako — vsaj teoretično — dobil možnost za prekriža-nje računov v vsej prvenstveni tabeli. Ali bodo njegove moči vzdržale ta ogromni napor — saj mora odigrati v 14 dneh kar osem več ali manj važnih tekem — in ali bo naknadna odobritev prvenstvenih tekem dobila že formalno potrditev pri JNS, to so vprašanja, na katera danes ne moremo odgovoriti	... • ,
j no odpravil z razliko štirih golov. Po teh dveh tekmah se je povzpel iz nevarnega pasu na tretje predzanje mesto in se mu _ vsaj na papirju — tudi za bodoče odpira če ne baš rožnata, pa vsaj zanimiva doba 14 dni prvenstvenih bojev.
ILIRIJA
je imela na svojih tleh opraviti s Cakov-čani, ki jdh je gladko odpravila s štirimi goli razlike. S tema dvema točkama je zdaj z boljšo razliko zasedla prvo mesto
_ ie se ne upošteva razveljavljena tekma
z Mariborom — in se kljub temu — da je na sporedu še vrsta Rapidovih nastopov in se v Beogradu še pretresa zadeva Ilirija-.Maiibor — lahko smatra kot pod-savezni prvak. Oficielno pa ji tega naziva danes še ne moremo priznati.
Po današnjih tekmah in z upoštevanjem vseh še visečih in odobritve potrebnih na novo upoštevanih rezultatov je
RAPID
j« torej v jtdboto zaigral proti staremu lokalnemu nasprotniku Maribora in bitko iz-gtibil. danes pa je imel partnerja v moštvu ljubljanskega Hermesa, ki ga je zasluže-
stanje prvenstvene		tabele	
naslednje:			
Ilirija	10 6 3	1 40:21	15
železničar	10 6 2	2 37:21	14
esK	11 4 4	3 28:29	12
Hermes	12 3 4	5 19:37	10
Rapdd	6 3 1	2 17:10	7
Celje	11 2 2	7 22:32	6
Maribor	10 2 2	6 21:35	6
Ilirija obračuna s čakovčani
V včerajšnji prvenstveni tekmi Je Ilirija z lepo razliko odpravila moštvo ČSK in se povzpela na čelo prvenstvene tabele
Ljubljana, 24. junija.
Zadnja podsavezna prvenstvena tekma ni ljubljanskih tleh je z obilno reklamo vzbudila dokaj zanimanja. Poleg tega se ji je prisojal odločilen pomen, vsaj toliko, kolikor mora Ilirija pobirati korake za mariborskim Železničarjem in ga skušati vsaj z boljšo razliko golov dohitet'. po možnosti pa z večjim številom točk prehiteti. Zato je nemara marsikdo malo predčasno zaključil sončenje in riskiral obisk na Stadionu. Do konca tekme se je take nabralo
okoli 1000 gledalcev,
ki so vsaj z zadoščenjem, da je poslednji
ali predposlednji korak do cilja povsem u:>P"'. zapustili igrišče.
iirija : čakovečki SK
5:1 (4:1)
Ilirija: Rožič — Svetic. Berglez — Bog-me. Sočan, Bekk — Ice, Lah, Pikič, Luce, DobeHet.
CSK: Zinič — Vamplin. Janič — Vugri-nec, Galovič, Filo — Behojnik, Mekovec Bavcevič, Megla, Vass.
Iliri jan i so topot vzeli stvar
v roke z najresnejše strani rn se niso nič dolgo obotavljali, da bi z tat: mm poskusi in tipanji prihaja1« d"> uspehov. Sicer je sistem nazaj pot«snjen:h zvez ostal še v stadiju eksperiment ran ja ne glede na to je bila dobra vsaka poteza, tž: ali oni sistem, samo da je prišla žoga preko črte. Po srečnem naključju je naneslo, da je igrala Ilirija v prvem polčasu z vetrom in s soncem v hrbtu, saj je Pikič znan kot mož prvega polčasa, m tedaj je s premišljenim dirigiranjem ved'iO znova pršiljal svojo okolico naprej, ustvarjal čudovito lepe situacije pred golom, od kate-r,h so bile nekatere efektuirane. Desna sr-vn napada se je bolj ujemca z nj1-« kot leva, ki je bila sploh najbolj pasiven d;l moštva V drugem polčasu je bil spTva napad okrnjen in razbit — iz previdnosti — in šele proti koncu igre se je v ponovno kompletni sestavi razgibal ter pobral in obdržal iniciativo. Igra Ilirije je bila premočna v primeri z nasprotnikovo po sistemu, po boljšem startu, po izrazitejši odličnosti, a uspeh je prinesla umetnost streljanja pred golom: Lah je res da edini strelec v napadu, pa ta zaleže, poleg tega je imel Luce nekaj tako zrelih situacij, ki so mu jih kajpa drugi pripranH, da j-h snlch ni mogel zgrešiti, m j-; *ako tudi prispeval svoj del k rezultatu. Od ozadja moštva je treba predvsem omeniti oba stranska krilca, ki sta dobro pomagala v obe smeri ter s tem razbremenila '»hrambo, ki ni bik prav na višku, obenem pa
tudi zalagala napad vedno in vedno z novimi žogami. Srednji krilec ni držal koraka — edini gol na pasivni strani rezultata gre celo močno na njegov rovaš — pač pa sta v prvem polčasu defenzivni zvezi bistveno pomagali k boljši povezanosti moštva, k večji iniciativnosti, ki se je izražala v tem, da je moštvo večji del igre bilo pri žogi kot nasprotnik.
Čakovčani so zopet pokazali, da sicer umejo igrati, vsaj nekateri, imajo pa v moštvu težke vrzeli,
tako da še dolgo ne morejo spraviti skupaj uglajene in uravnane enajstorice. Manjka jim tudi rutine za težavnejše tekme, čemur se ni čuditi, saj se prvič udeležujejo borbe v težki konkurenci. Najbolj je ugajala igra notranjega tria, ki je od časa do časa proizvajal prav čedne kombinacije. Krili sta sledili tej trojici sicer v neki oddaljenosti, vendar je napad napravil tudi V celoti prav soliden vtis; le strelca nimajo pravega. V srednji vrsti se je pokazal pravega moža edino Vugrinec. težko pa je pogrešalo moštvo boljše moči na mestu srednjega krilca. Obramba je bila solidna, zanesljiva, razen vratarja, ki sicer res ni mogel vsega držati, tretji in četrti gol pa nista bik absolutno neubranljiva. Tako je bilo moštvo od začetka igre pa do konca razpolovijeno: na napad, ki je kombiniral, dokler mu nasprotna obramba s startom ni raztrgala kombinatornih niti, m v obrambo, ki se je žilavo branik — do vratarja. Vezi med obema deloma ni bilo.
