Savinjski vestnik GLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA, OKRAJEV CELJA-OKOLICE IN ŠOŠTANJA Celje, sobota, 11. oktobra 1952 LETO V., — ŠTEV. 41 — CENA 6 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titov trg 1. Pošt. pr. 123. Tel. 7. Cek. rač. 620-l-903!22-H pri NB KLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne. Četrtletna naročnina 75, polletna 150, celo- letna 300 din. Izhaja vsako soboto. Poštnina plačana v gotovini. prijatelji mladine, O ^ =кје sie : Pred koncem preteklega šolskega le- se je s krepkim zamahom ustanovi- lo v Celju novo društvo — Društvo prijateljev mladine. Ze ime 5flîno nam pove, da je to ena izmed naiplemenitejših množičnih oragniza- 'ij, ki naj poleg staršev, rednikov in poklicnih vzgojiteljev pomaga vzgajati \n čuvati naše najdražje — našo fill a din o. Kaj še! Eno društvo več 1Л nič drugega. Tako so mislili neka- (gri, ko se je pojavila dobra misel za fijegovo ustanovitev. Dc. se naše društvo še ni pojavilo pred javnostjo s svojimi idealnimi de- lovnimi načrti in prvimi vidnimi ukre- pi, so pač krive začetne težave, ki se pokažejo pri vsaki mladi organizaciji. Vendar s tem plemenitim delom ne smemo predolgo odlašati. Ker pričaku- jemo, da so člani društva predvsem starši, i'e- Ijala priložnost in se je znašel pred sodiščem, da so odgovorni nadrejeni ljudje izjavili, češ da zaradi tega niso prej posvarili storilca, ker so hoteli po- čakati, da bo ukradel še več. Tudi postavljanje takih ljudi, ki so bili zaradi gospodarskega kriminala že obsojeni, na slična ali še bolj odgo- vorna mesta, se je dostikrat že ma- ščevalo. GLEDALIŠČE: NE IZMIKAJMO SE TRUDU Tov. Aškerc je odgovoril na razpra- vo svojega predhodnika, ki se je lotil tega vprašanja, češ da je repertoar prezahteven in postavljal za zgled podeželska društva. Opozoril je na ne- varnost, da bi z uvedbo manj zahtev- nih del v naše gledališče storili korak nazaj. Ce naši ljudje niso v preteklosti imeli prilike doraščati razvoju oder- ske književnosti, jim moramo sedaj, ko so za to ustvarjeni pogoji, pomagati. V nasprotnem primeru nas lahko tako mišljenje zavede do tega, da bomo ostali na istem, kot smo bili. Trditev, da naši delavci ne razumejo klasičnih del, da jim težje ustvaritve niso blizu, je podcenjevanje našega člove- ka. Je pa dejstvo, da se naši delovni ljudje še kako zagrejejo za dobra de- la, morda celo bolj kot oni, ki se pri- števajo med vrste izobražencev. Nave- del je tudi primer svojega opažanja, ki potrjuje njegovo izjavo, pri sedanji uprizoritvi »Od raja pa do danes«. Ti- sta lažje dostopna dela, ki baje odgo- varjajo nivoju naših ljudi, to kaže sta- tistika, so večji del siaba navlaka po- ceni stvari, včasih čisto nasprotna naši socialistični kulturi. SKRBI ZA ČLOVEKA NI ZANE- MARJATI Veliko število obratnih nesreč, z manjšimi ali težjimi posledicami, da tudi misliti. Zastopnik sodstva je v svojem izvajanju povedal, da niti en primer obratnih nesreč ni bil predlo- žen sodišču. Kaj to pomeni? Naši ko- lektivi bodo morali temu vprašanju po- svetiti več pozornosti. Le del teh ne- sreč opravičuje zastarelost strojnih na- prav, medtem ko vse ostalo izkazuje zanemarjenje skrbi za varnost dela. Posebno vprašanje je tudi splošna skrb za človeka. Veliko število obolenj izvira deloma iz medvojnih razmer, povzročajo pa jih tudi slabe življenj- ske razmere nekaterih, stanovanjska vprašanja, poškodbe, deloma pa tudi izkoriščanje prednosti socialnega zava- rovanja. Izgube delovnih dni bi pri- kazali najlaže tako, če povemo, da lani (skupaj vzeto) ni delalo 800 delav- cev. Tem je bilo izplačanih 33 milijo- nov dajatev socialnega zavarovanja. Ce bi torej ta vprašanja pravočasno re- šili, bi lahko odpadlo polovico teh pri- merov. S prihranjenim denarjem bi pa lahko povečali zaščito dela, skrb za zdravje človeka in izboljšali stano- vanjske prilike. PARTIJSKE KAZNI IMAJO VZGOJNI NAMEN. — VPRAŠANJE RAZŠIRIT- VE PARTIJSKIH VRST Ker ni bilo posebnega organizacij- skega poročila, je tov. Trpin v razpravi načel poleg drugih stvari, ki so zade- vale predvsem številčnost in socialni sestav članstva, tudi vprašanje kazno- valne politike v naših partijskih orga- nizacijah. Od" četrte redne konference pa do danes je bilo izključenih iz vrst KP 119 članov, medtem ko je bilo z vzgojnimi kaznimi kaznovano le 68 članov. To dokazuje, da partijske or- ganizacije niso uporabljale predvidenih kazni kot vzgojni pripomoček za po- boljšanje članov, ki so delali napake, ali pa je tudi znak familiarnost v or- ganizacijah. Za manjše napake niso izrekale kazni iz čisto familiamih na- gibov, ko pa so napake prerasle svoj vrh, so bili prisiljeni izključiti člane, katerim so dejansko sami pripomogli do tega. Vprašanje sprejema v članstvo ve- čina partijskih organizacij ni jemala resno. To pa bodisi zaradi tega, ker so bile zaprte vase, ozke, ali pa so z ne- zaupanjem gledale na ljudi izven Par- tije. Tako so v Tovarni emajlirane po- sode sprejeli le malo novih članov iz strahu pred presenečenji, ki so jim jih pripravili v preteklosti nekateri člani (bivši direktor, sabotažna in tatinska skupina). Kot so ugotavljali vsi navzoči, se je stanje z organiziranjem odprtih partij- skih sestankov poboljšalo. Kjer so ti sestanki bili dobro pripravljeni, tam se je Partija povezala z množicami in isto- časno dobila ugled. CLAN PARTIJE BREZ IDEOLOŠKE- GA ZNANJA JE STAVBA BREZ TEMELJEV V svojem izvajanju je tov. Trpin predočil nekaj primerov skrajno ma- lomarnega odnosa do študija. Partijski tisk, ki bi moral biti v pomoč vsake- mu komunistu, izkazuje s svojo naroč- nino v Celju porazno sliko. Bogat štu- dijski material leži na komiteju v oma- rah, medtem ko člani Partije nimajo potrebne ideološke razgledanosti. To vprašanje bo v bodoče treba postaviti na ostrino. Partija nudi vse možnosti, da se člani lahko izobražujejo tudi v tečajih in šolah. Ko je pa neki član Partije iz Tovarne emajlirane posode moral iti na tečaj, je izjavil, da mu ni treba več znanja, da ve več kot ostali itd. Po- nudba, ki bi vsakemu poštenemu, zna- nja željnemu človeku bila v čast in veselje, je bila temu komunistu od- več? O VPRAŠANJU ZADRUŽNIŠTVA NA VASI so razpravljaU trije delegati. V glav- nem pa se je njihova diskusija doti- kala zadružnega doma v Medlogu, ki je še vedno v neuporabnem stanju. To jesen bo verjetno odprta prosvetna dvorana, ki bo v veliko korist vaškemu prosvetnemu društvu »Miloš Zidanšek«, hkrati pa bo služila za politično delo kmečkemu in delavskemu prebivalstvu tega dela mesta. POLOŽAJ ŽENA — PRIMER IVANA PIRECNIKA NI OSAMLJEN O vprašanju žena v Celju je govorilo več govornikov. Obsojali so tendenco nekaterih podjetij, ki odpuščajo žene iz službe. S tem delajo krivico ženam samim, na drugi strani pa je to v na- sprotju z enakopravnostjo žena v na- ši družbi. V celjskih podjetjih so od- pustili okoli 500 žena, dasiravno ta me- sta niso bila reducirana ter se število delavcev in uslužbencev ni zmanjšalo. Tako postopanje pomeni podiranje vse- ga tistega, kar smo zgradili v doseda- njih letih, ko smo mukoma prepričali naše žene o potrebi, da tudi one sode- lujejo v gospodarskem razvoju. Tov. Urbančičeva je ostro obsodila slabo politično dejavnost komunistk, ki so dopustile zaradi nebudnosti, da se je v Celju pojavila ilegalna organi- zacija katoliških žen, ki skuša odvajati naše žene s prave poti. Slaba udeležba komunistk v organizaciji AFŽ nosi pri tem precejšnjo krivdo. Tov. Urbančičeva je omenila, da pri- mer Ivana Pirečnika, ki se je vrnil v domovino, ni edini. Naloga množičnih organizacij, zlasti pa Partije je, da raz- išče in ugotovi vse primere, kajti še so zunaj naših meja otroci, ki so bili ma- teram ugrabljeni. Opozorila je tudi na vojne ujetnike, med katerimi se goto- vo mnogi želijo vrniti v domovino, ven- dar jih nečloveško, z lažnivo propa- gando zadržujejo v tujini. PRED VI. KONGRESOM KPJ^ Komunisti morajo tolmačiti tinijo Partije in usmerjati javno mnenje tudi po tisku Devetdeset odstotkov najrazličnejših slabosti, katere se odražajo v naši Par- tiji je rezultat nezadostne idejno-poli- tične zrelosti, rezultat zanemarjanja osebne idejno-politične vzgoje. Tako pravi tov. Tomo Brejc v svojem član- ku »Komunisti in idejno-politična vzgo- ja«, ki je bil pretekli teden objavljen v Ljudski pravici. Kaj to pomeni? Najmanj to, da je od idejno-politične vzgoje članov Partije in ljudskih množic sploh, v veliki me- ri odvisen tempo nadaljnje graditve socializma. Kljub temu pa mnogi člani Partije v Celju in okolici podcenjujejo to vpra- šanje, mu ne posvečajo tisto skrb in važnost, ki mu gre. Podatki, ki smo jih slišali na Mestni in