POR Burak Özçivit Bi ga sploh prepoznali?! Tednik za Savinjsko regijo / št. 31/ Leto 76 / 5. avgust 2021 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik GOSPODARSTVO Primer Meje: popravni izpit za sodišče str. 4 ŠENTJUR Zapleti pri projektiranju obvoznice str. 6 Usoden je lahko en skok Število utopitev se v Sloveniji iz leta v leto zmanjšuje, a skrb za varnost mora biti v teh dneh, ko se odločamo za obiske bazenov, naravnih kopališč in morja, kljub temu na prvem mestu. Ali poznate znake utapljanja? Znate oceniti svoje sposobnosti v vodi in poskrbeti za varnost sebe in svojih bližnjih? Se premišljeno odločate za skoke v vodo, da ne bi prišlo do poškodbe, ki lahko trajno zaznamuje vaše življenje? Preverite na straneh 12-13 in 28. INTERVJU Metka Klevišar, upokojena zdravnica str. 26-27 ŠPORT Kandidiral bi za predsednika OKS str. 18 2 AKTUALNO Št. 31, 5. avgust 2021 ZADETKI »Mislim, da je človekova modrost tudi, da svoje življenje načrtuje samo v splošnem okvirju in da se zaveda, da se lahko stvari zgodijo čisto drugače. In da bo čar morda ravno v tej drugačnosti.« Metka Klevišar, upokojena zdravnica in publicistka »Otroci, ki se igrajo v vodi, so glasni. Takoj ko utihnejo, je lahko kaj narobe.« Dejan Jelen, reševalec iz vode Neurje z močnim vetrom je v soboto, 31. julija, zajelo del občin Tabor (Kapla, Ojstriška vas, Pondor) in Vransko (Prekopa). Močan veter je povzročil škodo v nasadih hmelja. Prizadetih je petdeset hektarjev, na tleh je deset do sto odstotkov vodil z rastlinami. (Foto: TT) »Učimo se spoštovati naravo in biti odgovorni tudi kar zadeva plastično embalažo. Če se le da, uporabljamo kompostno razgradljive materiale ali jih ponovno uporabimo.« Silva Kajtna Poženel s kmetije pr' Kofetl Hmeljarji v občinah Tabor in Vransko se držijo za glavo »Zame so vsi kozarci dragoceni po svoje. To je tako, kot če bi mamo petih otrok vprašali, katerega ima raje.« Nani Poljanec, ljudski ustvarjalec Močan veter na tla pometal večje količine hmelja Natančno teden pred Dnevom hmeljarjev, s katerim simbolično naznanijo začetek obiranja hmelja, se je zgodilo, česar se hmeljarji najbolj bojijo. V soboto je del občine Tabor in Vransko zajelo neurje z močnim vetrom, ki je prizadelo petdeset hektarjev hmeljišč. Vodila so klonila pred močnimi sunki vetra, zaradi česar so na razmočenih tleh pristale celotne rastline. Najbolj prizadetih je pet savinjskih kmetij v Kapli in Ojstriški vasi, Pondorju ter Prekopi. ŠPELA OŽIR »Že ptički na vejah čivka- jo, da me v največji možni meri spoštujejo na Japon- skem. Tam se mi vsak, ki se ukvarja z judom, priklo- ni. Lahko bi rekel, da sem tam slavna osebnost.« Marjan Fabjan, trener pri Judo klubu Z´dežele San- kaku »Najprej so letino zaznamovale podpovprečno nizke temperature, zaradi katerih so maja rastline v rasti glede na dolgoletno povprečje zaostajale za štirinajst dni. Naenkrat so sledile nadpovprečno visoke temperature, ki prav tako niso bile ugodne za rast.« »Ocenjujemo, da je potrebno ponovno dvigniti približno se- demdeset tisoč rastlin. Največ škode je v okolici Kaple in Oj- striške vasi v občini Tabor, kjer je veter v posameznih žičnicah pometal na tla prav vsa vodila z rastlinami. Žičnice so ostale večinoma nepoškodovane, ra- zen izruvanih posameznih si- der, ki niso povzročila rušenja hmeljišč in so jih hmeljarji že popravili,« je po ogledu škode na terenu povedala kmetijska svetovalka za hmeljarstvo Irena Friškovec iz Kmetijsko- -gozdarskega zavoda Celje. Neurje je bilo tudi na območju Ormoža. Tudi tam je na tleh približno deset tisoč rastlin. Mukotrpno dvigovanje rastlin Hmeljarji so že naslednji dan nemudoma zavihali roka- ve in začeli ponovno dvigova- ti rastline, kar je po besedah Friškovčeve vse prej kot eno- stavno. Rastline so namreč za- radi vrtincev vetra med seboj prepletene, ob tem razmere poslabšujejo še padavine in razmočen teren. Zgolj v soboto in nedeljo je na tem območju padlo 50 mm padavin. Kljub temu da so hmeljarjem takoj na pomoč priskočili sosedi, predčasno so najeli tudi sezon- sko delovno silo, bo letina okr- njena. »Pridelek na teh padlih rastlinah bo manjši zaradi zlo- mljenih stranskih poganjkov in ležanja rastlin v vodi zaradi obilnih padavin. Hmeljišča so zelo razmočena, kar povzro- ča dodatno težavo pri sanaciji in obdelavi hmeljišč. Zaradi stoječe vode je prizadeta tudi struktura tal,« je še dodala sve- tovalka za hmeljarstvo. Vreme ni bilo prijazno Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije bo v so- delovanju s Kmetijsko-gozdar- skim zavodom Celje vrednosti zrelosti začel spremljati danes. Glede na trenutne ocene bi hmeljarji sorto savinjski gol- ding lahko začeli obirati pri- bližno 20. avgusta. Kakšna bo letošnja letina, zaenkrat še ni natančno znano, zagotovo pa ne bo dosegla lanske količine. Letošnje vreme namreč ni bilo prijazno za razvoj hmelja. »Naj- prej so letino zaznamovale pod- povprečno nizke temperature, zaradi katerih so maja rastline v rasti glede na dolgoletno pov- prečje zaostajale za štirinajst dni. Naenkrat so sledile nad- povprečno visoke temperature, ki prav tako niso bile ugodne za rast. Za nameček je hmelji- šča še nekajkrat prizadela toča. Kljub temu so rastline v večini hmeljišč zrasle do vrha opore, vendar so ostale ozke, neraz- rasle in s kratkimi stranskimi poganjki,« pravi sogovornica in dodaja, da bodo zelo veseli, če bo letina blizu povprečja. Okrnjen bo tudi Dan hme- ljarjev, ki je vse do predlani vsako drugo avgustovsko so- boto postregel s pestrim etno- loško-družabnim dogajanjem na prireditvenem prostoru pod kozolcem v Braslovčah. Tako kot lani bo tudi letos zgolj slav- nostna seja, na kateri se bodo zbrali hmeljarji in razglasili novega starešino in hmeljarsko princeso. Št. 31, 5. avgust 2021 AKTUALNO 3 Delež cepljene odrasle populacije z vsaj enim odmerkom je v Evropski uniji najvišji na Nizozemskem, in sicer 84,3-odstoten. Evropsko povprečje cepljenih odraslih z enim odmerkom je skoraj 70 odstotkov, slovensko 51 odstotkov. Polno cepljenih je v evropskem merilu približno 56 odstotkov, v Sloveniji približno 45 odstotkov. Če ne bo ustrezne precepljenosti, bomo po sedanjih kazalnikih sredi novembra dosegli številke, ki so bile v preteklem času podlaga za zapiranje družbe. Se nov val epidemije bliža hitro ali počasi? Vsi se bojijo jeseni Menjave duhovnikov v celjski škofiji V občinah Savinjske regije je s prvim odmerkom cepiva proti covidu-19 (podatki se nanašajo na 3. av- gust) doslej cepljenih 110.827 prebivalcev, kar znaša 43 odstotkov. Z drugim odmerkom je cepljenih 97.481 ljudi, kar je 38 odstotkov vseh. Največ ljudi na Celj- skem je cepljenih s pfizerjem, sledijo astrazeneca, moderna in janssen. Zanimivo je, da je vedno več cepljenih otrok, starih do 17 let. SIMONA ŠOLINIČ V tej starostni skupini je prvi odmerek cepiva prejelo že 14.234 mladih in drugi od- merek 8.300. Sicer je preceplje- nost na našem območju naj- višja v starostni skupini 70 do 74 let. Največ cepljenih (skoraj polovica občanov) je v občinah Šmartno ob Paki, Vransko in Braslovče, najmanj (pribli- žno 35 odstotkov) v občinah Podčetrtek, Dobje in Dobrna. V Celju je s prvim odmerkom cepljenih 43,2 odstotka obča- nov in z drugim 38,8 odstotka. Grozeča delta Vlada je te dni spet razpra- vljala o epidemiološki situa- ciji v Sloveniji. Delta različica predstavlja 98 odstotkov potr- jenih primerov okužb z novim koronavirusom v državi, veliko okužb naj bi bilo uvoženih s Hrvaške in iz Grčije. Prece- pljenost je po mnenju vlade za zaustavljanje te različice prenizka. Zato se vsi, ne le po- litiki, ampak tudi zdravstve- no osebje, bojijo jeseni. Tudi v celjski bolnišnici, kjer se je prav tako možno cepiti proti covidu-19, so pripravljeni na nov val epidemije in na pove- čano število obolelih. Trenutno mnogi zdravniki in ostali za- posleni koristijo dopuste, saj bo jesen nepredvidljiva. Toda jeseni se bojijo tudi gospodar- stveniki, predvsem predstav- niki malega gospodarstva, ki od vlade še vedno pričakujejo več informacij glede preverja- nja pogojev PCT v dejavnostih, kot je gostinstvo. Čeprav strokovna skupina za covid-19 meni, da je pogoj PCT neizogiben, so gostinci že protestirali proti vladnemu od- loku, ki jim nalaga preverjanje izpolnjevanja tega pogoja. Kot je ta teden dejal predsednik sekcije za gostinstvo in turi- zem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) Blaž Cvar, odlok gostincem nalaga preverjanje izpolnjevanja po- goja PCT na zelo jasen način, ki pa je v neskladju z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. »V vsakem primeru smo v prekršku, če preverimo PCT ali ne,« je opozoril. Glede načina preverjanja so že v petek posla- li pobudo oziroma svoj predlog na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, a do da- nes odgovora oz. ustreznega tolmačenja niso dobili. »Je pa podana tudi že pobuda za oceno ustavnosti tega odloka, tako da bomo kmalu dobili več odgovorov, na kakšen na- čin bomo preverjali PCT,« je dodal. V zbornici hkrati zah- tevajo tudi, naj država testi- ranje zaposlenih v gostinstvu ne zahteva več, oziroma naj ostane sistem enak kot doslej, torej enkrat tedensko brezplač- no testiranje. O morebitnem brezplačnem testiranju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju bo očitno več znano v prihodnjih dneh, v tej panogi se namreč prav tako ne strinjajo s tem, da bodo nece- pljeni zaposleni morali testira- nje plačevati sami. Foto: SHERPA Kot je že ukoreninjeno vrsto let, škofje vsako leto prvega avgusta opravijo zamenjave duhovnikov v župnijah. Tudi novi celjski škof dr. Maksimilijan Ma- tjaž je kmalu po nastopu službe razrešil nekatere župnike in jih imenoval za opravljanje te službe v dru- gih župnijah. »Premestitve duhovnikov niso šahiranje z ljudmi sem in tja, ampak gre za celostno pastoralno vizijo škofije,« pojasnju- je razloge za premestitve celjski škof. Kot smo že poročali v prej- šnji številki, se je iz Župni- je sv. Duha v Celju poslovil mag. Srečko Hren, ki je ime- novan za župnika Župnije Prebold in župnika soupra- vitelja Župnije Marija Reka. Za župnika pri sv. Duhu je imenovan David Zagorc, ki je bil doslej župnik na Reči- ci ob Savinji. To župnijo in Sestre dominikanke svete Katarine Sien- ske po desetih letih zaradi pomanjkanja tovrstnih poklicev zapuščajo Petrovče. (Foto: osebni arhiv) Po desetih letih zapuščajo Petrovče V Župniji Petrovče so deset let živele in delale sestre dominikanke svete Katarine Sienske. Zaradi pomanjkanja tovrstnih duhovnih poklicev letošnje poletje zapuščajo Petrovče. Njihovo vodstvo se je odločilo za zaprtje tamkajšnje redovne skupnosti. »V teh letih so s svojo navzočnostjo, molitvijo in pastoralno pomočjo dodobra zaznamo- vale našo župnijo in celotno Savinjsko dolino. Sprejemale so romarje, ki so k nam prihajali od blizu in daleč, večkrat smo jih videvali v cerkvi pri molitvi rožnega venca in čaščenju svetega Rešnjega telesa. Bile so pričevalke Jezusovega življenja. Uresničevale so karizmo sv. Dominika in sv. Katarine Sienske,« se je ob njihovem slovesu odzval tamkajšnji župnik Vanči Arzenšek. Župnija Petrovče se je sestram zahvalila za njihovo delo in molitve pri zadnji julijski nedeljski maši, nekdaj dni kasneje jim je upokojen celjski škof Stanislav Li- povšek v imenu ordinarija Maksimilijana Matjaža podelil priznanje in zahvalo za njihovo desetletno navzočnost v celjski škofiji. ŠO Nov sindikat zaposlenih v VIZ Župnijo Šmartno ob Dreti je v soupravo dobil Aleksander Koren, mozirski župnik, ki je že soupravitelj Župnije Šmi- hel nad Mozirjem. Marjan Jezernik je razre- šen službe župnika Opatij- sko-mestne župnije Celje in imenovan za rektorja Mariji- ne cerkve v Celju. V celjsko stolnico prihaja dosedanji župnik iz Šmarja pri Jelšah Tadej Linasi. Za župnika v Šmarju pri Jelšah je imeno- van Damjan Ratajc, doseda- nji župnik v Preboldu. Mitja Markovič prihaja iz Župnije Videm – Krško v Šentjur pri Celju. Vinko Čonč, dosedanji šentjurski župnik, je imenovan za vr- šilca dolžnosti ekonoma Škofije Celje in za župnika sodelavca v Župniji Šoštanj, Bele Vode in Zavodnje. Matej Dečman se iz velenj- ske Župnije bl. A. M. Slom- ška seli v Župnijo sv. Marti- na. Janku Rezarju, župniku Župnije Velenje – sv. Martin, je bil dodeljen enoletni štu- dijski dopust v Rimu, kjer bo vključen v teološko-duhov- no-pastoralno formacijo v Teološkem ateljeju kardinala Špidlika v Centru Aletti. Klemen Jager je bil ime- novan za župnika Župnije sv. Miklavža nad Laškim ter Župnije sv. Jederti nad Laškim. Urban Lesjak je razrešen službe župnijskega upravi- telja Župnije Vitanje in ime- novan za župnika na Polzeli ter župnika soupravitelja pri sv. Andražu nad Polzelo. Tamkajšnji dolgoletni žu- pnik Jože Kovačec bo kot duhovni pomočnik službo- val v Vitanju in Novi Cerkvi. Alojz Vicman, župnik v Novi Cerkvi, je imenovan za žu- pnika soupravitelja Župnije Vitanje. NT Ko gre za cepljenje proti covidu-19, so od 27. decembra lani do 18. julija letos ob 1.582.123 opravljenih cepljenjih prejeli skupno 147 prijav neželenih učinkov, ki so jih ocenili kot resne, med njimi največ po cepljenju s cepivom Pfizer& BioNTech. Več prijav so dobili od žensk kot od moških, pri čemer je med cepljenimi več žensk. Med vsemi 7.430 prijavami neželenih učinkov je večinoma šlo za splošne težave in spremembe na mestu vnosa cepiva. Pred dnevi je zaživel nov sindikat z ime- nom Zaposleni v vzgoji in izobraževanju (ZVIZ) – Sonce Slovenije. Vodi ga Polona Krobat, v izvršnem odboru so Bojana Pu- stinek, Aleksandra Kostanjevec, Katarina Bošnjak in Laura Mohorko Kumer. Sindikat je nastal po mesecih delovanja posameznih civilnih iniciativ na področju VIZ (Delavci v VIZ proti prisili, Otrok ne damo …). Iniciativa Otrok ne damo se na primer zavzema za to, da zaradi koronavi- rusa ne bi zapirali vrtcev in šol ter športnih dejavnosti, ob tem je protestirala proti prisil- nemu testiranju in cepljenju otrok. Včlanitev v sindikat je prostovoljna, čla- ni bodo plačevali članarino v višini 0,6 odstotka od svojega bruto prihodka. Sindikat ZVIZ – Sonce Slovenije je nastal z namenom zaščite zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Kot so pobudniki zapisali ob ustanovitvi, so zaposleni v VIZ v zadnjem desetletju močno občutili, kako se je pomen njihovega poslanstva počasi, a vztrajno iz- gubljal. V času epidemije je bila dosežena najnižja točka na področju vzgoje in izobra- ževanja, menijo ustanovitelji novega sindi- kata, ki so prepričani, da odnos oblasti in stroke grobo posega v temeljne ustavne in delavske pravice zaposlenih ter povzroča nepopravljivo škodo otrokom in mladostni- kom. »Naloga vzgojiteljev, učiteljev, staršev, skrbnikov je, da zaščitimo otroke in mlado- stnike. Da bi lahko zaščitili njih, moramo zavarovati sebe,« so zapisali. V prihodnje načrtujejo v sindikatu obli- kovanje skupin na področju osnovnih in srednjih šol, vrtcev, glasbenih šol, univerz, svetovalnih služb, zavodov, povezanih z VIZ, tehničnega kadra … Na ta način naj bi poskušali čim bolj kompleksno obravnava- ti problematiko in posebnosti posameznih področij vzgoje in izobraževanja. TC 4 GOSPODARSTVO Št. 31, 5. avgust 2021 Družba za upravljanje terjatev bank si na vse načine prizadeva, da bi postala lastnica druge naj- večje farme jajc v Sloveniji. Ponovno odločanje o upravičenosti prisilne poravnave v Meji Celjsko sodišče dobilo popravni izpit Ljubljansko višje sodišče je razveljavilo sklep, s ka- terim je celjsko okrožno sodišče zavrnilo ugovor ptuj- skega podjetja Altius proti vodenju postopka prisilne poravnave v Meji. Sodnica Barbka Zupan Cimperman bo torej morala ponovno odločiti, ali je bila zahteva Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) o uvedbi prisilne poravnave upravičena in ali je bilo podjetje lani jeseni res insolventno. Narok, ki bi moral biti 16. junija, a ga je preklicala, je zaradi odločitve višjega sodišča morala zdaj ponovno razpisati. Upniki Meje, njen lastnik ter vodstvo podjetja se bodo s svojimi odvetniki sestali 8. septembra. V podjetju Altius so za- radi odločitve višjega sodišča nekoliko presenečeni. Tako celjsko kot ljubljansko sodišče sta namreč doslej vse njihove pritožbe in ugovore zavrgla ali zavrnila. JANJA INTIHAR Tokrat je višje sodišče ugo- tovilo, da je celjsko okrožno sodišče kršilo ustavno pravi- co Altiusa do izjave, ko mu ni omogočilo, da bi se opredelil do vlog, v katerih sta DUTB in vodstvo Meje navajala in do- kazovala, zakaj je šentjursko podjetje insolventno in da ga iz velikih finančnih težav lah- ko reši le prisilna poravnava. Sodišču je bil odgovor slabe banke na ugovor Altiusa, da uvedba prisilne poravnave v Meji ni upravičena, dovolj za odločitev, da narok ni po- treben. Da torej ni potrebna analiza izvedenca ekonom- sko-finančne stroke o tem, ali je uvedba prisilne porav- nave upravičena ali ne, da ni potrebno zaslišanje prič ter da ni treba pridobiti in pregle- dati kreditnih map Meje. Zdaj bo za vse to morala poskrbeti ter odločiti, kdo ima prav. Končno presoja o vsebini? »Višje sodišče sodnici pri vodenju postopka očita več procesnih kršitev. Upamo, da jih bo odpravila ter v na- daljevanju postopka upošte- vala tudi argumente Altiusa. Do zdaj je v glavnem sledila DUTB in prisilnemu upravite- lju, zaradi česar smo že štiri- krat vložili predlog za njeno izločitev, a brez uspeha. Alti- us želi, da se sodišče začne resno ukvarjati z vprašanjem o upravičenosti uvedbe pri- silne poravnave ter o poro- štvih. Da torej končno začne presojati o vsebini,« opozarja pravni zastopnik Altiusa od- vetnik Kristijan Kontarščak. Prav poroštva, ki jih je Meji pred leti nakopal njen lastnik PSZ, ker je denar potreboval za druge svoje poslovne pro- jekte, so šentjursko podjetje pahnila v težek položaj in v »naročje« slabe banke. »Me- nimo, da so poroštva nična, a se sodišče do tega doslej sploh ni opredelilo,« še pravi Kontarščak. Spomnimo, da je DUTB v svojem predlogu za uvedbo prisilne poravnava navedla, da Mejo bremenijo tri vrste zapadlih terjatev – iz kredi- tnih pogodb, ki jih je sklenila sama, iz nepoplačanih poro- štev ter iz domnevnega pre- nosa terjatve na drugo osebo. V Altiusu trdijo, da obstajajo samo terjatve iz kreditnih pogodb. Ob tem navajajo, da je Meja vse svoje obveznosti, ki ji jih je nalagala leta 2015 sklenjena pogodba o finanč- nem prestrukturiranju, izpol- njevala do uvedbe upniške prisilne poravnave. Od takrat tega ni več mogla zaradi na- sprotovanja prisilnega upra- vitelja. V Altiusu poudarjajo, da ni bilo nobenega razloga, da Meja ne bi poravnavala obrokov, ki so določeni v po- godbi o prestrukturiranju in ki na leto znašajo 450 tisoč evrov. Kot je znano, je slaba banka septembra lani odsto- pila od pogodbe o finančnem prestrukturiranju. Posledica tega je, da bi moralo šentjur- sko podjetje takoj poplačati vse svoje obveznosti, a za to ni imelo nobene možnosti, trdijo v Altiusu, ker je DUTB takoj vložila predlog za prisil- no poravnavo. Za prevzem že vse pripravljeno V času, ko še ni bilo jasno, kakšna bo razsodba višjega sodišča, je DUTB že sprejela sklep o izvedbi finančnega prestrukturiranja Meje. Ker upniška odbora ločitvenih in navadnih upnikov formalno še nista potrjena, je to storila kot edina ločitvena in najve- čja navadna upnica. Zakono- daja namreč v primerih, ko upniški odbor pet mesecev po začetku prisilne poravna- ve še ni ustanovljen, to dovo- ljuje. Po predlogu slabe banke naj bi v Meji za pokrivanje stare izgube izvedli poenosta- vljeno zmanjšanje osnovnega kapitala v višini 1,9 milijona evrov ter s tem razveljavili vse sedanje delnice. To z drugimi besedami pomeni, da bodo razlastili podjetje Altius, ki je delnice kupilo lani poleti na dražbi in zanje plačalo 600 tisoč evrov. Kot smo že več- krat poročali, Ptujčani kljub svojemu lastništvu niso mo- gli v Meji ničesar narediti, ne imenovati svojega direktorja in nadzornega sveta ne pod- jetja voditi tako, kot so si ob nakupu delnic začrtali. Hkrati s poenostavljenim zmanjšanjem osnovnega ka- pitala bi v Meji izvedli pove- čanje osnovnega kapitala s pretvorbo terjatev v kapital- ske deleže. Navadni upniki bi eno delnico dobili za vsa- kih sto evrov svoje terjatve, ločitveni upniki za vsakih 75 evrov. Povečanje osnovnega kapitala bo uspešno, če bodo upniki v deleže pretvorili za najmanj 3,5 milijona evrov svojih terjatev. Slaba banka je načrt finančnega prestruktu- riranja pravzaprav pripravila sama zase, saj je jasno, da je glede na to, da je največja upnica, tudi edina možna bo- doča lastnica. Prodaja jajc letos upada In kako v času, ko se na sodišču bije bitka za lastni- štvo, posluje Meja, ki je dru- ga največja proizvajalka jajc v Sloveniji in pomembna pri- delovalka jabolk? V zadnjem mesečnem poročilu sodišču, ki ga je podpisal direktor Mi- tja Križaj, v podjetju navaja- jo, da se po uspešnem marcu (velika noč) povpraševanje po jajcih ves čas znižuje. V prvem polletju je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem količinska prodaja upadla za 15 odstotkov. Tudi sicer je letos proizvodnja jajc v Meji manjša, vendar ne samo za- radi razmer na trgu, ampak tudi zaradi zmanjšanja zmo- gljivosti, kar je posledica do- končnega prehoda na hlevsko rejo. Dobra novica je, pravijo v Šentjurju, da se je s ponov- nim odprtjem hotelov in re- stavracij obseg naročil pove- čal, vendar brez tujih gostov v poletnih mesecih bistveno večje porabe jajc v gostinstvu ne pričakujejo. Meja je po neuradnih in- formacijah trenutno brez predsednika nadzornega sveta. Na to mesto je DUTB marca letos imenovala Fran- cija Matoza, ki naj bi, potem ko je bil imenovan za pred- sednika upravnega odbora slabe banke, odstopil. Ker je Matoz tudi predsednik nad- zornega sveta Luke Koper in namestnik predsednika nad- zornega sveta Slovenskih že- leznic, mu kaj drugega naj ne bi niti preostalo. Zakon namreč dovoljuje, da je lah- ko posameznik član nadzor- nega sveta ali upravnega od- bora v največ treh družbah hkrati. Zaradi slabše prodaje jajc v vseh letošnjih mesecih, z izjemo marca, in zaradi pri- tiska na znižanje cen zaradi presežkov na trgu Meja letos posluje z izgubo. Dodaten udarec njenemu poslovanju predstavlja velika rast cen koruze, soje in še nekaterih drugih žitaric, ki so ključne v prehrani kokoši. Podražitev surovin poskuša prevaliti na svoje končne cene. Do zdaj ji je v juniju to uspelo le z manjšimi kupci, z večjimi se še pogaja. Za zdaj pozitivni Mejo je močno »udarila« tudi aprilska pozeba, za ka- tero pravi, da je ena najhujših v zadnjih desetih letih. Po pr- vih ocenah bodo v Meji letos v svojih sadovnjakih pridelali za najmanj 55 odstotkov manj jabolk kot lani. Kakšna bo nji- hova kakovost, še ne vedo. Zagotovo bo nanjo vplivala suša v juliju. Junija so v Meji pospešeno prodajali lanske zaloge jabolk in drugih svojih kmetijskih pridelkov, vendar zaradi nižjih odkupnih cen to ni bistveno izboljšalo njiho- vih poslovnih rezultatov. Ob 0,6 milijona čistih prihodkov je podjetje junija imelo 24 ti- soč evrov izgube. Sicer letos za zdaj beleži pozitivno po- slovanje, zlasti na račun do- kaj visokega dobička v marcu in pozitivnih številk v maju. Foto: arhiv Meja Nekdanji finančni minister solastnik konjiške družbe Nov lastnik konjiškega podjetja SG Automotive bo sklad ECP, ki sta ga leta 2018 ustanovila nekdanji finančni minister Uroš Čufer in turški poslovnež Ugur Yildrim. Sklad je na- mreč v postopku prisilne poravnave v kapital pretvoril za 3,9 milijona evrov terjatev, ki jih je odkupil od drugih upnikov. Vseh terjatev, ki jih je odkupil, je še najmanj dvakrat toliko. SG Automotive, ki je pred leti veljal za zelo uspešno podjetje, njegova lastnika se- stra in brat Romana Hoić in Robert Grah pa sta se uvrščala na lestvico najbogatejših Slo- vencev, izdeluje elektronsko opremo za avtomobile, kupce ima tudi v industriji gospo- dinjskih aparatov ter povsod drugod, kjer uporabljajo LED- -tehnologijo. Sodišče je posto- pek prisilne poravnave v SG Automotive začelo decembra 2019, potem ko lastnikoma v več poskusih ni uspelo reši- ti finančnih težav, ki si jih je podjetje nakopalo z najema- njem visokih posojil, zaradi slabe kreditne sposobnosti pa potem ni moglo pridobivati novih poslov. Upniki so v pri- silni poravnavi prijavili za 25,7 milijona evrov terjatev, upravi- teljica jih je priznala za malo več kot 20 milijonov evrov. Največja ločitvena upnica je bila Abanka, ki je imela za malo več kot štiri milijone evrov zavarovanih terjatev, približno toliko navadnih ter- jatev je prijavilo Grahovo srb- sko podjetje Grah Automotive. Podjetje je upnikom predla- galo odpis 70 odstotkov nava- dnih terjatev, preostanek bi jim poplačalo do konca leta 2024. Pri tem jim je ponudilo tudi možnost, da svoje terjatve pre- tvorijo v lastniške deleže in se s tem izognejo popustu. Loči- tvenim upnikom bi dolg vrnilo postopoma do konca leta 2026. Zagotoviti preživetje Z odkupom terjatev Aban- ke in nato še srbskega podje- tja je večinski vpliv v prisilni poravnavi pridobil naložbeni sklad ECP. To je razburilo šti- ri navadne upnike, ki so vlo- žili pritožbo na višje sodišče. Prepričati so ga poskušali, da je ECP slamnati kupec in da dela v dogovoru z lastnikom, a je sodišče njihovo pritož- bo zavrnilo. Skladu je uspelo zamenjati prisilno upravite- ljico, ki je s še nekaterimi upniki trdila, da podjetje s prisilno poravnavo ne bo re- šilo svojih finančnih težav, zato bi bila boljša uvedba stečaja. V skladu ECP že ves čas trdijo, da niso slamnati ku- pec in da sta odkup terjatev do insolventnih družb ter prestrukturiranje teh družb njihova glavna poslovna de- javnost. Družbi SG Automo- tive želijo v skladu zagotoviti preživetje, pravijo, zato so se tudi odločili za nakup terja- tev ter njihovo konverzijo v lastniški kapital. JI Št. 31, 5. avgust 2021 IZ NAŠIH KRAJEV 5 VELENJE – Iskanje sistemske rešitve za nov vir toplotne energije Dopuščajo možnost sežiga komunalnega blata Šaleška dolina je glede ogrevanja povsem odvisna od delovanja Termoelektrarne Šoštanj. V zadnjem letu je postalo jasno, da bodo morale šaleške občine ob znatni podpori države hitreje, kot je bilo najprej načrtovano, poiskati nov vir toplotne energije. Kljub vsemu pravih rešitev še ni na vidiku. Po zadnji na- povedi Teša, da se bo zaradi podražitve emisijskih kuponov znatno podražilo tudi ogrevanje, je vodilne v velenjski občini očitno še močneje zaskrbelo. Pristali so namreč na preučitev možnosti pridobivanja toplo- tne energije na način, ki vsaj za zdaj pri ljudeh ni bil najbolje sprejet – s termično obdelavo komunalnega blata. A kot poudarjajo, gre zgolj za pripravo študije, ki bo pokazala, ali je projekt tovrstnega sežiga sploh mogoč in kakšni bi bili njegovi vplivi na okolje. Prav tako v Velenju ne skrivajo želje, da bi v dolini obdržali t. i. energetsko lokacijo. LEA KOMERIČKI KOTNIK Mestna občina Velenje (MOV) s Komunalnim podje- tjem Velenje (KPV) že nekaj časa preučuje možne sistem- ske rešitve in išče nov vir to- plotne energije za sistem da- ljinskega ogrevanja v Šaleški dolini. Zaradi vedno dražjih emisijskih kuponov postaja dobava iz šoštanjske termoe- lektrarne vedno dražja in po- sledično za lokalno skupnost nesprejemljiva. Zato je velenj- ska občina na poziv okoljske- ga ministrstva za pripravo pobude o postavitvi objekta za termično obdelavo blata iz komunalnih naprav izkazala zanimanje za izdelavo študi- je izvedljivosti monosežiga. »Občina želi tako preučiti potencialno izvedljivost tovr- stnega sežiga in njegov vpliv na okolje, kar bo podlaga za nadaljnje odločitve,« pojasnju- jejo v občini. Vprašanje, kako dolgo bo toplota do domov še prihajala po ceveh iz termoelektrarne, ostaja še brez pravega odgovora. Iskanje alternative Najprej bo KPV naročilo iz- delavo študije izvedljivosti, ki jo bo sofinanciralo ministrstvo za okolje in prostor in bo izde- lana predvidoma do konca ok- tobra letos. Priprava in izvedba projektov termične obdelave blata iz komunalnih čistilnih naprav bosta sofinancirani s sredstvi podnebnega sklada, kamor se iz Šaleške doline že zdaj stekajo znatna sredstva. »Ker je termična obdelava blata iz komunalnih čistilnih naprav obvezna lokalna jav- na gospodarska služba, bodo investitorke občine. Te bodo izvedle tudi vse dejavnosti priprave in postavitve naprav za termično obdelavo blata iz komunalnih čistilnih naprav. Okoljsko ministrstvo to pro- blematiko prednostno rešu- je,« so še pojasnili v velenjski občini. Ob tem poudarjajo, da že ves čas podpirajo razvojno in tehnološko napredne projek- te z namenom iskanja alter- nativnih virov pridobivanju toplotne oskrbe v Termoe- lektrarni Šoštanj in ohrani- tve energetske lokacije na območju Šaleške doline. S tem namenom ostajajo od- prti za iskanje projektov, ki bi lahko pomenili priložnost v procesu prehoda v brezo- gljično družbo. Sosežig so zavrnili Teš je, kot je znano, name- raval uvesti sosežig nadome- stnega trdnega goriva SRF, pridobljenega iz nenevarnih odpadkov, vendar je zaradi nasprotovanja šaleških občin in civilne družbe od projekta odstopil. Po oceni vodstva termo- elektrarne je bil načrtovan projekt sosežiga sprejemljiv, saj ne bi poslabšal trenutne okoljske slike Šaleške doline. Kot so pojasnjevali še konec lanskega leta, so rezultati pre- soje pokazali, da bi načrtovan sosežig celo zmanjšal nega- tivne vplive na okolje, manj naj bi bilo predvsem izpustov ogljikovega dioksida. V okvi- rih dopustnih mejnih vredno- sti bi bili tudi vsi ostali vplivi na okolje. Naložba v sosežig naj bi stala šest do deset mi- lijonov evrov. V Tešu bi letno porabili do največ 160 tisoč ton goriva oz. do največ šest odstotkov masnega deleža k osnov- nemu gorivu lignitu. Ker bi imelo gorivo SRF v primerjavi z lignitom višjo kurilno vre- dnost, bi z njegovim dodaja- njem izboljšali učinkovitost pridobivanja električne ener- gije in toplote za ogrevanje Šaleške doline, je še ocenilo vodstvo Teša. Odločno proti sosežigu so se takrat opredelili tudi člani Šaleškega eko gibanja, ki jih je najbolj skrbela prisotnost težkih kovin v nadomestnem gorivu. A kot kažejo zadnje analize črno odloženega ko- munalnega blata, ki so ga našli na več koncih Slovenije, so težke kovine prisotne tudi v njem. Ob tem velja omeniti, da v celjski toplarni komunalno blato kurijo že polno dese- tletje. Foto: arhiv NT (SHERPA) GCC na slovesnosti pri Ruski kapelici pod Vršičem Na tradicionalni spominski slovesnosti pri Ruski kapelici, letos je bila prvič tudi v zna- menju dneva slovensko-ruskega prijateljstva, je letos sodelovala tudi Gimnazija Celje – Cen- ter (GCC). Pred dnevi sta namreč predsedni- ka obeh držav Borut Pahor in Vladimir Putin dan slovesnosti pri Ruski kapelici razglasila za dan slovensko-ruskega prijateljstva. Med udeleženci, ki so letos položili vence v spomin na ruske vojne ujetnike, ki jih je med gradnjo ceste čez Vršič leta 1916 zasul snežni plaz, je bila profesorica ruščine na Gimnaziji Celje – Center Ana Metličar, ki je tudi članica Društva Slovenija Rusija in koordinatorica Skla- da Toneta Pavčka. Venec je položila v sprem- stvu Sergeja Stojana, študenta informatike in računalništva, sicer pa slovenskega državljana ruskih korenin. Vence so sicer položili še predsednik republi- ke Borut Pahor, vodja delegacije Ruske federa- cije in podpredsednik zgornjega doma ruskega parlamenta Konstantin Kosačev, minister vlade glavnega mesta Moskva Sergej Čeremin, pred- stavnik fundacije Russkiy mir Igor Romanov ter predstavnik Društva prijateljstva in kulturnih povezav s Slovenijo Vladimir Polozkov. »Ruski dogodki, ki jih prireja GCC, izpostaviti velja zlasti rusko čajanko, ki je vsako leto v Celj- skem domu, in ruski večer, ki ga priredimo vsa- ko drugo leto v Narodnem domu, so del tistih ruskih dogodkov v slovenskem šolstvu, ki so po- stali kažipot dela Sklada Toneta Pavčka. Sklad si prizadeva za popularizacijo ruskega jezika in kulture med slovensko mladino, dogodki, ki jih prireja GCC, pa so odličen primer naše vizije: slovenskim dijakom v obliki strpnega medkul- turnega dialoga ponuditi možnost kakovostne- ga ustvarjanja in doživljanja v ruskem jeziku,« je Ana Metličar povedala ob letošnji spominski slovesnosti pri Ruski kapelici. RG Foto: Marko Klinc, Foto Life BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje Tomorrow is our home. Razpis kadrovskih štipendij za študijsko leto 2021/2022 V BSH Hišni aparati smo specializirani za razvoj in proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov za pripravo hrane in napitkov in odgovorni za prodajo bele tehnike v JV Evropi. V želji po ekipnem uspehu delujemo po načelih medsebojnega sodelovanja in zaupanja, pri čemer vedno cenimo sveže znanje in vzpodbujamo mlade sodelavce k izkoriščanju njihovih potencialov v največji možni meri. V letu 2021/2022 razpisujemo kadrovske štipendije za študente vseh letnikov in stopenj naslednjih študijskih smeri: / ELEKTROTEHNIKA / RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA / STROJNIŠTVO / GOSPODARSKI INŽENIRING Poleg štipendije vam bomo tekom študija nudili mentorstvo pri praktičnem usposabljanju in študentskem delu, podporo pri seminarskih, diplomskih in magistrskih nalogah, omogočili vam bomo uporabo najsodobnejše tehnične opreme in ponudili možnost dela na projektih. Vabimo vas, da nam najkasneje do 31. 8. 2021 pošljete svojo vlogo za pridobitev kadrovske štipendije in k prijavi priložite: / / / življenjepis z vašimi kontaktnimi podatki potrdilo o opravljenih izpitih oziroma zadnje študijsko spričevalo potrdilo o vpisu za študijsko leto 2021/2022 (lahko ga pošljete naknadno) KONTAKT IN PRIJAVA: www.bsh-group.com/si/kariera/studenti-in-dijaki Hišni aparati priznanih znamk: 6 IZ NAŠIH KRAJEV Št. 31, 5. avgust 2021 Kljub temu da je skozi središče mesta zaradi gradnje krožišča pri Osnovni šoli Franja Malgaja dovoljen le lokalni promet osebnih vozil, je gneča še vedno velika. Navezovalna cesta v številkah Dolžina načrtovane navezovalne ceste: približno 6 kilometrov. Trenutno ocenjena vrednost naložbe: 92,56 milijona evrov. Predvidena je gradnja dvopasovnice z vsemi objekti, potrebnimi za nemoten promet, varovanje okolja in oblikovanje obcestnega prostora. Predvidena so tri križišča navezovalne ceste z državnimi cestami. Načrtovan je viadukt Kozarica v dolžini 280 metrov. Predvidena sta dva nadvoza, dolga 100 in 50 metrov. Med drugim so načrtovani dva pokrita vkopa, dolga 650 in 150 metrov, in predor, dolg 130 metrov. (Vir: DRSI) ŠENTJUR – Projektanti naleteli na nasprotovanje lastnikov zemljišč Nekaj zapletov pri projektiranju obvoznice Kljub trenutnim posodobitvam ceste skozi središče mesta in dodatnim izboljšavam, ki so še načrtovane, bo prometno razbremenitev Šentjurja po prepričanju občinske uprave omogočila šele navezovalna cesta. Projektanti se na terenu srečujejo z določenimi teža- vami. Šentjurski župan opozarja, da je cesta nujna za normalno življenje ljudi v Obsotelju in na Kozjan- skem. »Pri tem projektu ne moremo pustiti prostora sebičnim,« dodaja. TINA STRMČNIK Občina je v začetku maja lastnike zemljišč obvestila o začetku izdelave projektne dokumentacije za novogra- dnjo navezovalne ceste, ki bo po prepričanju župana mag. Marka Diacija dolgoročno rešila problem preobreme- njenosti glavne ceste od av- tocestnega priključka skozi mesto Šentjur in naprej. La- stnikom je sporočila, da bodo predstavniki projektanta in izbranih podizvajalcev tam, kjer je načrtovana nova po- vezava, izvajali geološke raz- iskave, pripravljali geodetske posnetke in skrbeli za druge naloge. Diaci je povedal, da nekaj zapletov nastaja zara- di težav z zemljišči. »Treba je izvesti sondaže, pri čemer nekateri lastniki ne želijo dati soglasja za to. Temu ne želim namenjati prevelikega poudarka. Vsekakor gre za zaplet, ki ga je treba rešiti.« Tudi iz službe za odnose z javnostmi pri Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) so potrdili, da nekaj lastnikov ne dovoli izvedbe geoloških raziskav na svojih zemljiščih ali ne dovolijo dostopa čez svoja zemljišča, saj se ne stri- njajo s predvideno umesti- tvijo navezovalne ceste. »Vse težave rešujemo s predsta- vitvijo načrtovanih rešitev, pogovarjamo se z lastniki zemljišč. Trenutno menimo, da nasprotovanja ne bodo vplivala na rok dokončanja projektne dokumentacije,« so zapisali. Pokriti vkop kot sporazum Spomnimo, da je tako ime- novana šentjurska obvoznica že umeščena v občinski pro- storski načrt. Ko so jo med letoma 2009 in 2011 ume- ščali v prostor, je bilo nekaj nasprotovanja med prebival- ci Kamenske doline. Zato je tam predviden 650 metrov dolg pokriti vkop. Za takšno izvedbo so se po Diacijevih besedah odločili, ker se obči- na zaveda pomena kmetijskih zemljišč in kmetijstva. Novih nasprotovanj si šentjurski žu- pan ne želi. »Nočem, da se pri stvareh, ki smo jih že rešili, zapletamo v nove zgodbe. Enkrat se moramo odločiti, kaj je javni interes. Če ne bi bilo napredka, bi še danes živeli v jamah. Treba je iti naprej, o tem ni dileme.