Borbena je bik igra samo v začetku, dokler ni bik odločena. Zlasti se je po Me-kovčevem izenačujočem golu razbik
v pravo prvenstveno borbo, ne sirovo, pač pa žilavo in ogorčeno. Ko sta Ice in takoj za njim Pikič ukanila nasprotno obrambo in dala Lucetu žogo tako rekoč na krožniku, so Čakovčani položili orožje. Domači so sicer dober del drugega polčasa ubrali taktiko previdnosti in postavili Luceta med krilce in branilca, ko so pa sprevideli, da jim nasprotnik ne more do živega, so zoper odprli igro, ne da bi si pretirano prizadevali povečati rezultat. Tako se je igra prevrgla v mlačno zadevo, in je bilo menda vsem prav, ko je je bilo konec.	. . , ,
Goli so padli tako: prvega je dal voley Lah na Lucetov kot že v 5. min., izravnal je v sijajni solo-akciji Mekovec v 11. mm, nato je Lah v 16. min. izkoristil napačen Žiničev start in poslal žogo preko njega z glavo v mrežo, tik pred koncem polčasa pa sta Ice in nato Pikič ustvarila omenjeni šansi Lucetu. V drugem polčasu je Lah v 29. min. izkoristil gnečo pred golom in z bombo postavil končni rezultat.
Sodil je g. Rosenfeld objektivno in dobro.
Sva Rapidova nastopa v Mariboru
Rapid, ki je po sklepu LNP spet nastopil v prvenstvu, je v soboto izgubil proti Mariboru, včeraj pa zmagal nad Hermesom
Maribor, 23. junija.
Po vrsti tekem za prvenstvo LNP, ki so jih mariborski klubi odigrali pač manj zadovoljivo, smo danes končno dočakali prvo srečanje ISSK Maribora in SK Rapida v tem zanimivem tekmovanju. Zanimanje za tradicionalni »derby« v naši nogometni srenji je bilo tudi tokrat precej živo, pa se je nabralo na igrašču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu kljub delavniku do 700 ljudi.
I SSK Maribor : Rapid 3:2 (1:1)
Moštvi sta nastopili v postavah:
ISSK Maribor: Pišof, Koren t, Obersnel, Gomol, Kukanja, Peklar, Vesnaver, Stare, Dušan, ing. Vodeb, Jurgec.
SK Rapid: Kosem, Barlovič, Vidovič, Marinko, Detiček, Simerl, Verbnik, Burndor-fev, Heller, Seifert, Pišof.
Tekma je bila le do neke mere zanimiva, v splošnem pa tipično prvenstvena Nudila je nekoliko napetih momentov, sicer pa je potekla brez dramatičnih intermezzov. Preveč sta bili obe moštvi neenotni, da bi se bila mogla razviti lepa borba. Le to je treba poudariti, da je potekla v splošnem fair, za kar gre predvsem zasluga sodniku, ki je obdržal igro do konca v rokah.
ISSK Maribor je imel
f najmočnejše orožje v krilski vrsti, ' ki je odločila bitko. MoStvo sicer nI napravila vtisa homogene celote — nekaj mest je bilo celo izrazito Šibko zasedenih — pač pa je ugodno iznenadilo z živo, svežo in preudarno igro. Odlikovalo se je v splošnem z dobro tehniko, prilično dobro igro z glavo in še dovolj zadovoljivim podajanjem. Lepa povezanost med poedinimi deli moštva, zlasti pa razumno sodelovanje med krilci in napadom je ustvarilo pred nasprotnim golom nešteto zrelih položajev, ki bi bili obrodili, če bi bil napad količkaj bolj pri strelu, še obilnejše plodove. Ne glede na povedano pa je treba poudariti, da so se posamezni deli in tudi posamezniki med seboj, po formi in kondiciji močno razlikovali. Zelo slaba sta bila oba branilca, ki sta bila obupno nesigurna. V napadu je bila leva stran močnejša in opasnejša.
Rapldovo moštvo Je
bolehalo zlasti v napada. S takšnim napadom sploh ni mogoče dobiti igre proti močnejšemu nasprotniku, saj nima niti ene izrazite pozitivne moči. Vsi od kraja se predvsem slabo postavljajo, tako da jim nasprotni krilci poberejo vsako žogo in je res že prava umetnost poslati jim uporabno žogo. žog tudi ne znajo držati; o kaki posebni prodornosti niti sluha. Prav tako o kombinacijah. Leva stran napada je bila pri vsem tem nekoliko agilnejša od desne, ali
že notranji trio je ves čas »plaval«. Najboljši del moštva je bila ožja obramba. Branilca sta se prav lepo izpopolnjevala bila 8ta v razdiranju prav sigurna. Odličen pa je bil vratar, ki je ubranil mnogo sigurnih stvari.
O POTEKU
Igra je potekla v prvem polčasu Živo, kot bi bilo glede na značaj borbe pričakovati, toda bila je ves Čas fair. Tudi ko je padel prvi gol, ni tempo prekoračil okvirja. Ra-pidovci so sicer za nekaj minut pritisnili in se je opažala lahka premoč, ki se je kaj kmalu umaknila premoči belo-črnih. Potem je igra postala mestoma mlačna in se pretvorila v odprto borbo, v kateri sta bili obe obrambi močno zaposleni. V drugem polčasu ima začetek Maribor, nakar pritisneje Rapidovci in igra se zopet odpre, šele ko Jurgec doseže vodstvo za svoje barve, se igra razmahne, postane živa, forsirana. To razdobje do 2:1 za M. je vrhunec igre, v kateri se svak tnidi, da bi še s svojo skrajno močjo posegel vmes za uspeh svojih barv. Potem pa pride izenačenje z enajstmetrovko, in sicer v 22. min. Mariboru se v zadnjih fazah bitke zasmehlja večkrat upanje na uspeh, končno pa žoga vendar najde pot v Rapidovo mrežo, in sicer po zaslugi Starca. Kar sledi, so samo še skrajni napori dveh izmučenih enajstoric, ki sta pač že dali, kar sta mogli dati.
Sodil je g. dr. Planinšek strogo objektivno in tudi dobro.
Rapid : Hermes 4:0 (0:0)
Maribor, 24. junija.
Na Igrišču Rapida je Rapid odigral danes svojo drugo prvenstveno tekmo v 24 urah, in sicer proti ljubljanskemu Herme-su. Tekmi je prisostvovalo aamo okoli 200 ljudi, večinoma ožjih pristašev Rapida. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
Rapid: Kosem, Barlovič, Lešnik, Seifert, Klippstater, Heller, Prinčič, B&umel, Vidovič, Pischof.
Hermes: Oblak, Košmerl, Ferjan, Prf-mar, Klančndk, Kretič, Sočan, Brodnik, Za-lokar, Skrajnar, Lozar. «
Rapid, ki je danes nastopil v spremenjeni postavi, je imel tudi v tej tekmi svoje najboljBe moči v ožji obrambi. Krilska vrsta je bila danes nekoliko boljša od včerajšnje in tudi napad je bil precej prodoren, glavno pa je, da je streljal iz vsake pozicije.
Hermežani so dali v polju lepšo igro, izvedli so mnogo lepih kombinacijskih potez, toda v l&metrskem prostoru so postaie skoraj vse njihove žoge plen Rapidove obrambe. Napadalci so pri tem imeli še nekaj smole, da so za3treljali več zrelih pozicij.
Igra sama je bila tipično prvenstvena ln
ni nobeno moštvo polagalo važnosti na lepoto igre. Do odmora je bila še celo dolgočasna in se je razgibala šele pozneje. Po poteku je Rapid zmago zaslužil. Sodil je g. Bergant v splošnem dobro.