Okrajni partij- ski konferenci, da je na partijski tisk naročeno premalo komunistov, nam to le potrjuje. Pomanjkanje volje za ideo- loško izpopolnjevanje je velika slabost partijskih organizacij na našem terenu. Kako moremo pričakovati potem, da bodo člani Partije tolmačili nepartij- skim množicam linijo Partije in usmer- jali javno mnenje? Zato mora biti prva in osnovna naloga vsakega partijca, da se poglablja v študij partijske litera- ture, upoštevajoč še prav posebno raz- prave, članke in govore voditeljev na- še Partije. Prenehati bi bilo treba en- krat za vselej z govoričenjem, da ni časa za študij. Cas je, in predvsem ko- munisti si ga morajo najti. Poleg takega študija bi bilo koristno za komuniste branje velikih naprednih književnih del domačih in tujih klasi- kov, saj živimo v času, ko nam je bolj kot nekdaj potrebna obogatitev duha in širjenje miselnega obzorja. Delavski razred se je že prilično uve- ljavil v gospodarstvu, ni se še pa do- volj uveljavil na področju kulturnega in društvenega življenja. Najboljši do- kaz za to je prepočasno vključevanje in še nezadovoljivo sodelovanje članov Partije ter delavcev v novoustanovlje- nih društvih »Svobodac Zato je dolžnost vsakega partijca, da se ideološko dviga ter da pridobljeno znanje prenaša tudi na druge. Veliko skrb moramo posvetiti predvsem mla- dini, njeni vzgoji, da bo vzgojena na znanstveni podlagi v duhu naprednega svetovnega nazora. Samo tako vzgojena mladina bo imela višjo moralo od ka- toliške, ki je ljudi le demoralizirala v učenju: To življenje je kratkotrajno, zato se izplača trpeti, da bomo po smrti na drugem svetu večno in srečno živeli. Tako učenje je koristilo le izkorišče- valskemu razredu, da je lažje izžemal siromašne ljudske množice. Naša dolžnost je, da iztrgamo našo mladino iz krempljev škodljive in so- vražne klerofašistične propagande, kjer koli bi se le-ta pojavila. Kajti še so slučaji po okoliških vaseh, kakor tu- di v Celju, da nosilci te propagande skušajo zastrupljati našo mladino. Predvsem moramo biti na vsakem kora- ku budni napram delovanju vseh vrst sovražnikov, pa naj se pojavijo v ob' liki malomeščanskih figur, ki jim je pri srcu tako imenovana zapadna »svo- boda«, ali pa v obliki protirevolucio- narnih demogogov • in filistrov, ki se ogrevajo za sovjetski »socializem«, ki ni v stvari nič drugega, kot državni kapitalizem in imperializem najvišje stopnje. Ni dovolj za komunista, če samo go- vori o pomenu socialistične morale. Bolje je, da to moralo v praksi tudi pokaže. Prav zato mora biti vsak član Partije usposobljen za politično delo in propagando ter mora tudi nekje de- lati na prevzgoji ljudi. Načinov dela je dovolj, le oprijeti se ga je treba. Kdor rad govori, naj se čim več oglaša na množičnih sestankih ter tako vnaša so- cialistično zavest med množice, kdor čuti, da mu bolj teče pero, naj piše v lokilni list. Ljudsko pravico in druge časopise, ker s tem bo veliko koristil. Tisti pa, ki meni, da ni sposoben javno govoriti ali pisati, naj bi delal v druž- bi z ljudmi, s katerimi živi in dela. Tu- di ta način dela, prepričevanje od èl< veka do človeka, vsekakor ne gre pod cenjevati. Na mestni in okrajni partijski koi ferenci so delegati iznesli, da mnoj člani Partije niso nudili dovolj pomo množičnim organizacijam in društvoc Tudi v tisku se niso kdo ve kako ij kazali. V naš list dopisuje le 20 parti; cev in še ti se oglašajo bolj redko. P; pregledu letošnjega letnika Ljudsh pravice pa lahko ugotovimo, da v pai tijski list piše še manj komunistov ; Celja in okolice. To pomeni, da se člj ni Partije premalo brigajo za lokah frontni list ter za partijski tisk, čepra bi mu morali oni v prvi vrsti nudi vso pomoč. Tako bi naš list vsebinsk dosti pridobil, kajti člani Partije I lahko najbolj objektivno prikazali listu življenje, uspehe, napore in pc manjkljivosti s področja svojega delov nega mesta, hkrati pa prenašali izkuí nje na druge kolektive, organizacije i društva. Edino tako bo »Savinjski vesi nik« postal list delovnih ljudi, njihov tribuna, v kateri bodo naši ljudje na šli sebe, svoje napore in uspehe, Tudi glede razširitve »Savinjskeg vestnika« med delavce in uslužbenc so mnogi kolektivi in sindikalne po družnice storile zelo malo. S podpor sindikalnih podružnic in frontnih orga nizacij na vasi bi bil lahko list še bol raširjen kot je. Kakšen odnos do list imajo nekateri kolektivi, nam najbol pove res žalosten primer, da je ede: med največjimi kolektivi v Celju lis zavrnil, ko mu ga je uprava dostavili Ce so takšni primeri v Celju, kaj šel lahko pričakujemo v raznih oddaljeni! in zakotnih vaseh, kamor si naš list ï tudi utira svojo pot. K dobremu in objektivnemu pisanji bi lahko mnogo pripomgli tudi partij' ski, frontni in sindikalni funkcionar] ter člani delavskih svetov, kateri s dosedaj pokazali premalo volje do pi sanja. Sicer pa, kdo je bolj poklical pisati in razpravljati o problemih z nji hovega področja dela, kot prav oni^ Bolj bi se morali zavedati, da ima do ber članek veliko večji učinek, kot à tako dobro pripravljen in obiskan se stanek. Stojimo pred VI. kongresom Partij* in eden izmed dokazov zvestobe in hva ležnosti naši Partiji naj bo tudi na trdni sklep, da bomo v bodoče posve tili л^есјо skrb svoji osebni, kakor tud idejno-politični prevzgoji ljudskih mno žic. _ Tovariš Leshošek je nakazal temetjite smernice za nadaljnje delo partijskih organizacij Med zadnjimi udeleženci razprave se je burno pozdravljen oglasil član Po- litbiroja CKKPJ tov. Franc Leskošek- Luka, ki je med drugim dejal: Sodeč po značilnostih današnje kon- ference, je ta dan nekaka prelomnica za delo komunistov v Celju. Celjski ko- lektivi in vsi delovni ljudje mesta Ce- lja so dosegli velike uspehe na gospo- darskem polju in mnogo doprinesli za izgradnjo socializma. Konferenca sama je pokazala, tako v razpravi in v problemih osnovnih organizacij, ki so jih tovariši iznašali, da med komunisti vlada ozkost, ki povzroča zgubljanje komunistov in Partije v drobnjakarstvo. OPO se po navadi pri svojem delu zgubljajo v detajle in majhne sektorje dela. Poleg tega se največkrat ne znaj- dejo in ne najdejo sebi dostojnega delo- kroga. Vmešavajo se v razne posle, ki so zanje poklicani predvsem delavski sveti, upravni odbori, sindikalne po- družnice itd. Na svojih sestankih ko- munisti razpravljajo o stvareh, od ka- terih 95% ne spada na partijski sesta- nek. Partija je avantgarda delavskega razreda. Njena naloga je, da ugotavlja politično situacijo in postavlja naloge, k izvršitvi pa mora znati pritegniti naj- širše množice. To je delo komunistov. Na partijskih sestankih težko zasledi- mo razprave o politični situaciji zunaj in znotraj meja naše države, бе manj pa politično situacijo na področju kon- kretnega delovanja partijskih organi- zacij. Partijska organizacija je dolžna pred- vsem ugotoviti politično situacijo, kje dela naš sovražnik, kakšen je in kak- šen način borbe ima. Sele potem bo- mo lahko sklepali, kakšno bo naše delo in naša borba zoper sovražnika, da ga bomo uspešno potolkli. V partijskih vrstah imamo ljudi, ki so prišli vedrit v našo Partijo. Eni za- radi boljšega stanovanja, drugi zaradi boljše službe, tretji pa zopet zato, ker imajo morda maslo na glavi. Takih Partija ne potrebuje. Partija kot avant- garda delavskega razreda je Partija ljudi, ki vedo, kaj delajo in hočejo. Tov. Leskošek se je dotaknil tudi vprašanja politične vzgoje. Omenil je, da je bilo za časa stare Jugoslavije ko- maj 800 komunistov v Sloveniji, ki so znali organizirati tisočglave množice za borbo proti izkoriščevalcem. Nji- hov odnos do študija pa je bil popol- noma drugačen kot je danes pri komu- nistih. Pod grožnjo najstrožjih kazni so komaj čakali na ilegalno literaturo. Da- nes pa partijska literatura leži po oma- rah. Tu je rak rana v naših partijskih vrstah. Prav zaradi te nezgrajenosti članov KP, zaradi mlačnosti in nebud- nosti mnogokrat partijske organizacije ne vedo, kje in kako bi prijele za delo. Ko je govoril o delu KPJ od V. kon- gresa dalje, je omenil: Linija, ki jo je V. kongres določil, se ni v ničemer spremenila, spreminjala se je le takti- ka. Tri poglavitne točke: JPetletni na- črt, neizprosna in odločna borba proti Informbiroju ter utrditev odnosov v zu- nanji politiki, so bile vseskozi z uspe- hom izvršene. Naša največja notranja sovražnika sta kler in Info^biro. Borbo proti kle- ru je treba zaostriti, toda ne borbo proti veri. To dvoje je treba razliko- vati. Borba za ljudi je naša najvaž- nejša naloga, predvsem pa borba za mladino. S pomočjo znanosti, materia- listične znanosti bomo naše ljudi od- vrnili od klera in