« Ocenjena vrednost gradnje povezave, ki bo od Dramelj vodila proti Primožu in nato po Kamenski dolini proti Bezovju, se giblje od 60 do 90 milijonov evrov. Bolj na- tančna vrednost bo znana, ko bo izdelana projektna dokumentacija, je dejal Di- aci. Navezovalna cesta bo s krožiščem kasneje povezana z navezavo ob železnici proti industrijski coni, kjer je pred- videno še novo krožišče. Tudi tranzitni promet iz omenjene industrijske cone želi občina usmeriti na navezovalno ce- sto. Začetek gradnje 2026? Kakšna je predvidena ča- sovnica postopkov, pove- zanih z navezovalno cesto? Izbran projektant naj bi idej- ni projekt za celotno novo- gradnjo pripravil do konca septembra letos. Sledila bo recenzija. Dokumentacija za pridobitev gradbenega dovo- ljenja in projekt za izvedbo naj bi bila pripravljena do konca leta 2022. Iz DRSI so pojasnili, da bodo nato zače- li postopke parcelacije pred gradnjo, na podlagi pravno- močnih odločb bodo nato za- čeli postopke za odkup vseh potrebnih zemljišč in prido- bitve gradbenega dovoljenja. »Če v postopkih pridobiva- nja zemljišč, parcelacije in potrebnih javnih naročil ne bo pritožb, bi vlogo za grad- beno dovoljenje lahko oddali v letu 2024. Temu bi sledila javno naročilo za gradnjo, in sicer predvidoma v letu 2025, in gradnja predvidoma v letu 2026.« Na gradnjo navezovalne ceste, ki bo obvozila Šentjur, po besedah šentjurskega žu- pana težko čakajo predvsem prebivalci, ki živijo v središču mesta. Hvaležen je približno pet tisoč domačinom, da so potrpežljivi, kljub temu da živijo v hrupu in prenašajo tresljaje. »Problematiko re- šujemo počasi, saj hitreje ne gre. A vsekakor pri teh na- črtih ne bomo odstopali,« je povedal. Navezovalna cesta po njegovem prepričanju ne bo vplivala samo na kakovost življenja v občini Šentjur, am- pak je pomembna za celotno Kozjansko in Obsotelje, saj bo omenjeno območje dobilo ustrezno prometno navezavo na avtocestni križ. »Tukaj živi približno 60 do 70 tisoč lju- di. Če jim želimo omogočiti normalno življenje in delov- na mesta, je ta cesta nujna.« Ob jubileju priznanja in dodatni prostori SLOVENSKE KONJICE – Pred 150 leti je Konjičan Franz Lambrecht v Sloven- skih Konjicah zgradil usta- novo, kjer so nov dom našli revni, bolni, slabotni in tisti, za katere doma ni bilo dobro poskrbljeno. Konjiški Lam- brechtov dom tako danes velja za najstarejšo ustanovo socialnega varstva v Slove- niji, ki po načinu delovanja sodi v sam vrh tovrstnih ustanov. Za uspešen razvoj na področju varstva in nege starejših, za požrtvovalno delo tudi v najzahtevnejših časih in izjemen doprinos k razvoju lokalnega okolja je direktorica doma v jubi- lejnem letu prevzela že kar nekaj nagrad in priznanj. A najpomembneje je, da bo vodstvo doma lahko končno uresničilo že nekaj let težko pričakovano širitev. »Upam, da je naš prvotni ustanovitelj Franz Lambre- cht tam nekje v večnosti Lambrechtov dom bo kmalu bogatejši za dodatnih 13 postelj, ki bodo namenjene začasnim namestitvam. ponosen na naše delo,« je ob častitljivem jubileju po- vedala direktorica doma Irena Vozlič Stjepčević, ki je vesela in ponosna, da so tako na občinski kot državni ravni prepoznali njihov trud in dobro delo. Ob letošnjem občinskem prazniku, ki so ga v Sloven- skih Konjicah obeležili konec junija, je Lambrechtov dom prejel posebno županovo priznanje. Hkrati je bila to tudi zahvala za dobro delo v preteklih letih in še posebej v obdobju epidemije. Ta je po mnenju direktorice izpostavi- la tudi težave, ki v bolj mirnih časih ne izstopajo tako izrazi- to – med večjimi je kadrovska stiska v domovih za starejše. A kot pravi Irena Vozlič Stjep- čević, je letos pri njih življe- nje že povsem »normalno«. Nekoliko omejujejo le obiske otrok. Za uspešen spopad z novim koronavirusom je vodstvu doma pred dnevi posebno priznanje podelila tudi vlada. Veseli ropota strojev Potem ko so v Labrechto- vem domu več kot dve leti čakali na primeren razpis, so ga v jubilejnem letu tudi do- čakali. In tako v teh dneh ob domu že brnijo gradbeni stro- ji. Izbran izvajalec gradi pri- zidek v eni etaži, v katerem bo v sedmih sobah 13 postelj. Kot je pojasnila Vozlič Stjep- čevićeva, bodo to začasne namestitve, kjer bo mogoče bivati do 45 dni. »Potreb po tovrstnem inštitucionalnem bivanju je namreč vedno več. Takšno bivanje je namenje- no starejšim, ki po posegih v bolnišnici še ne morejo takoj domov ali čakajo na namesti- tev v domu, a tudi starejšim, za katere doma skrbijo svojci in lahko začasno namestitev koristijo na primer v času do- pusta.« Skupna vrednost naložbe je 1,3 milijona evrov, 80 od- stotkov bo prispeval evropski sklad, razliko bo dom kril iz lastnih prihrankov. Če bo šlo vse po zastavljeni poti, bodo nove namestitve prve stano- valce dobile že spomladi pri- hodnje leto. LKK Foto: arhiv NT (Andraž Purg – GrupA) Št. 31, 5. avgust 2021 IZ NAŠIH KRAJEV 7 CELJE – Podzemni zabojniki za odpadke v mestnem jedru Vedno več jih je Na vogalu Stanetove in Miklošičeve ulice je že nekaj časa postavljena podzemna zbiralnica za odpadke. Gre za četrti tovrstni projekt družbe Simbio, ki uvaja sodobne in okolju bolj prijazne oblike ravnanja z odpadki. Prvi podzemni zabojniki so bili postavljeni na prenovljenem Muzejskem trgu, sledila je vzpostavitev v Gubčevi ulici v bližini Tehnoparka in v Gregorčičevi ulici, kjer so novi prostori Zdravstvenega doma Celje. ROBERT GORJANC V minulih tednih so bila za- radi gradnje podzemnih za- bojnikov na vogalu Stanetove in Miklošičeve ulice izvedena tudi arheološka izkopavanja. »Po pričakovanjih so naši ar- heologi s pomočjo študentov arheologije iz Ljubljane od- krili del rimske ulice – glav- nega karda na severnem delu mesta. Cesta je vodila iz me- sta proti Ptuju oziroma nek- danji Petovijoni. Ulica je bila v uporabi nekaj stoletij. Ker so cestišče pogosto popravlja- li, je bilo prvotno odkrito 1,6 m višje od najstarejšega,« so ob arheoloških izkopavanjih sporočili iz Pokrajinskega muzeja Celje. Najmlajše cestišče je bilo tudi najbolj mikavno, saj je bilo tlakovano z velikimi ka- mnitimi ploščami, nekatere med njimi so bile celo mar- mornate. Na njem je bilo najdenih kar nekaj bronastih novcev, ki njegovo uporabo umeščajo najkasneje v sredi- no 4. stoletja. Vedno več tudi nadzemnic Pomanjkanje prostora pesti tudi stanovalce Otoka. V temu delu Celja je družba Simbio že lani postavila več zabojnikov sive barve, ki se od obstoječih klasičnih zabojnikov razliku- jejo po tem, da so večjih volu- mnov in zasedajo manj pro- stora, poleg tega so odprtine primerne za odlaganje odpad- kov iz gospodinjstev (manjše kot na prejšnjih zabojnikih). Prednost teh t. i. nadzemnic pred podzemnicami je v tem, da se jih da hitro postaviti in po potrebi premestiti, stroški postavitve so tudi nižji. Na Otoku so takšne nadzemnice že v Čopovi ulici, Ob železnici, Ulici V. prekomorske brigade in v Ljubljanski cesti. Dve novi zbirni mesti, opre- mljeni z nadzemnicama oz. z nadzemnimi zabojniki, sta pred časom tako zaživeli ob transformatorski postaji pri stanovanjskem bloku v Voj- kovi ulici 10–16 in pri garažah pri stolpnici v Vojkovi 1. »Z odstranitvijo klasičnih zaboj- nikov so stanovalci pridobili malo več prostora za zelenice in podobne zagotovo bolj pri- jetne namene. Manj je hrupa ob pobiranju odpadkov, videz soseske je zagotovo lepši,« je ob tej pridobitvi povedal direk- Prednost teh t. i. nadzemnic pred podzemnicami je v tem, da se jih da hitro postaviti in po potrebi premestiti, stroški postavitve so tudi nižji. tor družbe Simbio mag. Marko Zidanšek. Tadej Ferlež, vodja enote za ločeno zbiranje odpadkov v Simbiu, je dejal, da v nove zbiralnice stanovalci lahko odlagajo vse vrste odpadkov, kot so jih doslej v klasične za- bojnike pred svojo stavbo in v zabojnike na ekoloških otokih (embalaža, mešani odpadki, biološki odpadki, steklo in pa- pir). »Ostale vrste odpadkov (kosovne, gradbene in nevar- ne odpadke) lahko stanovalci pripeljejo v zbirni center in jih brezplačno predajo, zato prosimo, da jih ne odlagajo ob zabojnike.« Nova podzemna zbiralnica odpadkov na križišču Stanetove in Miklošičeve ulice (Foto: Andraž Purg – GrupA) Arheološke raziskave ob gradnji nove podzemne zbiralnice odpadkov v središču mesta. (Foto: Pokrajinski muzej Celje) Varstveno-delovni center kmalu z novo bivalno enoto VELENJE – Ministrstvo za delo, druži- no, socialne zadeve in enake možnosti je izdalo sklep o potrditvi noveliranega inve- sticijskega programa za gradnjo bivalne enote Varstveno-delovnega centra Saša. Tako bodo v Velenju pridobili prostor in pogoje za to prepotrebno obliko inštituci- onalnega varstva. Varstveno-delovni center Saša izvaja so- cialnovarstveno storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji ter storitev inštitucionalnega varstva za odrasle osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Za- vod, ki pokriva območje treh upravnih enot, in sicer Velenja, Žalca in Mozirja, se že dlje sooča s pomanjkanjem prostora za izvaja- nje inštitucionalnega varstva, zato namerava zgraditi prizidek k centru. Ta bo namenjen namestitvi 12 odraslih oseb z motnjo v du- ševnem in telesnem razvoju. Prizidek je zasnovan v treh etažah. V kle- tnem prostoru so predvideni prostor za teh- niko, prostor za pripomočke in shrambo in- validskih vozičkov ter toplotna podpostaja. V pritličju so predvideni dve enoposteljni sobi s kopalnico, dve dvoposteljni sobi s kopalni- co, prostor za nadzor, učna čajna kuhinja s shrambo in jedilnico ter dnevni prostor, sa- nitarije za invalide, stopnišče s hodnikom, dvigalom ter predprostorom. V nadstropju so predvideni dvoposteljna soba s kopalnico, štiri enoposteljne sobe s kopalnico, kopalni- ca za oskrbo, prostor za osebje, pogovore in pomirjanje, prostor za čistila in pralnica z likalnico ter stopnišče s hodnikom in z dvi- galom. Objekt bo imel tudi pohodno teraso. Kot so pojasnili v velenjski občini, so se na izvedbo te pomembne investicije pripravljali celo lansko leto, gradnja naj bi bila končana prihodnje leto. Ocenjena vrednost investicije znaša 1,3 milijona evrov, prispevek Mestne občine Velenje znaša približno 170 tisoč evrov. Občina je namreč zagotovila zemljišče za gradnjo, krila bo tudi stroške komunalne- ga prispevka. LKK, foto: MOV Kdaj krožišče pri Resevni? ŠENTJUR – Gradnja krožišča pri Osnovni šoli Franja Malgaja je v skladu s časovnim na- črtom, izvajalec del območje že pripravlja za gradnjo podhoda. Dobro kaže tudi načrtom za krožišče pri trgovini Resevna. Med drugim je predvidena še obnova cestišča med obema omenjenima krožiščema. Župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci je povedal, da je projekt za gradnjo krožišča pri trgovini Resevna že izdelan, projektant pridobiva soglasja za obnovo ceste med obema krožiščema, projekt za omenjeno obnovo ceste naj bi bil pripravljen do konca avgusta. Diaci upa, da bo Direkcija RS za infrastrukturo konec letošnjega leta že objavila javni razpis za izbiro izvajalca, ki bo poskrbel za obe predvideni naložbi. »Odsek Ulice Dušana Kvedra med obema načrtovanima krožiščema je bil obnovljen pred približno 30 leti, direkcija ga je preplastila okoli leta 2012, zdaj je potreben celovite obnove,« je pojasnil šentjurski župan. Dodal je, da bo obnova tega dela cestišča zahtevna, saj je pod cesto pomembno ožilje Šentjurja, tam so napeljani vsi pomembnejši vodi. TS Poletni torki vabijo ROGATEC – Zavod za kulturo, turizem in razvoj je pripravil projekt Mlad Rogatec, s kate- rim želi nagovoriti mlade in mlade po srcu iz vseh treh krajevnih skupnosti. Del projekta so poletni torki, delavnice z najrazličnejšimi vsebinami. Program torkovih srečanj v juliju in avgustu je raznolik, da bi pritegnil obiskovalce z različnimi zanimanji. Hkrati v ospredje postavlja Rogatec in tamkajšnje možnosti. Med drugim bo organizira- na okrogla miza o nevsakdanjih poklicih in konjičkih, s katerimi se ukvarjajo mladi iz občine. Na enem od srečanj bo predstavljeno delo gasilcev, spet drugič se bodo udeleženci pod strokovnim vodstvom lahko učili o fotografiji ali o izdelavi videoposnetkov. Na novinarski delavnici se bodo preizkusili v pisanju prispevkov, skušali bodo zasnovati svoj spletni časopis. TS V prizidku regijskega javnega socialnovarstvenega zavoda bo dovolj prostora za namestitev 12 odraslih oseb z motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Kajuhov dom z novo vsebino ŠOŠTANJ – Župan Darko Menih je z izbranim izvajalcem del podpisal pogodbo za obnovo Kajuhovega doma v Šoštanju. Ob novi podobi bo dom v središču Šoštanja dobil tudi novo vsebino. Občina bo namreč v pritličju uredila prostore Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje (CVIU) Šoštanj. Prenova zunanjosti zajema ureditev glavnega vhoda s širokimi drsnimi vrati, ki bo desno od osrednjega dvoriščnega dela iz smeri glasbene šole. Projektant je predvidel tudi dostopno klančino z ročajem, ki bo pokrita z nadstreškom. Na dostopni strani iz smeri Ceste Lole Ribarja bo izvajalec del prenovil tudi stopnišče. V notranjosti bodo prenovili večji del pritličja, razen polovice avle s stopniščem, sanitarij in zadnjega dostopa. Prostore bodo v celoti izpraznili, uredili zasteklitve, obnovili tlake, obnovili ogrevanje, vodovod in kanalizacijo. Občina Šoštanj je za izbiro izvajalca gradbeno-obrtniških del izvedla javni razpis. Ponudbo sta oddala dva ponudnika, najugodnejše je bilo domače podjetje Ragrad, ki bo prenovo izvedlo za približno 481 tisoč evrov. Dela bodo predvidoma končana do konca septembra. LKK 8 IZ NAŠIH KRAJEV Št. 31, 5. avgust 2021 CELJE – Kolesarske povezave se širijo Breze ohranjene, gradnja se nadaljuje Da bi zaščitila breze, ki rastejo na Savinjskem na- brežju, je Mestna občina Celje v začetku junija na tem mestu začasno zaustavila projekt gradnje kole- sarskih povezav in zaprosila za mnenje arboristke o nadaljnjih korakih. »Dokončna projektna rešitev, ki je usklajena z mnenjem arboristke, je pridobljena. Od- stranjeno drevo, ki je bilo posušeno, bo nadomeščeno z novim v jesenskem času, ko bodo primerni pogoji za zasaditev. Vsa ostala drevesa bodo ohranjena,« so sporočili iz celjske občine. »Če bi ob brezah povečali odprtine in te obdali s koc- kami, bi izgubili pohodno površino za pešce. Če bi po- ložili pohodne rešetke, bi se lahko breze posušile, ker so že stare in občutljive,« so v občini takrat opisali dilemo, zaradi katere so se obrnili na strokovnjakinjo. Kot so še na- vedli v MOC, so želeli breze ROBERT GORJANC S kolesom po Celju Mestna občina Celje je pred časom izdala zloženko z naslovom Pridi v mesto s kolesom ali peš – Za čistejši zrak in več zabave. V njej je podrobneje predstavljena mreža kolesarskih povezav v Mestni občini Celje, pomemben projekt s področja trajnostne mobilnosti, s ka- terim bo v občini zgrajenih skupno 30 kilometrov novih kolesarskih poti. V zloženki so na zemljevidu prikazane obstoječe kolesarske poti, tiste, ki so bile zgrajene v tem letu, poti, ki še bodo, označene tudi postaje sistema KolesCE. V zloženki so grafično predstavljeni tudi cilji izgradnje mreže kolesarskih poti, kot dela Celostne prometne strategije MOC, ti so med drugim čistejši zrak, manj avtomobilov v starem mestnem jedru, boljše zdravje, varnejše in prijaznejše mesto. Celotna vrednost projekta izgradnje mreže kolesarskih poti znaša 2,5 milijona evrov, celjska občina pa je za ta projekt pridobila 1,6 milijona evrop- skega (ESRR) 290 tisoč evrov državnega denarja, poleg tega pa še več kot 660 tisoč evrov nepovratnih sredstev na podlagi zakona o financiranju občin. Gradnja kolesarske steze na Savinjskem nabrežju ohraniti in hkrati zagotoviti takšno rastno okolje, da jih bodo čez leta, ko se bo nji- hovo življenjsko obdobje iz- teklo, lahko brez težav zame- njali z novimi drevesi. V občini načrtujejo, da bodo dela v okviru gradnje kolesar- ke steze na Savinjskem na- brežju končana predvidoma v enem mesecu. Projekt kolesarskih pove- zav, ki je sofinanciran z evrop- skimi sredstvi, ne vključuje ureditve zunanje podobe in postavitve nove javne razsve- tljave. »Ker so svetilke na tem delu ulice že dotrajane in vi- zualno neustrezne, smo naro- čili nove, s čimer so se strinjali tudi v celjski območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije,« so še povedali v občini. Ureditev kolesarske poveza- ve na tem območju bo po do- končanju del usklajena s pro- jektom predvidene prenove Slomškovega trga, Razlagove ulice in Savinjskega nabrežja, kar namerava MOC uresničiti v naslednjem delu celovite ob- nove mestne infrastrukture. Foto: MOC Kolesarski pas v Vrunčevi ulici Mestna občina Celje je v teh dneh označila tudi kolesarska pasova v obeh smereh na cesti v Vrunčevi ulici. Poseg sodi v sklop vzpostavljanja varnih kolesarskih povezav v mestu. MOC ta projekt že nekaj načrtno uresničuje z gradnjo od ostalega prometa ločenih kolesarskih povezav ter z označbo pasov posebej za kolesarje ali za souporabo skupne prometne površine kolesarjev in motornih vozil (t. i. »sharrow space«). Foto: Andraž Purg – GrupA Krožišče na Dečkovi cesti dokončno urejeno CELJE – Mestna občina Celje je v teh dneh, potem ko je nekaj mesecev veljala ek- sperimentalna prometna ureditev, dokon- čala gradnjo krožišča na Dečkovi cesti, na območju Celjskega sejma in podjetja Inpos. Kot so sporočili iz celjske občine, so v zadnjih mesecih delovanje nove prometne ureditve spremljali z več vidikov: prometne varnosti, cestnoprometnih predpisov, pre- točnosti … Pri preverjanju in ugotavljanju učinkovitosti delovanja krožišča so vključili strokovno javnost, predstavnike ZŠAM – šole varne vožnje, Policijsko postajo Celje in upo- števali mnenje uporabnikov. Kot so še navedli v občini, celjska policijska postaja po uradnih podatkih v času poskusnega obratovanja ni obravnavala nobene prometne nezgode. Na podlagi pridobljenih mnenj so se v MOC odločili za končno ureditev krožišča, ki bo kla- sična, brez levega zavijalnega pasu, kot je bil vzpostavljen v času eksperimentalnega režima v krožišču »Krajših prometnih konic in zastojev v pro- metu, ki nastajajo na Dečkovi cesti zaradi programiranega časovnega zelenega interva- la semaforjev na Mariborski cesti, krožišče ne more preprečiti. A vsekakor omogoča varno vključevanje prometa z Opekarniške ceste in po novem z območja Celjskega sejma. Na dose- danjem uvozu na sejmišče bomo uredili avto- busno postajo,« so še povedali v celjski občini. Pogodbena vrednost del je znašala več kot 145 tisoč evrov, izvedlo jih je podjetje Voc Celje. RG, foto: SHERPA Št. 31, 5. avgust 2021 POČITNICE 9 Svoje vtise so nam tokrat poslali otroci, ki so te dni uživali v tretji izmeni kolonije v Celjskem domu v Baški. Vesele smo, da smo prišle v Baško, saj smo spoznale nove prijateljice. Všeč nam je, ker gremo vsak dan na sladoled in obiščemo mesto. Zjutraj se vse najraje udeležimo joge. Brina, Julija, Zarja in Ana- ja V Baški je zelo zabavno, še posebej so nam všeč jutranje dejavnosti, ko lahko izbira- mo med tekom, plavanjem, jogo, plesom in igrami. Zelo radi imamo tudi popoldansko kopanje, sprehode po mestu. Tretji dan smo si podrobno ogledali mesto. Obiskali smo akvarij. Vzgojiteljice so zelo prijazne in so nam na voljo vedno, ko jih potrebujemo. Skupina Morske zvezde Nam je bilo zelo všeč, ko smo se spuščale po toboga- nih, saj smo se zelo zabavale. Tam so bile tudi zelo zanimive ribice … S dekleti v sobi se zelo dobro razumemo, se zabava- mo, poigravamo, smejemo. Tudi v sosednji sobi so super dekleta. Imamo krasno anima- torko Ajo. Kuharice odlično pojejo, še bolje kuhajo. So zelo prijazne in družabne. Tudi čistilke so prijazne in dobro čistijo, če- prav jim postavimo veliko iz- zivov. Naravnost uživale smo med orientacijo po Baški, saj smo spoznale domačine in njihov jezik. Najbolj poletni dejavnosti sta bili spuščanje po vodni drči in obmetavanje z vodnimi baloni. Nima, Minea, Tamara in Dolores V Baški je zelo zabavno. Vzgojiteljice in vzgojitelji so zelo prijazni. Vsako leto počnemo nekaj novega, npr. zmenkarije, Baškavizija (Ja- kobova zamisel), tekmovanje s supi, Masterchef in podob- no. Kar pa je enako vsako leto, so jutranja telovadba, Baška ima talent, sprehod po mestu ter seveda veliko plaže in skakanja z mize. Z nami letuje tudi medicinska sestra. Telefonov nimamo s seboj, zato nas lahko starši pokličejo na domski telefon v času počitka ali nas spre- mljajo na Facebooku. Neja, Katarina, Manca in Nastja DARILO za nove naročnike Nakupovalni voziček Že v prodaji! 10 KULTURA Št. 31, 5. avgust 2021 Dr. Dan Podjed o posledicah koronavirusa in poplave družbenih omrežij »Nočem stare normalnosti« Antropolog in publicist Dan Podjed je na pogovor- nem večeru, ki ga je pripravila Knjižnica Laško, poleg predstavitve svoje zadnje knjige Antropologija med štirimi stenami opozoril na to, da je bilo leta 2020 res prelomno in da ne smemo hiteti nazaj v staro normalnost, temveč moramo narediti velik premik v načinu razmišljanja in delovanja. Drugače je lahko konec človeštva veliko preblizu. BARBARA GRADIČ OSET Dan Podjed je antropolog, znanstveni sodelavec Inšti- tuta za slovensko narodo- pisje ZRC SAZU in izredni profesor za področje kul- turne in socialne antropo- logije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Je ve- dno zanimiv sogovornik in odličen podajalec znanstve- nih dognanj. Pogosto nosi oznako, da je antropolog, ki dela selfije. »Moja misija je, da populariziram znanost in svoja znanja pokažem na omrežjih, ki so nov medij. Če koga moti, ga pač naj. Večji problem je, da nekdo ne zna na razumljiv način povedati tega, kar počne. Poznam znanstvenike, ki počnejo zanimive stvari, a tako zelo zapletejo svoja dognanja, da niso nikomur zanimivi. Tiste, ki znajo na poljuden način predstaviti Dan Podjed je tudi namignil, da ima rad leposlovje in da bi rad napisal knjigo, ki ne bo znanstveno delo. Pri tem ni namignil, ali bo to znanstvena fantastika, ki postaja vedno bolj resnična. svojo znanost, veliko bolj cenim.« Svet pred zasloni V svoji prvi knjigi Videni je izpostavil, kako se človek ve- dno več opazuje in razkazuje. Kako je človeštvo postalo ve- liko gledališče na odru druž- benih omrežij. »Z družbeni- mi omrežji smo postali vsi igralci na odru. Na različnih odrih uprizarjamo različne vloge, na različnih družbe- nih omrežjih igramo različne vloge. Najhitreje rastoča gene- racija na Facebooku je najsta- rejša generacija. Mladine ni, ker se ne želi družiti s starimi. Takšne fizične prostore smo imeli tudi mladi v našem času. Tam nismo želeli prisotnosti svojih staršev. Na dan ustvari- mo sto milijonov selfijev in če se ne fotografiramo, potem se nekaj ni zgodilo. Postali smo V Celju rojeni antropolog in publicist dr. Dan Podjed na pogovornem večeru v Laškem narcisi, ki se ves čas ukvarja- mo sami s sabo. Tehnologija, ki je nastala leta 2006, je svet postavila na glavo oziroma ga obrnila proti nam. Človek je postal tako navdušen nad sabo, da je moral ta pogled ovekovečiti.« V Antropologiji med štirimi stenami je opazoval družbo, ki se je zaradi virusa začela spreminjati. Ne samo da smo postali priklenjeni na zaslone, povprečno smo bili pred za- sloni kar 13 ur, kar je štiri ure več kot leto prej. »Torej več kot polovico življenja boste zapra- vili pred zasloni. Ta svet, ki je na zaslonu, je postal bolj re- sničen kot ta, ki ga dejansko živimo. Leto 2020 je bilo leto novega štetja, virus nas je pre- maknil, a ne vem, kam.« V knjigi je iskreno pisal o svojih družinskih dogodivšči- nah in zraven razmišljanj ob- javil komentarje s Facebook profila. »Ponosen sem, da smo kot družina preživeli, četudi nam je bilo kdaj tež- ko. A dejstvo je, da za vse ni bilo lahko. Nekateri so prvič obtičali med štirimi stenami s tistimi, ki jih prezirajo. Kar naenkrat so z nekom ostali v 24-urnem ujetništvu. Posle- dice zaprtja bomo beležili desetletja. Otroci so velike žrtve, kar malo smo jih spre- gledali. Mladi so imeli res zavoženo leto. V času karan- tene smo bili vsi super junaki in upam, da je bila to šola, iz katere smo se kaj naučili. Da se bomo česa spominjali v dobrem in slabem. Ne sme nas potegniti v slepi pas, v leto 2019. Če bi šli v svojem razumevanju nazaj, bi bil to najslabši scenarij. Potrebuje- mo vizijo za prihodnost.« Foto: Andraž Purg – GrupA Razstavi z likovne kolonije na ogled Do konca tega meseca si je v Galeriji Volk v Celju mogoče ogledati razstavo likovnih del letošnjega poletnega slikarskega extem- pora, v Celjski kulturnici pa razstavo Po- mlad v okviru celoletne likovne kolonije Štirje letni časi. Razstavi sodita v sklop li- kovnih projektov, ki jih pripravljata Zveza kulturnih društev Celje in celjska območna izpostava Javnega sklada za kulturne de- javnosti RS v sodelovanju s Šolo za horti- kulturo in vizualno umetnost Celje. Na prvi omenjeni razstavi so na ogled dela, ki so nastala v okviru junijskega dela celoletne likovne kolonije (zima-pomlad- -poletje-jesen) v parku Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Udeleženci so slikali poletno krajino šolskega parka ob mentorski pomoči likovnega pedagoga in slikarja Tomaža Milača iz Celja. Med ude- leženci so bili najboljši trije ustvarjalci po strokovnem izboru tudi nagrajeni. Zamisel za celoletno likovno kolonijo v čudovitem šolskem parku v Medlogu, mikavnem v vseh letnih časih, je nastala v sodelovanju z direktorico šole Štefanijo Kos Zidar. Tretji del celoletne likovne kolonije namreč šteje tudi za poletni slikarski extempore celjske območne izpostave JS RS za kulturne de- javnosti. Dela, ki so nastala v okviru cikla Pomlad aprila letos, so na ogled v Celjski kulturnici. Udeleženci so prav tako ustvarjali v šolskem parku v Medlogu (in tudi v domačem okolju) pod mentorskim vodstvom slikarja in vizual- nega ustvarjalca Jureta Cvitana. RG, foto: ZKD Celje Z odprtja razstave v Galeriji Volk v Celju: mentor Tomaž Milač (levo) z udeleženci razstave Razstava del iz cikla Pomlad v Celjski kulturnici Št. 31, 5. avgust 2021 KULTURA 11 Jubilejna podelitev Veronikine nagrade 31. avgusta na Starem gradu Zlatnik poezije 2021 za Milana Jesiha Letošnji prejemnik priznanja zlatnik poezije za življenjski pesniški opus je Milan Jesih, vsestranski ustvarjalec in predvsem pesnik z veliko začetnico. Nagrada odraža njegov izjemen ustvarjalni prispevek k slovenski kulturi in literaturi ter žlahtnosti pesni- škega jezika. Milan Jesih bo zlatnik poezije prejel v okviru letošnje jubilejne, 25. Veronikine nagrade, vseslovensko uveljavljenega kulturnega projekta, ki ga letos prvič izvaja Hiša kulture Celje, potem ko ga je lani prevzela od podjetja Fit media. ROBERT GORJANC Kot v obrazložitvi nagrade piše dr. Darja Pavlič, je Jesih estetsko uživanje v besedah vedno znal prenesti na bral- ce. Njegovi verzi »Hudo je ležat / ves bolan bled in / Poezijo se da pisati o vsem Pesniški začetki Milana Jesiha (1950) so tesno povezani s skupino 442, gle- dališko skupino Pupilije Ferkeverk in študentskim gibanjem. Ko se je pred leti v nekem intervjuju spominjal tega obdo- bja, pesnik ni poveličeval svoje vloge in revolucionarnosti skupinskih nastopov. Nasprotno, njegova razlaga je proza- ično vsakdanja, skorajda ljudska v svoji anekdotičnosti: »Mlad človek je vpil: Tu- kaj sem! Hotel je, da se ga vidi in sliši, pisal bi kar koli, da bi ga opazili. Provo- cirali smo, uporabljali grde besede, napi- sali kaj politično dvomljivega, čeprav ve- dno z zdravim občutkom za varno rit … Enkrat je urednik Radia Študent zadnji trenutek z glasbo nadomestil neke moje butaste verze, nekaj kot Tito v slapu je širokem umival si krvave roke …,« se je spominjal Milan Jesih. V tem butastem verzu, kot ga je označil sam, bi lahko prepoznali vrsto značilno- sti Jesihove poetike: poezijo se da pisati o vsem, nobena vsebina, naj bo še tako in- timna ali spotakljiva, ni tabu; z jezikom se je treba igrati, besede postavljati v zveze, da uho prisluhne ritmu, rimi in besednim igram. Leta 1972 je izšla Jesihova prva pesniška knjiga z naslovom Uran v urinu, gospodar. Obveljala je za reprezentativen primer slo- venskega ludizma, neoavantgardizma in modernizma. Že omenjenim Sonetom so štiri leta ka- sneje sledili Soneti drugi, tem pa nove in nove zbirke. Jesihovo raziskovanje pesni- ške svobode je nov vrhunec doseglo leta 2017 z zbirko Maršal, v kateri je duhovito razgalil odnos Slovencev do neimenova- nega maršala. Napitnicam namenili svojo predstavo bohinj, sladko pa je / do pol- dneva v postelji zavaljen // brat in sestra« so domala po- narodeli. Največ pozornosti je pritegnila njegova zbirka s preprostim naslovom Soneti. Izšla je leta 1989, brali so jo celo potniki na ljubljanskih mestnih avtobusih, medtem ko so literarni zgodovinarji v njej prepoznali edini pravi primer slovenskega pesniške- ga postmodernizma. Zlatnik poezije je priznanje pesniku za njegov življenjski opus in ustvarjalno požlah- tnjenje slovenskega jezika in kulture. To priznanje je podjetje Fit media, pobudnik in organizator Veronikine nagrade, začelo podeljevati leta 2005. Lani je organizaci- jo podeljevanja zlatnika po- ezije, Veronikine nagrade in male Veronike prevzela Hiša kulture Celje. Letošnja, 25. podelitev Ve- ronikine nagrade, ki jo pode- ljuje Mestna občina Celje, bo na tradicionalni prireditvi 31. avgusta na celjskem Starem gradu. Takrat bosta podeljeni tudi nagradi zlatnik poezije in mala Veronika (slednja zma- govalcu pesniškega natečaja za dijake). Ob jubileju so v Hiši kulture Celje naročili tudi pet glasbe- nih kompozicij, ki se navdihu- jejo v poeziji preteklih preje- mnikov Veronikine nagrade. Prireditev bo odprl samospev Kraj skladatelja Leona Firšta na besedilo pesmi Milana Je- siha, tudi prejemnika Veroni- kine nagrade leta 2001. Milan Jesih, letošnji dobitnik zlatnika poe- zije (Foto: Tihomir Pinter) V spomin Lojze Selič Konec junija se je poslovil Lojze Selič, ki je Celje zazna- moval na več področjih in mu tudi zapušča bogato zapuščino ustvarjenih literarnih del. Go- spod Lojze je bil izjemno močna osebnost z jasno postavljenimi vrednotami in lastnim pono- som, z zgrajenimi delovnimi navadami. Bil je predan vse- mu, kar je delal in ustvarjal, bil je strog in dosleden do sebe, do svojih najbližjih in do ljudi, s katerimi je deloval. Družina se mu je zdela izjemno pomemb- na, hkrati je bila varen pristan, kamor se je vedno vračal po navdih, energijo in ljubezen. Bil je človek jasno postavljenih na- čel, visokih moralnih norm. Bil je razvojno razmišljajoč. Vedno je iskal nove razvojne možno- sti, kar ga je uvrščalo med zelo uspešne direktorje takratnega časa. Bil je dolgoletni direktor podjetja Avto Celje. Ob zahtevnem vodenju pod- jetja je znal poskrbeti tudi za duševno ravnovesje, ki sta mu ga nudila kulturno-umetniško poustvarjanje in ustvarjanje. Dve veliki ljubezni je izbral za sopotništvo: petje in pisateljeva- nje. Mnogo zadovoljstva mu je v življenje prinašalo prepevanje v slovitem Moškem komornem pevskem zboru Celje. Lojze je bil ponosen na več kot 45 let prepevanja v njem. Ko je nehal prepevati v njem, je ustanovil pevsko zasedbo Seniorji, v kate- ri so našli svoje mesto nekateri pevci moškega komornega zbo- ra in tudi drugi. Tudi Seniorjem je dal poseben pečat, saj je bil neutruden vodja pevske sku- pine in je dokazal, da je petje odlična hrana za dušo tudi v poznih letih življenja. V jeseni življenja je odkril novo pomembno ljubezen. Pi- sanje. Postal je neutruden zbi- ralec in zapisovalec zgodb. Po navdih je odhajal v rojstno Sliv- nico, tja med hribe in doline, med preproste in srčne ljudi, se z njimi pogovarjal, z njimi obujal spomine, beležil njihove usode, se dotikal socialnih in družbenih odnosov, s pretanje- nostjo opisoval ljudske običa- je: vasovanje, oglede, »ohceti, šranganja«. Še bolj mu je uspe- valo gledati v temačni del duše ljudi: podleganje strastem, zlo- rabe, pohlep, preračunljivost, lažna ali odtujena ljubezen, prešuštvovanje, spletkarjenje … Bil je varuh bogate slovenske dediščine, maternega jezika, varuh besed in izrazov, ki so- dobnemu človeku niso več zna- ni, a so del naše bogate narečne in jezikovne dediščine ter za za- namce bogat del zgodovine. Bil je varuh zgodovinskih dejstev in predvsem varuh avtentične- ga, nepotvorjenega, iskrenega doživljanja in življenja ljudi. In zdaj se je poslovil, dragi Lojze, pripovedovalec zgodb, raziskovalec usod številnih ma- lih ljudi, človek, ki je v zrelem obdobju začutil klic po pisanju. In je pisal, skoraj do zadnjega diha, kljub temu da usoda ni hotela, da luč sveta ugleda nje- gova šestnajsta knjiga. Na neskončno samotno pot je odšel ob močnem siju polne lune in svetlečem plesu kresnic, kot je zapisala hči Polona, kot da mu kažejo pot v mavrične svetove in brezmejno vesolje, katerega del je bil in bo ostal. A vedno bodo živele njegove zgodbe Pod taktirko desetih dirigentov, Zaarana nevesta, Ljubezen ob Voganci, Zgodo- vinska kronika Dobrotina, Uso- dne odločitve, Živ skozi pekel, Zgodbe s podeželja, Slivnica od habsburške krone do rdeče zvezde, Trnjeva pot Gradiške Katice, Zavožena mladost, Za- kleta rodbina … Še posebej se nas dotika zadnji roman Pod težo vesti, ki nas bo spominjal na veliko kulturniško srce in vrednote našega dragega Loj- zeta Seliča. MARIJANA KOLENKO Vaje za šankom je naslov predstave, ki jo je med ča- som epidemije koronavirusa zasnovala vokalna skupina 7 de'ci, sekcija Kulturnega društva A vista. Oktet pev- cev, ki prepeva že osmo leto, je gledališko-glasbeno delo začinil s humorjem. Vanj je vtkal slovenske napitnice, prav tako ne manjka vsebin, povezanih s Šentjurjem in z lokalnim okoljem. Člani zasedbe 7 de'ci pri- hajajo iz Šentjurja in okoli- ce, njihov umetniški vodja je Leon Ašenberger iz Galicije. Ko se je začela epidemija ko- ronavirusa, pevci niso mogli vaditi v živo. Vaje večglasne- ga petja so poskušali organi- zirati s pomočjo videokonfe- renc, kar je bilo zelo težko. Član zasedbe Jure Godler je zato razmišljal, kako bi lah- ko glasbeniki svojo ustvar- jalnost krepili na drugačen način. Napisal je besedilo za predstavo z naslovom Vaje za šankom. »Veliko lažje je bilo, ko smo lahko vadili vsak svoj del. Zamislil sem si, da se zgodba dogaja za točilnim pultom, saj si je v času zapr- tja javnega življenja marsikdo želel, da bi lahko odšel na pi- jačo. Del predstave so napi- tnice, res lepe slovenske pe- smi, ki jih težko predstavimo na resnejših nastopih, brez težav pa sem jih vključil v to gledališko igro,« je pojasnil. Scenarij je napisal v duho- viti maniri, saj je želel nasme- jati občinstvo. In katere so posebnosti lokalnega okolja, brez katerih ni šlo? Vključil je nekatere lokalne znameni- Člani zasedbe 7 de'ci, ki obvladajo večglasno petje, so se preizkusili še v gledališki igri. (Foto: Matic Javornik) tosti iz krajev, od koder izvi- rajo člani zasedbe, omenil je tudi nekaj znanih šentjurskih osebnosti, ki jih je občinstvo brez težav prepoznalo. V predstavi, kjer se prepletata gledališče in glasba, je nekaj prostora pustil tudi za impro- vizacijo vseh nastopajočih. Vokalna skupina 7 de'ci ima sicer pester program, ki ga ves čas nadgrajuje. Letos je v Šentjurju že sedmo leto gostila srečanje vokalnih sku- pin z naslovom Izziv p(ol) etja. Ker je njihova zadnja predstava predvsem lokal- no obarvana, jo želijo člani zasedbe ponoviti predvsem v različnih delih šentjurske občine oz. v bližnji okolici. TS 12 NAŠA TEMA Št. 31, 5. avgust 2021 Nesreča nikoli ne počiva, zato tudi na plaži ne smemo možganov povsem izključiti Da poletni uži bi postal nočn LEA KOMERIČKI KOTNIK Rekreacija na, v in ob vodi ugodno vpliva na zdravje in dobro počutje, vendar je treba vedeti, da je lahko voda tudi izredno nevarna, opozarjajo pri Upravi RS za zaščito in reševanje. Reševalci iz vode, policisti in zdravniki poudarjajo, da lahko za lastno varnost največ naredi vsak sam. Število utopitev se v Sloveniji sicer iz leta v leto zmanjšuje, v povprečju jih zabeležijo 11 na leto. Ob tem vsako leto v največji slovenski bolnišnici zabeležijo tudi približno 50 hujših poškodb glave in hrbtenice zaradi sko- kov v vodo. Z malo več pozornosti, s trezno glavo in z dodatnim premislekom bi marsikatero nesrečo, ki lahko trajno spremeni življenje posameznika in njegovega socialnega okolja, preprečili. Usoden je en skok Zdravniki se s posle- dicami nepremišljenosti kopalcev srečajo, ko je že (pre)pozno. V UKC Lju- bljana vsako leto oskrbi- jo vsaj 50 poškodb, ki so posledica skoka v vodo. Med njimi je 10 hudih po- škodb hrbtenice, ki zah- tevajo operativne posege. Vsako leto obravnavajo tudi nekaj primerov hu- dih poškodb hrbtenjače, ki ponavadi vodijo v tajno invalidnost. V osrednji slovenski bol- Število poškodova- nih pri skoku v vodu (Urgentni kirurški blok UKC Ljubljana) Leto št. poškodovanih 2016 40 2017 56 2018 61 2019 41 2020 20 2021 15 nišnici so letos (do 1. avgusta) zabeležili že 15 poškodb zaradi skokov v vodo. Vedno znova zato kopalce pozivajo, naj ne skačejo v kalno vodo, in kadar niso prej preverili njene globine. Prav tako naj se skokom odrečejo, kadar so pod vplivom alkohola. Poškodbe, ki so pogosto posledica takšnih skokov, so lahko tudi zelo hude, opozarja asist. dr. Marko Jug, dr. med., specialist travmatologije. Večinoma gre za trenutek nepazljivosti, ki lahko popolnoma spre- meni ne samo življenje poškodovanca, temveč njegovega celotnega socialnega okolja. »Poškodbe po skokih v vodo so hude in prizadenejo vra- tno hrbtenico, ki je najbolj občutljiva in krhka. Nekateri poškodovani ne morejo več uporabljati nog, pogosto niti rok, nekateri po poškodbi hrbtenice ne morejo samostojno dihati in so odvisni od aparata. Takšen posameznik ne Ob obisku voda, bodisi urejenih kopa- lišč ali drugih priljubljenih mest za po- letno osvežitev, se je treba zavedati de- javnikov tveganja in upoštevati napotke za varno kopanje in izvajanje dejavnosti, je poudarila vodja sektorja za preventivo in načrtovanje pri Upravi RS za zaščito in reševanje Mojca Zupan. V Sloveniji se po navedbah Zupanove v povprečju zgodi 11 utopitev na leto, največ na neurejenih kopališčih, vzroki so večkrat zdrsi ali kopanje pod vplivom alkohola. V zadnjih desetletjih se število utopitev zmanjšuje. Kot je pojasnila, dr- žava zagotavlja splošne ukrepe varstva pred utopitvijo, lokalne skupnosti lahko predpišejo tudi posebne ukrepe, tudi pre- povedi kopanja na posameznem območju. »Za svojo varnost je najbolj odgovoren vsak sam,« je opomnila Zupanova. Kot je opozorila, je kopanje lahko varno le na vo- dnih površinah, ki so urejene, torej na ba- zenih in urejenih naravnih kopališčih, kjer imajo reševalce iz vode. Kopati se je mo- goče tudi na kopališčih brez upravljavca, to so tista, kjer kopanje ni prepovedano. Za varnost kopalcev na takšnih kopališčih ni posebej poskrbljeno, a spremljajo ka- kovost vode. Tam se vsak kopa na lastno odgovornost. Še posebej veliko tveganje za varnost je kopanje na divjih vodah, in sicer zaradi br- zic in močnih tokov. Na takšnih območjih je tudi največ utopitev. »Zato je pomemb- no, da posameznik pozna nevarnosti, moč vode in svoje sposobnosti,« je opozorila sogovornica. Foto: arhiv NT (Andraž Purg – GrupA) more več opravljati vseh svojih osnovnih bioloških funkcij, popolnoma je odvisen od pomoči drugih.