V predtekmi je mladina Rapida zmagala
nad mladino Maribora s 4:2 (1:2). +
Dopoldne je bila na igrišča Svobode druga kvalifikacijska tekma za vstop v I. podsaveznl razred, v kateri je Svoboda zmagata nad celjskim Olimpom s 4:2 (2:1). Sodil je g. dr. Planinšek.
■■j.r
Otvoritev igrišča na Viču
AgiTnost viških Rečanov je dala Ljubljani četrto igrišče. Sicer je še primitivno in za večje prireditve neprimerno, za lastno porabo in za manjše športne potrebe bo pa kar pripravno. Leži nekoliko stran od Tržaške ceste, ima regularne dimenzije 105X65 metrov, in čeprav ni ograjeno, se da dostop na igrišče kontrolirati.
Velika zasluga požrtvovalnega predsednika Reke, tovarnarja Zalokarja, je. da je Reki odslej zagotovljen nemoten razvoj, brez odvisnosti od tujih igrišč. Nekaj sta prispevali tudi viška občina in banovina. Zemljišče samo je last Ljubljanske kreditne banke; če bi prešlo v javno last, bi se morebiti moglo računati s tein, da bi ostalo igrišče kot trajna sportr- naprava. Morda se to še zgodi?
Reka : Domžale 3:1 (2:1)
V drugi tekmi za prvenstvo ljubljanskega drugega razreda je Reka zopet premagala svoj« nasprotnike iz Domžal. Zmaga je bila zaslužena in še premalo izražena. Devet desetin igre se je razvilo pred domžalskim golom, ne da bi bili mogli Rečani svojo premoč številčno izraziti. Obramba Domžal je bila žilava in odporna in .se ni dala premagati. Dober je bil domžalski vratar, posebno v drugem polčasu, desni branilec in srednji krilec. Napad je bil slab. Sodil je g. Mah-kovec.
V obeh zmagah so Rečani dosegli skupno razliko 11:4 in se s tem osposobill za finalna tekmovanja v drugem razredu.
V predtekmi rezerv, ki se je igrala pred glavno tekmo, so Domžalci z 1:0 odpravili reško rezervo. Sodil je g. Galič.
Celjski sporet.
Celje, 24. junija.
Danes popoldne je bila na Glaziji pred 450 gledalci odigrana prijateljska nogometna tekma med VSK Triglavom iz Ljubljane in SK Celjem, ki je nastopilo s tremi rezervami. Tekma se je končala neodločeno 2:2 (0:0). Tekma ni nudila posebnega športnega užitka. V prvem polčasu so bili v lahki premoči domačini, potem pa je bila igra izravnana. Najboljši med gosti je bil vratar, ki je ubranil več nevarnih strelov. Tekmo je sodil g. Adolf Presinger samo do odmora točno.
Istočasno se je vršila na Igrišču pri Skalni kleti tekma med Atletiki in SK Ptujem, v kateri so domačini zmagali s 4:0 (3:0). Poset je bil še manjši kot na Glaziji. Sodil je g. SeitJ Hermes v Mariboru
izbira
V soboto in včeraj je bU na igrišču Primorja izbirni miting sa sestavo ekip Ljubljane ozir. Primorja za Beograd, ozir. Bukarešto — Dobri rezultati kljub vročini
V	soboto popoldne ln včeraj dopoldne je priredilo Primorje na svojem igrišču interni izbirni miting, da izbere najboljše atlete za reprezentanco Ljubljane, ki bo nastopala prihodnjo soboto v Beogradu proti najboljšim iz Beograda, in določi svojo ekipo, ki bo šla 7. in 8. julija na start v Bukarešti. Mitinga se je udeležilo častno število vodilnih atletov obeh ljubljanskih klubov, žal pa smo pogrešali na startu nekaj »odličnikov«, ki so zaradi službenih zadržkov, deloma pa tudi iz neznanih razlogov, ostali doma.
Kljub treninškemu značaju mitinga, pri katerem med atleti pač ni prave volje, in pa pod vidnim vtisom celodnevnega sončenja, so atleti po veČini pokazali polno formo in nas prepričali, da bodo v enakih okoliščinah vzdržali tudi drugod.
Kot prvega moramo omeniti Primorja-ša Kovačiča, ki je kot prvi Slovenec prišel v teku na 100 m pod 11 sekund in s tem izravnal rekord. Prav tako odličen je njegov čas na 200 m, ki ga postavlja med najresnejše kandidate za letošnje balkanske igre. Viden je tudi napredek v sprin-tu pri juniorju Primorja šušteršiču, ki je samo za cm podlegel klubskemu tovarišu Dragu Cerarju. Dalje so se postavili sred-njeprogaši Krevs, žorga A., Czurda in Goršek, metalci Jeglič, DobovŠek in Ste-pišnik, med katerimi je Jegldč kot drugi naš atlet vrgel kroglo preko 13 m. V skokih so se pokazali zelo sigurne Stepišnik, Putinja, žgur in Perpar ter drugi. Odličen skakač Primorja Korče je zaenkrat še zelo nesiguren, ker nama možnosti za trening, zdi pa se. da se bo v počitnicah spet potrudil za nekdanjo formo.
V	vsem je prireditev v polni meri uspela in bi si želeli v vsaki sezoni nekaj slič-nih, ker so bolj uspešne kakor gostovanja mnogih atletov iz drugih krajev naše države. Spored se je, posebno v soboto, zaradi premajhnega števila sodnikov razvijal nekoliko preveč počasi, toda upati smemo, da bo zbor sodnikov tudi v svojih vrstah kmalu uvedel vso potrebno disciplino. V naslednjem podrobni rezultati:
Prvi dan:
Met krogi© (7 tetam.): 1. Jeglič (I.) 13.05 m!, 2. Stepišnik (I.) 12.60, 3. Ser-še (Pr.) 11.58. Preko 11 m so vrgli kroglo še Slamič 11.43 m, gvigelj 11.16 m in Skoberne (val Pr.) 11.12 m. Iznenadil je Jeglič z za naše prilike odličnim rezultatom.
Troskok (8 tekm.): 1. Perpar (Pr.) 13.19 m!, 2. Oražem (Pr.) 12.43 m, 3. Korče (Pr.) 12.40. Daljavo preko 12 m je preskočil še Tršar (Pr.) 12.16 m. Perpar se v sigurnosti in stilu lepo razvija- Omenjeni je pokazal veliki talent, ki bd lahko * resnim in sistematičnim treningom prišel do velike znamke.
Met diska (7 tekm.): 1. DobovŠek (I.) 38.89 m, 2. Stepišnik (I.) 38.56, 3. Slamič (Pr.) 35.94. čez 35 m je vrgel disk še Ger-še (Pr.) 35.69.
Sedaj enkrat za spremembo na čelu DobovŠek in Stepišnik, na izibirnem za Gradec pa sta prednjačila Slamič in Jeglič. Več resnega in sistematičnega treninga!
Met kopja (S tekm.): 1. Dečman (L) 47.37 m. 2. Putinja (Pr.) 45.72, 3. švigelj (Pr.) 43.92. v tej disciplini je manjkal Brl« net, ki lepo napreduje.