nikakor drugače. Partija obravnava svoja vprašanja danes javno. Vsi ljudje imajo pravico vedeti, kaj Partija dela. Odprti partij- ski sestanki so najboljša oblika dela. Pošteni delovni ljudje bodo znali po- magati Partiji, znali bodo izbrati naj- boljše izmed sebe za Partijo, hkrati pa pokazati Partiji na one, ki ne spadajo v Partijo. Potrebno bi bilo po kolek- tivih narediti pismeno anketo, kjer bo- do naši delovni ljudje lahko povedali svoje mišljenje o delu svojih tovarišev — partijcev in Partiji pomagali pri njenem delu. Potreba budnosti je na konferenci prišla večkrat do izraza. Budnost je potrebna, toda ne v obliki sumničenja in denuncianstva. Posebno važna pa je za komuniste kritika in samokritika. Kritizirati je treba konkretno, ta in oni je storil tako napako. V Partiji ne sme biti liberalnih familiamih odnosov. Poseben poudarek je tov. Leskošek dal partijski disciplini. Jekleno partij- sko disciplino, ki je bila lastna pred- vojni Partiji, je treba ponovno vpeljati v naše partijske vrste. Neizprosno di- sciplino, ki ne pozna nikogar in nika- kršnega izgovarjanja. Samo disciplini- rani komunisti so Partiji v korist, z ostalimi pa je treba obračunati in jih kaznovati, če pa se ne popravijo, Par- tija nima vzroka žalovati za njimi. Vse te slabosti, ki jih je tov. Le- skošek nakazal, so odraz slabega dela v Partiji, hkrati pa nam nakazujejo ogromne naloge za bodoče delo. Te sla- bosti so prišle tudi deloma od tega, ker je naša Partija imela v zadnjem času ogromno dela in nalog, vendar to naj ne bo opravičilo. Komunisti smo, ki naj jih odlikuje jeklena disciplina in globoka politična zavest. SKLEPI, RESOLUCIJE IN VOLITEV SEKRETARIATA MK KPS Za tov. Leskoškom se je k razpravi prijavilo še nekaj tovarišev, katerih vsebino diskusije smo že prej obrav- navali. Prebrani sklepi, ki bodo posebej do- stavljeni organizacijam, so vsebovali smernice za nadaljnje delo partijskih organizacij in so bili sestavljeni na osnovi ugotovitev ркзгосИа ter živahne razprave na konferenci. S konference so poslali pozdravni resoluciji Centralnemu komiteju Ko- munistične partije Jugoslavije in Cen- tralnemu komiteju Komunistične par- tije Slovenije. S tem je bila konferenca, ki je tra- jala čez 20. uro, zaključena. Izvoljeni člani Mestnega komiteja KPS so ostali in izvolili petčlanski se- kretariat. Celjski lovci v poâastilei VI. kongresa KPJ Lovska dmiina Celje je v počastitev VI, kongrese KPJ priredila v soboto 4. «kt, nr. streliščn v T.iscah tektnovnnje svojih čla- nov z vojaško in malokalibrsko pnško. Tek- movanja, ki je orpaniiiacijsko dobro pote- kalo se je udeležilo 22 članov lovske dražine, od, katerih so dosegli najboljše rezultate na- slednji: Z vojaško puško na 150 m je zasedel 1. me- sto Vainer Veno, 2. je bil Uršič Vinko ii 3. Variée Ivan, z malokalibrsko pa se ji uveljavil na 1. mestu TTršič Vinko, sledit* mu Zgomba Ferdo in Vagner Veno. Tudi ostali člani so imeli zadovoljive rezultate. Razveseljivo je predvsem dejstvo, da ee j« tekmovanja udeležilo tudi nekaj starejših lovcev, ki niso hoteli zaostajati za mlajšimi, s čemer so vsekakor dali lep zgled vsemu članstvu. Po končanem strelskem tekmovanju je bil« predvajanje lovskih filmov, ki so navdušili tudi ostale goste. Po sporedu so bili ob- javljeni rezultati strelskih tekem, nakar je sledila skupna večerja z lovsko zabavo. Ne tem mestu se zahvaljujemo upravi Tovarni Aero, ki je dala za ta večer na razpolag« kinoprojektor s filmi in osebjem. Vkljub dobri organizaciji, ki je precej pri- pomogla k uspeli prireditvi pa smo pogre- šali še večje udeležbe aktivnih Iovcct, s če- mer bi prireditev še več pridobila na втојеп pomenu. IZVOLJENI DELEGATI ZA VI. KONGRES KPJ Volilna komisija je podala poročilo o izidu volitev. Za VI. kongres KPJ so bili za delegate izvoljeni: tov. Franc Leskošek-Luka, tov. Olga Vrabičeva, tov. Lojze Trpin, tov. Stane Kokal. NOVOIZVOLJENI CLANI MESTNEGA KOMITEJA IN REVIZIJSKE KOMISIJE V enaindvajsetčlanski Mestni komite KPS so bili izvoljeni naslednji tovariši: Aškerc Anton, Bizjak Kari, Brinovec Stane, Božnik Anton, Drolej Andrej, Fale Fanika, Frece Marica, Golja Ivan, Grm Anton, Hilbert Kamilo, Jerman Riko, Kokal Stane, Medved Albin, Pel- ko Cveto, Pirš Franc,. Sribar Kari, Tr- pin Alojz, Tofant Anton, Vrabič Olga in Žagar Alojzija. V tričlansko revizijsko komisijo so bili izvoljeni: Brinovec Stane, Jost Melhior in Ma- slo Drago. Organizacija žena v celjsici okolici pred oicrajno Iconferenco Delavnost organizacij AFZ v okraju Celje-okolica se zrcali v vedno živah- nejšem delu za izpolnitev zadanih skle- pov v čast kongresa. Sektorske konference, ki so bile na terenih, so pokazale dobre, ponekod tu- di pomanjkljive rezultate dela. Organi- zacije, ki so svoje delo prilagodile smo- trnemu vsestranskemu delu med že- nami, žanjejo lepe uspehe. Kampanj- sko delo, ki je bilo do nedavna sicer potrebno, prehaja polagoma v ustalje- no delovanje, ki pušča v delu za seboj trajnejše in večje uspehe. Predvsem je treba podčrtati izvedbo številnih gospodinjskih tečajev, ki so se ponekod razmahnili v zavidljivo širino in poleg najbolj zaželenega pouka ku- hanja in šivanja, prešli tudi na širši pouk higiene, zdravstva, vzgoje, raznih ročnih del in splošne izobrazbe. Odziv v te tečaje je številen in bodo organi- zacije AFZ s tečaji nadaljevale. Zelo dober uspeh gospodinjskega tečaja so imele nedavno žene v St. Jurju. V agil- nosti in uspehih prednjačijo predvsem odbori AFŽ Store in Griže, kjer nji- hova delavnost vključuje večino žena v kraju. Veliko delavnost kažejo žene v Kozjem, Zrečah, Poljčanah, ki jim v požrtvovalnem delu sledijo žene šte- vilnih občin naáega obširnega (^ЕгаЈ|а». Med manj delavne po uspehih spadaj* žene iz krajev Slivnice in Št. Petra, ki na sektorskih konferencah niso bile do- voljno zastopane. Vendar bodo tudi slednje gotovo do okrajne konference, ki bo dne 14. oktobra ob 8. uri v dvo- rani sindikalnega doma nadoknadile zamujeno. S pričetkom šolskega pouka se od- pira tudi problem šolske kuhinje. Po- vsod tam, kjer je za to podana mož- nost, bodo žene s sodelovanjem pri tem delu pomagale. Dalje bodo pola- gale veliko važnost na obvezne tečaje RK za žensko mladino. Predvsem pa bodo usmerile svojo aktivnost v borbo proti še obstoječemu nazadnjaštvu in misticizmu. Skrbele bodo za ideološko izpopolnjevanje žena in s tem dvignile napredno socialistično misel v deja- nja. R. Popravek V 39. številki našega lista smo v članku »Celjsko šolstvo in prosveta n* gospodarski razstavi« pomotoma izpu- stili med ostalimi šolami, ustanovato» in društvi sodelujočo Industrijsko vinarsko šolo iz Gaberja. kev. 41 »SAVINJSKI VESTNIK« dne 11. oktobra 1952 Stran 3 Ivan Pirečnik v OBJEMU MATERE In v varstvu svoje domovine SREČANJE IN PONOVNA SODBA V FRANKFURTU — JAVNO MNENJE V ZAPADNI NEMČIJI — DOGODKI OB SLOVESU IN VRNITEV V DOMO- VINO — VELIČASTEN SPREJEM MALEGA IVANA V LJUBLJANI IN ŠO- ŠTANJU — IVAN MED SVOJCI — OTROK DOMOVINE Ko je Pavla Pirečnik v spremstvu и-ofesorja Goričarja odšla v Frankfurt, je ves slovenski narod želel srečo v jeni bitki za pravico in vrnitev s si- >m v domovino. Naporna vožnja je na Pirečnikovo recej vplivala, še bolj pa nestrpnost, a bi čimprej videla svojega sina. Jikrati jo je moril brezdušen postopek jmeriških sodnikov, ki so ji v prvi ob- ravnavi odrekli pravico do otroka. To- da mati je globoko v srcu čutila, da ji svet ne sme storiti tolikšne krivice. Srečanje z Ivanom je bilo ganljivo. ЈЛаИ Ivan je objel svojo pravo mater, toda na njegovem obrazu je bilo zasle- diti zbeganost, ki so jo povzročili zad- nji tedni v njegovem mladem življenju. Ce je v Ivanu bila kakšna bojazen, po- tem je bila ta bojazen umetno ustvar- jena s propagando, strah pred novimi l^raji in ljudmi, ki so jih gotovo bar- ¡rali v črni luči. To, kar so Clarkovi somišljeniki zagovarjali, češ, da mu bo prava mati tuja, se je v trenutku sreča- nja podrlo. Otrok ni matere spoznal le z očmi, temveč tudi s srcem. , Pirečnikova je hotela s Sirschevimi poravnati zadevo tako, da bi ne bilo treba obnavljati procesa. Toda Sirsch je ostal trdovraten. Sploh je ta možak I kazal temno lice, medtem ko je žena bila prijaznejša. Menda ga je jezilo ce- lo to, da je otrok partizanska sirota, ne kot so mu dejali v sirotišnici, kjer je otroka vzel, da je žrtev partizanskega napada. Možak menda nima čiste vesti, kajti zanikal je možnost, da bi Sirsche- va obiskala Ivana v Šoštanju, češ, da bi Jugoslovani njegove žene ne spre- jeli prijazno. Po njegovem smo ljudo- žerci, ki niso sposobni sprejeti človeka ilostojno. Narobe, Bila bi in bo pri Pi- rečnikovih dobrodošla in tudi pri nas, že zaradi tega, ker je Ivana vzgojila in obdržala v življenju. Ob ponovni obravnavi je sodnik Clark znova zavzel nečloveško stališče. Blatil je našo državo, kazal skrb za otrokovo vzgojo in preskrbo, ob odlo- čitvi pa, ko je pravica zmagala, ga je porinil pred Pirečnikovo, češ, tu imate svojega ujetnika. Sodniku Clarku, ki je ta slučaj izko- ristil za svojo volilno propagando, češ, da ne vrača otrok v državo socializma, je zelo dobro odgovoril udeleženec an- kete časopisa »Hessische Nachrichten«, ki je napisal: — Ce bi nemške matere, ki so imele otroke v Jugoslaviji, doživele to, kar je Pavla Pirečnikova ob prvi sodbi, bi nam ne bilo prav. Toda z isto pravico, kot Clark, bi tamkajšnji sodniki lahko zastopali svoje politično prepričanje: Nočemo vrniti otrok, ki jim tu dobro gre, v deželo, kjer vlada kapitalizem, pod peto izkoriščevalcev.