« Upoštevanje teh pravil nam lahko reši življenje Ne skačite v vodo, ko ste vroči in potni. Telo se mora postopno privaditi na temperaturo vode. Ne puščajte otrok brez varstva pri obali ali bregovih jezer, rek, še manj v vodi. Vodne blazine in drugi pripomočki za plavanje ne zagotavljajo popolne varnosti v globoki vodi. Nikoli ne plavajte s polnim ali popolnoma praznim želodcem. Po obilnem obroku počakajte najmanj dve uri, izogibajte se alkoholni pijači. Ne skačite v motno vodo, v plitvine in na neznanih mestih, kjer pred tem niste preverili globine. Upoštevajte vremenske razmere. Na daljših razdaljah ne plavajte sami. Vzvalovano morje in morski tokovi praviloma odnašajo kopalce od obale. Na kopališčih se ravnajte po določbah kopališkega reda in znakov, ter po odredbah in navodilih reševalca iz vode in druge osebe, ki je zadolžena za vzdrževanje reda na kopališču. Uporabljajte kopališke naprave glede na svoje znanje plavanja brez nevarnosti za svoje zdravje in življenje. Brzice skrivajo presenečenja in pasti. Ravnajte premišljeno in ne izzivajte narave. Pred spustom zberite čim več podatkov o reki in poskrbite za ustrezne ukrepe za varnost in reševanje. Bodite previdni pri hoji ob vodi, še zlasti če hodite po strmih bregovih rek, kjer se zdrs lahko tragično konča. Starši še posebej pri tem pazite na svoje otroke. Lepote in nevarnosti naravnih kopališč V vročih poletnih dneh se številne slovenske reke, je- zera, ribniki in gramoznice spremenijo v priložnostna kopališča. Divja kopališča so sicer lahko zelo roman- tična, a za sanjsko podobo skrivajo veliko pasti. V Sloveniji ima status ko- palne vode 48 območij, kjer nacionalni inštitut spremlja kakovost vode. Ta je letos povsod primerna za kopanje, pravijo v agenciji za okolje. Poleg tega naravna kopališča z upravljavcem poleg kopa- nja ponujajo še druge oblike zabave in rekreacije, medtem ko za varnost kopalcev skr- bijo reševalci iz vode. Mir, sprostitev in užitek v vodi in ob njej lahko najdemo tudi na številnih obrežjih, ki so brez upravljavca in za njiho- vo urejenost skrbijo lokalne skupnosti. V poletnih mesecih oba- le morja in bregovi rek, je- zer, ribnikov in gramoznic pritegnejo številne kopal- ce tudi na tako imenovana divja kopališča, ki so brez upravljavca, dvomljiva je tudi kakovost vode. »Zara- di različnih ravni gladine in vodnih vrtincev so takšna kopališča lahko zelo nevar- na, saj številne brzice skri- vajo presenečenja in pasti za kopalce. Izredno nevarne so tudi zapuščene gramoznice, napolnjene z vodo, saj pone- kod seže voda tudi do 15 me- trov globoko in jih nihče ne nadzira,« opozarjajo pri Arsu in poudarjajo, da je kopanje varno le na površinah, ki so temu namenjene. Vsaka poškodba ima posledice V Splošni bolnišnici Celje letos na srečo tako težkih po- škodb hrbtenice ali glave, ki bi bile posledica skoka v vodo, še niso obravnavali, je povedal Andrej Strahovnik, dr. med., specialist travmatologije. So pa obravnavali več dru- gih poškodb, ki so posledica poletnih športnih dejavnosti. »Kar nekaj je že bilo poškodb otrok po padcih s kolesi ali skiroji, obravnavali smo že tudi nekaj zelo grdih poškodb komolcev, ki so nastale ob skakanju na trampolinu,« speci- alist celjske travmatologije opozori na nekaj najpogostejših poletnih nevarnosti. Ob tem poudari, da zdravniki opažajo, da ljudje ob številnih dejavnostih – tudi adrenalinskih – ne uporabljajo vse zaščitne opreme, ki je na voljo. »Pri vsem, kar počnemo poleti, ko je ozračje vroče in se lahko telo hitro pregreje, moramo biti še toliko bolj previdni. Marsikatero poškodbo, bolezen oziroma poslabšanje bo- lezenskega stanja lahko preprečimo,« pravi in izpostavi predvsem pomen primerne in pravočasno hidracije. »De- hidracija in pregretost zaradi prevelike izpostavljenosti vročini lahko vodita do številnih zapletov, ki so lahko še posebej pri starejših in otrocih zelo resni – odpoved srca, motnje ritma srca, omedlevica …« Zelo nevarna je lahko tudi hitra ohladitev. »Nobena velika sprememba za telo ni dobra,« še opozarja Strahovnik. »Vsaka poškodba, tudi še tako banalna, ima posledice. Tudi zlom mezinca lahko ima posledice. Vsaka drobna poškodba vodi v stanje, ki ni več enako stanju pred njo. Tega se premalo zavedamo in smo velikokrat precej brezglavi,« pravi Andrej Strahovnik, dr. med, spec. travmatolog. Številna kopališča – tudi znana in dobro obiskana – statusa kopalnih voda nimajo. Med njimi je v zadnjih letih vedno bolj priljubljeno in obiskano Velenjsko jezero, kjer od leta 2013 v poletnih mesecih redne tedenske analize vode opravlja Inštitut za okoljske raziskave Eurofins Erico. Vse letošnje analize so pokazale, da je voda primerna za kopanje. Št. 31, 5. avgust 2021 NAŠA TEMA 13 »Ne zanašajmo se na druge!« OB ROBU Po besedah izkušenega re- ševalca iz vode Dejana Jelena je najboljša odločitev preven- tiva. Kot ocenjuje, je na veči- ni slovenskih kopališč za var- nost dobro poskrbljeno. Kot največjo težavo izpostavlja, da se ljudje preveč zanašajo na druge. »Ob tej ›telefonski maniji‹ lju- dje pogosto pozabijo na svoje bližnje, predvsem na otroke, ki se tudi zaradi tega pogosto znajdejo v težavah,« zaskrblje- no ugotavlja in poudarja, da v lahko vodi od trenutka nesreče do tragičnega razpleta preteče zelo malo časa Kot še poudarja, je prvi po- goj za varno kopanje dobro znanje plavanja. »V vodo nik- dar ne hodimo, če se počutimo slabo ali po obilnem obroku, v vodo ne skačemo, če je telo pregreto, na temperaturo vode se postopoma pripravljamo, prav tako nikoli ne skačemo v kalno vodo in kadar ne po- znamo njene globine.« Med nasveti za varno kopanje Jelen omenja še, naj ne pla- vamo sami daleč od obale in naj ne uporabljamo blazin za plavanje v globoki vodi, saj ne nudijo varnosti. Pri tem še po- sebej poudarja, da se je treba zavedati, da je kopanje v ne- vihti nevarno. Pri uživanju v vodi se izogibajmo nevarnim, nepreglednim mestom in močnim tokovom. »Predvsem otrok nikoli ne puščajmo sa- mih brez nadzora ob in v vodi, Dejan Jelen (Foto: osebni arhiv) tudi v plitvi vodi ne,« opozar- ja. Vsako leto namreč (pre) večkrat tudi sam posreduje v primerih, v katerih se znajdejo otroci zaradi nepozornosti in neodgovornosti staršev. Na delu tudi med počitnicami »Pred dnevi sem se vrnil z dopusta ob morju, kjer sem posredoval pri reševanju šti- riletnega dečka, ki ga je na supu odneslo na odprto mor- je. Starši na obali tega niso niti opazili,« opiše še povsem svežo intervencijo, ki se je na srečo končala srečno. Vendar ne moremo pričakovati, da bo vselej med obiskovalci plaže izkušen reševalec, ki zna ne- varnost prepoznati, še preden se je večina drugih zaveda. Nevarni nista samo otroška razposajenost in mladostniška neustrašnost. Tudi močan ego pri starejših ima lahko usodne posledice. »To se zgodi, ko pride na plažo skupina gospodov sre- dnjih let z željo po dokazova- nju, da še zmorejo in znajo. Le- tos je na plažo, kjer je bila voda globoka približno meter, prišla skupina. Eden se je pripravljal, da bo skočil. Pristopil sem in mu skok odsvetoval. Vseeno je skočil. Tokrat se je dobro kon- čalo, naslednjič se morda ne bo,« opisuje le nekaj pripetlja- jev z letošnjega dopustovanja. Ob tem prizna, da nikoli pov- sem ne izklopi reševalca v sebi. »Na plaži vselej poiščem mesto, kjer imam dober pregled nad dogajanjem,« prizna. Utopitev ni nikoli filmska Dejan Jelen ob tem podarja, da večina ljudi zmotno misli, da utopitev spremlja veliko kričanja, mahanja, kriljenja in »špricanja«. »Ljudje imajo v glavi filmske utopitve. In to je narobe!« Zaradi želje, da bi ljudi ozavestil in podučil, kako nepredvidljiva je voda in kako hitro se lahko v naši neposre- dni bližini zgodi tragedija, že nekaj let pred osrednjo kopal- no sezono na svojem profilu socialnega omrežja deli članek Italijana Maria Vittoneja, ki velja, kot pravi Jelen, za enega največjih strokovnjakov na po- dročju reševanja iz vode, uta- pljanja in varnosti na morju. V članku, ki ga je v sloven- ščino uradno prevedla Janja Strozak, je opisan prizor, ki ga je doživel izkušen nekdanji reševalec iz vode. Ko se je vozil s svojim čol- nom, se je nenadoma ustavil, oblečen skočil v vodo in z vso močjo plaval proti paru, ki se je zabaval v vodi med zasidra- nim čolnom in plažo. »Verjetno ta človek, ki plava proti nama, misli, da se utapljaš,« je mož rekel ženi, s katero se je glasno zabaval v vodi. »Nič ni narobe. Kaj počne?« je žena vprašala malce nejevoljno. »Midva sva v redu!« je zakričal mož pro- ti njemu. Vseeno se nekdanji reševalec na ta stavek ni oziral in je še naprej z vso močjo pla- val proti njima. »Umakni se!« je zakričal, ko je priplaval do njiju in se pognal naprej. Za- kaj? Takoj za njima, približno pet metrov stran, se je utaplja- la njuna 9-letna hči. Reševalec je priplaval do nje in jo rešil. Deklica ga je takoj prijela in v solzah zakričala: »Oče!« Kako je lahko nekdanji reševalec iz daljave opazil, česar oče ni ni videl, čeprav je bil veliko bliž- je? Utapljanje ni dramatično, kot misli večina ljudi. Reše- valec je na podlagi znanja in večletnih izkušenj prepoznal utapljanje. Oče je, kot večina drugih, menil, da je utapljanje videti tako, kot to prikazuje televizija. V nadaljevanju članka nato Vittone zapiše, da bi si moral vsak, ki čas preživlja ob ali v vodi, prej prebrati, kakšni so Imejmo se radi LEA KOMERIČKI KOTNIK »Mladost, norost in trenutek ne- pazljivosti,« so ponavadi besede, ki povezujejo številne zgodbe in usode ljudi, katerih življenje se v drobcu sekunde postavi na glavo. A ne le zanje. Vsaka bolezen, vsaka poškod- ba, predvsem tista, katere posledica je trajna invalidnost, močno zareže v življenje celotnih družini in širšega socialnega okolja. Danes je s pomočjo množičnih me- dijev veliko več odvisnosti, ki krati našo pozornost tudi tam, kjer to res ni priporočljivo. A s pomočjo medijev nas vedno pogosteje dosežejo tudi zgodbe, ob katerih zaledeni kri. Kljub vsemu vsako leto beležimo nove primere, nove usode predvsem mladih, ki bodo pisali že velikokrat na- pisane zgodbe. Je že res, da se iz lastnih napak lahko največ naučimo. A vedno ni najbolje, da vse občutimo na lastni koži. Dejan Jelen je v svoji reševalni karieri doživel marsikaj. Kot pravi, si je treba tudi za kopalne užitke vzeti čas. Ne prehitevati. Voda nam ne bo ušla. Poletni dnevi so dolgi in večeri prijetni. Zaradi nekaj trenutkov, ki jih bomo namenili dodatnemu premisleku, res ni vredno tvegati. »Imejmo se radi,« je eden od njegovih nasvetov za varno uživanje v poletnih dneh. pravi znaki utopitve. Z opi- sanim primerom je reševalec pokazal, da se je deklica, vse dokler ni po zaslugi reševalca prišla do moči in zakričala, utapljala v popolni tišini. »Na- ravni odziv organizma na uta- pljanje človeku namreč one- mogoča kričanje in spuščanje glasov. Gre za odziv telesa tik pred utopitvijo oziroma med utapljanjem. Seveda zaradi tega utapljanje ni niti pribli- žno tako dramatično, kot je prikazano na televiziji. Kadar se oseba utaplja, je prisotnega zelo malo ali nič pljuskanja.« Da ljudje resnično premalo poznamo znake utapljanja, na- kazuje tudi grozljiva statistika, s katero je leta 2018 postregel italijanski strokovnjak. Kar po- lovica otrok se namreč utopi v neposredni bližini staršev. »Otroci, ki se igrajo v vodi, so glasni. Takoj ekoJutih nej o,bni arhiv) je lahko kaj narobe,« opozarja izkušen slovenski reševalec iz vode Dejan Jelen. Starši, otroci in reševalci iz vode lahko v sodelovanju zagotovijo varno in osvežujočo poletno zabavo. A brez previdnosti se lahko ta hitro sprevrže v tragedijo. Na katere znake moramo biti pozorni, da lahko prepoznamo, ali se oseba utaplja? V vodi je celotna glava ali le usta. Glava je nagnjena nazaj z odprtimi usti. Oči so videti »steklene« in prazne – oseba ni zmožna izostriti slike. Oči so zaprte. Lasje pokrivajo čelo ali oči. Oseba ne uporablja nog. Hiperventilacija ali panično zajemanje zraka. Poskus plavanja v določeno smer, vendar na mestu in brez uspeha. Oseba se skuša zavrteti na hrbet. Oseba pleza po navidezni lestvi. Pomoči utapljajočemu se lotimo, samo če smo za to usposobljeni, opozarjajo reševalci iz vode. Takoj ko zaznamo, da ima nekdo težave, pokličemo 112. »Reševalci nismo varuške« Na brezbrižnost ljudi, ki ob obisku kopališč hitro po- zabijo na svet okoli sebe in na bližnje, tudi na otroke, opozarja tudi Domen Ja- nežič, prav tako dolgoletni reševalec iz vode, ki je s svo- jim podjetjem, ki zagotavlja tovrstne storitve, prisoten ob robu številnih slovenskih bazenov in tudi na naravnih kopališčih. »Reševalci iz vode nismo varuške, varnostniki, policisti ali čistilke. Čeprav se od nas nemalokrat pričakuje prav to,« pravi Domen Janežič. Kot ugotavlja, se v zadnjem času vedno pogosteje dogaja, da starši otroke pripeljejo na bazen in jih prepustijo reše- valcem v varstvo. »Oče gre na pivo, mama se ukvarja s tele- fonom, otroci pa so prepušče- ni sami sebi in svoji domišljiji. Zaupani nam v varstvo. In ko pride skupaj nekaj razposaje- nih otrok, ki so brez starše- vskega nadzora, je recept za nesrečo napisan,« pravi. Kot razkrije, se je v leto- šnji kopalni sezoni že srečal Domen Janežič (Foto: osebni arhiv) s primerom, ko se je oče v bližnjem bifeju tako napil, da je pozabil, da je na bazen prišel z otroki. »Verjamem, da v teh časih vsi potrebujemo ›odklop‹, pa vendar kopanje in alkohol ne gresta skupaj. Sploh kadar smo odgovorni tudi za druge,« poudarja Ja- nežič. Samo v tem primeru je bilo ogroženih več oseb. Otroci so bili brez nadzora in tako bi se lahko prej znašli v neljubi situaciji, prav tako je svoje življenje močno ogrozil opit oče. »Alkohol in vročina sta idealna kombinacija za dehidracijo. Ta lahko hitro pripelje do številnih težav. Prav tako je smrtno nevarno tako ›izmučeno‹ in pregreto telo prehitro ohladiti v vodi,« nekatere možne nevarnosti povzame sogovornik. Veliko je omejitev, ki jih nihče ne upošteva Janežič opozori tudi, da so kopališča navadno dobro opremljena z ustreznimi opo- zorilnimi tablami, na katerih je označeno, kaj se na kopa- lišču sme in kaj ne. Omejitev je, priznava, res veliko. In ker je prepovedano najslajše, teh omejitev večina ne upošteva. »Skoki so na bazenu načelo- ma prepovedani. A otroci radi skačejo v bazen in resnici na ljubo jim vse zabave tudi ne smemo vzeti. Moramo pa poskrbeti, da je ta zabava varna,« pravi. Kot še pove, se sam z otroki ponavadi do- govori in jim skakanje dovoli ob koncu obratovalnega časa bazena, ko je obiskovalcev manj. »Bolj kot strogo prepo- vedati je pomembno otroke naučiti pravilno in varno ska- kati, da pri tem ne ogrožajo sebe in drugih,« je prepričan Janežič. NE SPREGLEJTE Zgodbe invalidov o nesrečah pri skokih v vodo stran 28 14 KRONIKA Št. 31, 5. avgust 2021 Minuli teden dve smrtni nesreči, vedno več nesreč kolesarjev Prometna varnost se izrazito poslabšuje Pretekli teden sta se na Celjskem zgodili dve smr- tni prometni nesreči, in to skoraj v razmaku 24 ur. V Lokovici pri Velenju je umrl 37-letni motorist. Temu je pot zaprl 59-letni voznik tovornega vozila, ki se je vključeval na glavno cesto. Okoliščine nesreče še niso povsem znane, saj postopek ugotavljanja hitrosti motorista še traja. Nekaj ur kasneje se je tragedija zgodila tudi na avtocesti Dramlje–Ljubečna. SIMONA ŠOLINIČ V tej nesreči je umrl pešec, ki naj bi ležal na sredini vo- znega pasu. Prevozilo ga je več voznikov. Okoliščine tra- gičnega dogodka policija še preverja. Letos je na cestah naše regije umrlo že 15 ljudi. V oči bode tudi podatek, da se je letos na Celjskem strmo povišalo tudi število nesreč, v katerih so udeleženi kole- sarji. Še več, policisti med kolesarji opažajo vedno višje stopnje alkoholiziranosti. Pijana kolesarja Takšna nesreča se je zgodila pred dnevi v Arclinu. V njej se je lažje poškodoval kolesar. Ta je, ko je mimo njega peljal voznik tovornega vozila, za- peljal desno, trčil v robnik in padel. Kolesar je imel v krvi približno 2,5 promila alko- hola. V zadnjem tednu se je tudi na območju Vojnika lažje poškodoval kolesar. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je Skoraj dve tretjini prometnih nesreč, ki so se zgodile letos v Sloveniji, so povzročili kolesarji. Največ nesreč kolesarjev se zgodi zaradi izsiljevanja prednosti in neprilagojene hitrosti ter nepravilne smeri ali strani vožnje. Med hudo poškodovanimi kolesarji v nesrečah prednjačijo osebe, stare 65 let in več, sledita starostni skupini 45 do 54 in 55 do 64 let. Vedno več hudo poškodovanih kolesarjev je tudi med mladimi. Raziskave kažejo, da zaščitna kolesarska čelada zmanjšuje težo posledic in poškodb glave za 40 do 70 odstotkov. Delež umrlih kolesarjev v obdobju zadnjih petih let znaša 10 odstotkov vseh umrlih v prometnih nesrečah. V zadnjem petletnem obdobju je bil v prometni nesreči s smrtjo kolesarja najbolj pogosto udeleženec voznik osebnega avtomobila, in to kar v 55 odstotkih. imel 2,4 promile alkohola v krvi. Tudi v Laškem se je po- škodoval kolesar, ki je padel zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo, na cesti Prekopa–Če- plje je padla mladoletna kole- sarka. To je le statistika pre- teklega tedna, saj se nesreče vrstijo kot po tekočem traku. V Javni agenciji RS za var- nost prometa opozarjajo, da je zaskrbljujoča predvsem visoka povprečna stopnja izmerjene alkoholiziranosti, ki pri kole- sarjih v povprečju letos znaša 1,61 promila. 82 odstotkov prometnih nesreč, ki so jih v prvi polovici letošnjega leta v Sloveniji povzročili pijani ko- lesarji, se je končalo s telesno poškodbo. 89 odstotkov vseh prometnih nesreč z udeležbo kolesarja se je v prvi polovici letošnjega leta zgodilo v na- seljih. Hkrati narašča število kršitev zaradi uporabe mo- bilnega telefona med vožnjo. »Kolesarjenje je v vzponu, delež kolesarjev se v zadnjih letih vztrajno povečuje tako v naseljih kot drugod. Z vedno večjim številom kolesarjev, ki spadajo med ranljivejše sku- pine udeležencev v prometu, narašča tudi njihova ogro- ženost. Vozniki motornih in enoslednih motornih vozil jih namreč velikokrat spregleda- jo, kar lahko vodi v prometno nesrečo in hude poškodbe,« dodajajo na agenciji. Foto: Pixabay Uporaba kolesarske čelade je za otroke in mladostnike do 18. leta zakonsko obvezna. Njena uporaba je priporočljiva tudi za ostale kolesarje. Kolesarsko čelado morajo imeti tudi otroci potniki na kolesu ali pri vožnji na poganjalcu, priporočljiva je tudi pri rolanju, rolkanju, na skiroju ter pri uporabi različnih električnih naprav. Čelada mora biti ustrezno velika, da je dovolj trdno nameščena na glavi, tako da sega sprednji rob dva prsta nad obrvmi ter da so trakovi na čeladi zapeti in zategnjeni. Celjska policija še preiskuje okoliščine prometne ne- sreče, ki se je zgodila minuli petek ob približno 14.30 na Teharjah pri Celju. Kolesarka je vozila po pločniku iz Celja proti Štoram. Na delu pločnika, kjer je vidljivost zaradi žive meje slabša, je nasproti pripeljala mlajša voznica ele- ktričnega skiroja, ki je s krmilom trčila v roko kolesarke. Udeleženki sta se na kraju sicer ustavili in pogovarjali, vendar si podatkov nista izmenjali. »Kolesarka si je v tr- čenju huje poškodovala roko, zaradi česar je po trčenju poiskala zdravniško pomoč. Voznico električnega skiroja pozivamo, naj zaradi razjasnitve okoliščin trčenja pokliče Policijsko postajo Celje ali telefonsko številko 113,« so sporočili s celjske policije. Ta hkrati naproša morebitne očividce nesreče, naj prav tako zaradi razjasnitve okoli- ščin nesreče pokličejo policijo. Dvajsetletnika poslali v pripor Ovadbe zoper zavetišče za živali? Žalski policisti so konec preteklega tedna na podlagi odredbe sodišča opravili hi- šno preiskavo pri 20-letnem občanu z območja Zabukovi- ce. Zasegli so mu več različ- nih vrst prepovedane droge. Osumljenemu so odvze- li prostost in ga s kazensko ovadbo zaradi neupravičene proizvodnje in prometa s pre- povedanimi drogami privedli k preiskovalnemu sodniku. Ta je za 20-letnika odredil pripor. Med hišno preiskavo so mu policisti zasegli 1.300 gramov konoplje, 369 gramov MDMA (metilendioksimetamfetami- na), 31 gramov kokaina in 166 tablet oksimetolona (anabo- lični steroidi). Za navedeno kaznivo dejanje je zagrožena zaporna kazen od enega do desetih let. Poškodovana delavca V Vinski Gori se je pri montaži sončne elektrarne minuli konec tedna poškodoval 25-letni delavec, ki je pri sestopu s strehe stopil na žleb, ki se je vdrl. 25-letnik se je pri padcu s približno petih metrov hudo poškodoval. Druga nesreča pri delu se je zgodila na Smrekovcu, kjer se je pri sečnji dreves v gozdu lažje poškodoval 20-letni moški. Pred časom smo poročali o primeru mucka, ki ga je v zavetišče Zonzani pripeljala najditeljica, ki ga je izčrpane- ga našla v Majšperku. Mačka so nato v zavetišču usmrtili, to naj bi storili v manj kot 20 urah. Najditeljica mačka je bila nad tem ogorčena, po- leg tega tudi nekateri druge organizacije, ki skrbijo za dobrobit živali. Verjetno tudi lastnica, ki naj bi se kasneje celo oglasila. Mucek naj bi imel mačji aids. V zavetišču Zonzani so takrat dejali, da so usmrtitev izvedli zaradi zaradi slabega zdra- vstvenega stanja mačka. Na pogodbeni Veterini Tačka naj bi 7. junija pri njem ugotovili več težav in bolezni. Kot smo poročali, so v Zonzaniju zavr- nili navedbe, da naj bi v pogo- Inšpekcija še ugotavlja, ali je bil pravilen postopek v zvezi z usmrti- tvijo muca iz Majšperka, in sicer le nekaj ur po tem, ko je bil pripeljan v zavetišče Zonzani. voru z najditeljico omenjali, da bo maček evtaniziran izključno zaradi mačjega virusa. Enako so dodali tudi v Veterini Tačka, kjer poudarjajo, da so ravnali v skladu z zakoni in z namenom, da bi preprečili nepotrebno tr- pljenje najdene živali. Prijavo o tem primeru je do- bila tudi Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v Celju, ki je na osno- vi prijave uvedla inšpekcijski postopek, ki pa še ni končan. Zadevo preiskujeta tudi celjska policija in okrožno državno tožilstvo. A končnega epiloga še ni. Je pa celjska policija po navedbah spletnega portala pe- smojprijatelj.si nekaj domnev- nih nepravilnost v Zonzaniju preiskovala v preteklem času. Kot navaja portal, so policisti lani tam zasegli več dokumen- tacije in na Okrožno državno tožilstvo v Celju podali ovadbo zoper odgovorno osebo zaveti- šča zaradi 21 kaznivih dejanj. Šlo naj bi za »posebne primere ponarejanja listin« in za šest ka- znivih dejanj »mučenja živali«. O podrobnostih primerov poli- cija ne govori. Omenjeni portal še piše, da so na upravi potrdili, da so inšpektorji v minulih me- secih zavetišču Zonzani izdali prekrškovno odločbo, ki naj bi bila povezana z oddajo nesteri- liziranih psov. Na upravi za varno hrano po- jasnjujejo, da mora vsako spre- jeto žival v zavetišču pregledati veterinar najkasneje v 24 urah po namestitvi. Zapuščenim bol- nim in poškodovanim živalim mora nuditi nujno veterinarsko pomoč. Neozdravljivo bolnim ali poškodovanim, težko pri- zadetim in poginjajočim zapu- ščenim živalim mora zagotoviti takojšnjo usmrtitev. SŠol Št. 31, 5. avgust 2021 ZA ZDRAVJE 15 Kaj če vas v vodi nekaj piči? Poskrbite že za preventivo! Naj dopust brez težav Na počitnicah si nihče na primer ne želi zastrupitve s hrano. Te so najpogostejše poleti, zato se moramo vedno dobro prepričati, kje hrano uživamo, in ne le slepo verjeti, da je zdravo in sveže vse, kar v dopustni- ških dneh damo v usta. Če dopustujemo v oddaljenih krajih, katerih načinov in navad pri prehranjevanju ne poznamo dobro, zdravniki svetujejo, naj se držimo načela »skuhaj, olupi ali zavrzi«. To pomeni, da tistega, česar ne moremo skuhati ali olupiti, ne zaužijemo. SIMONA ŠOLINIČ Za poletje je značilno, da se nam nespametno ravnanje s hrano grdo povrne. V toploti beljakovine hitreje propada- jo, najhitreje beljakovine rib in morskih sadežev, po drugi strani toplo okolje omogoča hitrejše razmnoževanje bak- terij, ki dodatno pospešijo kvarjenje hrane. Posledica tega so črevesne težave. Oh, ta potovalna driska! Marsikateremu potniku je znana potovalna driska, pri kateri več kot trikrat na dan odvaja vodeno blato. Da člo- vek dehidrira, pomeni, da odvaja tekoče blato 10-krat na dan. Kakšna je prva po- moč? Prašek za rehidracijo, ki nadomesti tudi izgubljene elektrolite, ne le vode. Na voljo je v vseh lekarnah v Sloveniji. Odveč ne bodo niti probiotiki, ki bodo pomagali čim prej vzpostaviti normal- no črevesno floro. Zdravniki odsvetujejo uživanje surove hrane, izjema so le banane. Najbolje je poseči po nevtral- ni hrani, kot so kuhan riž ali korenje, belo kuhano meso, morda kakšna prežganka. Če se prebavne težave po dveh dneh ne umirijo, je treba iti k zdravniku. Vas muči slabost? Za nekatere je potovanje tudi stresno. Predvsem za tiste, ki jim je ob dolgih vo- žnjah slabo. Najboljša pre- ventiva je, da smo s pogle- dom vedno osredotočeni na cesto. Pomagajo tudi zdravi- la proti potovalni slabosti, ki jih lahko kupimo v lekarnah. Dobro je tudi, da med potjo naš želodec ni poln tekočine. Pri potovanju z letalom je najbolje sesti na sedeže ob krilih, saj je tam najmanj gibanja. In zakaj prihaja do slabosti med vožnjo? Ker center za ravnotežje v notranjem uše- su čuti pospešek levo-desno. Drugi pospešek čuti pri me- njavanju hitrosti, torej pri za- ustavljanju in pospeševanju. Ko obremenimo center še s tretjo osjo, če gre cesta še gor in dol, je notranje uho že preobremenjeno. To je tako imenovani fenomen potoval- ne slabosti. Če človek začuti prve simptome potovalne sla- bosti, ki so potenje, nelagod- je, občutek mine Poletje je čas, ki smo ga zaradi dopustov nestrpno čakali. A počitnice nam jo lahko hitro zagodejo, če ne upoštevamo osnovnih načel za varno počitnikovanje, predvsem iz zdravstvenega vidika. Ureditev ustreznega zavarovanja za čas bivanja v tujini, če se odpravljamo čez mejo, je osnova. V potovalko spada tudi počitniška lekarna, ne samo zdravila, ki jih moramo redno jemati, pri čemer ne pozabimo na stvari, ki nam lahko pomagajo ob opeklinah, padcih ali zastrupitvah. sti, tiščanje v glavi in potem tudi bruhanje, je za zdravila že prepozno. Zato lahko lju- dje zdravila, ki preprečujejo tovrstno slabost, zaužijejo vsaj pol ure pred potovanjem. Pred potovanjem tudi ni do- bro spiti večje količine vode. Ta namreč nato v želodcu povzroča dodatno slabost. Piki morskih živali niso redki. Največkrat do njih prihaja na območju rok ali nog. Če sumimo, da gre za pik strupene živali, je treba mesto pika potopiti v vročo vodo, ki naj ima temperaturo vsaj 50 do 60 stopinj Celzija. Če to počnemo zaporedo- ma, saj je v vroči vodi težko zdržati ves čas, moramo to početi vsaj eno uro, da se strup deaktivira. Vedno ob hudem piku pokličemo na pomoč reševalce. Pogosti sovražniki plavalcev v morju so meduze. Ko pride do oži- ga kože, moramo že v morski vodi sprati ožigalke s kože. Strup, ki ga nosijo s seboj me- duze, je v majhnih mehurč- kih. Če jih uspemo cele sprati s kože, do kožne reakcije ne pride. Nato je treba mesto ož- iga dolgo in temeljito izpirati s sladko in hladno vodo ter namestiti hladen obkladek. Kadar se kožna reakcija po- javi, zdravniki svetujejo an- tihistaminike v obliki mazil, ki jih dobimo v lekarni brez recepta. Ta mazila pomagajo zmanjšati vnetje. Če gre za Alergija na sonce Ob pojavu alergije mora- mo kožo ohladiti in nama- zati s kremo ali z gelom, ki reakcijo blaži. Ob že znani alergiji na sonce ne bo od- več jemanje antihistamini- kov že pred odhodom na morje. Alergija na sonce se lahko pojavi zelo hitro, če je posa- meznik izpostavljen sončnim žarkom. Prepoznamo jo po srbečih rdečkastih izpuščajih na koži, ki se pojavljajo pred- vsem na soncu izpostavljenih delih telesa, in sicer obrazu, dekolteju, rokah, nogah in ramenih. Če se reakcija na sonce pojavi samo poleti, po- tem ne gre za pravo alergijo na sonce. V tem primeru gre najverjetneje za fototoksično ali fotosenzibilno reakcijo. V tem primeru sončni žarki le botrujejo reakciji na koži, vzrok je katera druga snov v telesu. Posameznik lahko na primer uporablja določeno kozmetiko, ki se pod vplivom sončnih žarkov spremeni in privede do reakcije na koži, Opekline Opekline so vsako poletje standardni spremljevalec dopustovanja na morju. Naj- boljša preventiva je, da se ne izpostavljamo močnemu soncu. Če že, se je treba na- mazati s kremo z zaščitnim faktorjem. Če do opeklin pride, je treba kožo varovati pred nadaljnjim izpostavlja- njem soncu in jo mazati s hladilnimi mazili. Opekline so posledica vpliva toplote na kožo. Da bi se izognili opeklinam, a tudi nekaterim drugim ko- žnim boleznim, na primer melanomu, se moramo izogi- bati izpostavljanju soncu med 10. in 16. uro. Ko se soncu iz- postavljamo, moramo kožo zaščititi s kremo z zaščitnim faktorjem. Številka faktorja pomeni mnogokratnik, s kate- zelo občutljivo kožo – neka- teri tipi so na ožigalke bolj občutljivi kot drugi – na pri- mer za kožo otrok, pridejo v poštev tablete proti reakciji na koži, ki so tudi na voljo v lekarni brez recepta. Ožig meduz sicer ne terja obiska ki ima enake simptome kot alergija na sonce. Prav tako določena zdravila ob preti- ranem izpostavljanju soncu povzročajo fototoksične reak- cije, ki so na pogled podob- ne alergiji. Pri tistih, ki imajo pravo alergijo na sonce, se izpuščaji pojavijo na koži že rim lahko podaljšamo bivanje na soncu brez zaščite. Če jo torej svetlopolti odnesejo brez opeklin ob kvečjemu 10-mi- pri zdravniku, a je lahko nevaren, če pride do stika ožigalk z očmi ali usti in z jezikom. Oči so namreč zelo občutljive, ob ožigu jezika in ust lahko pride do težav z dihanjem. Takrat je prva po- moč nujna. februarja ali marca, ko posta- nejo sončni žarki malo moč- nejši. Če alergijsko reakcijo spremlja zelo močno srbenje, če je velik del kože prizadet in če pripravki, ki so priporo- čljivi pri samozdravljenju, ne pomagajo, je treba obiskati zdravnika. nutni izpostavljenosti soncu, krema z zaščitnim faktorjem 30 za 30-krat podaljša ta čas zaščitenosti. 16 AKTUALNA PONUDBA Št. 31, 5. avgust 2021 Aktivno na podeželju – Zadruga in Društvo 3RRR 3RRR, z. o. o., so. p., je zadruga in socialno podjetje, ki deluje po merilih socialnega podje- tništva kot neprofi tna socialno usmerjena organizacija, ki krepi družbeno solidarnost in kohezi- jo, spodbuja sodelovanje ljudi, rešuje socialne, gospodarske, okoljske in druge probleme, za- gotavlja ponudbo proizvodov in storitev, ki so v javnem interesu, razvija nove možnosti zaposlo- vanja in poklicno reintegracijo najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela. Zadruga ima sedež v GRČIJA Letimo iz Ljubljane OTOK LEFKAS odhodi vsak ponedeljek HOTEL COSMOPOL 3* 7x nočitev z zajtrkom od 499 € Braslovčah, ki je v središču Sa- vinjske doline, zato je blizu kme- tijam, ki sodelujejo pri projektu. Namen izvajanja projekta je ljudem zagotovitvi kakovostno in varno bivanje v domačem okolju/ kmetiji ter zadovoljitev nemate- rialnih človeških potreb po med- človeških odnosih. Gre za dobro podporo storitvi socialne oskrbe na domu, predvsem pri vzposta- vljanju in ohranjanju socialnih stikov. Gre za storitev, ki ljudem omogoča pogovore, druženje in tudi spremljanje pri vsakdanjih in Poslovalnica Planet TUŠ: 030-700-014 www.palma.si Poslovalnica Celje center: 051-666-664 DUBROVNIK Letimo iz Ljubljane CAVTAT odhodi vsako nedeljo REMISENS HOTEL EPIDAURUS 3*+ 7x vse vključeno od 799 € 2 otroka do 15 let BREZPLAČNO nujnih opravkih. Prispeva k večji vključenosti ranljivih skupin – oseb, ki so starejše od 65 let, inva- lidne, kronično bolne, gibalno ali senzorno ovirane. Pri zagotavlja- nju vsega tega v okviru projekta tudi sodelujemo z Varstveno-de- lovnim centrom Muc. Sedanja zakonodaja glede do- polnilnih dejavnosti na področju socialnega varstva je napisana v smeri, da kmetija nudi oskrbo z lastno pridelano hrano in pre- nočišče. Namen našega projekta je ugotoviti možnost dopolnilne dejavnosti na kmetije v smeri socialnega servisa s posluhom za kmečko prebivalstvo, ki je na nek način posebno in ima tudi drugačne potrebe kot prebivalci mest. Ker dopolnilna dejavnost v smeri, ki jo nakazujemo, še ni opredeljena, tudi kmetije ne morejo podati obveze registra- cije dopolnilne dejavnosti na tem področju. Pri tem je kmeč- ko prebivalstvo na področju socialnega varstva zagotovo v podrejenem položaju in večino bremena nosi kmečka gospodi- nja, kar želimo spremeniti. Na podeželju in v kmetijstvu so velike možnosti za razvoj so- cialnega podjetništva. Okolje je ustrezno, saj je uspelo ohraniti povezanost med ljudmi, sode- lovanje in ideje, kot so pove- zovanje kmetij s ciljem skupne ponudbe in trženja, oskrbova- nja javnih ustanov z lokalno pridelano hrano vse do zapo- slovanja invalidov in drugih ranljivih skupin na kmetijah pri opravilih, ki jih lahko opravljajo in oskrbovanje starejši na kme- tijah. Naš namen je vzpostavitev sodelovanja med kmetijami in socialnim podjetjem ter soča- sno izobraževanje tako članov kmetije kot zaposlenih iz ranlji- vih skupin na trgu dela. Na ta način bosta pridobila oba: kmet se bo naučil sodelovanja z men- torji, osebe iz ranljivih skupin pa bodo pridobile nove veščine na področju dela s starostniki. V okviru projekta Aktivna starost na podeželju smo za- znali tudi vrzel oz. pomanjkanje izvajalcev osebne asistence. Zato smo se kot zadruga poskušali re- gistrirati za to dejavnost, vendar statusna oblika ni bila primerna, smo pa to uspeli po ustanovitvi Društva za izvajanje osebne asistence 3RRR in danes že iz- vajamo osebno asistenco pod okriljem ministrstva za delo za različne uporabnike. Zakon o osebni asistenci (ZOA) omogoča posamezniku oz. posameznici z dolgotraj- nimi telesnimi, duševnimi, in- telektualnimi ali senzoričnimi ovirami enake možnosti, večjo neodvisnost in enakopravno vključenost v družbo v skla- du z odločbami Konvencije o pravicah invalidov. Osebna asistenca je pravica invalidov, ki so do nje upravičeni na pod- STE INVALID IN POTREBUJETE OSEBNO ASISTENCO? POMAGALI VAM BOMO: PRIDOBITI PRAVICO DO ASISTENCE, POISKATI OSEBNE ASISTENTE, ZAPOSLITI ASISTENTE IN IZVAJATI ASISTENCO info3rrr@gmail.com 031-833-800 lagi odločbe, ki jo izda center za socialno delo. V okviru storitev osebne asi- stence izvajamo: storitve, namenjene osebni po- moči uporabnika storitve, namenjene pomoči v gospodinjstvu in pri drugih dnevnih opravilih spremstvo pomoč na delovnem mestu in pri izobraževalnemu procesu pomoč pri komunikaciji. Osebna asistenca je pomoč uporabniku pri vseh opravilih in dejavnostih, ki jih ne zmore izva- jati sam zaradi vrste in stopnje invalidnosti, a jih vsakodnevno potrebuje doma in izven doma, da lahko živi neodvisno in aktiv- no in je enakopravno vključen v družbo. ŠPORTNE POČITNICE TOP-FIT ZA OTROKE OD 5-12 LET Aktivne in poučne poletne počitnice za srečne otroke in zadovoljne starše! - ŠPORTNE DELAVNICE - PLESNE DELAVNICE - VELIKO GIBANJA IN ZABAVE - NAŠI JUNAKI - TOP-FIT MASTERCHEF - SPOZNAVANJE ŠPORTA INVALIDOV - URAVNOTEŽENA PREHRANA info: www.top-fit.si tel.: 040 50 20 60 Št. 31, 5. avgust 2021 ZAPOSLOVANJE / FOTO TEDNA 17 Varilec / ključavničar (m/ž) (Podplat) V svoj kolektiv vabimo sodelavca za delovno mesto: varilec/ključav- ničar. Iščemo sodelavca za daljše časovno obdobje. Strojegradnja SAS, Stanko Arzenšek, s. p., Krtince 11c, 3241 Podplat. Prijave zbiramo do 11. 8. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Inženir strojništva – projektant (m/ž) (Šempeter v Savinjski dolini) Opis delovnega mesta: znanje konstruiranja s področja nosilnih konstrukcij, sodelovanje v projek- tnih timih, sodelovanje pri projek- tni, konstrukcijski in prodajni doku- mentaciji, sodelovanje pri izdelavi in testiranju prototipov in strojev na terenu. SIP strojna industrija, d. d., Juhartova 2, 3311 Šempeter v Sav. do- lini. Prijave zbiramo do 31. 8. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Monter (m/ž) (Celje – Levec) V poslovni enoti Lesnina Levec zaposlimo monterje pohištva in kuhinj! Kraj opravljanja dela: Ce- lje – Levec. LESNINA LES-MMS trgovska družba, d. o. o., Cesta na Bokalce 40, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 30. 8. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Nepremičninski posrednik (m/ž) (Celje) Pričakujemo: veljavno licenco oz. NPK nepremičninski posrednik, do- bre komunikacijske veščine, izpit B- -kategorije, ciljno naravnanost, po- zitivno miselnost, željo po učenju, osebni in poslovni rasti, zavedanje, da nihče ni uspel sam. Center ne- premičninskih posrednikov, d. o. o., Partizanska cesta 26, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 30. 8. 2021. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Operater varilnega robota (m/ž) (Slovenske Konjice) Vaše naloge bodo: posluževanje in programiranje varilnega robota, kon- trola pravilnega delovanja robota, re- dno vzdrževanje robota in manjša popravila, izvajanje kontrole poliz- delkov, upoštevanje navodil nadre- jenega in navodil iz varstva pri delu, opravljanje drugih del po nalogu vodje in organizacijskih predpisih. Baumüller Dravinja, d. o. o., Dela- vska cesta 10, 3210 Slovenske Konji- ce. Prijave zbiramo do 29. 8. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Izkušen servisni inženir za sisteme označevanja v industriji (m/ž) (Celje) Glavne naloge izbranega kandidata: servisiranje industrijskih tiskalnikov in pripadajoče opreme, servisiranje signirnih linij in priprava instalacij (do- kumentacija, material), izobraževanje strank. EMA, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 29. 8. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Strojni polnilec (m/ž) (Celje) Opis delovnega mesta: strojno pa- kiranje: nastavljanje, upravljanje in nadziranje pakirnih strojev, delo na pakirnih strojih (sekundarno), pri- prava ustrezne embalaže in materi- ala. ErgoPharma, d. o. o., Gaji 1, Tr- novlje pri Celju, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 29. 8. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec cvetličar / vrtnar v Vrtnem centru Kalia Celje Družba bo z izbranim kandida- tom sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas enega leta z možno- stjo podaljšanja in s poizkusnim delom. Semenarna Ljubljana, d. o. o., Dolenjska c. 242, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 30. 8. 2021. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Raziskovalec (m/ž) (Velenje) Od kandidatov pričakujemo: visoko- šolski strokovni ali univerzitetni pro- grami (1. bolonjska stopnja) tehnične smeri z znanjem projektnega vodenja, najmanj 3 leta delovnih izkušenj na primerljivem delovnem mestu, znanje angleškega jezika, dobro poznavanje orodij Microsoft Office, poznavanje Project management orodij. Plastika Skaza, d. o. o., Selo 20 a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 15. 8. 2021. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Kontrolor I (m/ž) (Zreče) Ste pozorni na podrobnosti? Vam je pomembno, da je delo natančno opravljeno? Si želite sodelovati z uspešno ekipo sodelavcev v med- narodnem okolju? Bi radi pridobili novo znanje in izkušnje s področja kontrole kakovosti izdelkov? Potem je pred vami razpis za delovno mesto, na katerem ne boste le uspešni, tem- več tudi zadovoljni. Weiler Abrasives, d. o. o., Titova cesta 60, 2000 Mari- bor. Prijave zbiramo do 15. 8. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec LKW (m/ž) v (PE Celje) Glavne naloge in odgovornosti: komunikacija s strankami osebno in po telefonu, svetovanje in pod- pora obstoječim in novim kupcem, obveščanje kupcev o ugodnostih in novostih v prodajni ponudbi … Inter cars INT, d. o. o., Pot k sejmišču 33, 1231 Ljubljana-Črnuče. Prijave zbi- ramo do 26. 8. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Mesar – prodajalec (m/ž) (Rogaška Slatina) Vaše naloge bodo obsegale: strež- bo kupcev za pultom, naročanje in vračanje ustreznih količin mesa in mesnih izdelkov, pripravo mesa za prodajo … Spar Slovenija, d. o. o., Kadrovska služba, Letališka cesta 26, 1000 Ljubljana. Prijave zbira- mo do 13. 8. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Višji specialist v programu Skrb za potrošnike (m/ž) (Velenje) Opis: izvaja najzahtevnejše stro- kovne naloge v organizacijski eno- ti oz. področju, pripravlja podlage za odločanje, strokovna mnenja, smernice, metodologije in politike na strokovnem področju … Hisense Gorenje Europe, d. o. o., Partizan- ska csta 12, Velenje 3320. Prijave zbiramo do 10. 8. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Delavec na liniji prašnega barvanja jeklenih izdelkov (m/ž) (Prebold) Opis delovnega mesta: izvaja dela na lakirni liniji, izvaja ročno lakiranje, izvaja vzdrževanja delov- nih sredstev in naprav v lakirnici. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Prijave zbi- ramo do 15. 8. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Pomočnik mizarja – 2 delovni mesti (Celje) Pomoč pri razrezu, robljenju in CNC-obdelavi ivernih in drugih plošč za pohištveno industrijo in manjše uporabnike, pomoč pri or- ganizaciji dela v pomožnem skla- dišču, vzdrževanje strojne opreme, odstranjevanje odpadnega materi- ala, komisioniranje razrezov za kupce in priprava pošiljk. Lesopro- dukt, d. o. o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 10. 8. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com. FOTO TEDNA Volja do življenja Foto: Andraž Purg – GrupA 18 ŠPORT Št. 31, 5. avgust 2021 Pogovor z izjemnim trenerjem Marjanom Fabjanom »Razmišljam o kandidaturi za predsednika OKS« »Že ptički na vejah čivkajo, da me v največji možni meri spoštujejo na Japonskem. Tam se mi vsak, ki se ukvarja z judom, prikloni. Lahko bi rekel, da sem tam slavna osebnost.« Varovanke trenerja Marjana Fabjana pri celjskem Judo klubu Z´dežele Sankaku so osvojile šest olim- pijskih medalj, po dve Tina Trstenjak (zlato v Riu in srebrno v Tokiu) in Urška Žolnir (bronasto v Atenah in zlato v Londonu), po eno bronasto pa Lucija Polav- der v Pekingu in Ana Velenšek v Riu. Klara Apotekar je bila predvidena kot peta v nizu osvajalk najpo- membnejših odličij, a je že srečna mamica. DEAN ŠUSTER Marjan Fabjan je že na novem »delovišču«, razpet med italijanskimi Miljami in Izolo. Po vrnitvi z Japonske se nam je 63-letni Celjan le oglasil in razkril marsikate- ro zanimivost. Ali se je občutno pozna- lo, da je bila tokratna olim- pijada dolga pet let in ne štiri? Vsekakor, bilo je celo mučno. Enoletni podaljšek se je zelo poznal. Ponovno je bilo treba zastaviti načrt. Tudi drugi so bili sicer v is- tem položaju. Vmes je vaša najuspe- šnejša judoistka tudi zbo- lela, kajne? Res je, prebolela je co- vid-19. Bilo je težko. Kar dolgo je okrevala, nekaj časa je potrebovala, da je prišla k sebi. Treba jo je bilo postopoma privajati na nove treninge. V enem mesecu se je Tina vrnila v prejšnje sta- nje in nadaljevala začrtano delo. Ko je v kategoriji do 63 kilogramov izpadla ena od favoritinj za končno zma- »Priznam, vsi scenariji so vključevali Japonko Taširo. Tudi marsikaj smo skrivali pred njo v zadnjem obdobju, saj je izredno neugodna za Tino. Niti v sanjah nisem pomislil, da je v polfinalu ne bo.« go Japonka Miku Taširo, mi je na misel prišla šala o zapornikih, ki so pobeg načrtovali s skokom čez zid, tega pa ponoči ni bilo več in so se vrnili … Če sta s Tino nato mislila na Po- ljakinjo Agato Ozdobo, ki je izločila Japonko, je bilo načrtovanje znova odveč, kajti tudi ona je izpadla. So bile priprave na novin- ko v kategoriji Mario Con- tracchio sladke skrbi ali ste si morali ponovno beliti glavo? Priznam, vsi scenariji so vključevali Japonko Taširo. Tudi marsikaj smo skrivali pred njo v zadnjem obdo- bju, saj je izredno neugodna za Tino. Niti v sanjah nisem pomislil, da je v polfinalu ne bo. Za to je poskrbela Po- ljakinja. Zdela se mi je zelo močna, a se je izkazalo, da je imela zgolj svojih pet mi- nut. Izkoristila je trenutek nepazljivosti favoritinje. Poljakinjo je nenadejano premagala Italijanka Con- tracchio. Tudi to me je šo- kiralo. Maria je bila odlično Utrinek s sprejema na Lopati, ki je bil prijeten in sproščen. Levo stoji Jan Fabjan. (Foto: DŠ) »Skrivnost namreč ni zgolj v znanju, ampak tudi v privrženosti, predanosti, žrtvovanju. Tega se ne da naučiti.« pripravljena. Je bila oteževalna oko- liščina, da Maria Contra- cchio dobro pozna vaš tabor, vaše varovanke, vaš način dela? Drži, saj je trenirala pri nas. Tedaj je bila stara pet- najst let, bila je v kategoriji do 57 kilogramov in za ni- česar je nismo mogli upo- rabiti. Pripeljal jo je oče in jo v našem klubu pustil štirinajst dni. Nabirala je izkušnje. Sploh se nam ni zdela nevarna. Zadnja tri »Za Clarisse smo, če sem iskren, stavili le na eno akcijo, ki je bila izpiljena do potankosti. Dvakrat je »stopila v njo«, jo prijela za rokav in … Le malce močnejši prijem je manjkal in Tina bi jo potegnila k sebi in zmagala bi z 10:0.« »Fabi« med sprehodom po Tokiu kot trener, čigar varovanke so (poleg številnih medalj na svetovnih in evropskih prvenstvih) osvojile šest olimpijskih odličij. leta je trenirala v reprezen- tančnem taboru v Rimu in je strahovito napredovala. Nenadoma je posegala po Marjan Fabjan med hojo po tatamiju kot večkratni jugoslovanski prvak. visokih uvrstitvah. Še ve- dno se je nismo bali, v naših očeh je bila ena od mnogih. Zdelo se nam je, da Tini ni nevarna. Po zmagi Tine Trstenjak nad Mario Contracchio je sledilo veliko veselje, pomešano z olajšanjem, kajti zagotovljena je bila srebrna medalja. Z njo je Celjanka postala najuspe- šnejša slovenska športni- ca na poletnih olimpijskih igrah doslej. Kdaj je bila v finalu najbližje zmagi nad Francozinjo Clarisse Agbe- gnenou? Tehnična izvedba napada za finale proti Francozinji je bila pripravljena, skrb- no načrtovana. Upal sem namreč, da bo Tina v pol- finalu boljša od Japonke, čeravno se je Miku borila v domači dvorani. Za Clarisse smo, če sem iskren, stavili le na eno akcijo, ki je bila izpiljena do potankosti. Tina je bila v uvodu dovolj agresivna, tekmici je one- mogočila vsakršen resnejši poskus. Potem je napadla. Dvakrat je »stopila v njo«, jo prijela za rokav in … Le malce močnejši prijem je manjkal in Tina bi jo pote- gnila k sebi in zmagala bi z 10:0. Ko tega orožja ni bilo več, smo se malce izgubili. Clarisse je bila vedno bolj samozavestna, kar je doka- zala v podaljšku in po zlu je šlo Tinino prvo mesto. Št. 31, 5. avgust 2021 ŠPORT 19 »Sin Jan me je bil res vesel, kar govoril je. Vprašal sem ga za mnenje o borbah, za analizo. V svojem slogu je odvrnil le: ›Shujšal si! ‹« Ko se ozrete na preho- jeno pot, se lahko upravi- čeno trkate po prsih. Kdo najbolj ceni vaše dosežke, so to zgolj mediji? Že ptički na vejah čivka- jo, da me v največji možni meri spoštujejo na Japon- skem. Tam se mi vsak, ki se ukvarja z judom, prikloni. Lahko bi rekel, da sem tam slavna osebnost. Težko do- jamejo, da se je en trener s petih zaporednih olimpij- skih iger vrnil domov z me- daljami. Na Japonskem za- radi uspehov v judu uživam ugled. Tudi večina medijev dobro pozna mojo zgodbo oziroma način, na katerega sem v majhnem klubu vzgo- jil šampionke. Kaj si sploh še želite v športu? Pravzaprav ne vem. Trenu- tno novih ciljev še nimam. Najprej moram tekmovalce in tekmovalke iz kadetske in mladinske kategorije pripra- viti, da se bodo znali boriti tudi v članski kategoriji na mednarodni sceni. Morda se zdi vse skupaj enostavno, a ni. Pomembne so drobne odločitve. Imate načrt, kako bi la- stno trenersko znanje v čim večji meri prenesli na naslednike, Igorja Trbov- ca, Petro Nareks, morebiti tudi na Urško Žolnir? To so moji trenerji, moji zvesti prijatelji, ki jih ne mo- rem prehvaliti. Vsak od njih ima svoje življenje, svojega partnerja. Ne more žrtvova- ti 24 ur na dan za judo. Da bi vstal ob pol petih zjutraj in ob enajstih zvečer zapu- stil telovadnico. Da bi se z judom zbudil in z judom odšel spat. Tega seveda ne morem zahtevati. Skrivnost namreč ni zgolj v znanju, ampak tudi v privrženosti, predanosti, žrtvovanju. Tega se ne da naučiti. Vaš smeh je pomenljiv. Vrniva se k Tini Trstenjak. Bo pojutrišnjem prinesla medaljo na Špico? Bo, zakaj pa ne. Zdaj ona sprejema večino odločitev. Sam pa imam že veliko dela, moram poskrbeti za priho- dnost naslednjih generacij. Bilo jih je nekaj, ki so prero- kovali, da se bo že z Urško Žolnir končal naš uspeh, po- tem so se pojavile še druge izjemno uspešne tekmoval- ke. Tedaj se nismo ustavili in tudi zdaj se ne bomo. Gremo naprej, Tina naj zdaj uživa v trenutkih slave, ki si jih nedvomno zaslužila. Ana Velenšek se je po osvojitvi bronaste olimpij- ske medalje v Riu v kate- goriji do 78 kilogramov na nek način tudi žrtvovala za svojo sestro Klaro, saj se je preselila v najtežjo kategorijo. Se bo Ana res vrnila v prejšnjo težnostno kategorijo? Ne vem. Načrt še ni pri- pravljen. Sestavili ga bomo do konca leta. Bomo več ali manj preskočili pariške igre in se pripravljali že za Los Angeles leta 2028? Pariz je, vsaj zame, zelo blizu. Na igre čez tri leta se lahko pri- pravljajo samo tekmovalke, ki so sposobne osvajati me- sta na zmagovalnem odru na tekmah svetovnega po- kala. To so trenutno le Tina, Ana in Klara. One se morajo odločiti. Tudi meni ni lahko. Vedno bolj naporno posta- ja. Gre za odrasle ženske, ki imajo svoja življenja. Se bo mlada mamica Kla- ra Apotekar sploh vrnila v vašo telovadnico? O judu se z njo ne pogo- varjam. To ne bi bilo pošte- no od mene, Klara še ni niti naučila otroka hoditi. Kdaj bosta sedla s Tino in se začela pogovarjati ter sprejela odločitve za priho- dnost? Ne vem, kajti ona se mora najprej fizično in psihično spočiti. Šele potem bo ob- čutila, koliko energije, volje in želje ji je ostalo. V Parizu bi nastopila tik pred svojim 34. rojstnim dnevom. Vsako leto je težje, tudi več mojega časa je treba. V Tokiu sem komaj čakal, da se vrnem domov. Vseh osem dni sem v sobi razmišljal o vrnitvi. Na prikupnem sprejemu na Lopati je vaš sin Jan kar v mikrofon povedal, da vas je zelo pogrešal. Kaj vam je dejal kasneje? Res je bil vesel, kar govoril je. Vprašal sem ga za mne- nje o borbah, za analizo. V svojem slogu je odvrnil le: »Shujšal si!« Vaše zdravje? Morda se komu zdi čudno, toda vseh pet pregledov srca sem moral odpovedati, kajti enostavno pred olimpijski- mi igrami nisem imel časa. Tvegal sem svoje zdravje, ži- vljenje postavljam na kocko. Zdaj si moram vzeti čas in opraviti vse potrebne pre- glede. Saj veste, leta so tu. Vas mika kateri od vi- sokih položajev v sloven- skem športu? Razmišljal sem o kandi- daturi za predsednika Olim- pijskega komiteja Slovenije (OKS). Ideja se mi zdi zani- miva. Moram še preučiti vse okoliščine in trenutni polo- žaj. Pri OKS bi bilo treba pomagati ljudem, marsikaj tudi spremeniti. Športniki potrebujejo večjo podporo, to vemo vsi. Tudi njihovim trenerjem moramo še bolj pomagati. Sistem je potre- ben korenitih sprememb. OKS bi si zaslužil spodobno stavbo, da bi jo občudovali tudi tujci, in da bi lahko ob primernih priložnostih spre- jel svoje najboljše predstav- nike. Foto: osebni arhiv »Razmišljal sem o kandidaturi za predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije. Ideja se mi zdi zanimiva. Moram še preučiti vse okoliščine in trenutni položaj.« Danes še ena zgodovinska tekma naših košarkarjev »Samo da ne bomo četrti« Približno tako se je eden izmed članov naše košar- karske reprezentance na olimpijskih igrah v Tokiu odzval po četrtfinalni zmagi nad Nemčijo s 94:70. DEAN ŠUSTER Izbranci selektorja Ale- ksandra Sekulića so v skupin- skem delu najprej premagali Argentince s 118:100, nato so bili boljši od Japoncev s 116:81, v boju za prvo me- sto v skupini pa so ugnali še Špance s 95:87. Čas se bo ustavil ob 13.00 Na tekmi proti reprezen- tanci Španije je Šempetran Žiga Dimec dosegel šest točk. Evropski prvak iz leta 2017 se je izkazal tudi v nekaj minu- tah, ki jih je dobil na razpo- lago proti Nemcem v četrtfi- nalu olimpijskega turnirja. K visoki zmagi je pripomogel s petimi točkami. Prvi polfinal- ni obračun med Združenimi državami Amerike in Avstra- lijo se je začel ob 6.15. Ob 13.00 bo sledil spopad med našimi junaki in Francozi. Želimo vstati ob štirih Španski selektor je uporabil consko obrambo, po srečanju je govoril tudi Žiga Dimec: »Takšne obrambe Špancev nismo pričakovali. Mislim pa, da smo se dobro znašli in dokazali, da smo ostali dovolj kakovostni in da lahko zma- gamo tudi, če nam odrežejo Luko Dončića. Pomembno je, da smo v četrtfinalu do- bili lažjega nasprotnika, vsaj na papirju, saj tukaj lahkih nasprotnikov ni.« Nemci so se dolgo uspešno upirali, v zadnjem obdobju tekme pa so naši košarkarji, tokrat na čelu z Zoranom Dragićem, odpravili vse dvome o zma- Takole je žogo skozi španski obroč zabil Žiga Dimec. govalcu. V primeru uspeha v polfinalu bo Slovenija igrala finalno tekmo v soboto ob 4.30, ob porazu pa jo tekma za bronasto odličje čaka ob 13.00. Z Raven z dvajsetimi medaljami Mladi plavalci celjskega Neptuna so tekmovali na državnem prvenstvu na Ravnah na Koroškem. Bilo jih je osemnajst na štiridnevnem tekmovanju v absolutni, mladinski in kadetski konkurenci. Očitno sta jih tre- nerja Martin Karlin in Robert Kekec zelo dobro pripravila. Osvojili so namreč kar dvajset medalj, pet zlatih, osem srebrnih in sedem bronastih. Gašper Pevec je državni prvak med ka- deti na 400 metrov mešano, na 100 in 200 prsno, drugi je bil na 200 mešano. Lena Bornšek se je v mladinski konkurenci oplemenitila z naslovoma državne prva- kinje na 800 in 1.500 metrov, v absolutni konkurenci je bila na obeh progah druga. Bila je druga na 400 prosto med mladin- kami. Izabela Pakiž Rumpf je v kadetski konkurenci osvojila drugo mesto na 200 prsno ter tretji mesti na 50 in 100 m prsno. Sebastjan Jug je bil med kadeti drugi na 100 prosto in tretji na 50 m prosto. Mladin- ka Hana Podbregar je bila tretja na 100 m prosto. Jakob Lesjak je med kadeti osvojil tretje mesto na 1.500 metrov. Med člani je bil David Videnšek drugi na 200 delfin in na 1.500 metrov. Prijetno je presenetila kadetska štafeta 4x100 prosto s tretjim mestom v postavi Sebastjan Jug, Domen Vihernik, Jakob Lesjak in Gašper Pevec. V popoldanska finala se je uvrščala tudi kadetinja Laura Knez. Plavalci so si konč- no privoščili počitnice, vaditi bodo začeli v začetku naslednjega meseca. Foto: PK NEPTUN Plavalci Neptuna so osvojili dvajset medalj. NA KRATKO Skakala bo med košarkarsko tekmo Tokio: Članica AD Kladivar Celje Tina Šutej se je prepri- čljivo uvrstila v finale skoka s palico, ki se bo danes začel ob 12.20. Na olimpijskem štadionu je v kvalifikacijah, ki jih je zmotil močan dež, v prvem poskusu preskočila 4,55 metra. Slovenski rekorder Luka Janežič je bil v teku na 400 metrov v tretji kvalifikacijski skupini peti in se je s svojim najbolj- šim izidom sezone, 45,44, uvrstil v polfinale. Tam je tekel še hitreje, 45,36, kar pa je zadostovalo za končno 15. mesto. Tretja predstavnica celjskega kluba Klara Lukan je odstopila v kvalifikacijah teka na 5.000 metrov. Rekla je, da so njene noge nenadoma postale izjemno težke. Velenškova do drugega kroga Tokio: Judoistka celjskega Sankakuja Ana Velenšek je ob- stala v drugem krogu olimpijskega turnirja v kategoriji nad 78 kilogramov. Premagala jo je Brazilka Maria Altheman, potem ko je bronasta iz Ria prejela tri kazni. Sodniki so po ogledu posnetka ocenili, da je Velenškova nepravilno odmaknila gla- vo. Poraz jo je precej prizadel. Doma bodo morali zadeti štirikrat Celje: Nogometaši Olimpije so v Ljubljani gladko dobili večni derbi. Izidi 3. kroga v 1. slovenski ligi so bili: Aluminij – Kalcer Radomlje 0:2, Mura – Bravo 1:1, Celje – Koper 1:3, Domžale – Tabor Sežana 1:1 in Olimpija – Maribor 3:1. Celj- ski nogometaši so znova ostali brez točk na svojem igrišču in spet so prejeli tri gole (tako kot proti Mariboru). Začeli so dobro, igrali so hitro, bili so podjetni, željni prevlade. Po smoli pri prejetem golu so bili dovolj spretni in samozavestni, da so izenačili. Kasneje so močno popustili, Koprčani pa so nanizali nekaj imenitnih akcij. Prevzeli so vodstvo na lestvici, imajo sedem točk, Maribor šest, Kalcer pet. Celjani bodo jutri gostovali v Šiški pri Bravu. (DŠ) 20 MALI OGLASI / INFORMACIdmnlLbjiera.nma nkarjevega doma. uŠtn. a3s1t,o5p. aajvogPuestro20L2o1 PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV JANŠA IN ORBAN Kako se Slovenija podreja interesom avtokrata iz Budimpešte GREGOR FICKO Velika napaka je, da je država dopustila propad SCT in Primorja HOTEL BRDO Janši in gostom kuha chef z Michelinovo zvezdico CERKEV IN EU Kako so naši katoliški intelektualci postali evroskeptiki POSEST VOZILA PRODAM SUZUKI Jimny 4 x 4, prodam. Cena pri ogledu vozila. Telefon 041 294-974. 690 RENAULT Twingo, star 2 leti, prva lastnica, prodam. Telefon 031 631-344. 696 FORD Focus, 1,4 – bencin, letnik 1999, dobro ohranjen, ugodno prodam. Telefon 051 631-218. 699 STROJI ODDAM POSLOVNI prostor, velikosti 62 m2, v središču Celja, nahaja se v Miklošičevi ulici 1, od- dam v najem po zelo ugodni ceni – stvar dogovora. Telefon 041 638-711. p VRTNO garnituro iz masivnega hrastovega lesa, miza dolžina 2 m, širina 60 cm in štiri stole, dolge po 1 m, prodam. Telefon 031 739-590. 693 STANOVANJE ŽIVALI Naložite si aplikacijo in nas spremljajte, kjerkoli ste. PRODAM BENCINSKO motorno kosilnico v okvari pro- dam za 20 EUR. Telefon 040 200-320. 676 NOVO, še nerabljeno frezo za manjšo ko- silnico in rabljen mešalec za beton, Liv Postojna, prodam. Telefon 041 635-598. 692 NOV motor acme za kosilnico BCS prodam. Telefon 041 294-974. 690 KUPIM CISTERNO za gnojevko in trosilec hlevskega gnoja kupim. Telefon 040 833-018. 686 IŠČEM ZARADI zaposlitve v Celju iščemo za najem sobe z dvema posteljama ali malo garso- njero za dve osebi – ženski za eno leto ali več. Stanislav Žilnik, telefon 041 343 767; mail: stane@stari-pisker.si. p PRODAM PEČ Viadrus prodam za 250 EUR. Telefon 542-1125. 680 PRODAM PRAŠIČE domače vzreje, različnih tež in iz- ločene svinje za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Možna dostava. Andrejeva kme- tija iz Jazbin, telefon 031 509-061. p. KOZE in kozličke, stare tri mesece, za nadalj- njo rejo ali zakol, prodam. Telefon 051 684-060. 701 BIKCA limuzin, mesni tip, star 10 tednov, pro- dam. Ostalo po dogovoru. Telefon (03) 5740-172. Š 2 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p JAGNJETA, dva samca in eno samico, solča- vska pasma, stari 5 mesecev, prodam. Telefon 031 880-878. 685 DVE telici, stari 9 mesecev, prodam. Telefon 040 593-996. 687 BIKCA 150 kg, čb/lim in štiri mlade ovce, prodam. Telefon 041 248-889. 694 KRAVO, simentalko, lepo, s prvim teletom, prodam. Telefon 041 785-207. 695 xka Ppios2to00lsk)g,,, Pgeter M 2Šn5ts-.0k35i51b., o5Šr.8ca2ivguisnt 2Ž0a2re1 M ALI aOG LdA SI0, la/dIsNF ORMACIJE 21 Šest let v grobu spiš, v mojem srcu še živiš, najdražji moj … V SPOMIN Mineva šest let od smrti mojega dragega 1D- ARKA GUSTIJNAa oba 2n BINCLA Edward i tedne. Tod 8 iz Vojnika poročno no (5. 7. 1961–11. 8. 2015) McEwan je Tvoja Anka s sinom DanijelomSaoirse Ron 659 Na zadnjo pot pospremili smo te, a saj slovo od tebe ni dokončno. Nekoč, nekje vsi snidemo spet se, spet naše skupno bivanje bo roesončno. ski šov, jeZbAilHa vVALA remoremo Slo- osmvoejomžbiveljnenkjsokroakpot je sklenil dragi mož, oče, tast, dedi in pradedi če predstavljajo prav tisti ki eSčvelia RplBiregdLElas(stAabČvelnjaKojiop OopRtr.akvZ PaStiilsvtrEito,iččk)eLi IČ e Q (nizejSendraoža 12 ae ), ka Sešek, Nnikaad ZLaošrkjaimn, Lina (13. 2. 1938–13. 7. 2021) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, vsem zdravstvenim delavcem Zdra- vstvenega doma Rimske Toplice in Laško ter Splošni bol- nišnici Celje za vso pomoč, razumevanje in podporo v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se vsem za izrečena sožalja, darove, daro- vano cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste sodelovali pri žalni slovesnosti in ga pospremili na zadnjo pot. Žalujoči vsi njegovi L 054 TELIČKO, simentalko, staro 14 dni, prodam. Telefon 031 532-444. 691 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesno- stjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot. Telefon (02) 5821-401. n. TELIČKO, rdeči angus, staro 3 mesece, pašno, prodam. Telefon 070 250-441. p. Poroke Žalec Poročili so se: Katja CE- RAR in Matjaž JERETINA, oba iz Vrhovelj, Anita KO- PAČ iz Kranja in Benjamin BORIŠEK iz Šempetra, Mate- ja STRAŽAR iz Orove vasi in Tomaž ŠKAFER iz Gotovelj. Mozirje Poročila sta se: Sanja HRA- STNIK in Uroš VOZLIČ, oba iz Kaple. KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PRODAM BELO domače vino sorte muscaris prodam po 1 EUR/liter. Telefon 041 725-088. 669 FRANKINJO, jurko in mešano belo vino ugo- dno prodam. Telefon 051 664-001. 681 OSTALO ODDAM LES iz podrte hiše oddam. Telefon 051 318- 592. 671 Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00–15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONU 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje raVbo ninašpiehtnsarjscti hra dc elčki tebe so elefon 031o s7t5a6l-i7,8d3o. tedaj, ko spet se o2b4t3e9bi bomo zbrali. VimSnPi Oa MIN (On ACKhURLeILsNOBilolBjeI,etKNuadUi ciPzh IzMe-)melBjske cIistNerne, ČE enzaenobkaalliitCakhunpeiemsKgiloinptOoizrvčeropžVasimvt l.ijAnTaetlseaftoČrmnah0e5Id1perČ4ne9d1e- 386. 2474 embno: slaven briiztaŠnksakrni ipci, sDaotebljje Ian edil pdo lastndem(3r0io./m10a. n1u94, 2v–dž2r. a8m. 1i 9ig91ra) Ob vsakem letu, ko je žetve čas, bole(čPsZp)omin je na tvojo tragično smrt, dragi mož in ate, ko segel si po zadnji pše- nični klas. Mineva 30 let, ko zapustil si zemeljski svet. Hvala vsem, ki se ga spominjate v dobrem imenu. Žena Ivanka, otroci z družinami, vnuki in pravnuka p. Bila si hip v času časa, vedno njegova, vedno naša … Bila si kakor v jantar vlita, ista in preprosta … Nisi slutila, kako globoko si se vtkala. Bog že ve, zakaj odšla si v soncu jutra … tvoja, naša … Mirno čakaj v času časa, da se združimo, ko pride ura naša. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi moje drage MOJCE MIHEVC iz Vojnika (11. 11. 1976–25. 7. 2021) se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ter sodelavkam in sodelavcem Uni- orja Zreče, ki ste mi v težkih trenutkih stali ob strani. Iskrena zahvala gospodu župniku Antonu Pergerju za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem MPZ Vojnik za pesmi slovesa in ge. Petri Kolšek za toplino zadnjih besed. Vsem in vsakemu iskrena hvala. Tvoj Karli 697 Umrla je naša upokojena sodelavka SLAVICA ŽUNTER zaposlena kot srednja medicinska sestra v operacijski sobi na Oddelku za anastezijo, intenzivno medicino operativnih strok in terapijo bolečin. Ohranili jo bomo v lepem spominu. SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE n. PRODAM ZAMRZOVALNO skrinjo, zelo majhno, malo rabljeno in cisterno, 300 l, za vino, ugo- dno prodam. Telefon 031 544-199. 674 KOŠNJA zelenic, vinogradov, strmin in za- raščenih terenov. Zvonka Korošec, s. p., Cesta kozjanskega odreda 49, Šentjur, telefon 070 711-680. 682 Smrti Celje Umrli so: Marjan SNEDIČ iz Celja, 87 let, Marija ŠEŠKO iz Celja, 87 let, Berta TERŽAN iz Celja, 79 let, Ljudmila BU- RAZER iz Celja, 90 let, Marija KUKOVEC iz Migojnic, 92 let, Anton JAZBINŠEK iz Planine pri Sevnici, 95 let, Nada LE- VER iz Šmartnega ob Dreti, 63 let, Janko ROŽIČ iz Loke pri Mozirju, 59 let, Edvard ZUPANC iz Kasaz, 92 let, Ivan RUPNIK iz Laškega, 67 let, Ljudmila ŠPEC iz Velikih Grahovš, 91 let, Srečko OČKO iz Šmartnega ob Paki, 64 let, Stanislava GOVŽE iz Laškega, 89 let, Hedvika PIKL iz Celja, 93 let, Irena PRELOVEC iz Celja, 74 let. Žalec Umrla sta: Frančiška GRE- ŠAK iz Šempetra, 75 let, Ljudmila REDNAK iz Velike Pirešice, 91 let. »Mnogo je nedoumljivih skrivnosti, in vendar – ni globlje skrivnosti kot človek …« (Sofoklej) OSMRTNICA Nenadoma je za vedno odšel od nas KRISTJAN KOŠEC dijak 4.a, diamantni maturant 2021 Bolečina v nas bo ostala, Kristjan pa se bo prelil v najlep- še in najgloblje spomine na dni, ki nam jih je bilo dano preživeti skupaj. V globoki žalosti ravnatelj, profesorji in dijaki I. gimnazije v Celju n Kako boli in duša trpi, ko usihajo življenjske moči. To veš le ti in mi, ki smo bili ob tebi poslednje dni. ZAHVALA Po hudi bolezni je mirno zaspal dragi mož, ati, dedi, tast in stric IVAN TRATNIK iz Zlateč 9a, Nova Cerkev (25. 1. 1937–28. 7. 2021) Ob boleči izgubi se prisrčno zahvaljujemo vsem in vsakomur posebej, ki so se prišli posloviti od dragega Ivana, nam izrazili pisna in ustna sožalja, sočustvovali z nami, darovali prečudovito cvetje, aranžmaje sveč, denar in svete maše ter ga pospremili k zadnjemu počitku. Hvala dekanu gospodu Vicmanu za opravljen obred in sveto mašo. Prisrčna hvala gospe Mileni Jurgec za ganljive besede slovesa ob grobu. Topla in prisrčna hvala za prečudovito petje MPZ Nova Cerkev ob vežici, ob grobu, pri sveti maši in hvala za podarjeno cvetje. Hvala pogrebni službi Raj za čustven odnos do pokojnika in organizacijo pogreba. Prisrčna hvala trobentaču za čudovito zaigrano melodijo. Zahvala tudi vsem molivcem na domu, s katerimi smo molili ob njegovi sliki, križu in dveh svečah, kar nam bo ostal boleč opomin, a zelo drag spomin. Zahvala tudi DU Vojnik za aranžma in obvestilo. Hvala za prečudoviti aranžma Društvu invalidov Vojnik in poklon v vežici. Še enkrat vsem skupaj prisrčna hvala. Žalujoči: žena Hedvika, hči Andreja z možem Igorjem, vnuk Aljoša z Natalijo in vnuk Amadej z Nastjo 698 Tako kot reka v daljavo se zgubi, odšel si tiho, brez slovesa, za seboj pustil si spomin na naša skupna srečna leta. Le srce in duša vesta, kako boli, ko več te ni. ZAHVALA zapustil nas je dragi mož, oče, stari ata, tast in brat ANTON MLAKER iz Kostrivnice, Kalobje (14. 3. 1944–26. 7. 2021) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem soro- dnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče, cvetje in darovane svete maše. Zahvaljujemo se pogrebni službi Žalujka, d. o. o.. Za lepo opravljen cerkveni obred iskrena hvala gospodu župniku Petru Orešniku. Hvala tudi župnikom Romanu Trava- nu, Stanku Domajnku, Tonetu Lavriču in Vladu Bizan- tu, zaslužnemu tudi za zadnje sv. bolniško maziljenje. Hvala tudi gospe Tereziji Belina za molitveno podporo. Iskrena hvala članom Prostovoljnega gasilskega društva Kalobje, ki so ga z gasilskimi častmi po- spremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi vsem ostalim gasilskim društvom GZ Šentjur in pobrate- nemu Prostovoljnemu gasilskemu društvu Brezje. Zahvala Konjerejskemu društvu Šentjur, pevcem s Planine za čustveno zapete pesmi in Odmevu Celje za odigrano žalostinko. Iskrena hvala tudi nečakinji Saški T. Ocvirk in vnuku Tilenu Brečku za izrečene besede slovesa. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi p. Mozirje Umrl je: Silvester NADVE- ŽNIK iz Robanovega Kota, 78 let. Velenje Umrl je: Ivan KLINC iz Pake pri Velenju, 81 let. 22 RADIO CELJE / NAPOVEDNIK Št. 31, 5. avgust 2021 KINO CINEPLEXX Spored od 5. 8. do 11. 8. Blackpink The Movie – koncer- tni film nedelja: 19.00 Črna vdova – akcijski, pustolo- vski četrtek, petek, torek, sreda: 19.40 sobota, nedelja: 14.20, 19.40 Glavni junak – komedija, akcij- ski sreda: 20.00 Hitri in drzni 9 – akcijski, pu- stolovski četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 17.30, 20.20 Križarjenje skozi džunglo – pu- stolovski, družinski četrtek, petek, torek: 15.30, 18.20, 20.00 sobota, nedelja: 15.20, 18.20, 20.00 torek: 15.30, 18.20, 20.00 Krudovi: Nova doba – animirani, komedija, pustolovski četrtek, petek, torek, sreda: 15.30 sobota, nedelja: 14.00, 15.30 Luka – animirani, pustolovski, komedija četrtek, petek, torek, sreda: 15.40, 17.00, 18.00 sobota, nedelja: 13.40, 15.40, 17.00, 18.00 Neobrzdani Spirit – animirani, pustolovski četrtek, petek, torek, sreda: 15.50, 16.30, 17.40 sobota, nedelja: 13.50, 15.50, 16.30, 17.40 Nihče – akcijski, drama, krimi- nalni četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 18.40, 20.40 Odred odpisanih: Nova misija – akcijski, pustolovski četrtek, petek, torek, sreda: 16.00, 17.50, 19.30, 20.30 sobota, nedelja: 14.40, 16.00, 17.50, 19.30, 20.30 Priklicano zlo 3: Kriv je satan – grozljivka četrtek, petek, sobota, nedelja, torek: 21.00 Space jam: Nova legenda – ani- mirana pustolovščina četrtek, petek, torek, sreda:17.20 sobota, nedelja: 14.10, 17.20 Stari – triler četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 20.50 Tiho mesto 2 – grozljivka, triler četrtek, petek, sobota, torek: 19.00 IPAVČEV KULTURNI CENTER ŠENTJUR, ploščad Poletni kino na prostem ČETRTEK 21.00 Podli fantje za vedno – akcijska komedija (vstop prost) KINO ŠMARJE PRI JELŠAH SOBOTA, 7. 8. ČETRTEK 19.00 Neobrzdani Spirit – animi- rani, pustolovski TOREK 19.00 Greta – dokumentarni GLAVNI TRG ŠOŠTANJ ČETRTEK 21.00 Poletne fi lmske projekci- je: 100 let Mesta Šoštanj (vstop prost) PETEK 20.00 Medena dežela – doku- mentarec; vstop prost SOBOTA 20.00 Snake Eyes – akcijski, pu- stolovski NEDELJA 16.00 Neobrzdani Spirit – ani- mirana družinska pustolovščina; sinh. 20.00 Stari – misteriozni triler Ploščad pri Domu kulture Vele- nje: Zvezde pod zvezdami (brez- plačno) PONEDELJEK 21.30 Poletje ‘85 – drama Kulturne prireditve ČETRTEK, 5. 8. 18.00 Atrij Velenjskega gradu Pes in njegov najboljši prijatelj odprtje fotografske razstave Ksenije Mikor 20.00 Savinov likovni salon Žalec Po stopinjah mojega deda odprtje fotografske razstave Mankice Kranjec in literarni večer PETEK, 6. 8. 18.00 Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina Ksenija Ferenc odprtje razstave likovnih del 20.00 Pred Domom kulture Velenje Tinkara Kovač trio akustični koncert, vstop prost; v primeru slabega vremena v Domu kulture Velenje 21.00 Stari trg Slovenske Konjice Poletnice na Starem trgu: Edna koncert 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: Travniške zgodbe predstava Gledališča Pravljičarna; v primeru slabega vremena v veliki dvorani Doma kulture Velenje 18.00 Hiša Podlog, Planina pri Sevnici Glasbeni utrinki s Podloga s Sonc kvartetom (Šentjursko poletje) v primeru slabega vremena bo dogodek prestavljen; vstop prost 20.00 Atrij Celjskega sejma Restart tour: Luka Basi koncert 20.00 do 23.00 Občinsko dvorišče Laško Seviljski brivec operna predstava; v primeru slabega vremena v Kulturnem centru Laško 20.30 Žička kartuzija Poletni glasbeni večeri: Nina Pušlar koncert TOREK, 10. 8. 17.00 Bobrov center Rogaška Slatina SLOWOODLIFE Bivanje z lesom odprtje razstave 19.00 Knjižnica Laško Jure Tori, harmonika in Nika Zore, vokal glasbeni večer Poletje v Celju ČETRTEK, 5. 8. 15.30 Tehnopark Celje Tehno robo tečaj (legorobotika) prijave na spletni strani Tehnoparka 18.00 Glavni trg Poletni koncert GCC: Lea Aram & Aljaž Šumej, Jena Knez & Aleks Breznikar dva mlada para, ki navdušujeta z izvedbami popularnih uspešnic in džezovskih standardov 20.00 Vodni stolp Evangelija iz Languedoca – Teorija zarote o teoriji zarote predstavitev knjige Bojana Ekselenskega 20.30 Atrij Knežjega dvora Kvartet Accentus koncert klarinetov 21.00 Stari grad Celje Špasno poletje: Profesor Kuzman mlajši monokomedija Uroša Kuzmana PETEK, 6. 8. 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje Počitniško druženje v Hermanovem brlogu voden ogled razstave Hermanov bonton in ustvarjalnica Športni bonton 21.00 Mestna kavarna Metropol Stella acoustic koncert Špele Jezovšek Stelle SOBOTA, 7. 8. 10.00 in 12.00 Tehnopark Celje Soba pobega Gimnazije Lava »escape room« prvošolke Ane 11.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu v viteškem taboru se lahko pomerite z vitezom v lokostrelstvu ali mečevanju, klepetate z grajsko damo in prisluhnete šalam grajskih glumačev, tudi v nedeljo ob istem času; v primeru slabega vremena odpade 16.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Celeia – mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 20.00 Celje na Špici Riblja čorba koncert 21.00 Mestna kavarna Metropol Koda trio – pesmi iz predala glasbeni večer, nastopajo: Igor Korošec, Tomo Hartman in Vlasta Tomc NEDELJA, 8. 8. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi TOREK, 10. 8. 18.00 Mestna plaža Buča debeluča predstava Ostale prireditve ČETRTEK, 5. 8. 9.30 Zbirno mesto: Avtobusna postaja Kozje Sprehod na grad Kozje in v Grusko jamo: Bojte se ga! Sprehodi z legendami; prijave na spletni strani KD legende: www. dlegende.com; sprehodi so brezplačni 17.00 Galerija Velenje Zgodbe iz Afrike družinska urica bo namenjena ogledu aktualne razstave slikarke Tjaše Rener ter raziskovanju afriške kulture, delavnica je primera za otroke od 7. leta dalje; prijave: info@ galerijavelenje.si PETEK, 6. 8. 8.00 do 16.00 Parkirišče pod Občino Laško – Trubarjevo nabrežje Laški sejem 18.00 Zbirno mesto: kip Ženska na konju, Mestni trg Slovenske Konjice Sprehod po Slovenskih Konjicah: Konji(ce) spregovorijo Sprehodi z legendami; prijave na spletni strani KD legende: www. dlegende.com; sprehodi so brezplačni 19.00 Pri Fontani piv Zeleno zlato Žalec Kriglfest: svetovni dan piva predstavitev slovenskih kraft piv in koncert Etno bande Poseben gušt 20.00 Športni park Tepanje Gasilci z Modrijani koncert SOBOTA, 7. 