Ostale nogometne tekme
Kranj: Korotan (Kranj) : Elam (Naw mesto) 11:2 (6:2). Prva tekma za vstop v podsavezno ligo. Premoč in zaslužena zmaga domačega moštva. S sodnikom niso bili vsi zadovoljnL
Zagreb: Hajduk : Ooncordla 3:0 (1:0). Pokalna tekma pred 1500 gledalci.
Beograd: BSK : Bask 3:3 (1:2) Pokalna tekma. Ker je BSK dobil dve točki, ostane v vodstvu.
Subotica: Na turnirju železničarskih klubov je zmagi mariborski Železničar, ki si je priboril pokal biv. prometnega ministra Radivojeviča. Podrobni rezultati so bili: Repr. Temešvar : Reprez. 2elez. klubov Jugoslavije 5:2. Zeelzničar (Sunedere-vo) : Železničarji (Novi Sad) 2:0 (1:0). Železničar (Maribor) : ZAK (Subotica) 3:2 (0:1). Reprez. Temešvara : Repr. Su-botice 4:3 (3:1).	, v „ .
Dunaj: Rapid : Slavija 1:; (1:0). Tekma za srednjeevropski pokal; Slavija je izločena.
Napol j: Admira : Napol! 2:2. Za odločitev bo potrebna tretja tekma.
Budimpešta: Uzpest : Austria 2:1. — Austria, lanski zmagovalec, je izločena.
Teplice: Juventus : Teplitzer FC 1:0. DomačLrl so izločeni.
Milan: Kladno : Ambrosiana 3:2. Italijani so izločeni.
Krakov: Garbarnia : Sportklub Dunaj 4:3.
Berlin: Schalke 04 : I FC Niirnberg 2:1.
—»• ■■ ■ ■ ■ 1
Kolesarske dirke »Zarje«
Krasna povprečna brzina — Nad polovica dirkačev z defekti.
Včeraj je agilni kolesarski klub »Zarja« v Zg. Kašlju priredil medklubsko kolesarsko dirko na 78 km progi Zg. Kašelj— Domžale—Trojane in nazaj. Ob 14. je bilo na startu pripravljenih 11 dirkačev, in sicer iz glavne skupine: Abulnar, Grego-rič, Gortner, Grabeč in Avbelj, izmed Ju-niorjev pa Klopčič, Golob, Hamberger, Močnik in Ecker ter eden izven konkurence.
V hitrem tempu se je skupina spustila v dir ter dvignila za seboj oblake prahu, ki ga je na dotičnem mestu dovolj. Pa ko bi le prah, kotanje in gramoz ovirali vozače, bi še bilo, toda takoj pred Zado-brovo in do Domžal se je pojavila še ne-prijetnejša ovira. Dobri ljudje so kot vedno ob kolesarskih dirkah po cestah nasuli čevljarskih žebljev, katerih žrtve so postali: kot prvi Golob, takoj za njim Močnik, dalje Ecker, Hamberger, Grabeč. Silen beg se je začel takoj, ko je bil Mofi-nik kot nevaren konkurent na tleh. Ko Je spet na begu. ga zadene drug defekt nekaj pred Lukovico. Tudi Grabeč je nekaj po Viru utrpel defekt, ki ga je vrgel I« konkurence. Prav tako Hambergerja. Preostali dirkači, slučajno sami enercičneJSi, dirjajo z menjavanjem vodstva dalje proti obratu, ki je bil na 39 km, t. j. na vrhu Trojanskega klanca. Bili so skupaj: Gartner, Avbelj, Abulnar in Gregorič, kilo-
Tek 400 m (7 tekm.): 1. skupina: 1. Žorga A. 54.6, 2. Czurda 54.8, S. Stok 6 m «a prvim, 4. Perpar 7 m za prvim. 2. skupina: 1. Skušek 55.8, 2. Putinja 56, 3. žorga F., 6 m za prvim. Vsi tekmovalci bo člani Primorja.
Pri vseh je bilo opaziti pomanjkanje hitrosti in uporabljanje srednjeprogaškega stila.
Tek 10 km (4 tekm.): 1. Starman (L) 37:28. 2. Iglič (Pr.) 37:23, 3. Ogrin (Pr.) 37:49. Na startu samo novinci -začetniki, toda mnogo obetajoči.
Skok ob palici (2 tekm.): 1. GatpecOč (Pr.), 2. Sket Janko (Pr.) oba 3.10 m. Ga-šperšič se mora otresti boječnosti!
Tek 1500 m (S tekm.): 1. Krevs 430 in dve petini, 2. Goršek 4:22 in štiri petine, 3. Czurda (vsi Pr.) 4:25 in trt petina.
Krevs dobiva v obeh odlične, »talno napredujoče namestnike.
Drogi dan:
100 m (6 tekm.): 1. Kovačič (Pr.) 10.9!, 2. Cerar Drago (Pr.) 11.4, 3. SuštertiČ (Pr.) 11.4, 4. Cerar Vlado (Pr.) 5 m. Kovačič v odlični formi! sušteršičeva hitroat v sredi proge prihaja do vedno večje ve-/ ljave, samo start slab! Cerarju bi prip^ ročali več borbenosti.
Tek 800 m (7 tekm.): 1. žorga A. (Pr.) 2:04, 2. Krevs (Pr.) 2:04.4, 3. Caurda (IT.) ' 2:05.4, 4. Skušek (Pr.) 2:09.2. Goršek odstopil med tekmovanjem. Vsi odlični! Na-1 predek gre v pravilnem tempu!
Skok v višino s zaletom (4 tekm.): 1. 2gur (Pr.) 1.70 m, 2. Grgič (Pr.) 1.65, I. Slanina 1.60. Žgur je nekoliko spremenil ■til in je znatno edgurnejši. škoda, da ae je nekaj poškodovaL
Tek 200 m (5 tekm.): 1. Kovačič (Pr.) 22.9!, 2. fiušteršič (Pr.) 24.4, S. Cerar IX (Pr.) 24.5, 4. Sodnik (D.) 24.6. Kovu&t tudi tukaj odličen, šušteršiču je uspel lep podvig; v opravičilo pa moramo Šteti Oe-rarju, da mu je tekmovalec skočil med tekmo na nogo in ga poškodoval.
Tek 400 m (8 tekm.): 1. žorga F. (Pr.) 55.4, 2. Silverij (Pr.) 56.2, Tručl odtftopO. žorga znatno boljši v sdboto. Pri njem in Silveriju pomanjkanje treninga.
Skok v daljino z zaletom (5 tekm.): 1. Stepišnik (B.) 6.52 m, 2. Putinja (Pr.) 6.28, 3. Korče (Pr.) 6.27. S prestopom srta tudi Putinja in Korče skočila okoli 6.50. Odlični materijal z nevravnanim zaletom in še ne&igurnim odskokom zaradi pomanjkanja treninga.
Tek 5000 m (5 tekm.). 1. BruCaa (H.)' 17:10.6, 2. Srakar Ivan (Pr.) 17:26. Trije tekmovalca so odstopili. Velika vročina je močno vplivala na rezultate, vendar je bfi za Bručana zelo dober ^rening.