— Na ponedeljek, ko je imel biti Ivan izročen materi, Pirečnikova ni več od- šla k Sirschevim, zaradi ponašanja Gu- stava Sirscha. Otroka je pripeljal pro- fesor Coricar. Ne zanikamo, da se otrok ni težko ločil od ljudi, ki jih je bil va- jen, vendar se ob snidenju z materjo V hotelu, ni več počutil nesrečnega. Z Velikim zanimanjem je sledil besedam in razlaganju tov. Goričarja, ki mu je pojasnil, da ima še sestro, dedka in celo nečakinjo. Bistro je motril slike Svojcev, ki jih še ni videl. Očetovo sli- ko je vedno znova pogledoval, kot da hoče čim globlje vtisniti v spomin to Podobo. Pirečnikova je bila kljub utru- jenosti presrečna, Ivan je v vsem pra- va slika svojega očeta. Na poti v domovino, je trojica mo- rala menjati smeri, da se je izognila Oiorebitnim poizkusom ponovne ugra- bitve. V Bonnu so člani jugoslovanske- ga veleposlaništva pogostili Ivana in »nater ter ga obdarili z lepimi darili, *ïied temi kolo, ki si ga je Ivan sam izbral. Ivan se je na vožnji pripravljal na Videnje s svojimi sorodniki. Spomnil je, da mora kot stric mali Ireni pri- *^ti darilo. Kupil ji je punčko. V DOMOVINI... Ko je v četrtek pripeljal vlak skozi jeseniški predor v Jesenice, se je Ivan presenečen znašel pred množico delov- nih ljudi in pionirjev. Na poti do Ljub- ljane je že odgovarjal v slovenščini: »Hvala tovariši.« V Ljubljani so vračajočega Ivana po- zdravili tisoči Ljubljančanov, ki so ga obdarovali in mu vzklikali: »Naš Ivan!« Ivan je v Ljubljani obiskal ministra tov. Potrča, ki se je delj časa pogovar- jal z njim. Ivan navdušeno pripovedu- je, da je ministru povedal, da bi bil rad avtomobilski tehnik in poleg tega še nogometni igralec. Soštanjčani so svojemu mlademu meščanu priredili nadvse ganljiv spre- jem. Ko se je pripeljal, je igrala god- ba in solznih oči od ganotja so rojaki pozdravljali mater in sina. V izbruhu solz-srečnic je sestra Marija objela svojega bratca, staremu dedku pa je ob svidenju zmanjkalo besed. Po starem slovenskem običaju je predsednik mestne občine odrezal Iva- nu kos kruha od velikega hlebca, mu ponudil tudi soli in sadja. Ivan, ki je kljub mladosti zelo pameten dečko, je bil ob takem sprejemu zelo pretresen. Dasiravno sta bila z materjo potreb- na počitka, sta vendar rade volje spre- jela številne obiskovalce iz raznih kra- jev domovine, ki so prišli pozdraviti mladega državljana. Seveda so ti pri- nesli tudi obilo darov, znak ljubezni, ki jo goji slovensko ljudstvo do otro- ka, za katerega je dvignilo tudi svoj glas. Ivan je med darovi najprej segel po praktičnih stvareh, kot so smuči no- gometna oprema, kolo itd. Za slaščice se ni toliko zmenil. Videti je, da bo znal podarjene stvari uporabljati. Pre- senečenja, ki so mu jih pripravili de- lovni ljudje in pa toplina domačih, ki ga obdaja zbrisuje Ivanu vse bolj spo- mine na bivšo domovino. Naj reče kdor kar hoče, posebno pa tisti, ki so Iva- nov hitri prehod v drugo okolje slikali kot dramatično dogajanje v njegovi mladi duši; materinska ljubezen od- tehta vsako drugo izgubo. Ivanu dela težavo le še jezik, da se ne more po- govarjati z vsakim kakor bi hotel, dru- gače pa se je že popolnoma vživel v nove razmere. K temu mu pomaga njegova čvrsta narava, saj je fant za svoja leta izredno močan in bister, saj je potomec zdravega rodu, nihče pa ne odreka bivšim rediteljem resnice, da so res skrbeli zanj. Oporekamo pa lah- ko vsakemu, ki bi trdil, da mu v do- movini ob strani matere ne bo tako dobro. Številni darovi in prispevki s katerimi bo Ivan lahko dohitel svoje slovenske vrstnike, kar je v tujini za- mudil, so odgovor naših delovnih lju- di na obrekovanje sodnika Clarka. V naši domovini je skrb za otroke prva, posebno dolžnost pa čutimo do parti- zanskih in vojnih sirot. Ivan je srečen ob svoji najsrečnejši materi in sorodnikih. Našel je domo- vino, svet pa zagotovilo, da vsak boj za pravico končno le zmaguje. Mi vsi pa bomo obrnili naše oči zopet čez me- jo, kjer je še dosti Ivanov. Vse mora- mo dobiti nazaj, ker so naša kri in žrtve tistih, ki jih vzgajajo. J. K. Pavla Rovan: MATERI W Pavli Pirečnikovi mesen že lega na poljano Ja v srcu tvojem je pomlad [cvet najmilejši gledaš nasmejano, šlci materi najdražji je zaklad. Gorje, ki ga sovražnik zadejál se njemu samemu je maščeval'. Pozabi na pretekle dni, grozoto, ko materinstva veličina se zastrla je, ^ v sveta sramoto. Vaj sreča, radost, spremlja sina, ki ga objela je ljubeča domovina. Kot rod njegov ponosen, kremenit naj bo očetov sin, pošten in bojevit. Darila celjsftfh in okoliških kolektivov za Ivana Pirečmka V četrtek so v imenu celjskih in oko- liških kolektivov izročili zastopniki sindikata in AF2, organizacije Šoštanj, malemu Ivanu naslednja darila: Smuči (Lesno predelovalno pod- jetje Celje), prešito odejo (Tovarna pe- rila), 12 m blaga (Tekstilna tovarna, Celje), blago in podlogo za obleko (Mestni ljudski magazin), 10 m flanele, 6 m cefirja (Metka), čevlje (Ivalidsko podjetje Čevljarstvo, Celje), 10 parov nogavic (Tovarna nogavic Polzela), blago za perilo (Tekstilna tovarna Šempeter v Sav. dolini), razno blago (Tekstilna tovarna Prebold), 10 kg marmelade, steklenico malinovca in 2 sadni konzervi (SAD-Celje), 2000 din (Celeia). Darilne pakete so darovali še Potrošnik, Specerija in Koloniale-živila. Med darili, ki jih je pretekli petek izročilo uredništvo »Večera« so bili prispevki naslednjih celjskih kolekti- vov: kavni servis (Tovarne emajlirane posode), rezbarsko orodje (Tehnometal), volneni jopič (Kovinsko podjetje), 2000 din (Kemična tovarna Celje), 1000 din (Kristalija), Trgovsko podjetje OZZ 1000 din, 1000 din (Plinarna), nadalje Pogrebni zavod 600 din, Prevozništvo 500 din. Splošna bolnica 500 din in MK KPS 5000 din. Knjige so darovali OK LMS Celje-okolica, Okrajni odbor OF, Okrajni odbor AFŽ in uredništvo Savinjskega vestnika. OVČKA ZA IVANA V sredo so Ivanu Pirečniku prinesli uslužbenci kmetijskega gospodarstva iz Kostrivnice pri Rogaški Slatini živo ovčko kot darilo ob njegovem povrat- ku. CELJSKO GLEDALIŠČE ZA IVANA PIRECNIKA Celjsko Mestno gledališče je na svojo drugo premiero v letošnji sezoni, ki bo dne 24. oktobra, povabilo kot častnega gosta malega Ivana Pirečnika. Upri- zorjena bo mladinska pravljična igra Pavla Golje »Sneguljčica«. Režira Branko G o m b a č , osnutke za sceno je pripravil član Slovenskega narod- nega gledališča v Ljubljani, akad. sli- kar A. Pliberšek, osnutke za kostume pa Bogdana Vrečkova. Prolog je napi- sal Fran Roš. Na premiero je povabljen avtor »Sne- guljčice«, pesnik in pisatelj Pavel Go- lia, predstavniki množičnih organiza- cij celjskega in Šoštanjskega mesta in najboljši pionirji in mladinci iz obeh mest. Med odmori in po predstavi bo gle- dališče ob pomoči celjskih podjetij ure- dilo pionirsko okrepčevalnico, kjer bo- do mladi gostje slavnostne premiere primerno postreženi. Vodstvo Mestnega gledališča v Ce- lju se je za ta korak odločilo zato, da s tem simboličnim dogodkom dá po- udarka splošni skrbi za kulturno rast in kulturni razvoj mladega povratnika. L. F. Pevski zbor SKUD „France Prešeren^* s pesmijo po Slovenski Koroški Pevski zbor SKUD »France Preše- ren«, ki je eden naših najboljših sindi- kalnih zborov, je naštudiral pod vod- stvom Jurčeta Vrežeta poseben pro- gram slovenskih pesmi, s katerimi je šel pozdravit brate na Slovenskem Ko- roškem. V soboto, dne 4. t. m. so se odpeljali Prešernovci s popoldanskim »Savinjča- nom« proti Koroški. Polni veselega raz- položenja in navdušenja so se ustavili najprej v Slovenj Gradcu, kjer so pri- redili v Telovadnem domu koncert slo- venskih umetnih in narodnih pesmi. Precej velika dvorana je bila skoraj polna občinstva. Z vidnim zadovolj- stvom so domačini sledili obširnemu programu. Po odmoru je pozdravil go- ste v imenu novoustanovljene »Svobo- de« v Slovenj Gradcu njen pevovodja Viki Vaupot in izročil pevcem v po- zdrav lep šopek rdečih nageljev. Dvo- rana, v kateri je bil koncert, ni preveč akustična, zato pa so se pevci tem bolj potrudili in je koncert tudi z umetni- ške strani vsestransko uspel, nekatere pesmi so morali ponavljati. Drugi dan so si ogledali Celjani me- sto in njegove znamenitosti, od katerih sta vzbudila posebno pozornost muzej NOB in privatna muzejska zbirka. Mu- zej NOB je lepo urejen in je njegov upravnik Bogdan Zolnir našim pevcem v lepih izvajanjih osvetlil potek NOB v Slovenj Gradcu in njegovi okolici. V muzeju je zbranega mnogo dragoce- nega materiala in moramo tov. uprav- niku k lepim uspehom le čestitati. Tu- di za privatno muzejsko zbirko, ki ima marsikatero redkost, so pokazali Pre- šernovci veliko zanimanje in so pozor- no sledili strokovni razlagi. Vsem, ki so kakor koli omogočili našim pevcem prijetno bivanje v Slovenj Gradcu in jim posvetili potrebno pozornost, po- sebno požrtvovalnemu učiteljstvu, naj- lepša hvala in priznanje! Med potjo v Ravne so se ustavili pevci v Dravogradu, kjer so si med drugim ogledali pod strokovnim vod- stvom tudi hidrocentralo na Dravi. Po- poldne so prispeli na Ravne, kjer so priredili ob 16. koncert. Številni lepaki so vabili k udeležbi. V Ravnah, kjer se je zadnja leta Železarna zelo razvila (pred vojno 400, sedaj zaposlenih okrog 2000 delavcev), imajo lepo novo, pro- storno, prijetno akustično dvorano; žal, da je bila udeležba občinstva bolj sla- ba. Z lepo slovensko pesmijo so hoteli naši pevci pozdraviti predvsem delavce iz proizvodnje in jim dati priznanje za njih požrtvovalno delo, kar jim žal ni uspelo. Izlet na Koroško, kjer je bila večina prvikrat, je bil za naše pevce pravo doživetje. S posebno toploto v srcu so občudovali lepo domovino samorastni- kov, ko jih je iz neposredne bližine po- zdravljala ponosna Uršlja gora. Z ve- černim vlakom so se skozi Dravsko do- lino preko Maribora vrnili v Celje. A. P. KOMORNI MOŠKI ZBOR IZ CELJA JE KONCERTIRAL V TOPOLSICI IN VELENJU TER OBISKAL IVANA PIRECNIKA Komorni moški pevski zbor iz Celja, ki je po poletnem odmoru znova začel redno vaditi, je preteklo nedeljo otvoril sezono z nastopi v Topolšici in Velenju. Pred 150 poslušalci je dopoldne kon- certiral v dvorani zdravilišča Topolšica z zelo uspelim programom narodnih in umetnih pesmi. Program je obsegal preko 20 pesmi in je dobro prilagojen zahtevam publike. Popoldne je zbor ponovil svoj nastop v sindikalnem do- mu rudnika Velenje. V moderno ureje- ni dvorani se je zbralo preko 200 po- slušalcev, ki so večkrat zahtevali po- novitev posameznih pesmi. Organiza- cija obeh koncertov je bila po zaslugi obeh organizatorjev zelo dobra. Komorni zbor je ob tej priliki obiskal Ivana Pirečnika in njegovo mater ter jima zapel več pesmi. R. G. Koncert celjskega orkestra SKUD „Ivan Cankar'' Minilo je že precej časa, odkar je celjsk'i orkester koncertiral v Celju. Po svojem lanskem koncertu orkester ni miroval. Med tem časom je redno vadil in je nastopil v celjski bolnici, v Murski Soboti, v Rogaški Slatini, v Brežicah, v coni B itd. Povsod je bil zelo lepo sprejet. Njegovo muziciranje je bilo prav ugodno ocenjeno. »Ljud- ski glas« iz M. Sobote piše med dru- gim: »V prvem delu smo slišali Ario J. S. Bacha, Vivaldijev Concerto grosso in Bravničarjev Divertimento. Nadrob- na obdelava vseh treh skladb in čut za "izrazno posebnost vsakega sklada- telja sta prišla v tem delu do izrazne veljave. Manj morda pri Bachu (zaradi maloštevilnega izvajalnega telesa), tem bolj pa pri Vivaldi ju. Vanj je bilo vlo- ženega mnogo drobnega dela, zato pa je bila izvedba res na višini. Tehnična.^ popolnost bi bila v čast marsikateremu poklicnemu orkestru. Barvitost Brav- ničarjeve skladbe, njena zahtevnost in izvedba so poslušalce navdušile. V ce- loti so vsi izvajalci z dirigentom na čelu zapustili kar najugodnejši vtis pri hvaležnem občinstvu, ki ni štedilo s priznanjem. Vsi so bili mnenja, da bi orkester radi prav kmalu spet sli- šali ...!« Radio Koper je v svoji oddaji z dne 15. 5. 1951 poročal: »Koncertni spored je uvedla Vivaldijeva skladba Concerto grosso, ki so jo tako orkester kakor tudi solisti izvedli brezhibno in umet- niško dognano. Celotna izvedba prve- ga, najtehtnejšega dela koncerta, je bila na dostojni umetniški ravni in je do- kazala visoko glasbeno usposobljenost dirigenta in izvajalcev. Dirigent prof. Dušan Sancin je naštudiral celotni kon- certni program tehtno in skrbno, orker ster pa je izvedel posamezne skladbe tako občutno in toplo, da je zaslužil vse priznanje poslušalcev. Uspeli kon- cert amaterskega orkestra nam je po- kazal vse odlike tega glasbenega tele- sa: odlično intonacijo, dokajšnjo teh- nično izvežbanost in obenem močan muzikalni smisel; za samostojno obli- kovanje glasbene stvaritve...!« Tudi za letošnji koncert se je orke- ster dobro pripravil. Na sporedu so: Corellijev »Concerto grosso«, zelo me- lodiozna Mozartova »Mala nočna glas- ba« in Dittersdorfov klavirski koncert^ za klavir in godalni orkester, ki ga bo igrala gojenka Glasbene šole Majda Fišer. Basist Aleks. Kovač in sopra- nistka Erika Kozoderc bosta zapela ob spremljavi orkestra nekaj pesmi ter spev iz opere »Mignon«. Koncert bo v ponedeljek, 13. oktobra ob 20. uri v Narodnem domu. Dirigent Dušan San- cin. Vstopnice od 50 din navzdol so v predprodaji v Glasbeni šoli. MLADINA CELJA IN OKOLICE JE DOBILA SVOJ LIST V Celju je 1. oktobra pričel izhajati nov list »Mladinski vestnik«, glasilo Ljudske mla- dine Slovenije mesta Celja in okolice. V uvodniku pravi list med drugim, da so pogoji dela vzroke pozitivnih in negativnih pojavov in ustanovah različni in povsem specifični, zaradi tega se je pokazala potreba natančnej- šega razpravljanja o teh vprašanjih, po iz- menjavanju izkušenj in obdelovanju politič- nih problemov v mladinski organizaciji. Zato je MK LMS v Celju sklenil priložnostno iz- dajati svoj časopis, ki bi vsa ta vprašanja temeljito obdelal in ugotavljal preko analiz dela vzroke pozitivnih in negativnh pojavov v mladinskih aktivih. Koiekiiv celjskega Mestnega gledališča odhaja na prva letošnja gostovanja Po uspelih predstavah Priestleyeve duhovite komedije »Od raja pa do da- nes« v Celju, odhaja te dni kolektiv Mestnega gledališča na prva gostovanja v letošnji sezoni. V soboto, 11. in v nedeljo, 12. oktobra bosta dve predstavi v Šentjurju, v to- rek, 14. oktobra v Poljčanah, v nede- ljo, 19. oktobra pa v Topolšici. V teku so pogajanja za gostovanje v Velenju in v Laškem. Celjsko gledališče se zaveda, da je njegova naloga, da postane kulturno središče vse bližnje in daljne celjske okolice. Zato se trudi, da bi mrežo go- stovanj razširilo v vse kraje, kjer so za to pogoji. Dosedanje izkušnje kaže- jo, da si občinstvo gostovanj želi in da je obisk povsod zelo dober. Vendar ima gledališče pri organizaciji gostovanj vrsto težav. Najhuje je to, da nima lastnega prevoznega sredstva za kulise. Umetniško in tehnično osebje potuje, z vlakom, toda za prevoz inscenacije je nujno potreben tovorni avtomobil. Pre- vozne tarife na železnici so tako visoke, da na prevoz kulis po železnici ni mo- goče niti misliti. Tudi prevoz s tovor- nimi avtomobili bi ne bil mogoč, če bi bilo treba plačati predpisane tarife. Toda vrsta celjskih podjetij in tovarn je obljubila, da bo dala na razpolago kamione brezplačno. Gledališče plača le šoferja in bencin. Za gostovanja v Šentjurju in Poljčanah je gledališče do- bilo kamione od Cinkarne in Tehnome- tala, za Topolšico pa da prevozno sred- stvo zdravilišče Topolšica. Želeti bi bilo, da bi tudi druga celjska podjetja posnemala ta zgled. Prebivalstvo Šentjurja, Poljčan, To* polšice in okolice opozarjamo na gosto- vanja in jih vabimo k številni udelež- bi! Naj nihče ne zamudi izrednega, ve- drega gledališkega večera! L. F. ČE šE NISI KUPIL KNJIGO »ZIVI ZID« JO LAHKO ŠE NAROČIŠ V UPRAVI »SAVINJSKEGA VESTNIKA« V CELJU, POŠTNI PREDAL 123. POHITITE Z NAKUPOM! stran 4 »SAVINJSKI VESTNIK« dne 11. oktobra 1952 Štev ; je v juliju dosegel pri tekmovanju v čast VI. KONGRESA drugo mesto v prvi skupini, mladinska organizacija tretje mesto med celjskimi mladinskimi organizacijami. V sep- tembru je kolektiv presegel plan za 10 "lo. Z značajni mi uspehi tega tekmovanja pozdravlja kolektiv VI. kongres KPJ in tovariša Tita! USLVŽBENCI Ljudskego magazina v CELJU ^globokim ширапјеш v našo Partijo po- zdravljamo delegate mesta Celja in äelimo, da med ostalimi àeljami ponesejo tudi pozdrave tega kolektiva VI. KONGRESU KP J IN TO V ARIŠU T I T TJ ! 