8. 9.00 do 12.00 Mestni park Celje Festival Dojiva se 2021 ob zaključku svetovnega tedna dojenja 9.00 Zbirno mesto: Športni park Šmarje pri Jelšah Sprehod v Šmarju pri Jelšah: Pravljično Šmarje Sprehodi z legendami; prijave na spletni strani KD legende: www. dlegende.com; sprehodi so brezplačni 9.00 do 12.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Festival Dojiva se 2021 ob zaključku svetovnega tedna dojenja TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 90.6 95.1 95.9 100.3 MHz Četrtek, 5. avgust 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar sve- tnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Železna cesta; 10:00 Glo- balne novice; 10:05 Osmr- tnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 12:00 Globalne novice; 13:00 Po- ročila; 13:20 Kulturni moza- ik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Re- gija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global- ne novice; 17:30 Osmrtni- ce; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Intervencija (ponovitev) Petek, 6. avgust 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar sve- tnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 12:00 Glo- balne novice; 13:00 Poroči- la; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Re- gija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global- ne novice; 17:30 Osmrtni- ce; 18:00 Disco mania Sobota, 7. avgust 6:20 Milenium (ponovi- tev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne no- vice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Glo- balne novice; 12:00 Global- ne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne no- vice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora so- bota Nedelja, 8. avgust 6:20 Železna cesta (ponovi- tev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:20 Luč v nas; 7:40 Časo- plov; 8:00 Začetek progra- ma; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (po- novitev); 12:00 Globalne no- vice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Glo- balne novice; 17:30 Osmrtni- ce; 18:20 Od petka do petka (ponovitev); 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 9. avgust 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetni- kov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novi- ce; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Šport danes; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 12:00 Global- ne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev) 19:00 Katrca Torek, 10. avgust 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar sve- tnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Po- udarjeno; 12:00 Globalne novice; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Poudar- jeno (ponovitev) 19.20 Za zdravje (ponovitev) Sreda, 11. avgust 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar sve- tnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Global- ne novice; 8:30 Regija da- nes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Atlas narave; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne no- vice; 11:20 Gospodarski utrip regje; 12:00 Global- ne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:20 Kul- turni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne no- vice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Re- gija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Atlas narave (ponovi- tev) 19.20 Zverinice iz regije (ponovitev) Št. 31, 5. avgust 2021 NAPOVEDNIK 23 10.00 Zbirno mesto: tržnica Slovenske Konjice Slovenske Konjice, v objemu žlahtnih zgodb brezplačni vodeni ogledi; prijave: info@tickonjice.si 10.00 do 13.00 Na ploščadi Tehnoparka Celje Cele kuha: Vafl najboljši vaflji v mestu; v nedeljo od 11. do 14. ure 10.00 in 19.00 Vista Velenje Time to Loop, Duo Kaos italijanska artista Giulia Arcangeli in Luis Paredes Sapper; akrobatski šov na kolesih 16.00 Celjski mladinski center Huda žurka s Kokosy / Ba kanal ob 16.00 zamenjevalnica oblačil, sledi Beer pong turnir ter pa najboljši d’Golaž, ob 20.00 koncert skupine Kokosy 18.30 Zbirno mesto: Počivališče za avtodome v Šmarju pri Jelšah Sprehod v Šmarju pri Ješah: Jelšingradu z ljubeznijo Sprehodi z legendami, prijave na spletni strani KD legende: www. dlegende.com; sprehodi so brezplačni 19.00 Pri Fontani piv Zeleno zlato Žalec Kriglfest koncert skupine Blue Angel Gang NEDELJA, 8. 8. 9.00 Zbirno mesto: kip Ženska na konju, Mestni trg Slovenske Konjice Sprehod po Slovenskih Konjicah: Konji(ce) spregovorijo Sprehodi z legendami; prijave na spletni strani KD legende: www. dlegende.com; sprehodi so brezplačni 10.00 Velenjski grad Fotografska delavnica s Ksenijo Mikor na delavnici se bodo udeleženci posvetili fotografiranju psov; obvezne prijave na info@ muzej-velenje.si 10.00 do 18.00 Vista, Vila Čira čara Velenje Tropsko sadje s Taka- tuke ustvarjalnica in ogled Pikine vile; vstop prost 10.00 Pri Fontani piv Zeleno zlato Žalec Kriglfest otroške delavnice in animacije, ob 19.00 koncert ansambla Zaka’pa ne 17.30 Zbirno mesto: Avtobusna postaja Kozje Sprehod na grad Kozje in v Grusko jamo: Bojte se ga! Sprehodi z legendami; prijave na spletni strani KD legende: www. dlegende.com; sprehodi so brezplačni PONEDELJEK, 9. 8. 9.00 do 12.00 Galerija sodobne umetnosti »Na mostu med tu & zdaj« poletne ustvarjalne delavnice za otroke, mentorica: Nea Likar; do 13. 8. 10.00 do 13.00 KS Ljubečna MCC-jeve kreativne počitnice v KS Ljubečna do 13. 8.; vstop prost; obvezne predhodne prijave: info@mc-celje.si TOREK, 10. 8. 10.00 Park Velenjskega gradu Počitniška joga v grajskem parku primerno za osnovnošolce, vodila jo bo Nina Časl, vadbo joge bodo obogatile delavnice, branje pravljic in spoznavanje okolice grajskega parka 10.00 in 17.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Poletje na travniku: Torkove igrarije druženje v znamenju reciklaže, delavnico bo vodila Stanka Ledinek; v primeru slabega vremena igrarije odpadejo SREDA, 11. 8. 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček prodaja domačih dobrot in izdelkov z okoliških kmetij 9.00 do 12.00 Tehnopark Celje Tehno srede: Matematika v kuhinji in ogled Tehnoparka za otroke od 5. do 9. razreda; prijave na spletni strani Tehnoparka 9.00 do 12.00 Tehnopark Celje Tehno ustvarjalnice za otroke znanstvene ustvarjalnice, joga za otroke in ogled znanstveno-zabavnega parka, primerno za otroke od 1. do 4. razreda; prijave na spletni strani Tehnoparka 9.00 do 11.00 Knjižnica Šentjur Počitniška lego robotika za otroke prijave: www. maliustvarjalci.si 10.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Zabavna sreda: Čarobna formula vodi: Stanka Ledinek 10.00 Žička kartuzija Življenje kartuzijantov brezplačni vodeni ogledi; prijave: info@tickonjice.si Razstave Pokrajinski muzej Celje – Knežji dvorec: Kaj počne tukaj samuraj? Vzhodnoazijski predmeti v zbir- kah Pokrajinskega muzeja Celje (do 3. 10.), Od groba do groba. Muzej novejše zgodovine Celje – spletna razstava: Biti ženska v času korone; do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: nova občasna razstava: Herma- nov bonton; do konca leta 2022 Fotoatelje in galerija Pelikan: Obrazi; do konca leta 2021 Fotohiša Pelikan: Pristneži; do septembra 2021 Galerija sodobne umetnosti Ce- lje: razstava V postajanju avtorice Maje Hodošček; do 12. 9. Likovni salon Celje: mednarodna skupinska razstava At Some Point We All Have To Dance; do 29. 8. Celjska kulturnica: razstava slikarskih in fotografskih del 3. ex-tempora Pomlad celoletne likovne kolonije Štirje letni časi 2021; do 31. 8. Galerija Račka: fotografska raz- stava Ane Straže Živi užitki; do 29. 8. Galerija Volk Celje: slikarska raz- stava XXIII. poletni slikarski ex- -tempore 2021 in 3. del celoletne likovne kolonije Štirje letni časi; do 31. 8. Stanetova ulica Celje: Prihodnost – z vizualno interpretacijo v jav- nem prostoru se predstavlja ume- tnik Franc Purg; do 31. 8. Celjski mladinski center: raz- stava Evropska vas – projekt, ki združuje, do 27. 8. Zdraviliški park Dobrna: raz- stava Dobrna v dokumentih Zgo- dovinskega arhiva Celje avtorice Sonje Jazbec; do 17. 8. Ipavčev kulturni center Šentjur: razstava Dragotin Ferdinand Ripšl (1820–2020); do 22. 8. Muzej Laško: razstava Pivo v ko- zarcu; do 30. 9 Razstavišče Kulturnega centra Laško: Z Vrha v svet učencev Osnovne šole Primoža Trubarja Laško, podružnična enota Vrh nad Laškim; do nadaljnjega Dvorec Novo Celje: V odboju svetlobe, dela slikarja Sandija Červeka, krajinske arhitektke Ane Kučan, kiparja/performerja Marka A. Kovačiča, kiparke Sabe Skaberne, fotografa Gorazda Vil- harja in slikarke/grafičarke Mojce Zlokarnik; do 3. 10. Center Noordung Vitanje: raz- stava Kamen z Lune; do oktobra Anina galerija Rogaška Slatina: razstava Stari kozarci Rogaške Slatine iz zadnjega dvestoletnega obdobja iz zbirke Ljudskega mu- zeja Rogaška Slatina, Zbirateljsko društvo Rogaška Slatina, do 22. 8. Dom kulture Velenje: fotografska razstava Podobe Doma kulture; do oktobra, razstava Dom kulture Velenje 1960–2020; do oktobra Mestna knjižnica Velenje – osre- dnje razstavišče: razstava Kraji- na. Včeraj. Danes? Jutri! Društva krajinskih arhitektov Slovenije; do 8. 8. Mestna knjižnica Velenje - otro- ški oddelek: Skočim sem, stečem tja, šport v vrtcu je doma, otroci Vrtca Velenje so upodabljali svoj najljubši šport in gibalne aktivno- sti, v katerih najraje sodelujejo; do 31. 8. Mestna knjižnica Velenje – mla- dinska soba: razstava dijakov Gi- mnazije Velenje – likovna smer, izdelki, nastali v času pouka na daljavo; do 31. 8. Podhod Pesje: Kopališča v Šaleški dolini; do 31. 8. Podhod Pošta Velenje: Velenjski grad: upodobitve in zbirke Janeza Osetiča; do 12. 8. Galerija na prostem pri Pošti Velenje: razstava 40 let Mestne četrti Velenje – levi breg vzhod; do septembra Razstavišče Standard Velenje: Nemi opazovalec mest, fotograf- ska razstava fotografij Velenjskega gradu; do septembra Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje – Sta- ra grofija: Kulturnozgodovinska razstava, Od gotike do historiciz- ma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti Pokrajinski muzej Celje – Knežji dvorec: Celeia – mesto pod me- stom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave) Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Brlog igrač, Zoboz- dravstvena zbirka Muzej Laško: Laško – potovanje skozi čas, V pradavnem Panon- skem morju in Pivovarstvo in zdraviliški turizem. Galerija Zgornji trg Šentjur: Voj- na za samostojno Slovenijo – 1991 Ipavčeva hiša Zgornji trg Šen- tjur: (skladatelji in zdravniki v 19. in 20. stoletju) Zgornji trg Šentjur: Muzej za- kladi Rifnika – najdbe iz arheo- loškega najdišča Rifnik (od ka- mene dobe do 6. stoletja našega štetja, predstavljenih je preko 600 najdb) in Spominska soba New Swing Quarteta s stalno razstavo Pesem Južne železnice Pri železniški postaji Šentjur: Muzej južne železnice Na vrhu Rifnika: panojska raz- stava na prostem Rifnik in njegovi zakladi in igrica Lov na zaklad Cerkev sv. Leopolda, Loka pri Žusmu: Muzejska zbirka Glažute na območju Žusma Planina pri Sevnici 37: Etnološka zbirka Šmid, Kozjansko žari Muzej na Velenjskem gradu: Mastodont, Afriška zbirka, Med romantiko in barokom, Stara tr- govina in gostilna, Ko je Velenje postalo mesto, Šaleška dolina 1941–1945, Grajska kapela, Zbir- ka sodobne slovenske umetnosti Gorenje, Zbirka kiparja Cirila Ce- sarja, 750 let Velenjskega gradu, Pešpot na Velenjski grad Mestni štadion Velenje: razstava ob 70-letnici Nogometnega kluba Rudar Velenje Hotel Paka Velenje: 20 let poslov- no-konferenčnega hotela Paka Spominski center 1991 Velenje: Spominski center 1991 predsta- vlja Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino v procesih osamosvajanja RS Poslovni center Megatel Velenje: Velenjske zgodbe, zgodbe iz pre- teklosti in sedanjosti Šolski center Velenje, B-stavba: Veščina, šport, umetnost, način življenja? Podružnična OŠ Plešivec: Za- puščina Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni Razstavišče Vile Rožle Velenje: Sončne zgodbe mladega mesta Knjižnica Velenje – osrednje razstavišče: Prva berila, razstava iz zbirke prvih beril zbiratelja in kulturnika Marjana Marinška Podatke za napovednik je zbrala Tea Podpečan Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. 1+1 GRATIS izposoja kolesa Popusti iz posebnih akcij se ne seštevajo s popustom na kartici - CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje – Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 50 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 5 eur. Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 100 eur vam podarimo POP listič (promo- cijski) v vrednosti 10 eur. - FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje – 10% popust velja za storitve - CELJSKA KOČA, www.celjska-koca.si, telefon 041 718 274, nudi ob izposoji enega kolesa (gorskega ali električnega) drugega brez- plačno. - MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p., Dimniki Merzelj- izde- lovanje dimnikov, izdelki iz inox pločevine, Kaplja vas 46, Prebold - 10% popust pri nakupu njihovih izdelkov - SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Ce- lje - 10% popust - Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Teharje 23, 3221 Teharje (zraven picerije Picikato). Več vrst različnih masaž, 20% popust na vse redne cene masaž. Tel: 051 611 078 - SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust. - OPTIKA TERŽAN d.o.o., Mariborska 54, Celje, tel.: 03/491-38-00. 10% popust ob nakupu korekcijskih in sončnih očal (popusti se ne seštevajo) - TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje – 10% popust - AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: Škofja vas 40 c, Škofja vas. Telefon: 041-698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve - PROTEKS d.o.o., Orova vas 14, 3313 Polzela, Industrijska proda- jalna, Rimska cesta 188, Šempeter. Telefon: 03 705 00 48, www.proteks.si. –5% gotovinski popust. - INSTALACIJE VRHOVŠEK, tel. 051 429 138, www.instalacije- verhovsek.si. Popust: Pri nakupu do 500 EUR 5 % vrednosti, pri nakupu do 2000 -10 %, pri nakupu nad 2000 – 15 % popust. Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 INFORMACIJE Št. 31, 5. avgust 2021 Št. 31/ Leto 76 / Celje, 5. avgust 2021 Prenovljena pot po Krajinskem parku Logarska dolina str. 30-31 V steklu ujet blišč Zdravje izpod Mi na morje, kam pa zdraviliškega kraja str. 32-33 Šmohorja str. 34-35 pes in mačka? str. 38-39 26 INTERVJU Št. 31, 5. avgust 2021 Metka Klevišar, upokojena zdravnica in publicistka »Spoznavam, da je dom v meni in ne v kraju, v katerem živim« Dan je dobro začeti z navdihujočo mislijo. Metka Klevišar jih že skoraj leto objavlja na svojem Facebookovem profi lu in z njimi bogati življenje uporabnikov družbenega omrežja. Da lahko tolaži, zdravi in razsvetljuje duše drugih, je morala skozi marsikatero preizkušnjo. A kot pravi, je sreča, da lahko s hvaležnostjo živi. bljani. »To je bilo krasno stanovanje, veliko. K nam so prihajali ljudje, ki so čakali na vlak ali so morali na stranišče. Vedno je kdo prenoče- val pri nas. Navadili smo se tudi na nenehno piskanje lokomotiv.« Kasneje se je z odhodi in na saj je BARBARA GRADIČ OSET Ko sem prebirala njeno zadnjo knji- go Utrinki vzporednih življenj, sem želela z njo govoriti tudi v živo. Jo spoznati. Na štiri oči. V času, ko nas je koronavirus omejil na vseh področjih, tovrstno izmenjavo besed, pogledov in energije še toliko bolj cenim. Hitro sva se dogovorili za intervju. Brez prevelikih dogovarjanj. Izbrala sem dan in se oglasila v njeni sobi v Domu sv. Jožefa. Sobo si deli z dolgoletno prijateljico Julko Žagar. Ljubljančanki v Ce- lju. Njuno sobivanje je odličen primer, kako si lahko v starosti čim lepše uredimo življenje, če o njem razmišljamo prej, ne šele takrat, ko nas v dom za starejše odpeljejo iz bolnišnice. Metka Klevišar je bila zaposlena na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Bila je med ustanovitelji Slovenske karitas in slovenskega društva Hospic. Njeno življenje je že od nekdaj pove- zano z odhodi, saj je mla- dost preživela v stano- vanju na glavni železniški postaji v Lju- delala z rakavimi bolniki. Smrt je del življe- nja in pomembno je, da se tega zaveda tisti, ki odhaja, enako tudi njegovi svojci. »Včasih sem imela s svojci večje težave kot z umirajo- čimi. Veliko težje so se soočali z minljivostjo in osamljenostjo. Bolj kot žalostni ob smrti ljubljene osebe bi morali biti hvaležni, da je bila ta oseba z njimi.« Ko sem zapuščala njen dom, sem se nalezla njene pomirjenosti, da ni ideal- nih rešitev, da je dobro sprejeti življenje takšno, kot je, ter da vse, kar se nam do- gaja, sodi v našo življenjsko zgodbo. Pred sabo držim vašo zadnjo knjigo Utrinki vzporednih svetov, v kateri so združena razmišljanja s Facebookove strani. Zakaj ste se odločili, da boste ob- javljali na tem družbenem omrežju? To je ena zelo zanimivih stvari v življenju. Facebooka do septembra 2019 sploh nisem poznala, a me je tukajšnji sodelavec Jure Le- vart, ravnatelj duhovnokulturnega centra pri sv. Jožefu v Celju, toliko časa prepričeval, da bom verjetno z veseljem pisala tudi v tem mediju, da sem nazadnje privolila. On mi je tudi tehnično vse uredil. Tako sem se znašla v nečem, česar nisem poznala. In tudi nisem vedela, kako bo to sploh šlo. Velikokrat v življenju sem naredila takšen skok v neznano in nikoli mi ni bilo žal. Poja- vilo se je veliko sledilcev, ki so brali in pisali komentarje ter me spod- bnujaali,j bese- dila »Ljubezen brez spoštovanja ne more obstajati. Kjer je spoštovanje, lahko ljubezen raste tiho in počasi, vedno globlje, brez odvečnih besed. Če za nekoga rečemo, da ga spoštujemo, to pomeni, da ga cenimo takšnega, kakršen je.« objavim v knjigi. Seveda jih je v knjigi obja- vljenih le nekaj, ker jih pišem še naprej in se je tega nabralo že zelo veliko. Vaše razmišljanje je objavljeno že zgodaj zjutraj. Ker vstajam zelo zgodaj, je to zame najbolj ugodno. Besedilo, dolgo približno 10 do 12 vrstic, objavim približno ob šesti uri. Ponava- di se že zvečer odločim za temo, a jo včasih zjutraj tudi spremenim. Pisanje mi ne vzame veliko časa, približno četrt ure. Mnogi bralci mi potem zagotavljajo, da je zanje to jutranja meditacija. Kdo so vaši bralci in kakšne izkušnje imate z njimi? Večine bralcev osebno ne poznam. Iz ko- mentarjev sklepam, da so različnih poklicev, tudi različnih starosti. Mislim, da je precej starejših, tudi do devetdeset let, kar se mi zdi odlično. Odlično je, da so tudi v tej starosti vešči takšnih medijev. Zelo sem vesela tudi vseh komentarjev, ki so ponavadi v zelo lepi slovenščini. Pohvalno je, da imate toliko prijateljev na Facebooku, a novih ne morete več sprejeti. Še sama ne vem, kdaj se je nabralo pet ti- soč Facebookovih prijateljev. Več kot toliko jih ne morem sprejeti. Nove lahko sprejmem samo, če kdo odpade. In to se vedno znova tudi dogaja, sama ne vem, zakaj. Morda bom bolj kritična pri izbiri. Koliko imate pravih prijateljev v resnič- nem življenju? Prijatelji na Facebooku so nekaj drugega kot prijatelji v resničnem življenju. Težko bi rekla, koliko imam tistih, ki so mi zelo dragoceni in mi veliko pomenijo. V dolgi življenjski dobi tudi nekateri umrejo, nekateri odpadejo, a se pojavijo tudi novi. S številnimi sem prijatelj- sko povezana, kljub temu da se redko vidimo in da o marsičem različno razmišljamo. Od kod pride navdih za pisanje? To se dogaja sproti, ob vsem, kar doživljam, razmišljam, slišim ali preberem in o čemer se pogovarjam. Mislim, da je treba predvsem dobro poslušati in slišati. Tega sem se celo ži- vljenje učila. Če pomislite, da pišem vsak dan od 10. septembra 2019, se je do zdaj zvrstilo že veliko tem. Z gospo Julko živita v domu za starejše. Kako sta se Ljubljančanki znašli v Celju? Morda je za marsikoga to težko razumlji- vo. Obe imava zelo radi Ljubljano. Obe sva zdravnici. Imava enak svetovni nazor in obe imava zelo radi ljudi. Sicer pa sva zelo različni in sva lahko samo veseli, da sva našli tako do- ber način sobivanja. Ko sem še predavala po Sloveniji, tudi v mnogih domovih za stare, sva bili nekajkrat tudi tu v Celju pri sv. Jožefu. Z vsem pestrim programom in s prijaznim ose- bjem se nama je zdel še najbolj sprejemljiv. Prišli sva dovolj zgodaj, da sva si tu ustvarili dom. Zdaj sva tu že osmo leto. Ali pogrešata vrvež in ponudbo prestol- nice? Če bi bila mlada in bi lahko hodila, bi šla vsak dan na trg in skozi središče mesta. Tako sem delala takrat, ko sem bila še v službi. Ker to ni več mogoče, mi je lepše biti tu zgoraj na hribu kot sredi betona v Ljubljani. Imam zelo lepe spomine na Ljubljano in ti so dragoceni. Vedno bolj spoznavam, da je dom v meni in ne v kraju, v katerem živim. Zato sem lahko povsod doma. Kako se počutite po tem viharnem letu, ko se je zgodilo marsikaj kot v fi lmu? Doživela sem že toliko najrazličnejših stvari in tudi to leto je med njimi. Vedno sem se srečevala z ljudmi v stiski. In tudi tokrat se, čeprav je ta stiska malo drugačna od drugih. Neprijetna, a vendar z upanjem, da bo bolje. Leto, ki je za nami, je bilo res nekaj prav po- sebnega. Kakšno je duševno stanje slovenske druž- be? Ste opazili spremembe? Za odgovor na to vprašanje bi morali vpra- šati sociologa in psihologa. Jaz vam lahko Št. 31, 5. avgust 2021 INTERVJU 27 povem samo, kako doživljam ljudi, ki so tu, ki prihajajo na obisk in s katerimi sem pove- zana po telefonu in e-pošti. Ljudje si želijo, da bi bilo konec epidemije in bi lahko spet normalno zaživeli. Verjetno ne bomo nikoli več mogli živeti čisto tako kot prej. Mi je pa ravno pred dnevi pravila znanka, da je v tem času začela veliko več kot prej razmišljati o človeški minljivosti. To je vsekakor dobro. Se oklepate upanja, da bomo stisko rešili in bomo izšli modrejši? Sem človek upanja in sem prepričana, da bo nazadnje vse dobro. Brez tega upanja bi težko živela. A si ne delam utvar, kdo bo imel pri tem zasluge in kako se bo to zgodilo. Morda čisto drugače, kot si predstavljamo. Tudi ne vem, če bomo iz krize vsi izšli modrejši. Kajti vsi ljudje se niso pripravljeni učiti, samo ča- kajo, kdaj bo tako, kot je bilo prej. Martin Kojc pravi: »Izkušnja človeka, ki jo ima že tisočletja, je, da ko je stiska naj- hujša, je pomoč najbližja. Ko so človeške zmožnosti izčrpane, preneha obstajati člo- veško hotenje, da bi urejali življenje. Takrat se prepustimo višjim silam.« Kakšen se vam zdi ta pogled? Ta pogled mi je zelo blizu. Bog nam je ve- dno blizu, prav posebej to začutimo v stiski. In če se mu takrat znamo prepustiti, lahko zaživimo čisto drugače. To lahko povem iz svoje izkušnje, a tudi iz pripovedi mnogih drugih. Človek zelo pogosto šele v veliki stiski spozna, da ni on sam tisti, ki lahko ureja ži- vljenje. Zanimivo, kako doživljamo v življenju stvari, ki se nam dogajajo. Za marsikateri do- godek šele kasneje spoznamo, da se je zgodil v pravem času. Čeprav sploh ne takrat, ko smo si želeli. In pogosto čisto drugače, kot smo si predstavljali. Edina stalnica v življenju so spremembe, a se jih bojimo. Kako je s spremembami v vašem življenju? Znate rokovati z njimi? Si predstavljate, kako dolgočasno bi bilo naše življenje, če bi bilo ves čas enako in bi že ob rojstvu točno vedeli, kakšno bo? Tako pa se ves čas spreminja, dogajajo se stvari, ki jih nikoli nismo načrtovali in ki si jih morda tudi nismo želeli. Ampak potem se zgodijo in včasih moramo občudovati sami sebe, kako smo vsemu bili kos. Po svoje je razumljivo, da se bojimo sprememb. Mislim, da je člove- kova modrost tudi, da svoje življenje načrtuje samo v splošnem okvirju in da se zaveda, da se lahko stvari zgodijo čisto drugače. In da bo čar morda ravno v tej drugačnosti. Zase težko rečem, da obvladam rokovanje s sprememba- mi. Vsi se trudimo po najboljših močeh, vsi se pri tem učimo. Tudi jaz. S svojim udejstvovanjem ste podirali ta- buje o smrti, a zdi se nam, da je smrt še ve- dno nekaj, o čemer se nočemo pogovarjati. Zakaj to potiskamo tako na stran? Tudi tega nisem nikoli načrtovala, zgodilo se je ob mojem delu s hudo bolnimi, ki so pogosto tudi umirali. Že od doma sem bila navajena, da smo govorili o smrti kot o ne- čem, kar je del našega življenja. Ob vsem, kar sem doživljala, sem ugotovila, da bi ljudje živeli veliko laže, bolj sproščeno in bolj ve- selo, če bi življenje sprejemali z vsem, kar se dogaja, tudi z umiranjem. Naša kultura se je »Kjer bivam, je moje sedmo bivališče doslej. Obkrožena z ljudmi sem se povsod počutila doma. Zame dom pravzaprav ni kraj. Dom je v meni, zato sem vedno doma. Predstavljam si, kako težko mora biti ljudem, ki se nikjer ne počutijo doma.« »Moji veliki učitelji, morda najpomembnejši v življenju, so bili bolniki, s katerimi sem se toliko let srečevala. Prepričana sem, da so oni dali meni več kot jaz njim. Še danes sem jim hvaležna.« (Citati so iz knjižice Metke Klevišar Utrinki vzporednih svetov) v zadnjem času glede odnosa do smrti zelo spremenila. Zdaj je vse potisnjeno stran, čim dlje od človeka, in tako je strah še večji. Želja po nesmrtnosti je sicer že od nekdaj prisotna med ljudmi, ampak nazadnje je treba spreje- ti dejstva, kakršna so. Kljub neizmernemu napredku medicine se bo naše življenje v tej obliki, kot jo poznamo zdaj, enkrat končalo. Morda je prav zaradi umrljivosti življenje še bolj dragoceno. Z Julko imava pri sv. Jožefu v Celju zdaj že osmo leto vsakih 14 dni pogovo- re o življenju in smrti za vse, ki jih to zanima. Ljudje prihajajo od vsepovsod in pogovori so zelo zanimivi. Zaradi epidemije sva jih imeli nekaj časa na Zoomu. Zakaj se tako bojimo odhodov in zapu- ščenosti? Razumljivo je, da nam je vedno težko, ko se moramo posloviti od nekoga, ki ga imamo radi. Mnogim ljudem se ob smrti bližnjega »Večkrat se spomnim na staro že precej dementno in nebogljeno gospo, ki je prosila, naj jo kdo prime za roko. V tistem trenutku je bilo zanjo najpomembnejše, da je ob sebi čutila bližino. Prav to potrebujemo vsi, tudi mladi in zdravi, le da se tega pogosto ne zavedamo. Ko se znajdemo v stiski, to še kako čutimo.« skoraj podre svet. Zgodi se jim nekaj, s či- mer niso nikoli prej računali, tudi če gre za zelo stare ljudi. In včasih se vedejo tako, kot da se nekaj takšnega dogaja samo njim. Mi- slim, da ob vsaki smrti premalo razmišljamo o hvaležnosti. Lahko smo hvaležni, da je bil ta človek med nami. In za vse, kar smo skupaj doživeli. Še o eni stvari radi govorite – da dom za starejše ni ustanova za umiranje. Kdaj se je torej treba odločiti za bivanje v domu? Bom razložila, kako sva se za dom odločili z Julko. Ob svoji vedno slabši gibljivosti zaradi multiple skleroze sem vedela, da si bo treba življenje urediti tako, da bova z Julko kljub vedno večji starosti lahko živeli čim lepše. Dejavno, kolikor se da. Tu pri sv. Jožefu v Celju je bilo do začetka epidemije veliko naj- različnejših predavanj, koncertov in drugih prireditev. A tudi veliko ljudi je prihajalo na obisk. Zdaj se to počasi spet vrača. Tako sva se v domu počasi udomačili. Lepo je, če se človek nekje počuti doma. Zato je tako drago- ceno, če pride dovolj zgodaj. Seveda so za to potrebni določeni pogoji. Najprej to, da nimaš predsodkov proti domu, da najdeš primeren prostor in da imaš finančne pogoje za to. Naj- huje je, če pripeljejo človeka iz bolnišnice v dom, ki ga je vedno odklanjal, pri čemer je v tako slabi kondiciji, da ne more več domov. Zelo razumljivo je, da odklanja dom in se jezi na svoje stanje. Povsem razumljivo je, da v domovih umre veliko več ljudi kot drugod, saj gre za stare, zelo stare ljudi. Dobra prijateljica resnica. Napisali ste, da nam resnica pomaga živeti, čeprav je ni vedno lahko sprejeti. Ste vedno iskreni? Skušam biti in zato tudi lažje živim. Ni mi treba razmišljati, kaj sem rekla, in se bati, ali bo resnica prišla na dan. Včasih je odkrit go- vor za marsikoga malo neprijeten, a je vedno zdravilen in mi še nikoli ni bilo žal, da sem bila odkrita. Tega sem se še posebej morala učiti ob svojih bolnikih. Ste bili iskreni tudi takrat, ko ste mora- li bolnikom povedati, da so zboleli zaradi hude oblike raka? Bolnik zelo hitro začuti, ali si z njim iskren ali ne. Tu se mi zdi še posebej pomembna Cankarjeva misel: »Zakaj v glasu, ne v besedi je ljubezen.« Vsa moja nebesedna govorica se mora ujemati z mojimi besedami. Če je bolnik vprašal, za kakšno bolezen gre, sem mu morala povedati. Nikoli nisem lagala. Tudi nikoli nisem napovedovala dolžine ži- vljenja, ker tega tudi nisem vedela. Poznala sem sicer statistko, kaj piše v knjigi, ampak ko je bil pred mano konkreten človek, je bila vsa teorija zaman. Če me je kdo vprašal, ali bo ozdravel, mu nisem nikoli obljubljala, da zagotovo bo, ampak sem mu rekla, da tega ne vem in da je zdaj tu, da bi mu čim bolj poma- gali. Bolniki so to preprosto sprejeli. Kakšna se vam zdi Slovenija po tridesetih letih samostojnosti? Zna hoditi sama? Je ponosna? Najprej moram reči, da sem izredno vesela naše samostojnosti in tudi ponosna. Trideset let se nam zdi včasih že kar precej, a je to v zgodovini neke samostojne dežele še zelo malo in se moramo marsičesa še naučiti. Mor- da nismo še niti prav dojeli, kaj demokracija je, in živimo pogosto še v starem sistemu. Žal mi je tudi za mlade, ki ne vedo skoraj niče- sar tem, kako je Slovenija nastajala in tudi ne znajo biti ponosni nanjo. Zagotovo bi morali tudi v šoli več slišati o tem. Če pogledate prehojeno pot, ali karkoli obžalujete? Iz katerih napak ste se največ naučili? Ko se oziram na prehojeno pot, sem za- dovoljna. Veliko stvari je bilo čisto drugač- nih, kot sem si predstavljala, a se je potem izkazalo, da je bilo tako ravno prav in tudi v pravem času. Z vedenjem, ki ga imam zdaj, bi zagotovo nekatere stvari naredila drugače. Ampak takrat je bilo tako. Iz vsega sem se ve- liko naučila in se še učim. Včasih se vprašam, kaj neki mi bo življenje še prineslo zdaj na koncu moje poti. Kdo ve. Foto: Andraž Purg – GrupA 28 USODEN SKOK Št. 31, 5. avgust 2021 Nino Batagelj v dinamični apneji Aleš Povše v disciplini športno potapljanje. Kot rad poudari, so ljudje s poškodbo hrbtenice v vodi enaki zdravim. »Skakači« delili svoje zgodbe in nasvete o varnem skakanju Voda vzame, voda vrne Nesreča nikoli ne počiva. To so na lastni koži iz- kusili tudi Aleš, Nino, Luka in Katarina. Vsem se je zaradi skoka oziroma padca v vodo življenje v trenut- ku povsem spremenilo. Kljub nesreči, ki je na novo začrtala želje in cilje, so našli nove priložnosti. Tudi pri potapljanju in statični apneji. S Plavalnim klu- bom Slovenske Konjice in z Mednarodno zvezo IAHD Adriatic v akciji Voda vzame, voda vrne osveščajo mlade o nevarnostih in posledicah neprevidnosti pri skokih v vodo. LEA KOMERIČKI KOTNIK Svojevrstna akcija osvešča- nja in hkrati opogumljanja se je začela že lani, a je v obeh omenjenih ustanovah zaradi omejitev ob epidemiji koro- navirusa niso uspeli izpeljati v celoti. Letos tako nadalju- jejo turnejo obiskov na slo- venskih bazenih, kjer inva- lidi zbranim zaupajo svoje zgodbe in jih tako osveščajo o poškodbah, ki so posledica skokov v vodo. Sočasno jim predstavijo možnost potaplja- nja, gibanja pod vodo, kjer so invalidi povsem enakovredni zdravim potapljačem. Predsednik konjiškega plavalnega kluba in izkušen potapljač Branko Ravnak je pred leti oral ledino na področju potapljanja oseb s poškodbami hrbtenjače. Če- prav njegov edinstven pristop kaže izjemno pozitivne učin- ke, v domovini in tudi med invalidskimi organizacijami še ni povsem sprejet. »Morda Priprave na tekmo v statični apneji. Nino s svojo zgodbo in potapljaškimi sposobnosti navdušuje mlade. tudi zato, ker je svojevrsten in drugačen moj odnos do invalidov,« razmišlja Rav- nak. Prepričan je namreč, da s pretiranim zavijanjem v vato invalidom ne delamo usluge. Prej nasprotno. Zanj so vsi potapljači, invalidi in zdravi, enaki. »Vse, kar lah- ko invalid naredi sam, mora narediti sam,« je prepričan izkušen potapljač, ki vselej brez dlake na jeziku pove, kar misli. Življenje se spremeni, a ga ni konec »Poletje je čas, ko se še po- gosteje zadržujemo in dru- žimo ob rekah, jezerih, na kopališčih ali ob morju. Že majhna neprevidnost lahko hitro pripelje do nesreče. Zgodbe ljudi, ki izkušnje de- lijo pod okriljem naše akcije, nazorno povedo, kakšne so posledice neprevidnosti. A hkrati pokažejo tudi pot na- prej. Ko se zgodi nesreča je seveda težko, poškodbe so hude in trajne. A življenja ni konec,« pravi dolgoletna potapljačica Alenka Fidler, tudi predstavnica mednaro- dne zveze IAHD Adriatic. Kot še pravi, so to zgodbe, ki dajo ljudem misliti, zato je prav, da jih slišijo. »Še po- sebej otroci in mladi. Ti so ponavadi najbolj navdušeni nad skoki v vodo. S tem ni nič narobe, če vedo, kako in kje skočiti, da bo varno,« poudarja. Veliko invalidov nove prilo- žnosti najde v športu. Mnogi so ponovno smisel našli prav v vodi. »Za invalide obstaja- jo različne dejavnosti v vodi – tekmovanja v plavanju, potapljanju na vdih. Potem je tukaj potapljanje z avto- nomno potapljaško opremo, kjer so možna tekmovanja v okviru športnega potapljanja, ko invalidi pod vodo naredijo določene naloge, na primer plavajo skozi obroče, ki se jih ne smejo dotakniti. Skratka, vračajo se v vodno okolje, če- prav so se v vodi poškodova- li,« še razlaga Fidlerjeva. Zgodbe, ki dajo misliti »Čisto klasična zgodba – mladost, zabava, nepremi- šljenost in trenutek, ko se za vselej spremeni način premi- kanja in gibanja. Zame je bil Mednarodna zveza društev IAHD Adriatic in Plavalni klub Slovenske Konjice se edina v Sloveniji in širši Ja- dranski regiji ukvarjata s terapevtskim, rekreativnim in tekmovalnim potapljanjem invalidov. Konjiški plavalni klub v svojo potapljaško sredino sprejme vsakogar. Pred- sednik Branko Ravnak največ pozornosti posveča delu z invalidi s poškodbami hrbtenjače, ki so lahko prirojene ali posledica skoka oziroma padca v vodo ali posledica prometne nesreče. Nino Batagelj in Aleš Povše sta trenutno vodilna potapljača invalida pri nas. Navdihujeta ne le s svojimi športnimi podvigi na različnih prizoriščih, ampak tudi z odnosom do življenja. usoden skok v Kolpo. Poško- doval sem si vratni del hrbte- njače in hrbtenico. Star sem bil 22 let, tudi po statističnih podatkih v letih, ko se zgodi največ takšnih poškodb. Ta- koj ko sem skočil, sem vedel, da je nekaj zelo narobe. Po poškodbi je bil najprej šok, nato je sledila dolga rehabi- litacija. Ko se ti pripeti kaj takšnega, je resnično hudo, a se da navaditi in prilagoditi na novo življenje,« na krat- ko nesrečen dogodek izpred 11 let opiše Nino Batagelj. Pred nesrečo je bil navdušen športnik, adrenalinski navdu- šenec in predan gasilec. Tudi ko je z diagnozo tetraplegije obsedel v invalidskem vozič- ku, se ni predal malodušju. Končal je študij in postal inženir multimedije, si poi- skal službo ter se začel po- novno ukvarjati z različnimi športi. Tudi takšnimi, ki mu jih glede na poškodbo ne bi pripisali. Tekmovalno plava- nje, vožnja s supom, ki ga je oblikoval sam, potapljanje, ples in ragbi na vozičkih so le nekateri. Čeprav se je poškodoval v vodi, pravi, da ni voda tista, ki bi mu karkoli vzela. »Nor- malnost« si je vzel sam, s tem, ko je skočil, pravi. »Mi je pa voda marsikaj dala. Nenazadnje je edino okolje, kjer se lahko gibam brez pri- pomočkov,« pravi Nino, ki je s svojim odnosom pravi am- basador življenja. V vodi smo vsi enaki Podobna je zgodba Aleša Povšeta, ki je »vozičkar«, kot pravi, že skoraj 33 let. »Imel sem 14 let in s fanti smo se s kolesi peljali do kopališča ob Savinji, med Letušem in Mozirjem. Tam smo se lovili kot že tolikokrat pred tem. Skočil sem na glavo v reko in zadel skalo. Tako sem si zlomil vratno hrbtenico,« opiše tisti usodni dan. »Po- sledica tega je tetrapareza. To pomeni prizadetost vseh štirih udov, ne popolne ohro- melosti, saj noge sicer čutim, vendar si z njimi ne morem veliko pomagati. Včasih sem z berglami še lahko naredil nekaj korakov, zdaj ne več. Imam srečo, da so moje roke skoraj nepoškodovane – pri- zadeti so le prsti na desni,« na kratko povzame diagno- zo. Aleš je bil športu zapisan že pred nesrečo in tako je ostalo tudi po njej. Povše se v zadnjih letih posveča pred- vsem potapljanju in košarki na vozičkih, pogosto se pre- izkusi tudi v atletiki. Lani je na tekmovališču formule ena v Sočiju poskrbel za pravo senzacijo, ko je na 5. medna- rodnem tekmovanju s špor- tnimi vozički za invalide na polmaratonski razdalji osvojil tretje mesto. Kljub uspehom na različ- nih športnih prizoriščih ga je povsem prevzelo pota- pljanje. Potapljati se je začel leta 2001, ko je nadomeščal enega od štirih potapljačev, ki so na hrvaški obali po- skušali, ali bi se paraplegiki lahko potapljali. »V trenutku sem se zaljubil v ta šport.