Dva odlična lahkoatletska rezultata v Zagrebu. Na včerajšnjem propagandnem mitingu v Zagrebu sta bila dosežena dva odlična rezultata, med katerima je tudi nov jugoslovenski rekord v metu krogle. Kovačevič (Concordia) je vrgel kroglo 14.69, torej za 45 cm boljše od dosedanjega rekorda. V teku z zaprekami na 110 m je dr. Buratovid (Concordia) dosegel senzacionalni čas 15.2, ki pa ne more biti priznan kot jugoslovenski rekord, ker je med tekom prevrnil eno zapreko.
meter ra njimi pa jim korajžno sledi mladi Klopčič, ki nikakor noče odnehafi. Gartner in Abulnar sta nato v Trojanskem klancu odstavila Gregoriča, ki pa se ni dal oplašiti. Z vso močjo je zasledoval pobegla in ju po 5 km divje vožnje spet dohiteL Nekaj sto metrov za trojico jo maha Avbelj z nakrivljenim krmilom, za kar se mora zahvaliti naporu v klancu. Se nekaj kilometrov za njim je Klopčič z izvenkonkurentom Stepančičem. Kljub silnemu nasprotnemu vetru se fantis urno bližajo cilju, ki je postavljen, kakor vedno, na zelo neugodnem kraju. Od Podgorce dalje, kjer je proga v zelo slabem stanju, brzina poneha, toda v Dev. Mariji v Polju se po zaslugi Gartner j a razvije ▼ vrtoglavost do samega cilja, kjer si na krasnem sprintu Gregoric za nekaj kolesnih dolžin pribori prvo mesto pred Abulnar jem, za katerim je takoj Gartner • praznim sprednjim tubolarjem.	^
Progo so prevozili 1. Gregorič (Primorje) 2.25.3, 2. Abulnar (Hermes) eno petin-ko za njim, 3. Gartner (Ljubljanica) dve petinki za prvim, 4. Avbelj (Hermes) 2:46; 1. junior Klopčič (Hermes) 2:52. Dosežena povprečna brzina znaša okrog 33 km na uro, kar je prav dobro glede na slabo stanje proge.	,
Po končanih dirkah se )B vršila lepa športna vesel-cj, kjer so zmagovalci prejeli trdo pribor jene nagrade.
Pri piknika na letališča
Ljubljana, 24. junija.
Moščanski Rdeči križ, ki ga vodi dr. Per-ko, že najde kakšno novo zamisel, da pri-bavi denarce za svoje človekoljubno delovanje, ki je vprav v tem delavskem predmestju tako potrebno in dobrodošlo. Ob naj-krasnejšem vremenu se je popoldne vršil piknik — ali nik-pik, kakor hočete, v krasnem hrastovem gaju poleg ljubljanskega letališča.
Kaj si le morete lepšega misliti, kakor prijetno posedevanje v senčnem gaju ob prvovrstni postrežbi, ob ceneni pijači in pečenih klobasicah, čevapčičih, ražnjičih, pre-šičkih in jagnjetih, potem pa Se obilje potic in vsega dobrega, kar so le mogle pripraviti pridne roke moščanskih gospodinj!
Dekliški zbor pod vodstvom Šolskega upravitelja Grada je ubrano zapel nekaj mičnih pesmic in pobral toplo pohvalo, godca pa je skrbela za razvedrilo, da so par-čk* zarajali po zeleni travi, a gori v zraku so zakrožili naši veliki ptiči — eno- in dvo-sedežna letala. Le redki oblaki so se pozi-bavali se in tja po sinjem nebu, nepopisno lep pa je bil večer v osrčju ljubljanskega polja. Lahen vetrič je hladil ozračje, daleč naokrog pa so se v poslednjem žaru solnca dvigale proti nebu silhuete pogorij, ki obkrožajo ljubljansko pokrajino: Kamniške planine, zasavsko gričevje, Krim in dolenjsko hribovje, polhovgrajski dolomiti, ves moder pa se je daleč zadaj košatil očanec Triglav. A tu po ljubljanskem polju je v vetričku šumelo dozorevajoče žito in se je p-oti sinjemu nebu dvigal gostoleči škrjan-ček
FILMA
UKn film „Otok" se snema
v našem Primorju
V filmu sodelujeta tudi znana zvezdnika Brigita Helmova in Willy Fritsch
(Predzadnji petek sta prispela v Split zaj vBerlin. Ona in njeni spremljevalci.ki znana filmska zvezdnika Brigitte Helmo- so bili po večini prvič v Dalmaciji, lepe deva in Willy Fritsch da hi z ostalimi 1 žele kar prehvaliti niso mogli, zlasti pa so igralci Ufe sodelovala pri snemanju filma bili navdušeni nad prijaznim sprejemom po-ia. južnoameriškega življenja. Ufa si je i z- vsod, kamor so bili prišl brala naše Primorje za snemanje zaradi njegovih karakterističnih pokrajinskih lepot in slikovitosti njegovih mest. Predzadnji petek in soboto so snemali na splitski oibali posamezne 'prizore za film »Otok«.
Brigita Helmova v glavni ženski vlogi »Otoka«
Seveda sta imela Helmova in Fritsoh v Splitu polno oboževalcev, tako Ja je morah zlasti Helmova že bežati pred r.ji-mi, dasi je sicer v krvi vsem igralcem, posebno filmskim, hrepenenje ,po tem, da bi jih svet oboževal. Pa ima tu d', ta reč svoje meja Brigitte Helmova se ne rokuje in ne podpisuje v spominske knjižice oboževalcev. Vsega tega bi bilo preveč.
Po dveh dneh dela v Splitu se je eks-pedicija Ufe odpeljala s parnikc.m v Dubrovnik, kjer je delo za »Otoki nadaljevala. Pozneje se je spet vrnila v Split, v petek pa je z brzim vlakom odpotovala na-
Pri snemanju »Otoka«
Zanimiva pravda
Pred pariškim sodiščem teče pravkar zanimiva pravda. Tožitelj je španski slikar Beltran v Masses, toženka pa Pola Negri. Gre za honorar okoli 70.000 frankov za neko sliko filmske umetnice. Pola Negri je na tožbo odgovorila s protitožbo na 100.000 frankov.
Stvar je v tem: Slikar je napravil res lepo, umetniško dovršeno sliko filmske igralke, v ozadju pa je naslikal silhueto Rudolfa Valentina, o čigar romantični ljubezni s Pola Negri so svoje čase dosti pisali. Pola Negri pravi, da slike ne mara plačati in še zahteva odškodnino, ker je baje slikar z njo škodoval njenemu dobremu glasu.
Slikar pravi v svoji tožbi, da je pred leti srečal Polo Negri z Rudolfom Valentinom v Hollywoodu. Takrat mu je ona povedala, da je z njim zaročena. Prosil jo je, da bi mu sedela za model, toda ustregla mu je šele dve leti nato v Parizu. Zahteval je za sliko 3000 dolarjev, ona pa nui je ponudila le 1000 dolarjev. In da ji ne bi bilo treba tega zneska plačati, ga zdaj toži.
Radovedni smo, kakšen bo konec tožbe.