3> zaupanjem in ljubeznijo do naše Partije se pridružujemo veselju delovhiFi množic u pri- cakouanju VI. kongresa DELOVNI KGLEITi^ »KOTEKS« CELJE S»ev. 41 .SAVINJSKI VESTNIK« dne 11. oktobra 1962 Straa 5 Umetnostni zakladi v Šempetru Izkopavanja v Šempetru so nepriča- kovano obogatila antično reliefno in skulptumo plastiko v Sloveniji. Ta stran antične umetnosti je bila v Slo- veniji dosedaj skoraj nepoznana. Bolj poznan je bil le Noriški vojak iz Ce- flja, Rimski vojak iz Ljubljane in Mi- trovi reliefi iz Ptuja. Poleg tega pa re- liefne plastike v zvezi z raznimi na- grobnimi napisi, katerih poznamo v slovenskih muzejih več. Precej je vzi- , danih tudi v raznih cerkvah, javnih in j privatnih stavbah. I Reliefe v Šempetru lahko razdelimo [)0 snovi v dve skupini: Prva skupina irsebuje predvsem reliefe mitološke vse- aine: Evropa na biku, Heraklej, Ifige- lija v Aolidi in Ifigenija na Tavridi, 3atip z nimfo (se ponavlja), Dioskuri Kastor in Pollux) in personifikacije )oletja in jeseni. Ti reliefi se odliku- ejo po odlični izdelavi. Anatomsko po- dajanje telesa je občudovanja vredno. V mnogih primerih nas spominja na grške kiparje, ki so bili največji moj- stri dleta. Poleg klasično obdelanih fi- {ur se več reliefov odlikuje po izredno jubkih in dekorativno dovršenih rob- lih ornamentih. Pri Heraklej u opazimo tia robovih vazo z bršljanovim listjem, )ri Evropi pa vazo z vinsko trto. Trta 16 vije navzgor. Med listi, ki so tako )recizno izvedeni, da se vidijo žile li- ¡ta, visijo grozdi, ki jih zobljejo drob- ni ptički. I Reliefno polje se pri vseh reliefih zaključuje z robom, ki je na spodnji strani in ob straneh raven, zgoraj se pa vijugasto zaključuje. To je tako imeno- ' vana panonsko noriška voluta, ki je ti- pična za naše kraje. To voluto je umet- nik napravil na vsakem reliefu neko- liko drugačno. Poznavanje tega načina dekoracije, ki je tipična za naše kraje govori za to, da je kipar izučen v tu- jini živel dalj časa tu, pri čemer je spoznal lokalni okus, lahko pa tudi, da je bil namočen od drugod in se je rav- nal po okusu naročnika. Razne variante te volute pa kažejo na veliko domisel- .nost kiparja. f V drugo skupino pa spadajo reliefi z raznimi prizori lova na zajce, ptiče in ribe. Umetniško ti reliefi ne dosegajo prvih. Pri njih pogrešamo plastičnost in razgibanost. Tudi robni ornament pri teh reliefih je bolj poenostavljen. Te reliefe je pa verjetno delal kak do- mačin. Med zadnjimi reliefi, ki smo jih od- krili v Šempetru sta Kastor in Pollux in poosebljeni predstavi poletja in je- seni. Dioskura, kakor tudi imenujemo kastorja in Polluxa, sta gola, čez roko jima visi ogrinjalo, z eno roko držita konja za vajeti v drugi pa imata dolgo sulico. Za personifikacijo poletja je upodobljena gola moška figura s ko- šem klasja na rami in srpom v desnici. Personifikacijo jeseni pa predstavlja gola moška figura z vencem vinske tr- te okrog glave, košem grozdja na rami, v levici pa drži živalsko kožo. Tretji relief odkrit v zadnjem času je »Evropa na biku«. Motiv je vzet iz grške mitologije — grški bog Zeus se je zaljubil v neko kraljično. Da bi se ji približal se je spremnil v bika. Ko Relief dioskura (Kastor) in poosebljenje poletja je ona pri igranju nič hudega sluteč sedla nanj jo je odnesel na otok Kreto. Relief obdaja na vsaki strani ornament iz vinske trte, na koncih pa stilizirano ahantusovo listje. Dalje smo v zadnjem času odkrili še tretji kip in zopet en nagrobnik. Kip predstavlja sedečo moško figuro s ko- deksom v levici. Očividno predstavlja Spectativo, ki so bili v rimskem času župani v Celju. Skoda, da je tudi ostal brez glave. Zadnji nagrobni napis odkrit pri tem izkopavanju je zanimiv zaradi svojih reliefnih upodobitev. Celoten nagrob- nik je namreč razdeljen na tri dele. V zgornji tretjini je upodobljena druži- na (oče, mati in pokojni sin) na sre- dini je napis; relief v spodnjem delu pa predstavlja jedačo in sedmino, ki se ponekod še danes opravlja po smrti pokojnika v njegov spomin. Izkopavanja se še nadaljujejo proti vzhodu, poleg tega smo pa že začeli s prvimi restavratorskimi deli. Temelj prve grobne kapelice smo že delno dvignili. Naslednje dni ga bomo dvig- nili do nivoja današnje površine in pri- merno podzidali. Na ta način bo mo- goče grobnico rekonstruirati na istem mestu, kjer smo jo našli. Ne bo odveč, če se na koncu še en- krat zahvalim raznim javnim ustano- vam, ki nam gredo v vsakem pogledu na pomoč. Posebno moramo pohvaliti Hmezad, ki nam je za par dni posodil buldožer, s katerim smo lahko del pre- iskanega terena zasuli in odkrili novo površino, ki jo mislimo še letos pre- iskati. Za opravljeno delo bi delavci rabili najmanj mesec dni. Stroj je pa to delo opravil v treh dneh. L. Bolta TRIBUNA OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA CELJE Odgovor anonimnega dopisnika ,Tribune' Na naš poziv, da bi se anonimni dopisnik »Tribune« javil v uredništvu zaradi Ж tesnejšega sodelovanja, dopisnik tega ni storil, temveč nam je poslal anonimni od- p govor. Kot izgleda še vedno želi ostati v tajnosti, čeprav nima razlogov za to. Za- radi večjega sodelovanja z uredništvom, kakor tudi z Olepševalnim društvom, na ka- terega prošnjo smo to rubriko odprli, bi vendar želeli, da bi se nam predstavil. To bi nam omogočilo le še večje uspehe pri naporih, ki jih Olepševalno društvo vlaga L za ureditev in olepšanje Celja. Želimo, dr. bi do tega spoznanja prišel tudi anonimni f dopisnik. (Hkrati pa je uredništvo v zadregi, komu naj pošlje honorar). Ker pa bo njegov odgovor verjetno zanimal naše bralce, zlasti pa člane in odbor Olepševalnega društva, ga objavljamo т celoti. To je izvzemni primer, da priobčnjemo članke anonimnega pisca. l'o rodu nisem Celjan. Živim v Celju od pivih dni tik po prvi svetovni vojni, ko je Italijanska vojska na poziv maloštevilnih ita- lofilov v splošni povojni zmedi zasedla Trst, Slov. Primorje in Istro. V Celju in s Celjem sem torej od svojega detinstva preživel svetle dni, o katprih ne bom posebej pisal, ker so vsakemu Celjanu dobro znani. Le-ti so mi zapustili neizbrisne vtise, katere vsak »emi- grant« doživlja in dojema po svoje. Vse to mi nalaga do Celja neko obveznost, vendar brez sentimentalnosti, da z nasveti, predlogi in objektivnim nakazovanjem pripomorem njegovemu vsestranskemu dvigu na onih poljih, kamor seže moje dojemanje. Smatram, da bi tako moral storiti vsak Celjan po svoji moči. To pomeni, da ni dovolj dajati samo nasvete in stavljati predloge ter se z njimi Strinjati, temveč tudi zavihati rokave, vzeti v roke kramp in lopato, mesečno prispevati tt^kšno »malenkost« v gotovini in končno z punanjim vedenjem doprinesti, da bo Celje nie na prvi pogled dajalo videz srčne kulture prebivalstva. To obvezo sem stavil sebi z iskreno željo, da se oddolžim mestu, ki mi je brezdomcu nudilo zatočišče in gostoljubnost. Prilika obnove Celja ob njegovi 500-letnici mi je prišla kot nalašč in smatram, da mora biti ta prilika izhodiščna točka za do- končni obračun z dosedanjo provincialnostjo. lato kujmo železo dokler je vroče. V svojem pozivu »Anonimnemu dopisnika Tribune« se mi laskate, da imam »dobre oči«. K temu naj Vam služi naslednje pojasnilo: V osebne zadeve se načelno ne mislim spu- ičati. Obravnavati hočem le splošne vsak- danjo zadeve, ki so in bi nam bile v sramoto, ^0 bi se dovolilo njihovo nastajanje in raz- vijanje v negativnem smislu. Kdorkoli bi se T okviru tega čutil prizadetega, smatral tako Vnemo kot nepotrebno ali čutil т njej neko Osebno ost, je v zmoti. Tak človek je egoist, Icer mu je pozitiven razvoj mesta deveta brigat in tak ni dorasel današnjemu času. Napake delajo ljudje, človek torej, ki na- kazuje napake kompleksno, ne da bi pri tem Omenit povzročitelja, v končni liniji zadene hočeš-nočeš tudi njega. Osebe sem v svojem ïadnjem neobjavljenem prispevku imenoval Samo v zvezi s plesnim orkestrom na raz- stavi. To sem storil, da ne bi prišlo do ne- sporazuma, ker je tam bilo angažiranih več •rkestrov. Napake, ki sem jih doslej nakazal, so bile storjene, če odklanjam opravičila je temu *irok dejstvo, da smo se po vojni navadili delati napake in jih celo potem priznavati, Pti čemur nismo nakazali niti najmanj volje, jih v bodoče več ne storimo. Na to »psi- hologijo« napak smo se že tako privadili, da Postajajo tako rekoč obvezne in kronične ter Sremo ravnodušno mimo in preko njih in Jíimo vsestranske škode, ki jo le-te povzro- čajo. Lahko trdim, da imamo Slovenci zelo «obre organizacijske sposobnosti in da so 'Orej storjene napake pregrobe, da bi jih ^Pravičevali. Tolažiti se s tem, da so tudi *in(i v letu 1952. po Kristu sprejeli zahodno *emške športnike ob prihodu na olimpiado » Helsinki pomotoma s staro nemško himno Deutschland, Deutschland über alles«, je 'Srpšeno in neodgovorno. 