« V šestih mesecih od prvega potopa je že opravil tečaj in potapljaški izpit. Danes velja za enega najbolj izkušenih in mnogi pravijo tudi najboljših potapljačev invalidov na sve- tu. Pred štirimi leti je opravil tudi izpit za inštruktorja po- tapljanja. »Voda nam predstavlja po- dročje, kjer smo enakovredni vsem ostalim. Na prvi pogled ni razlike med potapljačem invalidom in zdravim pota- pljačem. Invalida prepoznate po tem, da ne nosi plavutk,« razlaga. Kot pravi, je pri pota- pljanju največji izziv priti do vode, ko je enkrat v vodi, je enostavno. In voda paraple- gikom in tetraplegikom daje svobodo, za katero so morda na kopnem zaradi invalidskih vozičkov prikrajšani. Foto: Plavalni klub Slovenske Konjice Ob občinskem prazniku z županjo Katarino Prelesnik »OOb oTŽbbčirneskueimlspidramkznikioumzožuvpanaojeo KaltnacrsinoaiePrekled,sniokodpbarrabovidnpooošzldid,ermžaevalsjnetj onŽsjitehaloilmoviopjeoeknsleaelknjeoinpkoroa«nvjničokizdravstv NOab SčionlčaaSvosklčeamv,akiimjea zsavmojaprrsaikzongiak n5a. jalevpgšuesotab,mkoočsjee nSaošlčihavkarnaijepvo, kplroanzinjoujMejaoroijbi čSinnesžkni ip, rkaizjni ijke 5p.oasvvgeučsetnaa. GgorOetsbzkčaainpžaruSapoznlnčiiajksvkaMaparcarezirjnkeueSjven n5ea.žanvvzegpuekstiianj,iikjcoei svpeosorsbevčdeačinšeičnsupikzojrmeai-- mjnaje.anLjoektuodšltniupjrirnapzirnsaipzkonamiMkeabnroijkev Ssznonelačžman,vees. nkVjaukžr3auj0pu-lnjeeitjnsakicmaercesečarmkizejove-- MsmtoaejrnnijekeudSlrntžuearžnvnei esipnNopmaoSednonilekčba, vMn, siakhreisjmpi rSkenumelžtenumirpnbo,ihssv ičeničmenneaarragžvoentlsiikjhoa božipusopeznrooijvrsiktnaie ncmeartkaoen. vj.keOdabnčnoi anbssoklijaprjeaerzeznčaiokniipmsrooabsleolveemkdaaktpiokriotloo. žEinzdojeesnt, mnkjonihsoeo ovbiohmbčooinčdjagehouovzorreao,jvovljnnaaaoopnbpjčroainvjleajeznaogdoetlo,vio,n otumdievjeSvoalčnajvei mvjesnttoaopkoao. vmOLtooemgjaesrumskpoorsadevopjloaingoovzaranjavalti.ozmžoubpialni.joLeKatatakroinbooPdroe,- kleoBstRnpAikrN,aEkvJijEjoRe,AouNnsKpoOveilhi zparišdčoibtiittivanheokd rlnanjesnkoegsta nobačrianvsek,ekgai jporabzondiokalJaphokveodoaOblač:udovali tudi zanamci. ŠBPREALNAEOJŽEIRRANKO PtorVešnlejdesgnaiekho.bčpirnesdkegoabčpirnazsknimka plarOhazkbončirkneosčmkemi sp,mrdaoazsneikjpeojpegroipvnraiar--s ljzoagžlionzdoisžlotu zpvaenlnijkeook Kanakotšvanergoinai.on VvPersnee--- tllueimsrno iskde,enklaoi ,voibkhči ipngroaidzjoezbgiotoeblvjč,pinkeoat-t osjetporptairmviziiliadperoekdb vipvrrtacelacjš,i nkvjoiedsgoia dspreurag-ai zmrnaazinkvedasa.etKl.ilKai jotutjedpiroandvaiš,tiajinkparjramit tleanmjaši Siiznozlničvjaiohvvsokvneemvmzgbanojjlikjtšeael.j?ice. Po ob- noSVvksirtsbotrpzeanheiunrnoeajegnavsoilisnKkferrmajsidtnrousmk-ui tpvuarprorkejteLkonlgeamnreslhkentaua dssmoklroibnlaentoapsšoez- lbvoiekrlaikltone ežp eoskddpueopsrneootlsčetltiaj.na o.ZvaKlPjčGuabDs otSedomlčluavndasa,kszeogdtaonvdarotsotnrljei tuionkšnrsejpepogi dav- prparoazrzvninitkiekimaobslnvaeohtvukiloin fearkseačdjeom.b,Zičdnajea-- snkmeagjomab, aislniojpšdirmeidlinjdaie.vlŽni,eoksoitbjiihiknobconemcluoo lnšaenksizkavetegdraelil,edbtraožmsamvonovep csoelulnožetibukerjoišnhe- kvčoeandli čneaonl ei nrsgeaentsakckoiljonbljnoeoknvaiolntdeeommcuea-.. sKKteaojnvpčMurajeavmtikteovnuearmetjoak?nojetus.reLdeitšočsa sveaLsžoie,g kavrjeessrkeaslimdmooolinpnraoidjveoenbpialrikidnoon-v- bcpiultovZčegno–ikronibnjen uSoravevljjeiennjasekpceaerdskotirelišndčeoa.. oVSbetrčoai čnnaal liošočžbabioRskisnomkvoalvucreLevodgilsaiirtsuzkdaii dkoodlnvinočdin.niVjcavizlaaj nkijzlejlumečteanteezomardndaeeklpuarnajeav- slailzanapacciRjiejianinkpajlaavzznunoj reRagozobsvnoeitkloj.akvVooel.i-«- sceol.i Ksemr ogrteuzdai opzrekpolaosbtmitvoe- dčrježO,asvkrnjeeedr ncjejasptpreoriszrteoSdroaitlečzvagvooelbj dčzoan SavOisnrjeod, ncjeastpor irnedpiatsevtroabvnčin- ktroOiv,b,2čj.einapvargoSumosltečata.nvPoar,zakezilnoimoovabrnpeje-e čmninaesntkjaeajnaponr.jiazČngelaažnsejblaiemvnsoeaknasršaetvtieori polerhetrabai1nv9iat9il7ctezuvdniinasztloao,vdzoamnbaiVmpisrcoeekp, rntaazkmvrraentdne nipmorteipoleosv.t caNenamesldperrduindgjreaugažp,io lkneotaat p2dr0iar2e2od.mitveejunjemoprdosotsotroup za motorni promet. Denar, ki ga občina pridobi s tem, v celoti nameni za upravlja- nCjeilkjrpajainnskoergaampasrkea. vSomžo »Kolikor sem seznanjena, so turistični ponudniki z zasedenostjo nočitvenih zmogljivosti kar zadovoljni, a ne gre za stoodstotno zasedenost, ki je nenazadnje v teh časih zelo težko dosegljiva.« pnzanmdonrrejaačmmlsekataij hcnheaus dtoiebpčnrinoaatri,avPnnaš-e vpnlrieočserravečečumen.u KszaenkdašlšunaoinmjevapnPooj dnkojoilh-t šmdeavilnii.jaoVšnnj ejuevlirsjoutva,nzajeamtionjebkrueaszkpoteelsgota,e dtzraajdsnmoovosot lznjaongiuooptzoriavrviolimj,anajane medzooalsidntoue- čnveeozlbjMni biaizcloeosmdnzoikigvooovčmep.ldaLrzež,toaosvbesv?mozo mnaiMmpor irnmajmegr raek. čoZina, rčdaadliid poorbeprnoolnsvoeo- ztdeaemplouarjtesmkperootzpi oPmtaiivnplisočtervLsetovmgoaumrs ezk-ai dolokuloisnljmie. ointapkroosztaogr,otionv siliiceorb-s vsoeMzktotourrdjeaim zrazzatmozvišmolrjaanntaejš,vedovaz nilbjaei pnpraorstailevPdooicdponldašoerabvvin.noihzanveasrroevča. lSi tpuoKdmai končšajnoderdurnžgaivčherztseamvšoaeruosivmpaenaštnieho voobpomrbačoviičnlji ivhzeačv lpoerbtoočjsein,kkito?avj onbanjobvie buinlLoiečšteoensen capervsirtpnsrteai?ivnlfjraamstoruSktruar-e tienŠgjeiojopletortsoaosjdnobbsoitlmni.eoVgaseorgbaanzsovevovijleai- oOddabsčenikins emceSosotuelčsoapdvealKi 2nm0a3erče0kd. eiVtih.niPjšeoej- OsmmjsetomripcbaonsdoeobjenE,okdomahesišsi etnoNenaaermhanzeo-- pnpoirltijzuasdimnevevarmjtaeonm,juddaineblui mpsraiirndjaiornbajilulii tpdurododimavteontdaosnvraoe dzsantvovaaroozmvaarsenažinhjeao.cibVjo- impzvooeščdkjiobhdi ,osktvaoatnžseocinRefloroabvsaitnrauoovkbtkunorote-,, vSkaoi lipčmeaašvpsvkoetaliikpvapnLoomrgeaanmrszskaki aodbcočelaisnntaie tienr guMorseapdtkoitodevarksintovtionz.teMrpartektoavcijma tšokčakfoomb, nkajerravjeosbloilvlneitoestnzoa-- greragadafis pkvri eaplzoinktiio.kSasnSPeoroglčsataovivzeorblejondinjmuo veeglaikpranzanviakl a oSboilsčkavoevablocejuv.- oVpsverzetnobaijvmeavelceneljivuk,apoobdreoelžmjiuvejlenjaiotnebjv-a elztčaa.vnVsakzrirahovkng ojedocmkeovalnijenjš, pešeešvtcpeeovvisleioz- eobsgetjo,rpako.edNreanljpiervuiarnedjeitnpvirihiszepnabrnokdjaio- nerloiišvtčei.,vmZoelbalčojišnpi.soPkmri aepzmrnibzonvianbjoesbbtoao Sooplčreadvieloibte 2v 0p. ruormi.etnega re- žima na celotnem območju Solčavskega in izvedba so- naravne ureditve območij epajrekibrainlaja L. ogarska doli Županja Katarina Prelesnik Občino Solčava vodi drugi mandat. Kot pravi, ji pri tem izzivov ne manjka. »De nar,kioga ob činaa prido biczj vstopn ino vLog aerskovdčoli no, jv cel otiinam aeninoz alperžedc upra vljanjenkrajinskegaepa rka.«ka gospodar ŽduapKajonerjasarSkeodvlčspatverevavKpoartesamrinaealroPj.reeKltelujsundibik pteomleutnbai lzinvijeačjaivmtoi bpuriszaadperovtai- gLnaojsigiliasnrksivkmliodžokrlui išndtirv.žoamve Snoalčatevma spmoTdoarksooečjjuoe.dzlŽmoečainliejškzaalij pilzeodts elzelaadpviocoe- nrneoedvsoerebčg.inaSesrieolsdbksSetavvainnzajaid pgoordvapedzrnaujvjeo nkpaoolsšelasesadirjisickviboitzutiarliaksotMičlanBhi kUaonvtiuomsbmougse.,- Vkri livizovdzezilaoašvbčisitjooebpoturteaddhi indneonskreuedmčealejmanhi-. taecrZipjaraSzoanličknaiohvvsvokočtaejsleouvzpaeodlnoe itcnpoioh.- Ppmroaečvmitntbaiecknontanuereibzlaeocmij.ioSCpmeolojzesa–rbLeiodli-i ngtuartsiaksktaiočdniomelisneeanzoionvnaenn,aekzamjk.aoLj shetneoesz pjneoj tovretzrbpeeon,sutkatinvslojoeznzaaadoadvvotmlojbnauič?sinea špeoTvkeuazrkiaozvepamotumndeai miSzboŠnlačelae.všskkeedmoljie- nlaeOn. biHčbvieanlaežinSl ao6ls-čoeamdvsatžoutjnepaonmroaemsdt,, nkearjmpoadnpjišriamjoitosvlrostvneenpsrkoijmeki- oteb,čkiinnaams ip, ovveenzduajerjoz, roamzomgeo-- rčoamjo aobvčealnikoom puopvoršaibnooj.avKnaih- akpšrenveopzrneihdnsoresdtis itenvpion dsrtuegmi sztmraannijšukjeajokpšnroemeptnrobglneemčoe. imZaetelo v ptaokmoembanjhaniphaonbo-- čgianaphr?i vas je turizem, ki predstavlja pomemben vir prihodkov. Nekaj tablic s tujimi registrskimi tablica- Mmi je emodgoče orpaozitič. Knako trenutno ocenjujete letošnjo tuVridstviočrnaonsi eszoolčnaov?skega zad naKroatščkaažšete, vbiloo otbuijsikh vgopsotolev-. tNnaihšamžeeslejacijhe,tuddaiblei tpoosddaoljbšearl.i KtuoBrloiskgtoaičrtonsoienmsoehszreoaznnojeaninoje šntaer,vaisvlo- ntduonroi,sktkoiičljneihi, npgaornsatuvjednanp irdkeeiždizvišizčjoianspaer,-i tdnreandso.icsitjjao, noačvietvzeaniohstzminopglrjii-- pvaodŠstnei opksoatsrdezobamedjaosčvmionolojnpvio,nnaao nlsoenkiganrle-a nzpoariozskntooaolnjdejass,toktinsaomšezoapsjrieehddepnnroeosjsteitl.,i Nkniašj pe opndreronobačlzjeuamdteunrpjeirzemvdstaet.ahPvrlčijazsnšiaeh- vzneejdulon zoteelpžeoknmoe adsnhojeskmelgjielvjisavloianv. eGnnelsezkdaee-- dngoasttunrreainz umotsan,eosrvrenabzarmnienemfrreuasjzetnrukaka-ur tnSuelrokav,aejondtiaudjaGilhrjueejpeno stzenaizkddoersvat.ivnsTatuvcjoicj,oi isLmooagtmiasrtois,ktukaididp sorillaninbešase-Sjmoolodčžoanvdsoaksntooi, zvsarmepdonsloeostvto,asdnojdamodamačlilinaitdunidheik, ozlknikaork pmoamnej.niAnjvihsiovso izdsoebljreovdaonšjeli.. TNraudžiamloostseje– kmoelidkoprojheovdnnaiškii mšeovčeili–kodaneoohsrvaenšjčaemnioh pgolesdee- lpitreimv eprondeegžaeoljban. aLšeantjaakov nbao- lraahvknoemureojkeonloju, .dZaabraodio zdnoa-- mniahčirnaizzmadeor vsooljnpioisntazlinzjiemloi tpurdilijunbalšjie onbi ihsikšonvi alljcuib. ljenčki, predvsem psi. Veliko njihovih lastnikov kljub številnim prav za to namenjenim košem za njimii nedposepravlljia izdtrebokov, zaradi česar so se name že vženVčekgZraagtdoorbmnrjnai iSjleia dvoinmjsakčindi.o Nline gKroe nzegcopljrzeateskpleregha alejatlansempootžie, tdermuvgeič pturedjiezlia ppraizšnaikneje, kpjlear- sneeptuasZeemživljianpar.ijazna občina v kaOtebgčoinrisjikinapjrmazanjiškiihsobpčrini-. lSožpnrojsetk, tik, oki jsieh ivzvoajbačminoa, hsi opzrrizejaodenvaamtoo, kiazjbovslješastoi sptoa-- sntjoNeraivlSi oolkdčoaplvjrusekjišennmjneiagmapapotdreartzounčdjiui- pktreaas.jtSnročsidtmnreuvgšsatevresatnzevozožajaidvnoljaveovnlsjneh.i Kvpavokadošriosočtjebihčkiondtie?žlaupinanžjaivzljaednoja-, vsoeSlvjkenrdibazz pdareuejadrevjnseeonmsotijvno ftdruarrsuitzšrmtuekuv-. tNeurraokpojoleidkrnoečjnjiumeh ponobavčesiznkoravblaanhjakašoev pltouokmraizlanmgeaus?skiužpenliomsoti p. Lovaenzi asvm, koi obbiVnosoahvkrioalin cojeabsldetopbvrjeLpozogazaznrnsakavimndouos--t jlceinejolio, dtlneoetgogosadSokoib,lnčkaivsvljkpaelmigvaoajnocae nstutai- žvrivsMltjiaečtnkjeeomvienzmedmeinljoe RvviosdabukaZengoaovreonmdje nkSaoastvuiin.njsPkšierrišdpeoralsivnkieulipinnsSomlsotovi.enKvisojeo-. rdTooenkačuvamirrouebsnntjeaecfizojaormrezzuaalel gvraZndganšojeor- vnsoavkedtaenljoevadžnivilcjenpjeri. oPsnriolav-- gnai jašnojali.soZpaotsroebfinanncairvasnejhe pnoadlorožčbjeih stmakoo zseasepbontegoa vkaolti jnaavnraegzapižsiuvl.jeČnejad.rTžei,mdua jseotrzea- »Teža va ševed noaostaja pomanjka njev občin stanovanj. Naslednje leto bomo poskušali komunalno opremiti zemljišča v stanovanjskem naselju Medica, kjer občina želi zgraditi večstanovanjsko zgradbo.« ionbvčeisntiaci–je sv pšeotlstovopnreabviovlajol- dcoiPd–raaptznonadoefivlanjunajjneeč pnorabizčsnirneasdnksjteavgalae, pbvrosanzkanaloiškžtiabroi Slseotlfiač.naNavnaezcairjdaenlojbepijrlioih- vsjtčeoepjrnoaodj,evmlisliarnelidasotnr,is zitnveotčo. edGr.vrLeaedptiroti-i- šbznonjmae nopjrizačazačnesotlinvapi nroijbhečojadennnj aesetledmteomo. KpmrKizeantkiajosntjveo zbječoinnbaenšottevrrao,jpnSroizslčtnnaai-- vnisjrka–ežPpurapanazonnrjuaemj. mSsokpezo cdoeekslutietsv?oamm.i prTiaznjeadnrjžvasvanka,azšatiorijeleotbanose- vžaevli nSjoelnčiapvraisitzoojngonsiti. rTaezžvarvea- djdeitn,i okteetrnegjnurueptnzoiammmenarakapazdrmiazemnraasmknoj., Dckerisutbšoti,v lokai uhjopkoojekontjraeesnbtcaelvnoeiznmaearhandoai ovngzjldiehrdžonevoveavptoio.pgKoolsjstuatbovlsvjtesineoomzruiarzsosmtaoa- vhšovtearvoleiklžonndoie,sltdsikaihseizddrežlakvoav vnsaaškiho olebtčoalnoktiininovb.ečsatincoijvs.kOe dopbrnteo svoe škeakdšrnueggearoadzsteakvae., Lpertaovs tjae kto spneejitj seStaomvmiongejotsrkčseik diuoodldeinlseiežnkitainmda ešplealvan--i nzuioscvp, iketeilomjihseopsbotmanvuoijtčaij, unzapštroeodstirPbuašotvmvlioo- Bčpeircvikzeam.dueŠvpsaeoldri tlznuaa. krekpriteeavciljaastznae nparOjembplčoaizjnšneaaiSvnonmločsaltavidaienjepzoadsrnmcjueenjseot tpourhdericaoenrjjgaoanndjimez.iarSakmnnaoj.e pDnaoaog. doNpdarktiži szao-a plporoispvtreajzveoljveuansniojvedoaink svslioroduvevlnsoesvhkanepjgreia.- porVdoečZžilgeNlojracnivjoienlSaikalnvoeikgnrajasitkn, šidtidatuosltiae- zmnailjajaedvtniroseenzludijrtonavovjemv.ečdjaglmavensitma.i KteaPmkooalemjtejiesp jtoedmčroapčsjredi ovzapdsur?asvtostvvaa-. nZjaNSainomlčiSzaolvelsčtknaovi,šatknvioajm.e Kosdaekvooedčdsjtaieh- nlsjaerenSdooislštččaovdzsekmleoemsottdrndeenaluzjedtni oota,zkajoe- dvooerlvgiokalanj.niziMirslaatnudairisZteidčrznaaivnmsitmvoeabnjioa- szpkaoosdmtea?lojav Lduočmea. čeKmakkšrnaaju isno upprKaiočmta,kdaožaveab,nobjdaoo ovzbanišsaekli vopbrpečopilnoee-- tznnaihaptiomdpersoielčocjižuhn zotdusrtdiai,vsldetatvoasb? oddoo- boesrtN.aalČipedoodsmoroačla.junZizadpernaekvsrltavtdaonsvaeamjlie tkvuajzižaegdodnsojtijbher, olse.otTiheležntaoavskaovšepečičivnielodmnreoa- dososnmtiačajnačoi.pvZeoalmiskeaodnteejnkžoasvnt.jpeOritseptmaonsuot-e- dvmnaienkdji.ihjiNjžeaesdvloebdlirnkajo,e tpuliesdatiolpi.obSdoamltčkaoi- opvbosiksko uojevšaoldci emkvoaKmkrnaujjeninasolknoeodgaouprrbaera--- kmnaiihLtioszrgeadmrsiškljčai.š dPčorailčivnaaks utkajaenžmoevjooa vnejač- dspkooebsmelur honabaidsserkžljaduvneeM,vvenedinhicdgaao,r skstomjevor. Tomrbuačdjihnimna ožo eoslbei ,rzogdbraanododitohi bavjmeačjosotčanjenaoišni- ovobačinistjknsokvozaalzcdgi ržakadljvbuoobn. edNprauo gmžaaečlmnoesb-t- mnneiu.izŽpkeolilrmoišžočaejunakopodoptrneanavscnioazlzadnroa-- vtveosmltjvnpei.noNodraošoačbjurnaavrnaSvaoavlčoša,evvikeodts ntajoe- pjdaoojnosutsojtapa nrmeaohvžiešnčeoi,nskti idsjpirhžroajvsetlpjitaovnedoev-. čdNiosatveatmelomnvaperačovdpnroemtčojumokcboeolvju.m.KVolrjsualkba otdebrmižsakuvoavdanalaercseedlaihztikašonej nemaajzdraseniksimavjo.aj mkairkešnenkoktuičpeekc, iknjejirh vvseačj inza tdredniučtevk žpeolzi apbroi vdsaatik,osdenneavjnde tkedžoa,vek.i Tteumdiutunraisptirčontiupjeo.nu- dnFioktios:eAtnruddraijžo,Pduargje– oGbriuskpoA- Občina Solčava ima svoj praznik 5. avgusta, ko Solčavani obeležujejo praznitka MMaarijne iSkn. ePžonez, akipjri tjjeuproaszvestčaevnea gZomtsekdanžaurpondinjsekga csererkčeavnjnaaljvuzbpietetilnjeicvi svtasreodiošbčnuihkrvaojzai.l, in sicer iz petih državmiza na temo Kaj nam pomen Mšseeledudprireleajpeonzknoraotvgonlevaoznrankoe pvoolezgilCoen…tra Ripnrkiar iendcietrvkevne eMmarijep Sronesžtnoer zuagnotaovo sroaddi ileguedndealernžaubjenjocinspkoadčorpbanlkiah, okOči nboilsjdkaeolilvoma.alncjenesjperempernijteenga noisltaaja žLe jluepbčnaesm. , od koder so se od- srečanj, ki jih pripravljajo 30 NA PRAZNIČNEM OBISKU Št. 31, 5. avgust 2021 Pot po Logarski dolini je zagotovo svojstveno doživetje v družbi lokalnega turističnega vodnika, ki na doživet način obiskovalcem pričara pestro zgodovino tega območja. Sprehod po celotni poti traja dve do tri ure v eno smer. Celotna dolžina poti znaša sedem kilometrov in se konča pri slapu Rinka. Lahko se odločite tudi za krajšo traso. Pot po Krajinskem parku Logarska dolina vsebinsko prenovljena Ohranjena nekdanja vsebina, a z novimi namigi Kolikokrat ste že obiskali Logarsko dolino? Obiskov, vsaj tisti, ki prihajate iz savinjskega dela naše regije, zagotovo že zdavnaj ne štejete več. Alpska ledeni- ška dolina je namreč naravnost čudovita v vsakem letnem času. Solčavani so letos poskrbeli še za do- daten razlog, da boste lahko ponovno zavili v ta del Kamniško-Savinjskih Alp. Po petindvajsetih letih so celovito prenovili naravoslovno-etnografsko pot po Krajinskem parku Logarska dolina. Obnovljena te- matska trasa ohranja nekdanje vsebine in navdihuje obiskovalce z novimi namigi za doživljanje ene naj- lepših alpskih dolin. ŠPELA OŽIR »Logarski škrat je nekoč nagajal pastirjem, še pose- bej Samuelu Samu, ki ga je imel zaradi tega že poln ›ku- fer‹. Vila mu je prišepnila, da škratu ne sme storiti nič žale- ga. Lahko ga le udari s hrbtno stranjo roke. Ko se je škrat naslednjič polulal na pastir- jev ogenj, ga je ta res frcnil z roko. Škrat se je skotalil po bregu in medtem kričal: ›Uda- ril me je, udaril me je!‹ Od- mev je na drugi strani doline slišal škrat izpod Ojstrice, ki ga je vprašal, kdo ga je uda- ril. Logarski škrat mu je odgo- voril: ›Sam, Sam.‹ ›Če pa si se sam, potem pa kar popihaj in bo bolje,‹ je na odmev odvr- nil njegov vrstnik,« je ena od legend, ki je še toliko bolj za- nimiva, če jo pod vrhovi Ka- mniško-Savinjski Alp slišite iz ust lokalnega turističnega vodnika, animatorja in inter- pretatorja Marka Slapnika, s katerim je pot po tej lede- niški dolini zagotovo poseb- no doživetje. Kot domačin, sicer zadnja leta stanujoč v Mozirju, je eden tistih, ki ima ogromno zaslug, da je pot za- živela v prenovljeni vsebinski obliki. »Kot vodja tamkajšnje- ga turističnoinformacijskega centra sem deset let delal v Krajinskem parku Logarska dolina. Že takrat smo s sode- lavci vedeli, da je naravoslov- no-etnografska pot, ki so jo uredili naši predhodniki, zelo dobro zasnovana in zažele- na med obiskovalci. Večkrat smo jo po malem nadgrajeva- li in dopolnjevali. Pred nekaj leti smo se z Občino Solčava in s turističnoinformacijskim centrom odločili, da jo bomo celovito posodobili in ob njej pripravili načrt za interpre- tacijo vsebin. Zaradi vetrolo- mov leta 2017 in 2018 se je naš načrt nekoliko zamaknil. Pot je končno zaživela letos konec maja.« Prijazna vozičkom Sedem kilometrov dolga pot, ki je speljana po pribli- žno isti trasi, je bogatejša za nove smerne in vsebinske table, mostičke, ograje, rižo za spravilo lesa, nasutje za varovanje korenin na poti in poučne elemente. Pot vodi ves čas v bližini ceste in jo večkrat prečka, s tem ponu- ja več možnih izhodišč za sprehod po krajših odsekih poti. Zasnovali so namreč pet različnih odsekov poti, ki so namenjeni vsak svoji ciljni skupini. »En del je bolj za pohodnike, drugi za tiste, ki želijo mir, da bi si v na- ravi napolniti baterije, tretji je za raziskovanje narave z otroki, četrti za ljubitelje botanike in peti za vse tiste, ki želijo spoznati poselitev v tem alpskem prostoru,« izpostavlja Slapnik in do- daja, da niso pozabili niti Pogled na Logarsko dolino (Foto: arhiv NT, Andraž Purg – GrupA) na invalide in mamice z vo- zički. »Za osebe na invalid- skih vozičkih in za otroške vozičke sta urejena del poti, ki vodi do slapu Palenk, in tudi krajši krožni botanič- no obarvan odsek poti ob domu planincev.« V zavetju »olcarske bajte« Za skupine je po besedah Slapnika še posebej zanimiv prvi del poti, ker je na krat- ki razdalji veliko zanimivih vsebin. Ena takšnih je izvir Črne. »Po številnih izvirih so domačini kraju rekli V studencih, potoku so zaradi temnih glin v strugi dali ime Črna. Iz mokre gline, ki je ostala na dnu ledeniškega je- zera, lahko oblikujemo zma- ja kot spomin na Lintverja iz Matkovega kota.« Ljubitelje kulturne dediščine zagotovo pritegne »olcarska bajta«, ki je nekoč gozdarjem služila za varno zavetje. »Napor- no delo gozdarjev s sekiro in z ročno žago, skromna hrana, spanje na pogradu, postlanem z orlovo prapro- tjo, listjem ali smrečjem, so spremljali gozdne delavce ves čas sečnje in spravila lesa.« S tem je povezana drča oziroma riža za spravilo lesa. Posekan les so iz odročnih gozdov večinoma pozimi spravljali v doline po drčah oziroma rižah. Spomladi so hlode po narasli Savinji spla- vili do žag. Rezan les so po- vezali v splave – »flose« – in jih odpeljali po Savinji, Savi in včasih celo po Donavi do Črnega morja. Brez jeklenih konjičkov »Solčavsko ima pestro zgo- dovino poseljenosti ter boga- to naravno, kulturno in etno- loško dediščino. Domačini tu že od nekdaj živimo z nara- vo, ki nam daje vse potrebno za preživetje. Svojo identi- teto ohranjamo v pesmih in zgodbah, ki so postale le- gende. Ukvarjamo se s kme- tovanjem, vedno bolj tudi s turizmom, predelavo lesa, volne ter proizvodnjo doma- čih izdelkov,« je izpostavila županja Katarina Prelesnik in ob tem dodala, da jih čaka še kar nekaj izzivov, poveza- nih z umirjanjem prometa in usmerjanjem obiska. »Želim si, da bi čim več obiskovalcev jeklene konjičke pustilo na »Solčavsko ima pestro zgodovino poseljenosti ter bogato naravno, kulturno in etnološko dediščino. Domačini tu že od nekdaj živimo z naravo, ki nam daje vse potrebno za preživetje. Svojo identiteto ohranjamo v pesmih in zgodbah, ki so postale legende,« pravi županja Katarina Prelesnik. Št. 31, 5. avgust 2021 NA PRAZNIČNEM OBISKU 31 Ljubitelje kulturne dediščine zagotovo pritegne »olcarska bajta«, ki je nekoč služila za počitek gozdarjev po napornem delu. Pot vodi ves čas v bližini ceste in jo večkrat prečka, s tem ponuja več možnih izhodišč za sprehod po krajših odsekih poti. Ob poti so nove tematske table. Občina Solčava z vsebinsko prenovljeno potjo kandidira za naziv naj poti, ki ga podeljuje Turistična zveza Slovenije. parkiriščih na začetku naših dolin in zaselkov. Solčavsko lahko na pešpoteh in planin- skih poteh po naših dolinah in strminah obiskovalci doži- vijo z vsemi svojimi čutili, ki bodo zaznala pristnost stika z vsakim delčkom žive in nežive narave. Lepota nara- ve pri nas navdušuje v prav vsakem letnem času.« Še letos naj pot? Občina Solčava z vsebinsko prenovljeno Potjo po Logar- ski dolini kandidira za naziv naj poti, ki ga podeljuje Turi- stična zveza Slovenije. Ta na- ziv je že leta 2015 prejela za Solčavsko panoramsko cesto, »Za osebe na invalidskih vozičkih in za otroške vozičke sta urejena del poti, ki vodi do slapu Palenk, in tudi krajši krožni botanično obarvan odsek poti ob domu planincev,« pojasni lokalni turistični vodnik Marko Slapnik. ki vodi mimo biserov naravne in kulturne dediščine Solča- vskega. Na pot mimo točk s čudovitimi razgledi na okoli- ško visokogorje in do samo- tnih kmetij se lahko podate z avtomobilom, motorjem, s kolesom ali jo prehodite peš. Odsek – skupaj je dolga 37 kilometrov – lahko izberete glede na to, kako potujete in koliko časa imate na voljo. Ob trasi najdete domače dobrote, številne naravne in kulturne zanimivosti, raznolike dejav- nosti in sobe za prenočitev, pot vas usmerja tudi na 15 tematskih, sprehajalnih in lahkih planinskih poti. Foto: osebni arhiv Obveščanje o načrtovanih izklopih električne energije Uporabniki omrežja Elektra Celje lahko zdaj prejmete obvestilo o predvidenem izklopu električne energije v vaši hiši, podjetju ali drugem objektu na vaš e-naslov ali v obliki SMS sporočila na vaš mobilni telefon. Za vas smo pripravili spletno aplikacijo, kjer se enostavno registrirate, vnesete svoje podatke in merilna mesta, za katera bi želeli prejemati obvestila. Če se še niste vključili v sistem obveščanja, vas vabimo, da to storite na naši spletni strani. www.elektro-celje.si 32 STEKLENI SPOMINKI Št. 31, 5. avgust 2021 Avtor razstave Nani Poljanec in Erna Ferjanič iz Društva steklarjev Slovenije Nad starimi kozarci je navdušen tudi prokurist Steklarne Rogaška Jim Walsh (desno). Razstavljeni kozarci pričajo o zgodovini zadnjih 200 let V steklo ujet blišč zdraviliškega kraja Turisti, ki so v različnih zgodovinskih obdobjih obi- skovali Rogaško Slatino, da bi si okrepili zdravje, so iz tega zdraviliškega kraja kot spominek v različne dele sveta ponesli kozarce z lokalnimi motivi. V domače mesto je redke steklene izdelke nazaj pripeljal ljudski ustvarjalec Nani Poljanec. Ta jih je v zadnjih dveh desetletjih iskal v starinarnicah, po bolšjih sejmih, na dražbah, na spletu in še kje. TINA STRMČNIK Kozarci so po besedah Na- nija Poljanca dvojni simbol Rogaške Slatine. S krajem so povezani glede na svoj na- men, saj so bili ustvarjeni za pitje mineralne vode. Po dru- gi strani so bili mnogi izdela- ni v Rogaški ali njeni okolici. Najprej so jih izdelovali de- lavci v okoliških »glažutah«. Od leta 1927 so nastajali tudi v Steklarni sv. Križ, današnji Steklarni Rogaška. Kasneje so tovrstne kozarce izdelo- vali še v steklarski šoli, ki je bila ustanovljena z namenom izobraževanja steklarskega kadra za celotno nekdanjo Jugoslavijo. Na razstavi, ki bo v Anini galeriji na ogled do 22. av- gusta, si lahko obiskovalci Zbirateljska pot Nanija Poljanca sega v zgodnja najstniška leta. Zbiranje starih kozarcev se mu zdi zanimivo, ker so ti stekleni izdelki krhki, tisti ohranjeni pa toliko bolj redki. Stare primerke iz 19. stoletja je našel na različnih koncih sveta, od Združenih držav Amerike do Avstrije, Nemčije, Srbije, Hrvaške in Slovenije. »Ljudski muzej je živi muzej. Dva kozarca sem prejel le nekaj dni pred odprtjem razstave in sem ju seveda takoj vključil v postavitev,« je dejal avtor razstave. ogledajo 147 kozarcev, ki so bili izdelani od prve polovice 19. stoletja do danes. Najred- kejši so starejši kozarci, ki so zanimivi zaradi različnih ročno izdelanih gravur, ki so jih ustvarili steklarski mojstri. Avtor razstave ocenjuje, da je bil najstarejši med steklenimi izdelki, ki jih ima v zbirki, iz- delan tik po gradnji paviljona Tempel leta 1819. Kozarec, ki so ga gostje kot svojevrstno promocijo kraja ponesli v svet, je bil verjetno izdelan v eni od pohorskih »glažut«. Na starih kozarcih so najpo- gosteje prikazani še vrelec Donat, pokrito sprehajališče Vandelban in Zdraviliški dom. Nekateri izdelki imajo vgravi- rano letnico, na nekaterih so vgravirane inicialke lastnika. »Danes so mojstri, ki še znajo Po končani razstavi v Anini galeriji bodo vsi kozarci spet razstavljeni v domoznanski zbirki v sklopu Aninega dvora. Razstavljena zbirka kozarcev je plod 20-letnega procesa zbiranja. Temu se je Nani Poljanec še posebej posvetil po odprtju Aninega dvora, kjer je ena od zbirk namenjena predstavitvi zgodovine Rogaške Slatine. Št. 31, 5. avgust 2021 STEKLENI SPOMINKI 33 Nekaj starih steklenic za mineralno vodo Ker bo Pokrajinski muzej Celje v prihodnjih letih pripravil razstavo vedutnih kozarcev slovenskih krajev in mest, bo morda vanjo vključil tudi del gradiva, povezanega z Rogaško Slatino kot enim najimenitnejših zdraviliških krajev v preteklosti. Jože Rataj: »Steklarna Rogaška je nekoč imela zelo kakovostno in močno skupino graverjev in brusilcev v Dekorju Kozje. To podjetje je zamrlo, danes ga ni več. Del teh steklarjev se je kasneje zaposlil v steklarni, sčasoma so se upokojili, mladi so se preusmerili v druge poklice. Vprašanje je, kako bo s temi znanji v prihodnje, čeprav se v zadnjem času počasi krepi zanimanje za steklarsko šolo.« ustvarjati gravirane podobe, najbrž redki. Vsekakor bi bili tovrstni izdelki verjetno zelo dragi, če bi na izdelavo po- gledali iz ekonomske plati,« je ocenil Poljanec. Kozarec v suknjiču? Kasneje so se tehnike ustvarjanja spreminjale, ne- kateri kozarci so poslikani, na nekaterih so tako imenovane odlepne slike. Žepni kozarci imajo značilno ploščato obli- ko, zaradi česar so jih gospod- je lahko nosili v žepu suknji- ča. Nekateri tovrstni kozarci imajo merske oznake, saj so zdravniki za posamezne teža- ve predpisovali posebno kuro pitja mineralne vode. Na ogled so še vrčki iz piv- nice mineralnih vod, ki imajo podobno kot ploščati kozarci narisane merske enote. Te ko- zarce so gostje po končanem zdravljenju ali dopustovanju lahko kupili, zato jih najde- mo po vsej državi in Evropi. Razstavljeni so še različni jubilejni kozarci, ki so jih v steklarski šoli izdelovali za različna podjetja ali za poseb- ne priložnosti. Obiskovalci si lahko ogledajo še gostilniške oz. »špricer« kozarce. Slednje je v promocijske namene na- ročala Polnilnica mineralnih vod Rogaška Slatina in jih brezplačno dostavljala v raz- lične lokale, kjer so točili mi- neralno vodo in ostale pijače, izdelane v kraju. Ko gre spominek v svet Pri pripravi kataloga, ki spremlja razstavo, je med drugim sodeloval sodelavec Pokrajinskega muzeja Celje Jože Rataj, ki že vrsto let raziskuje zgodovino steklar- stva v naših krajih. »Tisti, ki se profesionalno ukvarjamo z zbiranjem in vrednotenjem stekla, vemo, kaj takšno delo pomeni. Še posebej zaradi občutljivosti materiala, ko se velikokrat kaj razbije,« je pohvalil zbirateljsko strast Nanija Poljanca. Povedal je, da je v Rogaški Slatini nekoč že obstajala zbirka zdraviliških kozarcev, ki je nato poniknila. Nekateri stekleni izdelki, ki so razsta- vljeni zdaj, po njegovih bese- dah pričajo o statusu, ki ga je ta zdraviliški kraj imel nekoč, in o premoženju gostov, ki so tam letovali. Rogaška Slatina je bila namreč stoletja znana kot eno najpomembnejših zdravilišč v avstrijskem cesar- stvu. V kraj, ki je bil ob boku Karlovim Varom na Češkem in kraju Baden v bližini Du- naja, so prihajali številni po- membneži, med drugim tudi člani cesarske družine. Rataj je pojasnil, da so manjše »glažute« pod Bočem, Donačko goro in v drugih de- lih Kozjanskega izdelovale predvsem steklenice za pol- njene mineralne vode iz sla- tinskih vrelcev. Do leta 1927, ko je družina Abel na obrobju mesta zgradila steklarno, so v Rogaško Slatino veliko kozar- cev uvažali oz. jih prepeljali s Češke. »Mojstri, ki so pod okriljem zdravilišča skrbe- li za tovrstne spominke, so jih dodelali, jih gravirali ali drugače okrasili. Premožni gostje so te steklene izdelke kot spomin na Rogaško Sla- tino nato odnašali s seboj v različne dele Evrope.« Srebrnina siromakov Dobršen del starejših ko- zarcev, ki so na ogled na razstavi, je po besedah Ra- taja znan iz objav v različni literaturi. Je pa sogovornika presenetil okrašen kozarec iz zrcaljenega stekla, ki je med strokovnjaki znano kot srebr- nina siromakov. »Meščanske družine so si v preteklosti lahko privoščile srebrno in kositrno posodje. Preproste kmečke družine so si lahko privoščile svečnik, razpelo, Marijin kipec ali posodo iz zrcaljenega stekla,« je poja- snil zgodovinar. Kaj je zrcaljeno steklo? Gre za dvojno stekleno površino, ki so jo z notranje strani po- barvali z amalgamsko lužino, da so dobili srebrn lesk. Bar- vanje notranjosti je bilo mo- žno, saj so bili kozarci votli, na spodnjem delu so imeli luknjico. Uporabniki so v svečnike, razpela ali druge predmete skozi luknjico nato nasipali mivko ali zemljo. Tako so izdelek obtežili, da je bil stabilnejši. Odprtino so zamašili z zamaškom ali s starim časopisnim papirjem. Ostanek nekdanjih časov Da je razstava pomembna za ohranjanje kulturne dedi- ščine, saj prikazuje zgodo- vinske kozarce, ki so danes prava redkost, je izpostavila Erna Ferjanič iz Društva ste- klarjev Slovenije. »Ti kozarci so ostanek neke kulture, nek- danjih časov, saj so res stari. Ker je od njihove izdelave minilo že toliko let, se je tre- ba zares potruditi, da človek pride do njih.« Dodala je, da so kozarci po tehnični plati izjemno lepo izdelani. Neka- teri so pobarvani, drugi gra- virani, pri nekaterih je barva s posebno tehniko nanesena na belo steklo, marsikatere- mu kosu je dodana pozlata. Nani Poljanec: »Zame so vsi kozarci dragoceni po svoje. To je tako, kot če bi mamo petih otrok vprašali, katerega ima raje. Vsak kozarec ima svojo pripoved. Še večji pomen dobijo, ko so skupaj in pripovedujejo zgodbo zadnjega dvestoletnega obdobja.« »Posamezen mojster je res v svoj izdelek prelil svojo ener- gijo in dušo. Vsak kos je gra- viral ali pozlatil posebej, tako da je pravzaprav vsak koza- rec edinstven,« je povedala. Razstava se ji zdi drago- cen prikaz drobcev zgo- dovine Rogaške Slatine, tamkajšnje steklarne in spomin na domače že po- kojne steklarske mojstre. Želi si, da bi kraj kdaj dobil svoj muzej stekla, kjer bi bil na ogled prerez ustvarjanja domače steklarne. Kolekci- je kozarcev in drugih izdel- kov namreč z leti izginjajo. Družine mojstrov, ki so bili nekoč zaposleni v steklar- ni, po njenem prepričanju morda še hranijo marsikaj zanimivega. »Če bi ustano- vili takšen muzej, bi opravili pomembno delo za danes, predvsem pa za jutri,« je poudarila. Foto: Blaž Lah – Potograf in TS Izdan katalog je trajen spomin na razstavo. Fotografije stekla je zanj prispeval Iztok Nikolić. Na kozarcih je bil kot osrednji zaščitni znak Rogaške Slatine velikokrat upodobljen vrelec Tempel. Na nekaterih kozarcih je tudi Zdraviliški dom. Njegova podoba zgodovinarjem in zbirateljem pomaga določiti starost kozarcev, je pojasnil Rataj. »Na kozarcih z veduto zdraviliškega doma lahko ločimo, ali so bili narejeni pred požarom ali po njem. Stari Zdraviliški dom je okoli leta 1820 namreč zgorel. Na njegovem mestu so zgradili novega, ki je bil malo drugačen.« O zbirki kozarcev, ki je nato poniknila, je v 60. letih pisal Adolf Režek v svoji knjigi Rogaška Slatina na starih slikah, fotografijah, zemljevidih, spomenikih in kozarcih. »Leta 1992, ko sem se kot sodelavec Kozjanske- ga parka začel ukvarjati s steklom, sem v zdravilišču še videl omenjene kozarce, kasneje jih ni bilo več,« je pojasnil zgodovinar Jože Rataj. 34 ZELIŠČNI ČAJI Št. 31, 5. avgust 2021 Zdravje z neokrnjenih obronkov pod Šmohorjem »V naravi se počutimo varno, sproščeno, kot doma« Na domačiji pr' Kofetl, kakor so ji rekli že pred letom 1832, ko je tam zagospodaril Gašper Kajtna, gojijo, nabirajo, sušijo in pakirajo zelišča ter industrijsko ko- nopljo za čaje in čajne mešanice, ki gredo za med. So tako vrhunski, da žanjejo nagrado za nagrado. Čaj z imenom Bezgova Metka je na letošnjem ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij dobil zlato priznanje, čajna mešanica Vedno dobre misli in konopljin čaj sta dobila srebrno. »Za nas, ki smo se tega ocenjevanja udeležili prvič, je to izjemno priznanje,« priznava Silva Kajtna Poženel, nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji in gonilna sila vse uspešnejše zeliščne zgodbe. MARJETKA R. LESJAK Nabiranje zelišč, njihovo sušenje in vsakodnevna upo- raba so Silvini družini dobe- sedno zapisani v genih. »Naša domačija je bila zgrajena pred približno dvesto leti na dokaj visokem in strmem hribovju ob gostem mešanem gozdu in velikih travnikih, kjer uspeva- jo meni zelo dragocena zeli- šča. Na teh travnikih jih je nabiral že moj praded, ki je bil znan naokoli kot ›coprnik‹, a je bil v bistvu zelo dober ze- liščar, ki je z veseljem rad po- magal dobrim ljudem. Svoje znanje o zeliščih je uspešno prenesel na svoje vnuke, na mojega očeta in mojo teto, očetovo sestro Silvo. Prav ona, ki je bila prava zakladni- ca znanja o zeliščih, je meni in mojima sestrama Slavici in Marjani veliko tega znanja prenesla že v času našega od- raščanja. Na naši kmetiji smo namreč vse delali ročno in z vprežno živino. Ko smo kosili po travnikih, smo prepozna- vali rastline: materino dušico, dobro misel, šentjanževko …« Zelišča so nabirali za svoje po- trebe, jih sušili in pripravljali čaje. Prava prelomnica se je zgo- dila, ko so zdravniki ugoto- vili, da ima Gašper, sin Silve Kajtna Poženel, 60-odstotno okvaro sluha. »Da je kaj na- robe, najprej niti nismo ve- deli, ker ga nič ni bolelo. Na pregledu so zdrav- niki ugotovili, da ima stalno neboleče vnetje ušes, zaradi česar se mu je za bobničem nabirala tekočina. Pri raziskovanju, kako bi mu lahko pomagali, sva z možem našla rešitev v konoplji.« Preorala sta njivo in na njej so začeli gojiti industrijsko konopljo. »Takrat je živela še moja mama, ki je imela ob pridruženih boleznih hudo obliko slad- korne bolezni in ji je konopljin čaj pomagal. Sinu so sicer v bolnišnici odstranili mandlje in deloma žrelnico, a je pitje tega čaja pomemb- no pomagalo pri zdravljenju te bolezni.« Gašper zdaj sliši povsem normalno. Nabiranje in sušenje zelišč Nekaj časa so na kmetiji gojili in za čaj sušili zlasti ko- nopljo. Zaradi povpraševanja so sčasoma začeli za prodajo nabirati tudi druga zelišča. »Meto, meliso, kamilice smo imeli ves čas doma. Veliko rastlin raste po travnikih, tudi tavžentroža, šentjanžev- ka, materina dušica in dobra misel. Kjer je vlažno, ustreza pljučniku.« Izjemno dragoce- na je Silvi Kajtna Poženel, ki ima že šesto leto registrirano dopolnilno dejavnost, tudi pomoč prijateljic in kra- jank. »Velikokrat me pokličejo in povedo, da imajo na primer veliko melise, ter me povabijo, naj jo pridem nabrat. Gospa Nena mi je ponudila rman, materino duši- co, ognjič, go- spa Maja cve- tove vrtnic, pomagajo še gospe Ve- roni- ka, Mihela, Danica. Največ mi pomaga sestra Slavica.« Ta prizna: »To je zame sprostitev. Ko nabiram dišeče in zdravil- ne cvetove, pozabim na vse drugo.« Leto na kmetiji začnejo ob nabiranju trobentic in pljuč- nika, zeliščno leto zaključijo konoplja, zlata rozga in ajda. Nabrana zelišča na mizi Silva pazljivo prebere. »Paziti mo- ram, da ni žuželk, pajčevine in pajkov. Rastlina mora biti zdrava in lepa.« Prebrana ze- lišča suši v senci, po stojalih in na zraku. Le cvetove potro- šnika in lučnika suši v sušilcu. »Na čistočo je treba paziti tudi pri sušenju. In da ne pridejo »Učimo se spoštovati naravo in biti odgovorni tudi kar zadeva plastično embalažo. Če se le da, uporabljamo kompostno razgradljive materiale ali jih ponovno uporabimo.« blizu kakšne živali, ki bi pu- stile recimo mačje dlake ali ptičje iztrebke. Prav tako sem Kmetija pr' Kofetl je pridobila pravico do uporabe kolektivne blagovne znamke Okusiti Laško za hišne čajne mešanice Kofetlc – Pomirjen želodec, Vedno dobre misli, Naj bo danes tvoj dan, Za- dihaj s polnimi pljuči, Vonj pomla- di, Sladke sanje, Bezgova Metka, Teta Pehta – a tudi za čaje črna detelja, ajda, lučnik, lipa, ma- terina dušica, dobra misel, breza, melisa, kopriva, be- zeg, meta, pljučnik, kono- pljin čaj. »To je potrditev, da delamo dobro, da so naši izdelki kakovostni in da zadostujejo stan- dardom, ki jih ta znam- ka ima.