Ali že veste
...da je družba Metro-Goldwyn kupila pravico filmanja Kiplingovih povesti »Kim« in »Captains Courageous«?
...da je film. ki letos v Hollywoodu največ o njem govore »Riptide« z Walla-ceom Beeryjem in Normo Shearerjevo?
...da igrajo film »Kraljica Kristina« z Greto Garbo brez prestanka 7. teden v pariškem velekinu Empireju?
...da bo imel naslednji film Grete Garbo naslov »Pisani pajčolan« in da bo partner slovite igralke Herbert Marshall?
... da govori Jeannetta Macdonaldova gladko pet jezikov?	t .
...da je žena s platinastimi lasmi Jean Harlow vnukinja slavnega ameriškega pesnika in pisatelja Edgarja Allana Poeja?
..da se je režiser George Hill, ki bo režiral film »Dobra zemlja« po romanu pisateljice Pearl Buckove, pravkar vrnil s
Otto Tressler iz dunajskega Burgtheatra igra v »Otoku« poslanika
Film »Otok« z našim lepim obmorskim ozadjem bo vsekakor atrakcija tudi zaradi lepih pokrajinskih slik. Snov filma se giblje okrog življenja na posianištvu, ki je nekak otok v tuji državi, otežijo »Otoka« vodi Hans Steinhoff. Vlogo poslanika igra Otto Tressler iz dunajskega Burgtheatra, Willy Fritsch, Heiiz von Cleve, Hubert von Mejrinck in Gunther Liiders pa so njegovi atašeji. Pravijo, da se je v tem filmu izpolnila Fritschu dolgoletna želja, da bi dobil enkrat karakterno vlogo. Igra trgovinskega atašeja, je dosegel za svojo državo ugodno gospodarsko pogodbo in si je s tem pridobil poslaniko-vo nečakinjo, ki jo predstavlja Brigitte Helmova.
Kitajskega? S seboj je prinesel nešteto fotografij in 250 zabojev oblek. Del njegove ekspedicije je še ostal na Kitajskem, da bo dovršil zunanje posnetke.
...da je prišla Greta Garbo lani le zaradi tega na Švedsko, da je tam študirala življenje švedske kraljice Katarine, ki jo igra v filmu istega imena?
... da je Mady Christians zdaj v Ameriki. Angažirala jo je družba Metro-Gold-wyn.
Filmska opereta, ki ima preveč glasbe
Prav te dni igrajo v Ljubljani prijetno filmsko opereto »Srečno pot!«, napravljeno po istoimenski Kunneke-Bertu-ckovi opereti. Režiral jo je Alfred Abel. Glavni vlogi igrata Magda Schneiderjeva in Max Hansen. Manjšo vlogo ima v tem delu med drugimi tudi že znana nam, sloveča stara umetnica Adela Sandrockova.
Nemška kritika o tem nemškem filmu pravi, da je prijetna filmska opereta s to edino napako, da je v film zapletenih preveč pesmic, češ: to se še lahko popravi.
Stara umetnica Adela Sandrockova v filmu »Srečno pot!«
Dva mlada farmerja iz Brazilije si po potovanju, polnem doživljajev, poiščeta, eden plavolaso in drugi črnolaso srečo, s katerima sta prej na osnovi nekega časopisnega oglasa dolgo časa korespondirala. Nenaden prihod obeh mladih mož odkrije nedolžno laž deklet: obe milijonarki se razkrinkata kot nameščenki potniškega urada. Zapletkorn in neprijetnostim, ki nastanejo iz tega razkrinkanja, napravita konec stric obeh farmerjev in — Sandrockova, ki nastopa, kakor smo rekli, v manjši vlogi.
O Magdi Schneiderjevi piše tuja kritika, da se je izza svoje vloge v Ophiilovem filmu »Ljubimkanju« sprostila in postala naravna. Zahvaliti se moramo režiserju Alfredu Ablu, da nam. je to igralko tako vzgojil. Nekaj pretiranosti še sicer ima.
kar pa ne moti. V prizoru, ko nastopa kot
nekoliko vinjena, je prav očarujoča. Njen partner Max Hansen učinkovito poje Kiin-nekove popevke. Da je teh popevk malo preveč, ni njegova krivda.
Drugi par zaostaja za prvima priljubljenima in izkušenima igralcema. Kulmi-nacija je vsekakor v prizoru s priljubljeno staro Adelo. Neka kritika pravi o njej: »Prišla je, videla, namrdnila se in zmagala.« Če je ta umetnica v delu nastopila, film torej ne more biti slab.
Richard Tauber na Dunaju
Richard Tauber, ki se je mudil v Londonu, kjer je z režiserjem Paulom Stei-nom delal film iz Schubertovega življenja, se je te dni z vsem svojim spremstvom vrnil na Dunaj. Tam delajo zdaj zunanje prizore za ta film, deloma na samem Dunaju, deloma pa v gradu Laxenburgu. Nekaj posnetkov so napravili tudi v Grin-zingu, prav tam, kjer je Schubert v resnici uglasbil nekaj svojih najboljših pesmi.
Partnerica Richarda Tauberja je lepa Jane Baxter, njegovega tekmeca v ljubezni pa igra Willy Eichberger, ki vam Je morda še ostal v spominu iz filma »Ljubimkanje«.
Tauber je že od prvih poizkusov zvočnega filma dalje zmeraj hrepenel po tem, da bi igral v filmu Schuberta. Zdaj se mu je ta želja izpolnila in v tem filmu res igra in poje kakor še nikoli prej.
Strokovnjaki pričakujejo zato, da bo film velik šlager in to tem bolj, ker je vsebinsko dober in razkošno opremljen.
Filmske novosti
Gustav Frohlich je 8. junija dobil naslednico, srčkano hčerko. Najbrž še niste pozabili, da je njegova žena slovita pevka Gitta Alparjeva.
Lilian Harvey je podaljšala pogodbo s
Foxom za leto dni in se obvezala za tri
nove filme.
Anny Ondra bo v nekaj dneh dovršila svoj film »Mala Dorrit«, ki ga delajo v Munchenu.
Režiserja Fritza Langa je angažirala družba Fox in zanjo je že izdelal v Parizu film »Sveta ljubezen« v Charlesorn Boze-rom in M, Ozeray. Pravijo pa, da se je ta pogodba hitro skrhala in da bo že v nekaj dneh presedlal k Metro-Goldwynu.
Leo Slezak je dovršil svoj film »Njeno življenje«. Njegova partnerica je Do-rit Kreysler.
Gosta Ekman, M je zaslovel po svoji vlogi v Faustu, bo igral v filmskem »Hamletu« naslovno vlogo.
Leharjevo opereto »Frasquito« bodo ffl-mali. Razen Jarmile Novotne in Sveti-slava Petroviča bo v njej igral tudi Heinz Rtihmann.
V filmu »Paganini« igra tudi Adela Sandrockova.