2e v svojem prvem prispevku za »Tribuno« *«П) navedel, da pemanjkljivoeti, ki jih epa- žam anonimno le nakazujem, pri čemer j« razumljivo samo po sebi, da se bo uredništvo pred objavo o resničnosti prepričalo. S tem hočem uredništvu olajšati delo in mu pri- hraniti čas za iskanje. Urednik si bo naka- zanp. mest» in pomanjkljivosti mimogrede ogledal. In če smatram za potrebno, da to delam nepoznan, ne more na stvari ničesar spremeniti. Pri vsem tem nimam namena ni- kogar zavajati. Pripominjam, da se ne nameravam temu vprašanju posvetiti poklicno. To vršim iz opisanih motivov poleg svoje poklicne zapo- slitve in mimogrede. Ta zaposlitev mi ne dovoljuje udejstvovanja drugje. Niti od daleč pa nimam namena, da bi v zvezi s tem za- sledoval kakršnekoli materialne koristi. Pred- vsem in nadvsem imam pred očmi mesto Celjo v novi socialistični stvarnosti. Zato želim v tej vnemi, toda anonimno, ob prvi priliki, kot sem Vam že omenil, staviti predlog o »organizaciji« Olepševalnega dru- štva. Načrt je v grobem sestavljen ter ga še dopolnjujem. V tem načrtu je zajeta tudi »Tribuna«. Morda bo ta načrt originalen, vendar ne neizvršljiv. Treba je samo začeti. Zakaj naj ne bi ravno Celje ne bilo ▼ svoji organizaciji in življenju »originalno revolu- cionarno« in zakaj naj ne bi prednjačile ostalim mestom. Predvsem se bomo morali odločiti, ali naj bo Celje industrijsko ali tujsko prometno- turistično mesto, ker oboje hkrati ne mor« biti. Res je le, da je Celje industrijsko me- sto. Temu se ima zahvaliti tudi njegov do- sedanji razvoj. Tujskoprometno mesto pa ne moro biti ali postati toliko časa, dokler n« bodo vode Savinje kristalno čiste kot so bile nekdaj in dokler bo zrak okužen s strupeni- mi plini celjskih tovarn ter dokler bodo ti plini povzročali sigurno hiranje prirodnih gozdov in sploh vegetacije, z drugimi bese- dami: prirodnih lepot v mestu in neposredni okolici ter ogrožali zdravje prebivalstva in živine. Po mojem mnenju sta v Celju dva proble- ma, ki jih je nujno rešiti (če pri tem ne omenjam zidanja stanovanj) t. j. industrijski strupeni plini z odpadnimi vodami ter re- gulad jp. Savjnje s pritoki. Oba sta izred- no važnosti in za Celje vitalnega pomena. Poplave se pojavljajo periodično, dočim ko jo zastrupljevanje s plini postalo stalno. To govori zato, da bi bilo najprej pristopiti k »razplinjevanju« in šele potem k regulaciji Savinje, ne da bi pri tem omalovaževal po- mena regulacije Savinje in v zvezi z njo njegovih komunikacij in gradbenega proble- ma. Najbolj idealno pa bi vsekakor bilo, če bi se poleg pospešene gradnje stanovanj pri- stopilo k reševanju gornjih dveh vprašanj istočasno. Žal moram ugotoviti, da vnema za olepšanje Celja po proslavi 500-letnice popušča in da celo »Tribuna« ne najde snovi za objavo, ki jo je vendar v Celju, kljub temu, da se jo mnogokaj že zboljšalo, še najti na vsakem koraku. Izgleda, da se ne zavedamo, da je »Tribuna« dosegla lepe uspehe in da bi se »likvidacija« le-te grobo maščevala. V na- sprotnem primeru, če je ta moja domneva zgrešena, pa nismo zreli, da bi prenesli zdravo kritiko in za tem grmom, izgleda, tìzi жајес. ^ Iz Celja ... Še o vodfi сеЦвке reševalne postaje O vodji celjske reševalne postaje smo že pisali. Sedaj pa navajamo še nekaj značilnosti iz službenega poslovanja vodje celjske reševalne postaje. Nekako meseca avgusta 1951 je po- klicala E. B. iz Zg. Hudinje rešilni voz, da bi odpeljal njenega sina, ki je obo- lel na vnetju čelne votline, v bolnico. Ponj je prišel Rojšek. Materi ni dovo- lil spremljati sina, čeprav je bila pri- pravljena plačati prevozno takso in je bilo v vozu dovolj prostora, pač pa ji je osorno zabrusil: »Saj vam ga ne bom požrl.« Pokojni I. Z., brusač iz Celja, je bil bolan na raku v grlu. Dne 21. 4. 1952 je začel bruhati kri. Njegova žena je odhitela na Reševalno postajo, da bi ji moža nemudoma odpeljali v bolnico. Rojšek pa je predhodno zahteval pla- čilo prevozne takse. Trkajoč s prsti po mizi, je rekel: »Tukaj položite 200 din, potem ga bomo odpeljali.« Na zatrje- vanje žene, da trenutno nima denarja pri sebi, da ga bo drugi dan zanesljivo prinesla, saj je doma iz Celja, je konč- no dovolil prepeljati moža v bolnico. Še prej pa je vprašal ženo, kdo je ta bolnik in ko mu ga je imenovala, je dejal: »A, to je tisti brusač, tisti pija- nec« Zeno, ki je bila vsled hude moževe bolezni sicer že zelo obupana, so te njegove surove besede močno zabolele. Odvrnila mu je: »Pijanec ali ne pija- nec, nujne pomoči je potreben.« Dne 8. 7. 1952 ob 16.30 uri se je pri- peljala z vlakom porodnica, katero je bilo treba prepeljati z rešilnim vozom s postaje v bolnico. Ze v Zidanem mo- stu so telefonično naročili rešilni voz, ki pa ob prihodu vlaka v Celje ni pri- šel. Ker okrog 17. ure še vedno ni bilo voza, je šla uslužbenka s postaje po- gledat na Reševalno postajo, ali ni mor- da nobenega voza na razpolago, pri čemer pa je ugotovila, da sta doma dva avtomobila. Stopila je v pisarno in opozorila službojoče osebje, da čaka na postaji porodnica, ki je že iz Zidanega mosta naročila voz. Zdaj šele so se potrudili z vozom na postajo. Dne 20. 9. 1952 je prispelo iz Roga- ške Slatine na Reševalno postajo tele- fonično naročilo, naj se takoj pošlje rešilni voz, da prepelje v bolnico člo- veka, ki je dobil zelo nevaren vbod v trebuh. Ta poziv je bil nemudoma javljen Rojšku, on pa je namesto, da bi odhi- tel po ranjenca, odvrnil, da rana gotovo ni takega značaja kot so sporočili in da bo šel ponj šofer P., ko se bo vrnil s terena. Ko po preteku pol ure ni bilo šofer- ja P. nazaj, se je končno le odpravil sam po ranjenca, ker je ta dan zame- njaval šoferja J., kateremu je dal pro- sto. Kakor se je pozneje izvedelo, je bila operacija tega ranjenca težka in dolgo- trajna. Nekoč je Rojšek peljal iz Rečice v ljubljansko bolnico na pregled bolnika, ki ga je spremljala njegova sestra. Ta je sedela spredaj, zadaj pri bolniku pa uslužbenka Rdečega križa, ki se je peljala službeno v Ljubljano. Enako kakor tja, so bili tudi nazaj grede raz- meščeni v vozu. Ko je bil pa bolnik odložen na svojem domu, je uslužben- ka Rdečega križa izrazila željo, da bi se rada presedla na sprednji sedež, kjer je topleje, kajti zadaj jo močno zebe v noge. In kaj je odgovoril Rojšek? »Ne, to je prostor za mojo aktovko!« in uslužbenka je morala do Celja zmrzo- vati zadaj. Zaradi pomanjkanja prostora v listu, smo navedli le nekaj dogodkov. Po po- trebi, če bi namreč utegnilo ostati na vodstvu Reševalne postaje pri starem, bomo objavili še več podobnih dogod- kov in obenem osvetlili tudi postopa- nje spremljevalcev rešilnega voza, ki si, kakor vse kaže, jemljejo za zgled svojega šefa. Končno se bo treba do- takniti tudi vprašanja, kje tiči vzrok, da se sedanji vodja postaje ne zame- nja z osebo, ki ima vso kvalifikacijo za tako važno in humano mesto. Končno moramo javnosti še pojas- niti da Reševalna postaja ni v sklopu Rdečega križa in pod njegovim nadzor- stvom, marveč pod nadzorstvom Sve- ta za zdravstvo in socialno politiko, za- to ni Rdeči križ odgovoren za početje uslužbencev Reševalne postaje. Mestni odbor RK, Celje PESEM ZE, TODA NE IZZIVANJE ... Nismo šovinisti in vsak rad poslu§a tudi lepe pesmi drugih narodov, zlasti če jih poje dober pevec. Toda pevec v kavarni »Evropa«, bi nam lahko pri- hranil tisto »Trieste mio«, ki jo je ▼ soboto zvečer pel v kavarni. Vprašanje Trsta je za nas preveč bo- leče, da bi morali poslušati še na jav- nih mestih takšne italijanske popevke, ki žalijo naš ponos. CELJSKI UPOKOJENCI SO ZBOROVALI V nedeljo je bilo v dvorani Mestnega gle- dališča v Celju zborovanje celjskih upoko- jencev. Uvodoma je predsednik Društva upo- kojencev v Celju obrazložil pomen volitev v Okrajno skupščino Zavoda za socialno zava- rovanje za mesto in okraj Celje, ki bodo v nedeljo 26. oktobra. Zborovalci so potrdili predlagane kandidate, kateri bodo v skupšči- ni zastopali interese upokojencev. Sledilo je poročilo o političnem položaju doma in т kerja, Šerdoner Ani v Celju pa daljnogled v vrednosti 5000 din, 5 metrov platna, 2 in pol metra klota in 4 metre blaga za žensko obleko, vse v skupni vrednosti 12.500 din, skupno s Kovač Marjanom je Milan Krajne ukradel Mariji Šerdoner v Mali Pirešici 3 kg usnjenih podplatov in še nekatere druge stvari. 