« Konopljin čaj je vključen v bla- govno znamko Jurkloštr- ski izviri zdravja. pozorna, da veter česa ne pri- nese.« Čajne mešanice Ko je posamezno zelišče po- sušeno, ga sogovornica shrani v zaboje. »Ko pakiram zelišča in delam mešanice, skrbim, da je prostor čist in da sem zdrava.« Za pakiranje upora- blja kompostno razgradljive vrečke in stekleno embalažo. »Nekaj strank je takšnih, ki so enkrat kupile stekleno emba- lažo in zdaj dokupijo zelišča v vrečkah.« Etikete tiskajo na kmetiji sami, in sicer na papir, ne na plastifi ciran papir. Pri oblikovanju logotipa in blagovne znamke je Silvi po- magala prijateljica Nataša. »Lo- gotip smo zdaj spremenili že tretjič in pri tej različici bo tudi ostalo. Nataša mi je tudi poma- gala pri poimenovanju družine čajnih mešanic Kofetlc.« Do zmagovalnih kombina- cij čajnih mešanic so pr' Ko- fetlc prišli s skupnimi močmi. »Sedeli smo na tej klopi in na večer pili topel čaj. S hčerko Ajdo sva delali različne kom- binacije, preizkušali, kateri okusi se ujemajo in kakšna je ravno pravšnja količina po- sameznega zelišča v mešani- ci z drugimi. Ocenjevalci so bili domači, sestra Slavica in sestra Marjana z družino. Na- stale so okusne in učinkovite mešanice.« Redne stranke že dobro poznajo mešanico za pomirjanje želodca, za ka- tero pravijo, da res pomaga. Mešanica Zadihaj s polnimi pljuči je bila priljubljena pri covidnih bolnikih. Vonj po- mladi združuje prve pomla- dne cvetlice. Sladke sanje je čaj, primeren za večerno pitje, ker pomirja. Bezgova Metka je krasen čaj, ki se odlično ob- nese tudi kot ledeni čaj. Teta Pehta ima bolj okus planin- skega čaja. »Nova mešanico čaja, ki jo bom kmalu ponu- dila, bo za razstrupljanje in bo iz črne detelje in ranjaka.« Iz konoplje izdelujejo tudi olje, vendar jim vedno poide, ker vanj ne mešajo ničesar. Iz ene cele njive konoplje lahko pridelajo največ pet litrov tega olja. »Za domačo uporabo smo začeli izdelovati konopljino kremo, ki je vsestransko upo- rabna. Izdelam jo iz čebeljega voska, aloe vere, konopljinega in jojobinega olja ter eterične- ga olja cimeta. Tega dodam za prijeten vonj,« o idejah, ki se kar vrstijo, pripoveduje zeliščarka. Izdeluje tudi mare- lične, jagodne in slivove mar- melade. Učenje zdravih navad Največ proda čajnih meša- nic. »Ljudje na stojnici radi poklepetajo, povprašajo, tudi kaj povedo. Tisti, ki kupujejo na spletu, ponavadi že imajo informacije ali se pozanimajo po elektronski pošti.« Izdel- ke kmetije pod Šmohorjem lahko kupite v trgovini Kat- ka, Ticu Laško, prodajalni kmetijske zadruge v Rimskih Toplicah. »Zdravilišče mi je ponudilo, da lahko prodajam pri njih, kar sem v času pred epidemijo tudi počela. Proda- jala sem v preddverju v Ther- mani, v času tekem v dvorani Tri lilije. Prodajala sem tudi v Vojniku.« Prodaja še v doma- čem kotičku na zgornjem vrtu Savinje v Laškem, vsak prvi petek tudi na laškem sejmu. Septembra namerava ob so- botah izmenjaje prodajati na tržnicah v Velenju in Celju, in sicer eno soboto na eni, drugo na drugi. V načrtu ima izdajo knjižice, v kateri bodo opisana zelišča. »Tako bom imela pripomoček, ki ga bom lahko izročila stran- ki, ker na izdelkih ne sme biti napisano, za kaj pomagajo.« Silva Kajtna Poženel ima ves čas pred očmi naravo in dobre odnose. »V naši dru- žini smo naravnani tako, da pazimo na okolje. Tudi otroke vzgajam z zavestjo, naj pazijo na naravo, pri čemer nakupu- jemo s svojo vrečko, ločujemo odpadke. Skušamo zdravo ži- veti. ›Fajn‹ se imamo in se iz- ogibamo stresnim situacijam. Negujemo pristne stike z ljudmi. Družimo se z ljudmi, ki so podobno naravnani. Tudi so- sedje so prijazni.« Foto: Andraž Purg – GrupA Št. 31, 5. avgust 2021 ZELIŠČNI ČAJI 35 »Ob vsakem požirku čaja me spreletijo spomini, kako smo z otroki nabirali zelišča, kako smo jih sušili, pospravili, pripravili mešanice in jih pakirali. V vse te postopke je vtkano veliko potrpljenja, predanosti in ljubezni do vsega, kar nam ponuja narava. V naravi se počutimo varno, sproščeno, kot doma.« »Nekoč me je na stojnici obiskal gospod, ki se je ukvarjal z gojenjem kanarčkov. Povedal mi je, da je ptiče hranil s semeni konoplje. Noben mu ni zbolel ali umrl niti med prevozom v tujino. Vsi so ga spraševali, s čim jih hrani, a je takrat to skrivnost obdržal zase.« Kmetija pr' Kofetl ima zelo lepo urejeno spletno stran, s pomočjo katere tudi prodaja svoje izdelke. Pri tem sta imeli glavno vlogo hči Michelle in njena srednješolska prijateljica Patricija. Najstarejša hči skrbi tudi za družabna omrežja. »Upam, da boste tudi vi doživeli vsaj kanček moje radosti, ko si boste privoščili skodelico čaja nekje v toplem in varnem zavetju.« 36 TURIZEM Št. 31, 5. avgust 2021 Dubrovnik za en dan Naj trenutki doživetja svetovnega bisera trajajo in trajajo Znan rek, da prvega ne pozabiš nikoli, je bil moje glavno vodilo, ko sem pred kratkim imel priložnost, da sem prvič obiskal Dubrovnik, znamenit hrvaški turistični biser pod zaščito Unesca, magnet za obi- skovalce iz vsega sveta. Ta rek sem imel v mislih od pristanka na letališču Čilipi, ki je približno 20 kilo- metrov oddaljeno od Dubrovnika, do poleta nazaj pro- ti Ljubljani. Še zlasti zato, ker je bilo treba Dubrovnik zaužiti in doživeti v enem samem dnevu, od zgodnjih jutranjih ur do poznega večera. To doživetje, čeprav v tako kratkem času, je bilo res nepozabno. ROBERT GORJANC Druga impresija, ki si jo bom zapomnil, je, da je kar neverjetno, kako veliko si je mogoče ogledati ob dobro organiziranem študijskem obisku, kot ga je za novinarje pripravila Turistična agencija Palma ob začetku rednih čar- terskih poletov za svoje goste v Dubrovnik. Ko smo se z avtobusom bli- žali mestu, je Romana, izje- mna slovenska turistična vo- dnica, ki jo je ljubezen pred tremi desetletji pripeljala v Dubrovnik, opozorila, naj ne zamudimo pogleda na mor- da najbolj znamenito veduto mesta, na najlepši pogled na obzidje, ki je zaščitni znak Dubrovnika. Na srečo sem sedel pri oknu in sem lahko v miru občudoval ta pogled ter čakal na najboljši položaj za fotografijo. Ujeti, podoživeti ta trenutek, tisti prvi pogled na svetovno znamenitost, je res nekaj nepozabnega, en- kratnega. V tem duhu, v čim bolj osredotočenem zaznavanju najimenitnejših ikon slavne- ga mesta, so minevale minute in ure enega dne v Dubrov- niku. Stradun, kot ga nismo poznali Priznam, nekoliko druga- če sem si predstavljal tisto najbolj želeno mesto ogleda, Stradun, znamenito prome- nadno ulico. Na fotografijah in na televiziji se mi je zdela neskončno dolga, morda za- radi množic, ki so jo vedno oblegale. Iz preteklosti se ne spomnim, da bi kdaj na ka- kšni fotografiji to ulico videl prazno kot zdaj, ko sem jo v zgodnjih dopoldanskih urah prvič imel priložnost videti v živo. Sonce res pripeka, pra- vega zavetja sence ni, a da ni več ljudi na Stradunu, so krivi drugi razlogi. Predvsem to, da se mesto šele turistično pobira po vseh posledicah, ki jih v več kot letu pustil izbruh koronavirusa. Pozno popoldne in zvečer je podoba Straduna vendar- le drugačna, sprehajalcev je mnogo več, a to je še daleč od tistih značilnih podob nekoč. Potem ko smo se ob uvodnih razlagah vodnice na sprehodu po praznem Stradunu uspeli prebiti čez pripeko, je prijalo nekaj osvežitve v restavraciji Arsenal, kjer so gostitelji iz mestne uprave in turistične skupnosti Dubrovnika ter vodstvo Palme pripravili no- vinarsko konferenco. Čudovit pogled iz restavracije na ma- rino ob obzidju, še eden za v album dragocenih trenutkov, je nekoliko pregnal začetno utrujenost in posledice krat- kega spanca zaradi zgodnjega leta v Dubrovnik z brniškega letališča. Duh slavne zgodovine Obisk dubrovniškega ob- zidja je ponudil pravo gale- rijo mikavnih pogledov na znamenite utrdbe, kot je na primer Lovrijenac, ki je tudi eno od prizorišč gledaliških predstav na Dubrovniških poletnih igrah. Tudi pogled na sinje jadransko morje z obzidja očara, prav tako na znamenite mestne plaže ob obzidju in na bližnji zašči- teni otok Lokrum (o obisku tam ob drugi priložnosti) … Že samo hoja po obzidju, ki je sinonim veličastne zgodo- vine mesta, je izjemno doži- vetje, kljub temu da je son- ce neusmiljeno. Zakladnica navdušujočih prvih vtisov je torej že zelo polna, a to še zdaleč ni vse. Ko se spustimo z vrha ob- zidja v ozke uličice, so preho- di skozi odseke sence pravi balzam. Voda je najbolj dra- gocena dobrina, pravo tekoče zlato. Lep odmerek senčnega zavetja ponudi obisk knež- je palače, nekoč sedež vla- de in domovanje voditeljev Dubrovniške republike, da- nes prostor, kjer je umeščen kulturnozgodovinski muzej mesta. Ta ponuja bogato razstavno gradivo, ki priča o vznemirljivi zgodovini Du- brovnika. Dragocen je bil tudi trenu- tek, ko nam je vodička Roma- na namenila prosto. Takrat sem rad opazoval utrip tega čudežnega mesta, ljudi, ki so sproščeno srkali kavo na kateri od teras, gospo, ki je zalivala rože, turiste, ki so na kartah Dubrovnika iskali novo tarčo za svoj obisk … V tej sestavljanki dneva sta približno dve uri, ki smo ju namenili za obisk otoka Lokruma, do katerega je mogoče pripluti s turistično ladjico, kot sem napovedal, izpuščeni. Ta otok je tako edinstven in čudovit, da si zasluži svojo zgodbo. Dih jemajoči pogledi Na vrsto je prišel obisk vzpetine Srđ (nadmorska višina 412 metrov), do kate- re se je mogoče pripeljati z gondolo. Že vožnja z njo je zelo mikavna, že ob tem je mogoče uživati v panoram- skih pogledih. Na hribu je z razgledne točke zares pre- krasen pogled na Dubrovnik, na obzidje, stari del mesta, otok Lokrum, priobalno za- ledje mesta … Rekel sem si: »Samo stoj in glej, glej … Uje- mi, zajemi te trenutke, naj trajajo …« Žal se je bilo z gondolo tre- ba vrniti v mesto, naš dan v Dubrovniku se je počasi izte- kal. Zajemanje zadnjih vtisov po ozkih stopničastih ulicah je bilo tako še bolj intenziv- no. Sledil je še zadnji spre- hod po že precej bolj polnem Stradunu. Pri Pilah, enem od vhodov v stari del mesta skozi obzid- je, kjer smo začeli naš obisk svetovne znamenitosti, smo ga tudi sklenili. Avtobus je čakal, da nas je popeljal še na krajši postanek in večerjo v bližnji Cavtat (tudi o tem znanem manjšem turistič- nem kraju morda kaj več ob kateri drugi priložnosti), po- tem je s Čilipov sledil le še let proti Ljubljani. Prepričan sem, da to ni bil moj prvi in zadnji obisk Du- brovnika. Sprehod po Stradunu, ki je bil konec junija daleč od nekdanjih gneč … … več ljudi kot na ulici je bilo na terasah lokalov, ki so ponujali tudi prijetno senco. Št. 31, 5. avgust 2021 TURIZEM 37 Mikaven pogled na marino iz restavracije Arsenal Utrdba Lovrijenac, tudi prizorišče gledaliških predstav Dubrovnik znotraj obzidja in izven njega »Ne damo tiramoli!« Lokalni prebivalci so odločno nasprotovali predlogu odloka, po katerem bi bilo v mestu pre- povedano na prostem sušiti perilo na vrvi, ker naj bi s tem kazili turistično podobo mesta. Oblasti so prebivalcem prisluhnile in umaknile odlok. Mestna plaža ob obzidju Pred knežjo palačo Gneč kot pred pandemijo si v Dubrovniku ne želijo več V zadnjih letih pred pandemijo koronavi- rusa je Dubrovnik beležil izjemno rast števila turistov, kar je bilo posledica prihodov poseb- nih čarterskih letal ameriških in britanskih turistov, križark … K velikemu porastu obi- ska je prispevalo tudi, da je bil Dubrovnik prizorišče snemanja znamenite televizijske serije Igra prestolov. A promocijski učinki so bili za Dubrovnik že kar pretirani. Množičen obisk domačih in tujih turistov je povzročil nasičenost starega mestnega jedra, velike gneče na Stradunu in drugih mestih, nezadovoljstvo lokalnega prebival- stva, prometni nered, posledice za okolje … Vodstvo mesta se je tako že pred epidemi- jo odločilo za spremembe v turistični politiki in za razvoj v smeri trajnostnega turizma, ki ne temelji na množičnem obisku in upo- števa tudi vrednote lokalnega prebivalstva, za katerega je prekomeren turizem moteč. Vodstvo mesta Dubrovnik je zato začelo kampanjo Spoštuj mesto in sprejelo ukrepe, s katerimi poskuša obvladovati turistične tokove, na primer tudi z boljšim usklajeva- njem števila prihodov gostov s križark, iz turističnih avtobusov in posameznih dnev- nih obiskovalcev, ki si želijo ogledati zgo- dovinsko jedro. Mestna uprava je uvedla tudi aplikacijo, ki deluje na podlagi umetne inteligence in z algoritmom omogoča predvidevanje števila prihodov gostov na določen dan ali v delu dneva ter napoveduje raven obremenjenosti starega mestnega jedra, morebitne gneče … Takšni podatki so lahko napotek turistom, da načrtujejo svoj obisk, koristni so tudi za lokalno prebivalstvo. Paradoksalno je k uresničevanju ciljev trajnostnega turizma pripomogla tudi pan- demija, ki je dubrovniški turizem hkrati tudi vrgla na kolena. »Brez turistov in dela smo ostali čez noč, posledice za našo dejavnost so bile zelo hude,« je povedala vodička Ro- mana. Dubrovnik seveda živi predvsem od turiz- ma in tako bo tudi ostalo, a skrajnih podob množičnega turizma pred pandemijo si v mestu ne želijo več. 38 ŽIVALSKI SVET Št. 31, 5. avgust 2021 Poletno varstvo hišnih ljubljenčkov Mi na morje, kam Priprave na dopust so lahko za tiste, ki imajo doma živali, precej stresne, če nimajo varstva zanje. Tudi na to je treba pomisliti že pred nakupom ali posvoji- tvijo živali. Vedno več lastnikov pse sicer vzame s seboj na počitnice, saj je tudi ponudba, kjer omogočajo tovrstno skupno bivanje, vedno večja. Načrtovanje takšnih počitnic je seveda bolj zahtevno in mnogi se raje odločijo ter odpotujejo sami, sploh če gre za daljšo pot. V tem primeru je še posebej dobrodošla pomoč sorodnikov ali prijateljev, ki doma poskrbijo za žival v času odsotnosti lastnikov. TATJANA CVIRN pa pes in mačka? A vsi nimajo te sreče in se zato morajo odločiti za ponudbo plačljivega varstva oziroma za storitve pasjega ali mačjega hotela. Nekateri ponujajo tudi oskrbo živali na vašem domu, a večinoma je treba žival za nekaj časa pripeljati k začasnim skrb- nikom. Ti poskrbijo, da ima pes primerno oskrbo in da ni osamljen. Ker je tovrstna ponudba po Sloveniji kar pestra, je dobro preveriti, kam boste dali svojo žival. Trije ponudniki s Celjskega, s katerimi smo se pogovarjali, opravljajo to svojo dejavnost že nekaj časa in imajo svoj krog strank, ki jim zaupajo. Zooaza: zaupanje je pomembno Pred približno desetimi leti sta Miha Bricelj in Ivi- ca Žuželj sredi Kozjanskega parka, v bližini Podsrede, uredila pasji hotel Zooaza, ki je odprt vse dni v letu. Družina se je najprej ukvar- jala z vzrejo psov, a ima zadnje čase le še pozimi kakšno leglo. Več je hotel- skih in frizerskih storitev. »Ko so mladiči naše vzreje šli od doma, so nas lastniki klicali, ali bi lahko psi pri nas preživeli dopust, in tako se je začelo. Podobno je bilo pri pasjem frizerstvu. Nega pri dolgodlakih pasmah je nujna, zato sem šel na tečaj in dejavnost se je širila,« razlaga Miha Bricelj. V teh vročih dneh so psom na voljo udobni hlajeni pro- stori, ki so pozimi ogrevani. Psi imajo na voljo tudi velik ograjen vrt za gibanje. Hotel sprejema pse in občasno ka- kšno muco, če jo imajo lastni- ki še poleg psa. »Mislim, da je za mačke to sicer velik stres,« pravi sogovornik, ki s psi še ni imel večjih težav. Ljudje jih pripeljejo z različnih koncev Slovenije. »Reklame nimamo, bolj gre za informacijo od ust do ust. Zaupanje je več vredno kot karkoli drugega. Če nam lastnik ne zaupa, tudi kuža to čuti,« pravi Bricelj, ki želi spo- znati psa pred namestitvijo v hotel. »Zgodilo se je že tudi, da sem ugotovil, da pes ni pri- meren za hotel. Če se kuža ves teden ni navadil na nas, nima smisla, da se oba mučiva.« Na obisk hotela je zadnje leto vplivala epidemija, saj so bile stalne stranke celo leto odsotne, kar se je poznalo pri psih, ki so medtem malo pozabili na hotelsko okolje. Tudi pozimi polno Razlogi, zakaj se nekdo od- loči pripeljati psa v hotel, so različni. »Če ima nekdo do- bermana, ki se ga vsi bojijo, ga med dopustom raje pripelje k nam. Drugi so povedali, da so imeli v apartmaju zagotovljen Miha Bricelj: »Prva dva dneva tekam za vsakim novim psom in opazujem njegove iztrebke, ali nima morda driske zaradi nervoze. Sosed me gleda in se čudi … A to je nujno, če resno jemlješ svoje delo.« prostor za psa, česar so bili zelo veseli, a ko so z njim pri- šli na plažo, so opazili, da lju- dem to ni bilo všeč. Tako so ga lastniki vozili na plažo samo zvečer, medtem ko je bil revež ves dan v apartmaju, kar zanj gotovo ni bilo v redu, zato so ga naslednjič raje pustili pri nas,« našteva razloge lastnik pasjega hotela. Strankam tudi omogoči, da lahko svojega psa spremljajo celo s pomočjo vi- deonadzora. »Ta je bil mišljen za nas, da lahko opazujemo Miha Bricelj je tudi pasji frizer. Prostori Zooaze so živahnih barv. psa, kako se obnaša. Nato sem to možnost ponudil tistim, pri katerih sem opazil, da niso najbolj zaupljivi. Bili so vese- li, da lahko spremljajo psa na ta način.« To je pomembno tudi zara- di varnosti psov, pravi sogo- vornik in dodaja, da si pri tem delu ne more privoščiti, da bi šlo kaj narobe. »Enkrat se je sicer zgodilo, da je pes ušel, ko smo imeli delavce pri hiši in niso zaprli vrat, a ko je pes ugotovil, da ne ve, kje je, je sam prišel nazaj. Očitno mu je bilo pri nas v redu, sicer se ne bi vrnil,« pove Miha Bricelj v smehu. K njemu že vsa leta prihajajo tudi gostje iz Term Olimia, saj lahko imajo na ta način psa v bližini. Zanimi- vo je, da je za novo leto hotel celo bolj poln kot poleti. »Pri nas je takrat mir, saj že vrsto let v kraju na srečo ni novo- letnega ognjemeta, ki živali sicer zelo vznemiri.« Foto: arhiv NT (Andraž Purg – GrupA) V Zooazi stane dnevna oskrba od 15 evrov naprej, za majhne pse je cena nižja, za stalne stranke prav tako. Za igro na prostem je v zelenem okolju Kozjanskega dovolj prostora. Beli srčki: veliko časa in pozornosti Katja Tuš, ki ima v Celju varstvo muc in psov Beli srčki, se je s to dejavnostjo začela ukvarjati, potem ko je že vrsto let prej sodelo- vala z različnimi društvi za pomoč zapuščenim živa- lim ter imela doma muce v oskrbi v tako imenovanem začasnem skrbništvu vse do njihove posvojitve. V največ primerih je šlo za zavržene mlade muce, za katere je kot za svoje skr- bela v sodelovanju z Mačjo hišo. »Kot prostovoljka sem tako delovala kar nekaj let in skrbela za številne muce, pre- den so našle domove. V tem času sem nabrala ogromno izkušenj pri delu z mačka- mi. Nemalo posvojiteljev me je spraševalo, komu bi lahko zaupali svojega mucka od od- hodu na dopust. In tako sem videla, da obstaja potreba po tovrstni storitvi, zato sem odločila, da bom poskusila. Tako že od leta 2014 sprej- mem v varstvo večinoma muce, a tudi manjše pse in ostale hišne ljubljenčke,« je pojasnila Katja Tuš. Skrb za zdravje in zadovoljstvo Varovancem nudijo Beli srčki nadstandardno varstvo. To pri mucah pomeni, da ne združujejo živali iz različnih gospodinjstev, ampak ima vsaka svojo sobo, ki je po- vezana z bivalnimi prostori začasne skrbnice. »Mačke se tako lahko družijo z nami in nikoli niso zaprte v kletki. Na voljo imajo visoka mačja drevesa za plezanje, različne prostore za počivanje, tune- le za igranje in druga mačja interaktivna igrala ter seveda osnovne stvari, kot sta poso- da s svežo vodo in hrano ter mačje stranišče. Zaradi nara- ve dela je pri nas skoraj vedno nekdo doma, tako da imajo tudi stalno človeško družbo in nadzor,« pojasnjuje sogo- vornica koncept delovanja in dodaja, da lahko istočasno Katja Tuš: »Pri nas smo imeli že vse – od najbolj živahnih muckov, ki so plezali na omare, švigali sem in tja, premetavali stvari po omarah, nekateri grizli kable, skakali na kljuke in sami odpirali vrata, do najbolj boječih, ki smo se jim morali še posebej posvetiti, da so izgubili strah pred nami in so nato sproščeno pri nas do konca preživeli svoj ›dopust ‹.« sprejme največ štiri muce iz različnih gospodinjstev. Mačke težje prenašajo se- litev kot psi, s čimer se stri- nja tudi Katja Tuš. Za vsako mačko je to stres, za nekatere večji, za druge manjši. Večina mačk potrebuje dan ali dva, da se navadi na novo oko- lje. »Trudimo se, da je stres zanje čim manjši, da pridno jedo in redno opravljajo svoje potrebe. Čeprav mnogi meni- jo drugače, so mačke precej občutljiva bitja in pogosto ne- razumljena, ko gre za njihovo odvisnost od človeka. Zato se z njimi veliko ukvarjamo, saj jih obožujemo, a tudi zato, ker s tem, ko jih sprejmemo v svoj dom, prevzamemo ve- liko odgovornost, da ostane- jo zdrave in zadovoljne. Pri mački je znak za alarm, da je mogoče nekaj narobe, že to, da en dan ne je,« opozarja ljubiteljica živali, ki se trudi z odgovornim odnosom po- magati tako njim kot njihovim lastnikom. Št. 31, 5. avgust 2021 ŽIVALSKI SVET 39 Pri Daši in prijateljih poskrbijo tudi za mačke in druge živali. Daša in prijatelji: znanje in izkušnje Celjanka Daša Verbovšek ponuja varstvo v svojem ho- telu za hišne živali Daša in prijatelji. Pravi, da ima ve- čino poletnega časa zasede- ne vse zmogljivosti, in sicer lahko na kmetiji v Šmar- tnem v Rožni dolini name- sti 17 psov ter v hiši v Celju še deset psov in osem mačk ter ostalih živali. Pri oskrbi ji pomagajo starši, saj so vsi v družini oskrbniki živali. Veliko ima stalnih strank, ki morajo pravočasno rezervirati namestitev, da dobijo prostor. »Ko rezervirajo dopust zase, morajo še pri meni preveriti, ali je takrat prostor. Še bolje je obratno,« pravi v smehu Daša Verbovšek, ki je to svojo de- javnost dodala k vsemu, kar je že sicer počela na podro- čju kinologije. »Pred leti sem se odločila za hotel, ko sem videla, kakšna je ponudba v Sloveniji. Želela sem ponuditi nekaj boljšega. Imela sem vi- zijo, da se bodo psi družili, da bodo lahko tekali po parceli.« Našla je kmetijo v Šmartnem, kjer imajo psi veliko prosto- ra. Mnogi lastniki živali se na- mreč bojijo, da bo pes vse dni zaprt v boksu brez ustrezne pozornosti, Daša jim zagota- vlja vse, kar potrebujejo. Žal je njene številne načrte ustavila »korona«. Daša Verbovšek: »V Šmartnem imamo dva velika travnika, kjer divjamo, se igramo miselne igre, psi so lahko spuščeni brez povodca, česar večinoma ne poznajo. Včasih na koncu sploh ne želijo nazaj domov …« Tu ni hitrega zaslužka Vsaj teden pred prihodom v pasji hotel začne Daša spo- znavati psa. Kuža jo tako spo- zna in se navadi na novo oko- lje. Sogovornica ugotavlja, da so izkušnje dobre. »Hitro vi- dim, ali se bo pes ujel z osta- limi. Že ko stopi skozi vrata, mi je jasno, kakšen je.« Vse živali morajo biti re- dno cepljene, preden pride- jo. Zaupajo ji lastniki iz cele Slovenije, običajno vidijo ob- jave na Facebooku ali o njej izvedo od drugih lastnikov. Ponudbe varstva živali je v Sloveniji sicer kar precej, pravi sogovornica, vpraša- nje je, kako kakovostna je. »Nekateri mislijo, da lahko na hitro kaj zaslužijo in da lahko vsak opravlja to delo, če ima rad živali. A ni tako Za oskrbo psa je pri Daši in prijateljih treba odšteti 15 evrov na dan, če lastniki prinesejo s seboj hrano, za muce pa je 8 evrov na dan. Daša Verbovšek ima v Šmartnem v Rožni dolini veliko prostora za kakovostno bivanje štirinožcev. enostavno, treba je imeti ve- liko znanja in izkušenj. To je velika odgovornost, psi se lahko stepejo, poškodu- jejo …, predvidevati moraš marsikaj.« Njene izkušnje so kljub njeni mladosti zelo bo- gate, saj je prvega psa dobila pri sedmih letih in in z njim začela hoditi na razstave, od takrat se ukvarja s kinologi- jo in je usposobljena tudi za vzgojo in socializacijo psov ter za delo s psi v terapevtske namene. Prav področje vzgo- je psov ima pri nas po nje- nem mnenju veliko pomanj- kljivosti. »Želela bi, da bi bila zakonodaja bolj stroga in bi od lastnikov psov zahtevala, da bi imeli osnovne izpite za vodenje psa. Vsak kuža bi moral biti socializiran in bi moral imeti osnovno vzgojo, a pri večini ni tako.« Foto: osebni arhiv Pisana druščina Dašinih varovancev Če mačke težko prenašajo selitev, če je lastnik odsoten le krajši čas ali ima več muc, oskrbuje Katja Tuš te živali na domu, in sicer na obmo- čju Celja. »To pomeni, da se z lastniki dogovorim za obi- ske na domu v času njihove odsotnosti. Takrat poskrbim, da dobijo živali hrano in vodo ter očistim njihova stranišča. Z mucami se tudi poigram.« Foto: osebni arhiv Cena namestitve pri Be- lih srčkih je 11 evrov na noč. Oskrba živali na domu znaša od 10 evrov za obisk, odvisno od oddaljenosti. Dva »počitnikarja« pri Belih srčkih: Harry in Pika 40 ZABAVA Št. 31, 5. avgust 2021 »Nisem še srečal normalnega rokometnega vratarja in bobnarja. Slednji celotno življenje gleda pevca v zadnjico in si želi, da bi bil na njegovem mestu. Rokometni vratar pa tisočkrat dobi žogo v obraz ali moda. Ne more biti normalen.« »Vsi smo hodili na košarkarske tekme Borca. Tekmovali smo, kdo bo udaril sodnika. Tega si ni izmislil Zoran Predin. Hotel sem prirediti humanitarni koncert zanj, saj je bil strogo kaznovan.« »Prišel sem s kitaro in pred dvajset tisoč ljudmi zapel Ravnodušan prema plaču. Občinstvo je zelo dobro sprejelo, kar smo storili, čeprav gre za težko pesem. In potem smo na celotni turneji koncerte začenjali s to skladbo.« Pogovor z glasbeno legendo Boro Đorđevićem »Umrli bomo na odru, samo da koncert uspe!« Za Ribljo čorbo, ki je začela leta 1978 udrihati s prodornimi besedili in z udarno glasbo, je epska roke- nrol zgodovina. Skupino je vodil in jo še vodi Borisav Bora Đorđević, ki ne zna natančno pojasniti, zakaj se je Riblji čorbi uspelo znajti v neverjetni gneči kako- vostnih glasbenih skupin v začetku osemdesetih let. Pravi, da je bila Čorba pač drugačna. In res je bila. S svojimi stavki je bil zelo izzivalen. Kot se za rokerja in tudi pravega pesnika spodobi, je bil večini vladnih struktur trn v peti. Ko je dobre volje, piše ljubezenske pesmi, ko je slabe, je tema globoka država. Njegova tretja žena Dubravka Milatović je Ljubljančanka. V naši prestolnici živita osem let. DEAN ŠUSTER »Na Celje me vežejo lepi spomini, zadnji koncert na Špici je bil dober, sobotni bo še precej boljši. Dušan je plakate polepil po celotni Sloveniji, strah me je, da bo ›komunali‹ plačal kazen,« je Bora Đorđević razlagal prej- šnji teden v celjski čolnarni. »Tudi na to sem pripravljen,« se je vmešal Dušan Konda, »šef« Špice. »Med koronskim obdob- jem smo izgubili Mišo Ale- ksića, ki je nenadomestljiv. Poldrugo leto nismo nasto- pali. Potem smo pridno va- dili in zaigrali na Arsenalfe- stu v Kragujevcu pred osem tisoč ljudmi. V Skopju jih je bilo pet tisoč, v Inđiji štiri tisoč. Igrali bomo v Bitolju, iz Celja gremo v Črno goro.« Govoril je, kot da nima te- žav. A jih, žal, ima. Najbolj je očitno, da ga noge ne ubo- gajo kot nekoč, zato se med koncerti naslanja na visok stol. Toda Bora je bister, ima spretne roke, kar je dokazal na Špici, ko je zaigral na ki- taro, in ima še vedno odli- čen glas. Zapel je Lutka sa naslovne strane. Ko je bilo konec predstavitve za me- dije, je pogledal na telefon, kako gre Novaku Đokoviću: »Dobro je, Nole bo odpihnil Nišikorija.« Trenutno naj- boljši teniški igralec sveta je dejal, da se na dvoboje pri- »Pristopijo ljudje, se že vnaprej opravičijo, ker motijo, vljudno vprašajo, ali se lahko fotografirajo z menoj. V Srbiji? »Pa kje si, pi … ti materna, pridi sem, da se slikamo!« To je poglavitna razlika v značajih, ki sta oba po svoje lepa.« pravlja ob poslušanju glasbe Riblje čorbe. Izjemno priljubljeno pe- sem Ostani đubre do kra- ja in pravzaprav tudi vse ostale iz tistega obdobja ste peli z zelo hripavim glasom. Drži? Producent je želel, da zve- nim kot Joe Cocker, tako je bilo tudi pri pesmi Lut- ka s naslovne strane. Tudi na drugem albumu je bilo tako. Potem sem se odločil, da bom pel – recimo temu – normalno. Res je tudi, da sem imel polipe na grlu. Po operaciji se mi je povečal razpon glasu. Ste, ko ste pisali pesem Ostaču slobodan, morda živeli v iluziji, da se ne boste nikoli vezali? Morda, to svobodno raz- mišljanje sem si lahko pri- voščil. No, zdaj sem vezan tretjič. To bo povsem dovolj. Čačka, vašega rodnega mesta, se spominjamo po odličnih košarkarjih, vi pa ste bili rokometni vratar … Samo norci so lahko roko- metni vratarji. In bobnarji. Nisem še srečal normalne- ga rokometnega vratarja in bobnarja. Slednji celotno življenje gleda pevca v za- dnjico in si želi, da bi bil na njegovem mestu. Rokome- tni vratar pa tisočkrat dobi žogo v obraz ali moda. Ne more biti normalen. Kasneje sem postal nogometni vra- tar. Bil sem najstarejši igra- lec v beograjski podzvezi, pri FK Pekar. Najprej sem bil četrti vratar moštva, a sem napredoval. En vratar je odšel v zapor, drugi na služenje vojaškega roka in postal sem prva rezerva. Ste poznali Dragana Ki- čanoviča, Radmila Mišo- vića, Dragana Arsića in ostale košarkarje iz Čačka, s katerimi so se na igrišču srečevali tudi najboljši celjski košarkarji? Seveda, kako jih ne bi. A Kičanović ni začel igrati pri Borcu, temveč pri drugoli- gaškem Železničarju. Vsi smo hodili na tekme Bor- ca. Tekmovali smo, kdo bo udaril sodnika. Tega si ni izmislil Zoran Predin. Ho- tel sem prirediti humani- tarni koncert zanj, saj je bil strogo kaznovan. V Čačku Št. 31, 5. avgust 2021 ZABAVA 41 so bila takšna dejanja del folklore. »Pustite sodnika, pustite sodnika … Jaz ga bom!« In potem bum. Seve- da le v primeru, če je slabo sodil. Kičanović je zablestel v reprezentanci, medtem ko Radmilo Mišović ni, čeprav je bil večkrat najboljši stre- lec jugoslovanske lige. Ko so ga, ko je bil že v letih, povabili na reprezentančne priprave, ni zdržal več kot dva dneva. Pogrešal je Ča- čak, Moravo, ribolov … Tu so bili še Farčić, Arsić, An- drić, Androić, Đukić, Živko- vić, tudi Željko Obradović. Peti album se je imeno- val Večeras vas zabavljaju muzičari koji piju. Vi ste bili glasbeniki, ki ste pili? Precej je bilo takšnih pri- ložnosti … Tekst je napisal Momčilo Bajagić. V mislih imam sicer pe- sem Ravnodušan prema plaču. Predstavljala je manjši šok. Kako ste bili razpoloženi, ko ste dobili idejo? Lahko bi rekel, da ne prav dobro. Najbrž je ne izvajate re- dno na velikih koncertih, čeprav sem zasledil, da ste to vseeno naredili v nabito polni beograjski Areni leta 2009. Bil je velik šok. Prišel sem s kitaro in pred dvajset ti- soč ljudmi zapel Ravnodu- šan prema plaču. Občinstvo je zelo dobro sprejelo, kar smo storili, čeprav gre za težko pesem. In potem smo na celotni turneji koncerte začenjali s to skladbo. Kmalu je sledila Pogle- daj dom svoj anđele. Samo enkrat v življenju se zgodi, da napišeš takšno pesem. Za takšno stvar ni recepta. Ljudi ste zadeli neposre- dno v srce in dušo. Ste jim dali vero v prihodnost? Upam, da. Če ljudje bese- dilo razumejo kot opomin, potem bodo želeli popraviti »Če ljudje besedilo pesmi Pogledaj dom svoj anđele razumejo kot opomin, potem bodo želeli popraviti krivične zadeve.« krivične zadeve. Na albumu Osmi nervni slom sta se pojavili Am- sterdam in Nemoj da ideš mojom ulicom. Ste hoteli malce zabave? Ne, pri meni ni preračuna- vanj. Nisem želel napraviti uspešnice. Za vsako pesmijo je zgodba. Ko sem v Čačku hodil v šolo, sem moral sko- zi določeno ulico. In tam me je čakal tip, ki me je vedno vprašal, zakaj hodim po nje- govi ulici. In vselej sva se stepla. To se je ponavljalo nekaj let. Vas je kdaj ujezil tudi obiskovalec koncerta? Enkrat se je tudi to zgo- dilo, v neki vasi. Bil je pun- ker, žalil me je. Odvrgel sem mikrofon in skočil z odra … »Nisam dripac i probi- svet, i ni zbog čeg nije me stid, imam svoj mali svet i oko njega kineski zid.« (Nisem neotesanec in po- stopač, ničesar se ne sra- mujem, imam svoj mali svet in okoli njega Kitajski zid). Ste to vi? V vsaki pesmi sem jaz. Ali gre za umetniško resnico ali dejansko resnico, je že dru- ga stvar. Mislim, da je zgo- raj napisano podobno moji osebnosti. Cenjena kolegica me je spomnila na kavarno Sun- ce v Beogradu … Da, seveda. Ta je bila del »bermudskega trikotnika«, ki sta ga tvorila še Lipa in Grmeč. Blizu je bila še Zora. To so bile dobre ka- varne. Priznam, pogrešam Beograd, še zlasti v zadnjem letu in pol. Krasno se imam v Sloveniji. Obstajajo dolo- čene razlike. Bom navedel eno. Pristopijo ljudje, se že vnaprej opravičijo, ker mo- tijo, vljudno vprašajo, ali se lahko fotografirajo z menoj. V Srbiji? »Pa kje si, pi … ti materna, pridi sem, da se slikamo!« To je poglavitna razlika v značajih, ki sta oba po svoje lepa. In vzdušje na zadnjih koncertih? Prava norišnica. Ne vem, kaj se dogaja. Dejstvo je, da smo krvavo vadili, zato da bo naša, pogojno reče- no, vrnitev čim boljša. Bili smo zmagovalni. Upam, da bomo tako nadaljevali. Pa saj sploh ne dvomim. Du- šan (Konda, op. p.) je pra- va duša, to pove že njegovo ime. Vso energijo je vložil v ta koncert. Ne smem ga razočarati. Sovražim, če nekdo reče, da je oddelal koncert. Mi bomo umrli na odru, samo da bo koncert uspel. Mi ne delamo razlik, enako se potrudimo v Celju, Slovenskih Konjicah, Preva- ljah, New Yorku, Londonu, Sidneyju, Los Angelesu. To nas razlikuje od drugih. Vesel sem, da sem ohranil glas, svoj visoki tenor. Zavidal sem vam, nekaj sošolk je bilo noro zalju- bljenih v vas. To smo delali namerno. Šalim se. Toda če dekle hoče na naš koncert, potem jo fant mora peljati. In ob- činstva je vedno več. Drži, kajne? Takrat ni bilo mobilnih telefonov in računalnikov. Kaj vse vas je čakalo v po- štnem nabiralniku od obo- ževalk? Marsikaj … Zanimiva je druga zgodba. V stanova- nju slišim zvonec, odprem vrata in tip me vpraša, ali ga poznam. Rečem mu, naj mi osveži spomin. Manijak pa pravi, da je on napisal vse moje pesmi. »Mi ne delamo razlik, enako se potrudimo v Celju, Slovenskih Konjicah, Prevaljah, New Yorku, Londonu, Sidneyju, Los Angelesu. To nas razlikuje od drugih.« »Ko sem v Čačku hodil v šolo, sem moral skozi določeno ulico. In tam me je čakal tip, ki me je vedno vprašal, zakaj hodim po njegovi ulici. In vselej sva se stepla.« »Dejstvo je, da smo krvavo vadili, zato da bo naša, pogojno rečeno, vrnitev čim boljša. Bili smo zmagovalni. Upam, da bomo tako nadaljevali. Pa saj sploh ne dvomim.« Dušan Konda in »njegovi« koncerti na Špici Tudi Tina, Beni in špica Gogi – sama Nekdanji vrhunski veslač Dušan Konda, ki je bil v kajaku opazen v disciplini spust, je ob garanju v ledeno mrzli Savinji večere preživljal ob poslušanju roka, ki ga obožuje. Ko čolnarne ni bilo oziroma je bila na Špici zgolj baraka, je začel uresničevati svojo željo glede organizacije koncertov. DEAN ŠUSTER Privabil je ogromno kako- vostnih skupin, zdaj pravi, da je pred njim višek lastne- ga opusa. Kako se spominjate za- četkov in kasneje večjih prireditev? Zelo dobro se spominjam prvega velikega koncerta. Pripravili smo ga pred 29 leti, avgusta 1992. V Celju je bilo Prljavo kazalište. Že tedaj je bil velik, cenjen bend. V štirinajstih dneh, kar se mi dandanes zdi ne- mogoče, sem se dogovoril z vodjo skupine Jasenkom Houro. Najprej je namreč nameraval v Kanado k de- kletu, a ni dobil vize in mi je sporočil, da lahko pride na koncert. Mi, popolni ama- terji, smo na hitro pripravili celotno sceno, oder, ograje, električno napeljavo. Od ne- kod smo vlekli debele kable. Takrat sem delal v Kovino- tehni, polovica zaposlenih mi je pomagala. Obenem so mnogi mislili, da izved- ba sploh ni mogoča, saj prej na Špici ni bilo podobnega koncerta. Prišlo je štiri tisoč ljudi, vzdušje je bilo fanta- stično. Tega koncerta nikoli ne bom pozabil, čeprav se je za Prljavim kazalištem zvrstilo še mnogo znanih skupin. Težko je našteti vse, ki so sledili, kajne? Res je, čeprav se spomi- njam vseh. Namreč Dušan Konda in Kajak kanu klub Nivo Celje, združena v ime- nu Špica, sta gostila pribli- žno sto koncertov. Dvajset jih je bilo na veliki sceni, na travniku. Večina ostalih je bilo na manjšem odru, spre- mljalo jih je od sto do tristo gledalcev. Vstopnine nismo pobirali. Na koncertih z ve- likim prireditvenim odrom, ki terjajo postavitev vsega potrebnega, tudi točilnih miz in stranišč, so nasto- pali vsi, ki so kaj pomenili v Sloveniji, seveda v roku. Zoran Predin, Pero Lovšin, Vlado Kreslin … Slednji je leta 1995 pripeljal Beltinško bando, igrala sta tedaj 90 let stara glasbenika. Isto leto smo gostili skupino Lačni Franz. Ni bilo vstopnine in zbralo se je štiri tisoč gledal- cev. Koncert skupine Parni valjak je na Špici odpadel kar štirikrat. In olajšali ste delo napo- vedovalcem vremena … Da, ljudje so že govorili: »Deževalo bo, Konda čaka na Parni valjak.« In res, šti- rikrat je deževalo, zato smo koncert gostili v dvorani Golovec novembra 1994. Crvena jabuka je igrala leta 1996. Prišel je Željko Joksi- mović, v času, ko je zapel Lane moje in je bil na višku priljubljenosti. Momčilo Ba- jagić Bajaga je igral dvakrat na Špici, a tudi v dvorani Zlatorog, ko je bil izkupiček koncerta namenjen gradnji nove čolnarne. Riblja čorba je bila pri nas pred sedmimi leti. Skupina Riblja čorba ne- prekinjeno deluje od leta 1978. Kdaj ste se odločili, da boste povabili zdaj že legendarni bend? Kot srednješolec sem po- slušal predvsem Bijelo du- gme in Ribljo čorbo. Ali Ri- bljo čorbo in Bijelo dugme. V začetku osemdesetih let sem se zaradi prizadevne vadbe, čeprav nisem imel trenerja, uvrstil v jugoslo- vansko reprezentanco v spustu. Potem sem moral oditi na služenje vojaškega roka, oktobra 1982. Na gra- mofonu sem pustil ploščo U ime naroda, prvo koncertno ploščo Riblje čorbe. Ko sem se po enem letu vrnil iz Pi- rota, je bila plošča seveda še vedno na gramofonu. To zgodbo sem Bori Đorđeviću Dušan Konda (levo) se po dolgih tednih in tudi mesecih priprav veseli rokovskega spektakla na Špici. prvič povedal pred sedmimi leti. Takrat je imel koncerte po celotni Sloveniji. Osta- la sva v stiku in si voščila vse najboljše ob praznikih. Letos maja me je sin Nejc vprašal, kako je z Boro. In sem ga poklical. Kot vedno se je takoj oglasil. Vprašal sem ga po zdravju. Rekel je, da komaj čaka vrnitev na oder. Da ima napovedane tri koncerte v Srbiji. »Kaj pa v Sloveniji?