Willy Fritsch se na svojih podobicah menda zmerom smeji
OVRA znova terorizira naše ljudstvo
200 Slovencev aretiranih na Vipavskem in v Idrijski kotlini - Aretacije v Brdih zaradi jugoslovenske tro-bojnice na mavzoleju padlih vojakov
Kakor znano, je bil pred letom dni imenovan za novega goriškega prefekta dr. In-trona, o katerem se je kmalu razširil po vsej Goriški ljudski glas, da je tajni vodja fašistične policije OVRA. Ljudje so s strahom napovedovali še hujše čase, kakršne so doživeli pod Tiengovim tiranskim režimom. Leto dni pa je vladal na Goriškem v splošnem miru, če je mogoče tako imenovati razmere, v katerih živijo naši ljudje, in skoraj bi se bila ljudska sodba o novem prefektu spremenila. Dejansko pa je novi prefekt očividno le proučeval razmere in kraje, ki jih ni poznal, da bi pričel nato tem lažje in s toliko hujšimi sredstvi zatirati ljudstvo, ki se kljub vsem metodam fašističnega režima, kljub dobremu desetletju najhujšega nasilja ni dalo ne pregnati niti poitalijančiti.
Nenadoma je novi režim fašistične OV-RE na Goriškem pokazal svoje pravo lice. »Očistiti svete meje« je bila parola, s katero so se v noči od petka na soboto odpravili oddelki fašistične policije s svojimi že zloglasnimi policijskimi avtomobili na Vipavsko in v Idrijsko kotlino. Prikradli so se v slovenske vasi in trge v nočnih urah, da bi zahrbtno napadli naše ljudi, ki so se v miru podali k počitku. Sredi noči so se pojavili policijski avtomobili v Idriji, v Go-doviču, v črnem vrhu, v čekovniku, v Ka-nomlji, v Ajdovščini in v okoliških vaseh. Hkrati so bile v mnogih hišah izvršene hišne preiskave in fašistični policijski organi so v eni sami noč aretirali okrog 200 naših ljudi. V Idriji so aretirali poleg drugih odvetnika dr. Fr. Vidmarja, ki je bil že lani nekaj dni zaprt, ker so ga zaradi nedolžnega sprehoda v idrijsko okolico osumili vojaškega vohunstva, dalje lastnike znanega hotela brate Josipa, Ivana in Franja Didiča, trgovskega agenta Srečka Bajta in lastnika idrijske elektrarne, jugoslovenskega državljana Ivana Fortiča. Razen njih so v Idriji aretirali še okrog 20 drugih.
V Ajdovščini je bilo zaprtih 15 ljudi. Policijski in vojaški avtomobili so naglo odvažali aretirance v goriške in v tržaške zapore.
Nikomur doslej še ni znan vzrok teh aretacij. Ljudstvo je silno preplašeno in v splošnem pričakuje, da bo temu nasilju sledilo še hujše. Po vaseh krožijo govorice, da nameravajo fašisti »očistiti« vse obmejno ozemlje osovraženih »tujerodcev«.
Slično, čeprav manjše nasilje se je pripetilo te dni, kakor poroča »Istra«, tudi v Brdih onkraj Gorice. V Oslavju gradi neka italijanska tvrdka mavzolej — spomenik padlim vojakom. Pri tej gradnji je bilo zaposlenih tudi nekaj slovenskih delavcev. že nekaj časa pa tvrdka delavcem ni plačevala njihovih mezd. Zato so se delavci pritožili na delavski sindikat v Gorici, ki pa jih je zavrnil, češ, da ni kompeten-ten za njihovo zadevo. Istočasno pa je sindikat obvestil goriško kvesturo o tej pritožbi. Nenadoma so našli neko jutro zidove mavzoleja pobarvane z jugoslovanskimi trobojnicami. Ljudje so biil prepričani, da so to napravili fašistični agentje-provoka-terji, sum pa je seveda padel na okoliške domačine in zlasti pa na slovenske delavce, zaposlene pri gradnji mavzoleja. Pet delavcev so policijski organi nemudoma aretirali in jih odvedli v goriške zapore. O njihovi usodi za enkrat še ni nikake vesti. Nedvomno bodo postavljeni pred posebno sodišče za zaščito države, kakor se je to zgodilo preteklo jesen z rihemberškimi fanti, ki so sedaj v rimskih zaporih, kjer čakajo na proces.
»Istra« pripominja, da Je take zavratne metode uporabljal zloglasni Modestl nekdanji fašistični kvestor v Gorici. Očividno pa so metode tudi po njegovem odhodu ostale, ker niso bile njegovo maslo, marveč so bistven element nasilnega fašističnega režima.
Provokacije v Puli
v soboto 16. junija se je glavni fašistični tajnik Starace nenadoma pripeljal v Trst. Ogledal si je med potjo tržiško ladjedelnico, kjer je nagovoril v naglici zbrano delavstvo, v Trstu pa je bil na pomorski razstavi, ki mimogrede povedano traja že tri tedne, pa si jo je ogledalo šele 50.000 ljudi, v nedeljo se je odpeljal v Pulo. V Istri si je ogledal vodovod, ki ga gradijo že nekaj let, v Puli pa je med drugim otvoril novo vojašnico, ki nosi ime Francesca Ris-monda, »dalmatinskega heroja«.
O namenu njegovega poseta Je istrsko fašistično glasilo »Corriere Istriano« objavilo daljši članek pod naslovom »Slovansko barbarstvo«. V tem članku govori sicer o nameri Trogircev, da postvijo velik spomenik banu in škofu Berislaviču, ki se je boril proti Benetkam. Spomenik bo napravil Meštrovič. »Corriere Istriano« smatra, da je to antiitalij anska gesta ter naglaša, da nameravajo postaviti ta spomenik mesto Markovih levov, ki so bili lani zrušeni. To žali Italijo. »Naj divjaki, ki so se vgnezdili na italijanski obali Dalmacije le postavijo to marmornato skazo. Trogirski levi so živi v srcih in spominu Italijanov m ne bodo dolgo oklevali, da se izbriše ta infamija. Jutri pride v Pulo Starace, bersaljer, s polnimi prsi modrih odlikovanj, modrih, kakor je modra dalmatinska zastava. Prišel bo v našo sredo, da nam pokaže pot v oni del domovine, ki je danes zatiran in zaničevan od primitivnih ljudi, ki jih bo fašistična civilizacija pognala nazaj na njihove nekdanje pašnike.«
Tako »Corriere Istriano«. Pa tudi fašistične parade v Puli in vzkliki, ki so padali na teh manifestacijah so priča, po Itaj je Starace prišel v Pulo. Na drugi strani pa so odredbe puljske policije dokazale, kakšno je pravo razpoloženje med ljudstvom. Pula je bila v obsednem stanju. Zapori so bili prenapolnjeni. Ljudi so morali zapirati celo v vojašnice in šole. V poslopju radijske postaje vojne mornarice, ki sedaj ne deluje, so prav tako uredili začasne zapore. Aretiranih je bilo več sto ljudi.
Trst — avstrijsko pristanišče
Sredi preteklega tedna se Je mudila v Trstu mnogoštevilna avstrijska trgovinska delegacija, ki jo je vodil avstrijski trgovinski minister Stockinger. V sredo dopoldne se je vršila v prostorih pokrajinskega korporacijsko-gospodarskega sveta konferenca, ki so se je poleg avstrijske delegacije udeležili zastopniki italijanske vlade in tržaškega gospodarstva. Razpravljali so O ureditvi avstrijske baze za pomorsko trgovino.