« me je zanimalo. Odvrnil je, da nič. Povabil sem ga na Špico. Odgovo- ril je: »Z velikim zadovolj- stvom.« Uspelo vam je še nekaj pomembnega! Po dogovoru z menedžer- jem se mi je uresničila že- lja, da bo sobotni koncert na Špici edini letošnji v Slove- niji. Živimo za ta koncert. To bo spektakel. Nanj pride- jo obiskovalci iz več držav. Imate veliko dela? Produkcija bo vrhunska, postavljeni bodo trije za- sloni. Špica je razprostrta na dvajset tisoč kvadratnih metrih. Imeli bomo »bolni- šnico na kolesih«. Na raz- polago bo od 15. ure. V eni uri bo lahko testirala sto ljudi. Velik parkirni prostor bo na bližnjem travniku. Usmerjevalne table bodo postavljene že pri izhodu z avtoceste. V organizacijo je vpletenih vsaj dvesto ljudi. Vrata bomo odprli ob 18.30, predskupina bo celjski Tri- um. Napovedano je jasno vreme. Če bo deževalo, ima- mo naročen šotor, dolg 60, širok 32 in visok 11 metrov. Kakšen zadržek? Morda za koga, zame ne. Bora se je že tisočkrat opra- vičil Slovencem za besede, izrečene pred tridesetimi leti. Bistveno je, da še vedno živi za minute na odru. Kdo še pride, tudi nosilci olimpijskih medalj? Seveda. Na odru bosta ena zlata in ena srebrna meda- lja. Košarkarji bodo še v Tokiu, a če bo vse po sreči, jih bo nadomestil prav tisti, ki je za to najbolj primeren. 42 INFORMACIJE Št. 31, 5. avgust 2021 Rezultati poslušanosti so neverjetni Radio Celje prvi v nežjem mestu! 11,32 % 11,12 % Radio Aktual 17,32 % Radio Celje 22,11 % Radio Veseljak 10,26 % Radio Rogla 10,20 % Radio 1 Rock Celje Val 202 9,88 % Radio Fantasi 8,98 % Radio Center 5,35 % Vir: Ninamedia; www.radiometrija.si Rezultati veljajo za mesec junij 2021. Še naprej vas bomo obveščali, razveseljevali z veselimi zgodbami, nagrajevali z izvirnimi nagradnimi igrami. www.radiocelje.si Št. 31, 5. avgust 2021 PODLISTEK / BUKVARNA 43 www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Tabla na lončarski poti Kokarski klobuk v vasi Kokarje v Zadrečki dolini. Tam je bilo središče lončarske obrti. Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Risba tako imenovane »cegvance« (peči za opeko). Take stavbe so stale v bli- žini glinokopa. V njih so iz gline izdelovali tudi »cegu« (opeko). Zadrečko lončarstvo (5) ALBUM S CELJSKEGA Lončarska pot Kokarski klobuk Kljub temu da je lončarska obrt izumrla, se v Kokarjah trudijo ohranjati spomin na- njo. Vsako leto Krajevna sku- pnost Kokarje priredi Lon- čarski praznik v poklon dolgi tradiciji lončarstva. Prizade- vanja za ohranitev tradicije je pred leti nadgradil Muzej gozdarstva in lesarstva Vrbo- vec, ki je s finančno podporo Občine Nazarje ter z aktivnim sodelovanjem krajevnega od- bora Kokarje uredil 12 km dolgo lončarsko pot Kokarski klobuk. Ta je opremljena z Jo Nesbø: Fantom V svetu preprodajalcev in odvisnikov ter policijske korupcije S Fantomom nas večkrat nagrajen norveški pisec kri- minalnih romanov odpelje v norveško podzemlje, v te- men, krut in neizprosen svet oselskih narkomanov in pre- prodajalcev droge. Harry Hole, svojeglav kri- minalist z lastno temno prete- klostjo in s številnimi demoni, ki ga nenehno preganjajo, po strahotnem razpletu zadnjega primera, ki ga je skoraj stal življenja, odide s policije, iz države in iz življenja edine ženske, ki jo je kadarkoli ljubil. Domov ga pripelje šele poli- cijska preiskava, zaradi katere je Rakel na robu obupa, a ko se Harry vrne, je primer že kon- čan in osumljenec v priporu. Umora je obtožen Rakelin sin Oleg. Na oselskih ulicah se poja- vi nova droga, imenujejo jo violin, ki ima veliko močnejši učinek kot heroin. Oleg pod vplivom prijatelja kljub mla- dosti podleže močem violina. Ker Harry pri policiji ne najde posluha, se odpravi raziskovat po svoje – v svet preprodajalcev in odvisnikov opisnimi tablami, ki poho- dnike seznanjajo z zgodovino lončarstva v Zadrečki dolini. Pohodnike na poti pričaka sedem opisnih tabel, vsaka je postavljena v drugem zaselku v nazarski občini. Pot se zač- ne v Nazarjah, na prvi tabli je opisan zgodovinski oris začet- kov zadrečkega lončarstva, na njej je tudi zemljevid lončar- skih krajev ob Savinji in Dreti. Pohodniki se nato odpravijo v zaselek Žlabor, natančneje v Petelinek. Na tamkajšnji tabli so opisani glinokopi in »cegvance« – peči za opeko. Tretja informativna tabla v Kokarjah opisuje prodajo gli- od mamil. Hitro odkrije sledi nasilja in skrivnostnih izgino- tij, ki za policijo niso zanimi- nenih izdelkov s poudarkom na znamenitem kokarskem klobuku, ki je bil namenjen peki krvavic. V vasi Potok po- hodnike pričaka četrta tabla, na njej sta zapisana lončarski red in propad lončarske obrti, ko je leta 1931 z delovanjem prenehala še zadnja znana lončarija v Potoku. Tabla v naslednji vasi Pusto Polje opisuje črnolončarstvo in lončarsko kopo (peč za lonče- ne posode). Iz Pustega Polja se pohodniki po krožni poti zač- nejo vračati proti Nazarjam. Predzadnja, šesta postojanka je pri tabli v Lačji vasi, tam lahko pohodniki prebirajo o va. Harry na vsakem koraku naleti na zaroto molka. Toda za ta primer se ne zanima le izobraževanju lončarjev, saj je splošni lončarski red zahteval tudi urjenje lončarja za dobo treh let. Lončarska pot se nato poda še v Dobletino, zaselek pred Nazarjami, kjer je posta- vljena še zadnja opisna tabla. Na njej so opisi in skice črno- lončarskih izdelkov. Pohodniki se nato odpravi- jo nazaj na izhodiščno točko v Nazarje. Na vseh tablah (z izjemo prve in druge) so zapisana tudi imena znanih lončarjev iz kraja, kjer je tabla postavljena. Se nadaljuje … Roman Mežnar Osrednja knjižnica Mozirje O avtorju Jo Nesbø (1960) je pri- ljubljen norveški pisatelj, glasbenik, tekstopisec in ekonomist. V mladosti je bil uspešen nogometaš, vendar je njegovo profe- sionalno kariero že pri 19 letih ustavila huda poškodba. Diplomiral je iz ekonomije in poslovne administracije. Najprej je delal kot svobodni novinar in borzni posre- dnik, nato se je posvetil pisanju. Je tudi glavni vokalist in tekstopisec norveške rock skupine Di Derre, ki je imela v devet- desetih letih nekaj velikih uspešnic. Zaslovel je s se- rijo romanov o detektivu Harryju Holu, ki so mu zvezdniški status prinesli najprej v rodni Norveški. Z njimi je bralce in kriti- ke navdušil tudi onstran meja rodne dežele in se uveljavil kot eden naj- boljših piscev kriminalk na svetu. Njegovi večkrat nagrajeni romani so pre- vedeni v 50 svetovnih jezikov in prodani v več kot 45 milijonih izvodov in so na lestvicah najbolje prodajanih knjig. Družinski spomin na ljubezensko zgodbo pred stotimi leti Moj stari ata Ivan Krajnc (1892–1978) se je kot prvoroje- nec rodil Tereziji, roj. Vodene, in Johannu Krajncu v vasi Meten Vrh nad Sevnico. Že v zgodnjem otroštvu, ki ga je preživel v družbi z mlajšima sestrama, je moral kmalu po- prijeti za delo na domači kmetiji, kjer so imeli drevesnico s sadnim drevjem. Imel jih je devetindvajset, ko je bil povabljen na sorodniko- vo poroko v Šentvid pri Planini. V cerkvi se je pri poročnem obredu zagledal v domačinko Marijo Gubenšek (1894–1963) in med njima je preskočila ljubezenska iskrica. Ivan je svojo izvoljenko večkrat obiskal in po letu skupne hoje sta se poro- čila v nevestini domači župnijski cerkvi sv. Vida. Skupno življenjsko pot sta nadaljevala na domačiji neve- stinih staršev Jožefa in Marije Gubenšek, rojene Šmid. Sku- paj so kmetovali na hribovitih poljih pod Bohorjem. Mariji in Ivanu so se rodili štirje otroci: Milica (1923–2009), Ivan (1925–2007), moja mama Cvetka Terezija (1929–2010) in Ne- žika (1932–2005). Ob sicer težkem delu na kmetiji so lepo in brezskrbno otroštvo preživljali do začetka 2. svetovne vojne leta 1941, ko se je celotna družina vključila v pomoč odpor- niškem gibanju. Oče Ivan je pomagal partizanom, ki so se zadrževali na Bohorju. Zato so ga Nemci sredi poletja 1942 odpeljali najprej v celjski Stari pisker in nato v Mauthausen v Avstrijo, od koder mu je spomladi 1943 uspelo pobegniti. Tudi otroci so pomagali po svojih močeh, npr. moja mama Terezija je kot kurirka s kolesom prevažala sporočila in zdravila iz Celja in Šentjurja borcem Kozjanskega odreda. Prispevala: Romana Pernovšek Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knji- žnice Celje; info: srecko.macek@knjiznica-celje.si; medijski pokrovitelj: Novi tednik; vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. on. Od trenutka, ko izstopi iz letala, nekdo spremlja vsak njegov korak. LKK Moja stara starša Marija in Ivan sta se poročila 20. 11. 1922 v cerkvi v Šentvidu pri Planini. 44 BRALCI POROČEVALCI Št. 31, 5. avgust 2021 Praznik vina, salam in kruha letos malo drugače Vinska trta že tisočletja prenaša vse vremenske tego- be: pozebo, točo, prekomer- ne temperature ali vlago, pojav rastlinskih bolezni, a tudi napake svojega gospo- darja vinogradnika. Vedno si opomore, ker je trdoživa rastlina. Dokaz je tudi več kot 400 let stara trta z Lenta. Mentorica Tadeja Vodovnik Plevnik pravi, da sorta mo- dra kavčina izhaja iz trte ko- njiška črnina. To je navedel tudi g. Zafošnik pri saditvi vojniške trte leta 2006. Tudi vojniški vinogradniki so kljub težavam z epidemijo uspešno izvedli začrtani pro- gram, čeprav v malo okrnje- ni, prilagojeni obliki. Manj- kali so jim druženja in javne prireditve, ki so že tradicio- nalne in zelo dobro obiskane. Letos so omenjeni praznik izvedli v okviru društva ter glede na zdravstvene razmere v naravi na pikniku. Sedem- najsto in osemnajsto pode- litev priznanj za nagrajena vina letnikov 2019 in 2020 ter za enajsto in dvanajsto sala- miado so izvedli v idiličnem okolju konjerejskega društva na Lopati. Za lepo urejen dom in lepo okolico ima veliko za- slug njihov podpredsednik Franci Bezovšek. On je tudi neutrudni vodja salamarjev pri vinogradnikih. Moramo tudi zapisati, da je soustanovi- telj vinogradniškega društva. Z ženo Tanjo sta 23. junija 2003 gostila ustanovni občni zbor društva. Na to spominja lepa spominska plošča ob 15-letnici društva. Francija se Vojničani tudi spominjajo, ko je s kolesljem s parom konj večkrat ponosno pripeljal vin- sko kraljico Slovenije na pri- reditveni prostor pri trti pred Občino Vojnik. Na prireditvi oziroma po- delitvi priznanj seveda ni manjkalo lepih besed o vinu ter lepih narodnih pesmi. Pesmi predvsem z vinsko te- matiko so izvajali društveni pevci Arclinski fantje. Oni so tudi društveni trgači na vin- ski trgatvi trte. Z lepo izbrano uvodno besedo je spet presenetila društvena tajnica Albina Karmuzel. Župan Brane Pe- tre je pohvalil prizadevanja članov za povezovanje med društvi, skrb za potomko trte, organizacijo pokušine vin s pomočjo Zooma …, a tudi za lepo urejen vinogradniški kotiček pri Mercatorju. Žal so objestneži pred časom po- škodovali velikonočni aran- žma ter razbili velik vinski sod. A podarjeni star sod je g. Leber strokovno obnovil. Prostor z lepim cvetličnim nasadom, z brajdo s trto šar- done, s kovinsko skulpturo in z vinskim sodom je Vojniča- nom spet lahko v ponos. Ob svojem času se bo spet oglasil društveni klopotec. Edvard Kužner, prof., je s preprosto besedo razložil po- tek in rezultate ocenjevanja salam in špehovk. Pravi, da je prav, da se tudi na ta način ohranja predelava priljublje- nega mesnega izdelka. Viki Štokojnik je na šaljiv način »prodal« nož salamarju leta. Ocenjevanja vin in salam niso tekmovanja, ampak potrdilo dobrega dela. So tudi velika učna ura. Vsi so zmagovalci. Zato omeni- mo le tiste, ki jim je uspelo največ: salamar leta 2020 je Marjan Recko, salamar leta 2021 pa Aleš Laznik. Pri vi- nih izstopata: Miran Kovač, redne trgatve in penine ter desetič Vinar leta, in Mirko Krašovec, suhi jagodni izbor letnik 2018-ocena 19,53-naj- višje ocenjeno vino. Vsa priznanja in lepo ure- jen bilten ocenjevanja je vzorno z veliko truda pripra- vil neumorni podpredsednik Miran Kovač. Tudi organiza- cija srečanja je bila v njegovi domeni. Hvala. Te dni je praznoval lep ži- vljenjski jubilej, 80-letnico, prizadeven ter priljubljen predsednik Mirko Krašovec. Zato so bila na mizi samo njegova kakovostna vina. Ju- bilant je v nagovoru šaljivo naznanil, da 80 let šteje samo 29.160 dni. Namesto sladice je Mirko počastil svoje pri- jatelje z jagodnim izborom vina šardone letnik 2018, ki je prejelo najvišjo oceno 19,53. »Kdo bi veselo ne vriskal, kdo bi veselo ne pel, samo da bog nam zdravja da, zdravja da!« S to lepo željo so se ude- leženci lepe in preproste pri- reditve v večernem mraku razšli. Seveda z veliko željo, da bi letnik 2021 proslavili v nabito polni športni dvorani v Vojniku. Končajmo z znanim re- kom: »Sonca dosti, truda in skrbi, da trta dobrega rodi!« PAVLE LESKOVAR V Štorah smo obeležili visoke jubileje Na slovesnosti ob 80. obletnici ustano- vitve 1. celjske partizanske čete, ki je bila ustanovljena 20. julija 1941 na Javorniku nad Štorami pri takratni Mulejevi doma- čiji, smo se ji člani domoljubnih organiza- cij iz Štor, Celja in Laškega poklonili 20. julija 2021 na istem mestu. Hiša je seveda obnovljena in ima drugega lastnika. V ne- posredni bližini hiše je Občina Štore po- stavila lep granitni spomenik, na katerem je spominska plošča z verzom partizan- skega pesnika Mateja Bora. Verz se glasi: »Svoboda je prečudovit sad, ki ti ne pade v roke sam z drevesa. V vrhove strme, ki vihar jih stresa. Sam moraš ponj, če rad ali nerad.« Kakšno zanimivo naključje, pred drugo svetovno vojno je Matej Bor nekaj časa živel prav v železarskih Štorah. Na tej slovesnosti smo se spomnili tudi 80. obletnice dneva borca, ki smo ga nekoč praznovali 4. julija. Na ta dan pred 80 leti se je v Beogradu sestal CK KPJ in pozval k splošni ljudski vstaji. Praznik je bil uveden 26. junija 1956 in ukinjen leta 1991. Štorov- čani smo ga redno in množično praznovali na Svetini nad Štorami pri Vrunčevem lo- vskem domu. 22. julija smo v takratni skupni domovini Jugoslaviji praznovali dan vstaje slovenskega naroda. Ljudska skupščina LRS je leta 1951 razglasila 22. julij za državni praznik in dela prost dan z obrazložitvijo: »22. julija 1941 so se začele na slovenski zemlji prve organizi- rane partizanske akcije proti fašističnemu okupatorju, ki pomenijo začetek vseljudske revolucije in množične oborožene borbe za osvoboditev slovenskega naroda.« Tudi ta pra- znik je bil leta 1991 ukinjen. Zakaj že? To so neizpodbitna zgodovinska dejstva, ki jih ne smemo pozabiti in prezreti, še manj spreobračati in prirejati za politične spletke in volilne glasove. Tega dejstva se moramo globoko zavedati. V Štorah imamo kar pre- cej partizanskih grobov. Na najboljši možen način jih s pomočjo občine vzdržujemo in ohranjamo. Tudi za zanamce. Na vrednote NOB ne smemo pozabiti. V Štorah se člani ZZB za vrednote NOB, člani častniške in ve- teranske organizacije tega neizpodbitnega dejstva močno zavedamo. Spominski dnevi so namreč »obračun« za nazaj, namenjeni pa so tudi za pogled naprej. SREČKO KRIŽANEC Kako skrbimo za svoje možgane? Za ohranjanje in krepitev zdravja možganov se mo- ramo truditi celo življenje. Zato so ob svetovnem dne- vu možganov, ki ga obele- žujemo 22. julija, v Ljudski univerzi Šentjur pripra- vili prispevek o pomenu vseživljenjskega učenja. Udeležence so povabili na raznolika brezplačna izo- braževanja, ki so na voljo v okviru evropskega projekta Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc. Znanstvene raziskave kažejo, da je kombinacija zdrave prehrane, telesne dejavnosti, intelektualne spodbude, aktivnega učenja, dejavnega preživljanja pro- stega časa ter kakovostnega spanca najboljša podpora zdravju možganov. Naši možgani tehtajo dva odstotka naše telesne teže, a porabijo 25 odstotkov ener- gije, ki jo dobimo s hrano, in samo s spanjem uspejo od- straniti toksične snovi. Zato je zelo pomembno, da uživa- mo s hranili bogato hrano, ki spodbuja dobre gene, da do- volj spimo, izvajamo telesne dejavnosti v naravi. Slednja nas dodatno umirja s svojo zeleno barvo. Zelo pomembna je tudi »umovadba«, saj s starostjo kognitivne sposobnosti upa- dajo. To prizadene spomin in sposobnost reševanja problemov. V Ljudski uni- verzi Šentjur zato izvajajo izobraževalne dejavnosti, ki odraslim pomagajo izboljša- ti spomin, pozornost in spo- sobnost sklepanja. V zadnjem letu so postali tudi nacionalna točka SVOS. Uporabnikom omogočajo, da lahko s pomočjo obsežnega brezplačnega spletnega vpra- šalnika anonimno ocenijo la- stne spretnosti in jih primer- jajo s spretnostmi oseb iste starosti in izobrazbe. Vpra- šalnik lahko izpolnijo na do- mačem zaslonu. Povprašajte jih samo za vstopno kodo. Za izboljšanje posame- znikovih spretnosti so s po- močjo evropskih sredstev pripravili tudi raznolika izo- braževanja, ki so za ranljive ciljne skupine, a tudi za osta- le na voljo brezplačno. V Ljudski univerzi Šen- tjur so dejavni tudi v pole- Št. 31, 5. avgust 2021 BRALCI POROČEVALCI 45 Pestro evropsko poletje na GCC Z drugim srečanjem par- tnerjev projekta YESSS se je na Gimnaziji Celje – Center (GCC) začelo pestro evrop- sko poletje. Young Entrepreneurs at Secondary Schools oz. kraj- še YESSS (mladi podjetniki v srednjih šolah, op. p.) je projekt ključnega ukrepa 2 programa Erasmus +, ki ga koordinirajo na GCC. Gre za strateško partnerstvo za ino- vacije, ki so ga oblikovali z dvema bolgarskima šolama – National Management School in 32. gimnazijo sv. Klimen- ta Ohridskega – Gimnazijo Kruševac (Srbija) in Meram Anadolu Lisesi iz Konye (Tur- čija). Drugo srečanje partner- jev projekta, ki se bo končal decembra 2022, je bilo v bol- garski prestolnici Sofiji med 8. in 14. julijem. Cilj srečanja je predstavljalo usposabljanje učiteljev trenerjev, ki bodo v prihajajočem šolskem letu z dijaki v partnerskih šolah preizkušali metode za delo v razredu, ki temeljijo na usva- janju podjetnostnih kompe- tenc evropskega modela En- trecomp. Sicer je glavni cilj projekta priprava metodolo- škega e-priročnika za učitelje, ki bo vseboval primere dela in projektov za krepitev podje- tnostnih kompetenc pri mla- dih ter spodbujal nove oblike dela v razredih in šolah. Vsi partnerji imajo na tem podro- čju številne izkušnje, ki jih že- lijo s projektom sistemizirati in dati na razpolago evropski izobraževalni skupnosti. Na GCC s strateškim partner- stvom aktivno nadgrajujejo ESS-projekt Podvig (podje- tnost v gimnazijah), ki ga vodi Zavod RS za šolstvo, projekt Inovativna učna okolja z upo- rabo IKT, ki ga vodi Zavod Antona Martina Slomška iz Maribora, v tem šolskem letu pa so se vključili tudi v Era- smus + projekt Make Sense, ki poudarja trajnostni razvoj in socialno podjetništvo. Od 26. do 30. julija so pred- stavniki šole bili na predza- dnjem srečanju projekta Will To MotivatE(U), ki bo tnih mesecih. Med drugim izvajajo digitalna izobraže- vanja. Slednja so v zadnjem času povezana z aplikacijo zVEM in s pridobivanjem di- gitalnih potrdil. Omogočajo izposojo e-koles … Zanimiv je tudi program Izzivi po- deželja, kjer se udeleženci seznanjajo s številnimi pri- ložnostmi, ki jih nudi pode- želje. Zbirajo še prijave za skupino Moč komunikacije in javno nastopanje, kjer udeleženci vadijo komuni- kacijske spretnosti in krizno komuniciranje. Udeleženci univerze za tretje življenj- sko obdobje so se nedavno odpravili v učilnico v na- ravi na Goričko, kjer so se izobraževali o zdravilnih rastlinah. Vabljeni v nji- hovo družbo, kjer boste z učenjem razvijali veščine in spretnosti in tako še bolj krepili odpornost za sooča- nje z izzivi, ki nam jih pri- naša življenje. AT Predstavniki partnerjev projekta YESSS na srečanju v Sofiji Predstavniki GCC (od leve proti desni: Anja Mikl, Valerija Zorko, Simona Vincelj, Rok Lipnik) Luka v hrvaškem mestu Čakovec, 16. do 23. avgusta pa bodo odpotovali na zadnje sreča- nje partnerjev tega projekta (Madžarska, Italija, Hrvaška, Norveška, Islandija, Slove- nija) na temo motivacije v šolskem prostoru, ki bo na Islandiji. Na začetku septem- bra bo na Finskem tudi prvo Skupina Izzivi podeželja z mentorico v učilnici v naravi srečanje »v živo«, kjer bodo dijaki in učitelji iz Italije, Slo- venije in s Finske raziskovali pomen gibanja v okviru pro- jekta Students on the move. Septembra in oktobra bodo učitelji z GCC odpotovali tudi na »senčenja« na delovnih mestih v Nemčiji, Španiji in na Kanarskih otokih, in si- Palm Springs »Zaigraj vedno znova, Sam.« V določenem smislu so filmi kot sta Palm Springs ali Neskončen dan (Groundhog Day), v katerem se dan nenehno ponavlja, filmi o bistvu antropo- cena. So filmi, v katerih človek popolnoma obvladuje okolje. Ampak! Odličnost Palm Springsa je, da zastavlja iz filozofskih vprašanj o smrti in ljubezni, pri čemer nikoli ne izgubi zabav- nosti. Kratkočasno, dodelano in navsezadnje lepo odigrano. OCENA: 8 / 10 Črna vdova »Najbolj neizkoriščen potencial.« Pri tolikšni vsoti vložene- ga denarja in talenta je jasno, da bodo vsaj nekateri elementi filma o dolgo zapostavljeni Črni vdovi na mestu. Recimo sa- moreferenčni humor. Toda težje je verjeti, da film deluje star že v času, ko prihaja v kina. Kot vohunski film ne premore ničesar, kar bi premagalo Misijo nemogoče (Mission Impos- sible), razen rusofobije ter izjemnega poenostavljanja ideje svobodne volje. A najhuje je, da ne stoji, kljub temu da gre za labodji spev, na lastnih nogah, da bi ga bilo mogoče razumeti brez poznavanja ostalih del o Marvelovih superherojih. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC cer pod okriljem E+ projekta ključnega ukrepa 1 Učenje z izkušnjami, ki so ga na GCC začeli v preteklem šolskem letu. Lotili so se ga z željo raziskovanja dobrih praks na področju izkustvenega uče- nja, na GCC pa se nadaljuje tudi projekt ključnega ukrepa Mathematics in Early Years Education oz. krajše MEYE. Partnerji iz Poljske, Španije, Portugalske, Velike Britanije in Slovenije bodo do konca leta 2021 razvili e-priročnik za vzgojitelje v vrtcih, ki bo podprl pomembno področje razvoja matematične pisme- nosti pri predšolskih otrocih. GCC je tudi šola kandidatka za priznanje Digital Schools Award v okviru Erasmus pro- jekta A-Selfie. V shemi Evropskih social- nih skladov se ob projektih Podvig, kjer GCC deluje kot razvojna šola, in Inovativna učna okolja, kjer so v vlogi implementacijske šole, zelo veliko dogaja tudi v projektu Munera 3. Ta je namenjen nadaljnjemu poklicnemu iz- obraževanju in usposabljanju zaposlenih ter sledi potrebam na trgu dela in na posameznih delovnih mestih. Na GCC so koordinatorji za področje storitev v vzhodni kohezijski regiji. Na tem področju so s pomočjo projekta Erasmus + pred štirimi leti ustanovili tudi uspešno in prodorno GCC-iz- obraževalno središče. GD Foto: arhiv GCC Luka in Albert izgledata kot dečka, a sta v resnici morski bitji, zaljubljeni v človeško tehnologijo in … vespe. Zmagati na velikem tekmovanju in kupiti vespo bi moralo biti eno- stavno – če nihče ne bi odkril, kaj sta v resnici. Pomembno: animirani film studia Pixar / Disney. Kje: povsod. Hollywoodska prevara Ker dolguje denar mafiji, se filmski producent spomni odlične ideje. Starega filmskega zvezdnika bo najprej za- varoval za veliko denarja, potem ga bo na snemanju ubil in pobral zavarovalnino. A kaj, ko zvezdnik enostavno noče »krepniti« … Pomembno: v komediji igrajo Tommy Lee Jones, Morgan Freeman in Robert De Niro. Kje: kinocentri. Snake Eyes Samotar Snake Eyes se uči bojevniških veščin pri klanu nin- dž. Potem ga začne preganjati preteklost … Pomembno: v ak- cijski predzgodbi G. I. Joea igra Henry Golding. Kje: kinocentri. (PZ) 46 RAZVEDRILO Št. 31. 5. avgust 2021 Slovenija Potreba po tem, da v vsa- kem dnevu naredite kar naj- več, je lepa lastnost, vendar skriva tudi pasti. Prav zaradi vaših sposobnosti vam bodo drugi nalagali še več obvezno- sti, saj vse zmorete. Še zlasti intenzivno lahko to doživlja- te konec tedna, zato previdno pri ravnanju. Povedali boste, le tistega ne, kar bi morali. Prav zaradi tega lahko pride do nesporazuma brez potrebe. Na zemljevidu V športu Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Še vedno se nadaljuje ugo- den vpliv, zaradi katerega lahko dobro uredite svoje fi nančne zadeve. Obzorja si želite širiti na različnih po- dročjih, kar je hvalevredno. Zelo zahtevni boste do sebe, a tudi do drugih. Prav zato boste imeli odlične rezultate. V neki čustveni zadevi boste precej nespretni, saj boste tež- ko spregovorili. Modro bi bilo, da bi se lotili bistva. Razlika Kakšna je razlika med moškim, ki je kupil loto listek in moškim, ki se prepira z ženo? Tisti z loto listom ima dejansko možnost, da zmaga. Prekletstvo Moški pride k čarovniku. »Rad bi se znebil prekletstva, ki že 20 let visi nad menoj.« Čarovnik vpraša: »Kako pa je bilo prekletstvo izrečeno?« »Razglašam vaju za moža in ženo.« Priimek Nov vojak pride v vojašnico. Poročnik se predstavi: »Moj priimek je takšen kot moj zna- čaj. Pišem se Kamen in sem tudi trd kot kamen! To si dobro zapomnite! Povejte mi svoj priimek in poklic!« »Peter Kovač, kamnosek.« Oglas Prodam zaščitno masko. Maska je vrhunska. Med epidemijo smo jo trije nosili, pa se nobeden ni okužil. Vprašanje za milijon evrov Če imate ženske vedno prav, kot se rade pohvalite, kako si potem vedno izberete napačnega moškega? Ugotovitev Danes zjutraj sem si kavo skuhal z Red Bullom namesto s kavo. Po 15 minutah vožnje v službo sem opazil, da sem avto pozabil doma. Imeli boste občutek, da vam je sreča obrnila hrbet, a tudi da vas nihče več ne razume. Seveda morate v svoje ravna- nje vnesti veliko taktnosti, ne hitite. Ničesar ne boste hoteli prepuščati naključju. Temeljit razmislek vam bo povedal, da tokrat ne smete staviti samo na svojo simpatično naravo. Na čustvenem področju lah- ko kdo močno preizkuša vaše živce. Luna v raku v četrtek in petek bo razburkala vaše ču- stveno življenje. Ne iščite iz- govorov za tisto, kar bi morali storiti že zdavnaj. Prej ko bo- ste z vsem opravili, prej vam bo odleglo. Na koncu boste ugotavljali, da je bila na delu samo vaša negativna domi- šljija. In ponovno boste tam, ko boste morali iz trenutka v trenutek nadzorovati svoje misli. Naj to postane stalnica. Ljubezen je izpuhtela. Nedeljski mlaj v vašem zna- menju bo zaznamoval priha- jajoče dneve. Polni boste do- bre energije in nastopil bo čas za kovanje načrtov. Nekomu boste sporočili veselo novico in ga spravili v dobro raz- položenje. Dobra volja se bo nadaljevala ves teden in pre- živeli ga boste prav prijetno. Uspešno boste uredili zadevo na delovnem področju, zato vam bo odleglo. Nikoli ne posegate po naj- lažjih rešitvah, saj je v vaši naravi, da vse dobro premisli- te in ocenite. Tudi tokrat boste upoštevali vse možne okolišči- ne. Še zlasti uspešni boste od ponedeljkovega popoldneva do sredinega večera, ko boste gostili Luno v svojem znanju. Smisel za dobro organizacijo in preučitev vseh podrobnosti vas ne bo pustil na cedilu. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Vse boste hoteli narediti čim bolj kakovostno. Vse lepo in prav, vendar ima to lahko svojo ceno, kar morate upo- števati. Pregled stanja vam bo dal pomembne informacije, še zlasti da niste več daleč od uresničitve enega od pomemb- nih ciljev. Nekoga že močno pogrešate, čeprav si to nočete priznati. Razdvojenost vas spremlja že kar nekaj časa. Odločite se, ali boste kaj na- redili ali boste samo sanjali. Pridni, natančni in dobro or- ganizirani boste. Hoteli boste, da pride na dan vaša zaneslji- vost. Zaupanje si boste lahko ustvarili, vendar vas čaka še večja preizkušnja. Dobro se boste odrezali. Na koncu bo vse skupaj izpadlo kot tekmovanje, čeprav tega ne boste načrtovali ali želeli. Zavedajte se, da nih- če ne more vedeti, kaj se plete v vaši glavi, malo boste le morali namigniti. Občutek, da vas čas preganja in da močno zamujate, bo priso- ten ves čas. Bodite malo bolj pre- vidni, še zlasti konec tedna bo to očitno. Hiteli boste, zato boste lahko premalo zanesljivi. Hoteli boste biti predvsem praktični, vendar so še drugi elementi, ki jih morate upoštevati. Prija- teljska oseba vas je že večkrat opozorila, vendar njenih besed ne jemljete preveč resno. V njih se skriva zrno resnice. Vaša želja, da bi vse postavili na svoje mesto, bo prisotna ves čas. Ogromno ste že naredili, a še vedno niste pri koncu. Vpra- šanje fi nanc vam ne da miru, o tem razmišljate kar naprej. Veliko lahko storite, zato izde- lajte točen načrt svojih želja in opravil. Oseba, ki vam vedno stoji ob strani, bo tokrat odso- tna. Oseba iz preteklosti vam ne bo šla iz glave. Odlično se boste znašli v si- tuaciji, ki je niste pričakovali. Tokrat vas res ne more nič pre- senetiti. Nove okoliščine vam bodo celo bolj všeč od prejšnjih. Niste načrtovali in vse se je zgo- dilo mimo vaše volje. Prav za- radi tega je nerazumljivo, zakaj bi imeli slabo vest. Sprejemate odgovornost za svoja dejanja, a to morajo storiti tudi ostali. Za vse naj veljajo enaka pravila, če hočete doseči mir. Odločitev, ki jo boste sprejeli brez razmisleka, se bo izkazala za pravilno. Prav nič nedoreče- ni ali površni ne boste, točno boste vedeli, kaj hočete dokaza- ti. Neka zadeva se bo lepo raz- pletla, samo prvi korak morate storiti. Več previdnosti velja v torek in sredo zvečer, ko bo okolica do vas (pre)zahtevna, Ne boste si dovolili vračanja v preteklost in obujanja slabih spominov. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Št. 31, 5. avgust 2021 RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka SUDOKU 477 ZIDANA 3K GROBNICA ŽENSKA, KI SE ZA KAJ ZAVZEMA HUNSKI VLADAR POLJSKA CVETLICA KRAJ PRI LJUBLJANI Povsod z vami ZAPISO- VATI ZVOK NA MAGNETNI TRAK USTVARJATI BESEDILO S PISALOM MAJHNE ISKRE SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA LETOVIŠČE NA FLORIDI KRAJŠE STROKOVNO BESEDILO 5 ZUN. PLAST SADEŽA NAS- PROTNIK, TEKMEC 11 6 VSTAVITEV 12 GRM Z LEŠNIKI DIVJA KOZA RASTLINA Z NEOLE- SENELIM STEBLOM DELAVEC V PROIZVODNJI GUME POSNEMA GLAS LAHKEGA UDARCA BRITANSKA PEVKA (RITA) 1 POLDRAG KAMEN KRANJ LISA EDELSTEIN OBDELOVAL- KA ZEMLJE 3 OKRAS NA VRHU KAPE VRAŽNI OBESEK PRIPOVEDNA PESNITEV ŠESTDESETI DEL URE PREBIVALKA AZ ERBAJD- ŽANA STROKOVNI, ABSTRAKTNI 7 JANŠEVA STRANKA TOMAŽ AHAČIČ PASMA ANGLEŠKIH PSOV NINA URBANČIČ ZVEZNA DRŽAVA V ZDA NATISNJEN, IZSTAVLJEN NEKD. IT. LIRA 2 AVTORSKA AGENCIJA ZA SLOVENIJO SLOVENSKA ZNAMKA ŠPORTNIH OBLAČIL 10 PREBIVALKE NEKDANJE GALIJE UROŠ ROJKO 16 MISS SLOVENIJE IGRA Z VSEMI VZETKI PRI TAROKU MULEJ GL. MESTO TOGA GLAVNO MESTO GRUZIJE SLOVENSKA PEVKA (LEA) IGRALKA FURLAN AMERIŠKI SKLADATELJ COPLAND NEKDANJI NEMŠKI AVTO 14 AM. IGRALEC CARREY INSTITUCIO- NAL. DRUŽB. MOČ 17 TEKOČINA ZA OSVEŽITEV KOŽE NA OBRAZU NAFTA (ANG.) 20 KAR KAJ KAŽE, IZRAŽA 13 MEJI NA IRAK ALFI NIPIČ: … BOM MUZIKANT VEZNIK ČLANI VER- SKE SEKTE V ZDA SUH (ČLOVEK) NRAVO- SLOVJE VLADARSKI NASLOV MODRICE V GRŠKI MITOLOGIJI BARBARA ŽGAJNER AVLA V ANGLEŠKEM OKOLJU MESTO V SIBIRIJI RAD JOKA 19 ZNAMENITA UNIVERZA V CONNECTI- CUTU SLOVENSKI ŠPORTNI NOVINAR (MARJAN) DARE ULAGA ZNAMKA PRALNEGA PRAŠKA NARODNI PARK V KALIFORNIJI 4 PODOBA RAZ ČL E- NJEVANJE VNETJE SKLEPOV 9 POVRŠINSKA MERA ŽENSKA, KI KOGA SKLIČE 8 LISKA (NAR.) 15 ŽENSKA, ZAJETA S STRANI TERORISTOV POVRŠINA 18 GRŠKI MITOLOŠKI LETALEC SUDOKU 168 REŠITEV SUDOKU 476 REŠITEV SUDOKU 167 Nagradni razpis 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Ime in priimek: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izž- reban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi ve- ljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Telefon: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tea.podpecan@ nt-rc.si Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim ge- slom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 10. avgusta. Geslo iz številke 30: Nastopili so pasji dnevi. Izid žrebanja 1. do 3. nagrado, Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majico NT&RC, prejmejo: Metka Ferlež iz Šentruperta, Judita Fotivec iz Celja in Nejc Plaskan iz Braslovč. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. V naše križanke smo pripeljali lepe besede, ki so pri drugih še vedno brez razloga prepovedane. 48 TA PISANI SVET Št. 31, 5. avgust 2021 Vitrina za legendarnega Stanka Lorgerja Največji športni dogodek na svetu, olimpijske igre v Tokiu, na katerih naši športniki dosegajo odlične rezultate, so obeležili tudi v Muzeju novejše zgodovine Celje. V avli muzeja je na ogled vitrina z nekaterimi spominskimi portreti Stanka Lorgerja, legendar- nega celjskega atleta, trikratnega udeleženca olimpijskih iger in častnega meščana Celja. »Stanko Lorger je zagotovo ena najpomembnejših osebnosti v zgodovini celjskega športa v 20. stoletju. Ker gre za trikratnega udeleženca olimpijskih iger, je kolega Sebastijan Weber pripravil manjšo občasno razstavo. Ta izraža poklon našemu olimpijcu in atletu. Na ogled je športna zapuščina, ki smo jo v začasno hrambo prejeli od družine Stanka Lorgerja. Gre za vrhunske spominske muzejske predmete in manjši del te zapuščine, povezan z olimpijskimi igrami, je brezplačno na ogled v avli našega muzeja,« je povedal dr. Tonček Kregar, direktor Muzeja novejše zgodovine Celje. Stanko Lorger se je kot član AD Kladivar udeležil olimpijskih iger v Helsinkih (1952), Mel- bournu (1956) in Rimu (1960). Na vseh je nastopil v svoji disciplini, v teku na 110 metrov z ovirami. »Naš muzej že vrsto let sistematično zbira dediščino celjskega športa, saj želimo pripraviti stalno razstavo o športu v našem mestu. V okviru tega projekta pripravljamo redne občasne tematske razstave, namenjene različnim športom, posameznikom, ki so zaznamovali celjski šport, pomembnim obletnicam …« je ob razstavi o olimpijcu Stanku Lorgerju še povedal direktor MNZC. RG Foto: Andraž Purg – GrupA Stara grofija v cvetju in pričakovanju opere V tudi letos lepo ocvetličenem Celju ne moremo prezreti čudovitih zasaditev bal- konskega cvetja na arkadnem hodniku Stare grofije, ene najimenitnejših zgodovinski stavb v knežjem mestu. V zadnjih treh letih nad ocvetličenjem stavbe bdijo v celjski enoti Arboretuma Volčji Potok, ki ima svoje prostore v Medlogu, prej pa so za to skrbele sodelavke Pokrajinskega muzeja Celje, ki ima v Stari grofiji del svojih razstavnih prostorov. Z vedno bolj negotovim vremenom in posledično zahtevnejšimi pogoji za rast rastlin sta strokovna pomoč in sodelovanje uglednega vrtnarskega podjetja zagotovo dobrodošla. Tudi letos so v arboretumu pred postavijo balkonskih lepotic na svoje mesto na stavbi Stare grofije v svojih rastlinjakih poskrbeli, da so se sadike rastlin dobro ukoreninile in dobro pripravljene dočakale muhasto spomladansko in poletno vreme. V muzeju sicer še vedno tudi skrbijo za zalivanje rastlin. Ocvetličena Stara grofija predstavlja tudi pomem- ben prispevek za mikavnejšo podobo obnovljenega Muzejskega trga in odlično kuliso za Operno akademijo Pehlivanian, ki bo z izvedbo znamenitega Rossinijevega dela Seviljski brivec na tem mestu gostovala prihodnji petek. RG Novi pridobitvi so med drugim nazdravili predsednik KZ Šmarje Jani Erjavec, predstavnica Mercatorja Nives Rudolf, gospodarski minister Zdravko Počivalšek, župan Občine Podčetrtek Peter Misja in direktor Kmetijske zadruge Šmarje mag. Marko Jurak. (Foto: JŠ) Nazdravili obnovljeni trgovini KZ Šmarje skrbi za vlaganja v svoje raznolike dejavnosti. Lani poleti je namenu predala obnovljeno Hišo vin Emino. Tokrat je posodobila trgovino v Pristavi pri Mestinju, a seveda to ni bila zadnja obnova trgovin v njeni lasti. Čeprav se v večjih mestih kopiči trgovska ponudba, so za domačine pomembne tudi majhne trgovine. Krajanom in gostom, ki obiščejo bližnji Podčetrtek, zaradi žemljic in česa okusnega za pod zob, ne bo treba daleč. V duhu iger s celjskimi olimpijci Tudi v Zgodovinskem arhivu Celje (ZAC) se v teh dneh počutijo zelo olimpijsko. V okviru že dobro uveljavljenega odzivanja na pomembne dogodke z lokalnim pridihom so s svojim bogatimi arhivskim gradivom zanimivo obeležili letošnje nenavadne olimpijske igre v Tokiu. Tako, da so se spomnili iger v Tokiu leta 1964, na katerih je nastopilo pet celjskih olimpijcev: Draga Stamejčič, Simo Važič, Franc Červan, Roman Lešek in Tine Šrot. V besedi in sliki ZAC na svoji spletni in FB-strani objavlja njihov spomine in pričevanja na igre pred 57 leti. Res lepa popestritev spremljanja letošnjih iger, zato sprejmite povabilo arhiva, ki vam v teh dneh kliče Konichiwa! Na fotografiji je posnetek z odprtja iger v Tokiu leta 1964 pred polnim štadionom in ko ni bilo tako vroče kot na letošnji olimpijadi, saj so bile igre na sporedu oktobra. RG Foto: iz zbirke Tineta Šrota/ZAC