Komisar tržaških javnih skladišč polkovnik Gasta je poročal o znižanju tarif, na katero namerava pristati uprava Skladišč. Vse pristojbine za natovarjanje, raz-tovarjanje, tehtanje blaga in uporabo skla-
dišč bd se znižale povprečno za 50 odstotkov, le pri premogu po količini od 20 do 100.000 ton za 10 do 30 odstotkov. Efektivno bi se tarife znižale za eno liro pri toni blaga, tako da bi v primeru, da bi prišlo v tržaški promet toliko avstrijskega blaga kakor lani, avstrijski izvozniki in uvozniki prihranili četrt milijona lir.
Cosulich je poročal o tržaškem prometu. T^ni je Trst imel 26 stalnih pomorskih zvez z vsemi kontinenti. Prekooceanske ladje so 649krat odplule iz Trsta, Povprečno je znašal prevoz blaga 3 do 4 milijone ton. Potnikov je odpotovalo in dospelo v Trst okrog 120 000. Nadalje so na konferenci razpravljali še o železniških tarifah in o tujskem prometu, zlasti pa o letovišču Gradežu. V četrtek si je avstrijska delegacija ogledala pristanišče, pomorsko razstavo in druge zanimivosti.
Zanimivo je pripomniti, da je tržaški blagovni promet baš lani na avstrijski račun nazadoval za 10 odstotkov napram prometu v letu 1932. Nazadoval je pred vesm zaradi tega, ker je bilo v Trstu pretovorjenega 30.000 ton avstrijskega blaga, manj kakor prejšnje leto.
p— Sedaj so na vrsti naše narodne noše.
.»Istra« poroča: Pri Sv. Križu nad Trstom se je pojavil neki fašist v spremstvu domačinke, katere ime doslej še ni znano, ki hodi od hiše do hiše in zahteva od ljudi, da mu izročijo vse narodne noše. Ljudje bi sicer radi zatajili svoje narodno blago, a jitti to ni mogoče, ker jih izdaja fašistova spremljevalka. Kam nameravajo z narodnimi nošami, ni znano. Dejstvo pa je, da hočejo uničiti tudi to narodno blago, Id je eno najvidnejših dokazil slovenske samobitnosti in kulturne samostojnosti naših ljudi v tržaški okolici. Znano je, kakšno pozornost so vzbujale ravno svetokriške narodne noše celo med samimi Italijani Domačini so jih vedno nosili in tudi v zadnjem času je bilo zlasti pri slovesnih cerkvenih svečanostih mnogo narodnih noš. Sedaj so tudi te noše postale nevarne fašističnemu režimu.
p— župniji Materija in podgrad sta bili priključeni reški škofiji Doslej sta pripadali tržaški. Njuna priključitev k reški škofiji je bila določena po konkordatu. Sredi junija t. 1. je izdal papež tozadevni dekret.
p— Zaradi previsokih cen so ta teden v Trstu zaprli štiri gostilne in restavracije. Tudi v Gorici je bilo zaprtih več gostiln. Zanimivo je, da so goriške gostilne last slovenskih gostilničarjev. Gostilne so bile zaprte po 5 do 10 dni.
p— v Trstu je vedno manj tujcev. Se leta 1931. jih je bilo okrog 182.Q00, lam je njihovo število padlo na 145.000. Od teh je bilo le 35.000 inozemcev.
p_ Slovenska odvetnika dr. Franjo Ga~
beršček in dr. Stojan Brajša, ki sta se že pred leti izselila v Jugoslavijo, sta bila sedaj črtana iz goriške prokuratorske organizacije. Dr. Franjo Gaberšček je bil »zaradi antinacionalnega delovanja« izključen iz goriškega odvetniškega združenja že Jani
p— KOnfinacija prof. Rutarja in Mu»\xtf>.
»Istra« poroča, da je bil podrektor goriškega semenišča Rutar konfiniran v vasi Monteleone di Spoleto v Umbrijl Kraj. v katerega je bil pregnan kanonik Musila, pa še vedno ni znan.
Pri dela je utonil
Dol pri Ljubljani, 23. Jtralja Ob koncu prejšnjega tedna so delavci ki so zaposleni pri regulaciji Save, zabijali pilote nad mostom pri Sv. Jakobu ob Savi Po nesreči pa so trije delavci padli s čolna v precej naraslo Savo. Dva sta se rešila, tretji, Snoj Valentin iz Brinja pri Dolu, pa je utonil. Valentin zapušča ženo in dva otroka.	, . . *
Po enem tednu je naletel neki berač prav po naključju na neznanega utopljenca. V Strmolah v litijski okolici je stopil k Savi, da se umije. Pa je ugledal med grmovjem truplo. Stekel je na cesto ter obvestil o najdbi prvega došleca, ki je bil prav g. Jerina, rečni mojster in predstojnik utopljenega Valentina. Jerina je ugotovil, da je utopljenec njegov delavec, ki sta ga pa voda in ribe že precej poškodovale.
Uradno so ugotovili, da je Snoj pri padcu iz čolna udaril z glavo v rob čolna, da se je onesvestil in v nezavesti utoniL Pokojnika so pokopali na Dolskem. Pogreba se je udeležilo številno občinstvo.
NA KRIŽIŠČU CENTRA LJUBLJANE
oddamo za 1. avgust v I. nadstropju komfortno
stanovanje
obstoječe h petih velikih sob in dveh kabinetov,
primerno
tudi za poslovne lokale za: zdravnike, zobozdravnike, zavarovalnice, odvetnike, agenture, modne salone.
Vprašati Je v oglasnem oddelku »Jutra«.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo izgubo naše nadvse ljubljene mamice, stare mamice in sestre, gospe
JERICE ALJANČIČ,
posestnice
ki nas je zapustila, previdena s tolažili sv. vere, v soboto, dne 23. junija ob 6. uri popoldne, v 80. letu starosti ter se preselila h Gospodu.
Pogreb nepozabne pckojnice bo ▼ torek, dne 26. junija ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Križah.
Pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin.
Križe-Kranj, dne 24. Junija 1984.
Žalujoči rodbini:
MARENČIČ, ALJANČIČ
Razno
deseda 1 Din. davek 2 Din, za Šifro &U dajanje naslova 5 Din. Najman]« znesek 17 Din
50.000 Din posojila
išče trgovec pno ti rinjjčbi att pa odda
v najem trgovino
i Mflog>o m obrtjo TT«d. Dopise Da oglasni odd«l«k »Jutmc pod mačko »V fco-respomdiranje ee iive t«6< 10672-16
K
Telefon 2059
Premog Karbopakete drva ln koks
nudi
POGAČNIK
Bohoričeva ulica 5.
Nudimo Vam sa majben ietuvr dobra o b i & 6 i i a.
A. Presker
LJubljana. Sv. Petra cesta 133
liiee Pearl buckove, pravKar vrnii s vzgujn. ixc».aj p^uau^u -- ---------—---t a-un—.*
Davorin Ravljea. Izdaja za konzorcij »Jtttra« Adoii KtonttMf« Za Katodno dakaino A d. fcot tiakarnaija ftana J«** S. ^ » o*"™ ^ Kc^ V* , L^ani