1. novembra 1951 sta oba hotela nad Šoštanjem pobegniti preko državne meje, bila pa sta aretirana. Obsojena sta bila Krajne Milan na 5 mesecev zapora, Kovač Marjan na 3 mesece zapora. Oba obtoženca sta moč- no pokvarjena, čeprav izučena prvi finome- hanike, drugi stojnega ključavničarstva, jima pošteno delo ni dišalo. — 28-letni Jože Bri- lej iz Planinske vasi pri Planini ni hotel plačevati preživnine za svojega izven zakona rojenega sina. Obsojen je bil na 3000 din denarne kazni. — Jakob Jazbec je iz stano- vanja Štefana Jazbeca v Šentjurju vzel sled- ■jema žepno uro. Kazen 10 dni zapora. ... in zaledja Dekan Alfonz Pozar kaznovan zaradi širlenja sovražne propagande Pred okrožnim sodiščem v Celju je bila 4. oktobra razprava proti 75-let- nemu dekanu Alfonzu Požar j u iz Reči- ce ob Savinji in 47-letnemu krojaške- mu mojstru Ivanu Piklu iz Rečice ob Savinji. Oba sta se zagovarjala zaradi sovražne propagande. Dekan Alfonz Požar je znan kot zagrizen nasprotnik ljudske oblasti in današnje socialistič- ne ureditve naše države. Ze od leta 1946 dalje, je v pridigah v cerkvi v Rečici in Nazarju, pri sestankih Mari- jine družbe, celo pri pogrebih, pa tudi ob drugih prilikah klevetal našo ljud- sko oblast. Požar je imenoval ljudsko oblast in družbeno ureditev v FLRJ satanski čas, peklenski čas, novi red, ljuliko med pšenico itd. V neki pridi- gi 2. junija 1946 se je izrazil, proč z vsem, kar spominja na božje in cerkve- ne zapovedi, novi red tega ne trpi več. Državi sovražno je pridigal tudi 27. aprila 1947 in ob neki priliki v Nazar- iih. Na sestankih Marijine družbe v Rečici je med drugim govoril, da pre- ganjajo v naši državi cerkev in sovra- žijo duhovnike. Dne 4. aprila letos je pridigal v Rečici in ob tej priliki žalil in obrekoval državne organe. Ivan« Piklu pa je od leta 1947 dalje pravil, da se bo pri nas spremenilo, da bo prišla druga oblast, da izsiljujejo od dijakov podpise, da ne bodo hodili v cerkev, če pa hodijo v cerkev da jih mečejo iz šole. Dekan Alfonz Požar se tudi ni zamu- dil pregrešiti proti evangeljskemu iz- reku: »Dajte cesarju, kar je cesarjeve- ga«. Od dohodkov 57.065 din je prija- vil le 30.000 dinarjev. Drugi obtoženec Ivan Piki je ob raz- nih prilikah od leta 1947 dalje v go- stilni Cajner Ludvika v Rečici in tudi ob drugih priložnostih širil državi so- vražno propagando. Oba sta torej delala propagando pro- ti državni in družbeni ureditvi v FLRJ ter s tem zakrivila kaznivo dejanje so- vžane propaagnde in bila obsojena: Dekan Alfonz Požar z ozirom na nje- govo starost in bolehnost na 2 leti in 2 meseca strogega zapora, 5000 din de- narne kazni ter na začasno omejitev državljanskih pravic za dobo enega le- ta, Ivan Piki pa na 7 mesecev strogega zapora. stran e >SAVINJSKI VESTNIK dne 11. oktobra 1952 Štev. 41 PREDVOEIENA BORBA V AMERIKI Bela hiša v Washingtonu, kjer je sedež ameriškega Kongresa. Eden od obeh kandidatov bo v novembru zasedel to hišo, ki predstavlja senat ali parlament 48. ameriških držav Za slabe štiri tedne bodo Američani izvolili svojega novega predsednika. Ta dogodek ne bo važen samo za Združe- ne države Amerike, temveč tudi za ves ostali svet. Od izida ameriških volitev zavisi namreč nadaljnji razvoj ameri- ške zunanje politike, kar je seveda ve- likega pomena posebno v današnjem napetem mednarodnem položaju. Volivci imajo na izbiro dva moža: Dwighta Eisenhowerja, ki kandidira na republikanski listi in Adlaia Steven- sona demokratskega kandidata. Sedanji predsednik ZDA Hary Truman, katerega je leta 1948 izvolila demo- kratska stranka Velika borba v Združenih državah Amerike, ki se je začela prve dni sep- tembra, postaja vsak dan bolj vroča. Po številnih ameriških mestih, se dan za dnem vrstijo govorniki, predstavni- ki obeh strank. Kakšen pa bo izid vo- litev zaenkrat lahko samo še ugibamo. Predsednik Truman je povečal svojo volilno kampanjo v korist Stevensona. On bo prepotoval z vlakom Srednji Za- pad, vse do obale Pacifika. Prepotoval bo države, v katerih je glas farmarjev zelo odločilen, kajti ravno njihov glas mu je priboril zmago na volitvah leta 1948. General Eisenhower je odpotoval na jug, kjer bo poskušal pridobiti Južno Karolino. Demokratski guverner te države James Berns, bivši zunanji mi- nister v Trumanovi vladi ter senator Južne Karoline je izjavil, da bo podprl republikanskega kandidata, kajti Berns je prekinil vse politične vezi s Truma- nom, ko je izstopil iz ameriške vlade. Oba kandidata bosta v prvi polovici oktobra obiskala polovico ameriških držav. V predvolilni borbi se volivci enako zanimajo za notranja in zunanja poli- tična vprašanja. General Eisenhower še vedno vztraja na spremembi režima. On predvsem trdi, da njegov nasprot- nik ni v stanju, da »očisti« Washington ter napada demokrate, da so povedli državo po poti državnega socializma. Stevenson in Truman pa trdita, da bi »sprememba«, katero obljublja re- publikanski kandidat, lahko le poslab- šala in ne izboljšala situacije. Eisen- howerju oporekata tudi sposobnost, da bi lahko uspešno rešil notranje pro- bleme in trdita, da bo »stara republi- kanska banda« upravljala državo, če bo Eisenhower zmagal. Približna skladnost obstoja le v zu- nanjih političnih vprašanjih obeh kan- didatov. Medtem ko general Eisenhower kritizira politiko Amerike v Aziji, se strinja z mnogimi točkami ameriške Adlai Stevenson, kandidat demokratske stranke zunanje politike. Stevenson pa hvali in ščiti zunanjepolitični program ame- riške vlade, kateremu pripisuje prepre- čitev tretje svetovne vojne. Oba kandidata pa obljubljata zemlji mir, ki bo osnovan na moči in sode- lovanju z drugimi državami ter z naj- odločnejšim odporom proti sovjetski agresiji. Ne ugibamo izida volitev, toda dej- stvo, da Stevensona podpirajo poleg ameriških sindikatov tudi črnci, ki se borijo proti rasni diskriminaciji, in ki jih v Ameriki ni malo, da tudi nekaj misliti. General Dwight Eisenhower, kandidat republikanske stranke G1BAÍ4]1¿ PREBIVALSTVA V CELJU Od 21». 9. do 6. 10. 1952 se je rodilo U dečkev in le deklic. POROČIM SO SK: Šofer Šarlah Damaz in servirka Žerjav Sta- nislava, oba iz Celja; elektromehanik Dolinar Jožei iz Celja in trg. pom. Sevšek Jožef* ík Dobrne; delavec Canadi Stjepan in de- lavkr. Kabuztn Katarina, oba iz Celja; itame- šeenec Kojnik Marjan in otroška negovalka Mavrin Amalija, oba iz Celja; šofer Skalič Ciril iz Sv. Pongraca in delavka Parašuh Ivana, iz Dobrteie vasi ; oficir Mesarec Sta- nislav iz Karlovca in trg. pom. Koželj Sta-, nislava i/, telja; nameščenec Smrdel Jože i nameščenkr. Mestnik Marija, oba iz Celju delavec Mulej Jožef iz Prožinske vasi in de- lavk.-^, Kolarič Ana iz Celja ter krojač Meškul Franc in gospodinja Margon Milena, oba iz Celja. UMRl.I SO: Delavec Učakei- Friderik, star 59 let iz Šentjanža pri Velenju; upokojenec Knez Anton, star 66 let iz Lahovne; upokojenec' Tratnik Franc, star 72 let iz Celja in kle- parski mojster Krajne Mihael, star (>5 let iz Celja. V celjski okolici Od. 2U. 9. do 4. 10. 1952 se je rodilo 9 dečkov in 8 deklic. POROČIM SO SE: Kovše Lovrenc, delavec iz Iludinje in Vodov» nil*; Angela, delavka iz Iludinje; Šošterič Jo- žei, rudar iz Mrčne sele in Mramor Ljud- mila, poljedelka iz Veternika; Iplaznik Er- nes;, poljedelec iz Matk in Laznik Julijana, poljedelkp, iz Sv. Pankraca; Vasle Vinko, rudav iz Žalca in Ilek Marija, gospodinjska pomočnica iz Žalca; Križnik Ciril, poljski de- lavec in Planine Ljudmila, poljska delavka, oba iz Podloga; Pere Franc, posestnik iz Krivice in Ferlič Marija, gospodinja iz To- polova; Toman Jožef, kmet iz Prežigal in Oabei* Terezija, poljedelka iz Svetelke; Kra- šovec Jožef, poljski delavec iz Matk in Mraz Lucija poljska delavka iz Podlesja; Jančič. Jožei, poljedelec iz Ogorevca in Pevec Te režija, poljedelka iz Proseniškega ter Obte/. Franc, poljedelec in Preložnik Jožefa, polje- delka, oba iz Št. Jungerti. I MRLI SO: Videč Neža, hči kmeta, stara 14 dni, sta- nujoči-, v Vodružu; Podgoršek Valentin, kmet iz Sv. Urbana, star 82 let; Leskovšek Ce- cilija, užitkarica iz Podvina, stara 77 let; Nuć Anton, užitkar iz Podvina, star 77 let; (Jrač- ner Marija, užitkarica iz Ravnega, stara 57 let; Lapornik Julijana, gospodinja iz Curnov- ca, stara 68 let; Kink Jože, električar iz Marijp, Gradca, star 28 l*t; Jevšinek Franc, upokojenec iz Doma onemoglih v Vojniku, sta.* 82 let; Zagrušovčan Ivana, posestnica i/, Razdelj, stara 52 let ter Oračnikar Ana, go- spodinja, starit 67 let, stanujoča v Ljubnici. PLANINA PRI SEVNICI Nedograjeni zidovi zadružnega doma na Planini, že leta kličejo v svet, naj se njegovih zidov končno nekdo usmili in jih pokrije z deskami preden razpa- dejo. Mar ne bi mislili tudi na dogra- ditev doma, medtem ko nekateri pridno prirejajo »pivslie večere;< po gostilnah ne glede na pozno uro in željo drugih, da bi lahko mirno spali. Policijska ura na Planini naj bi ne bila tuja kot špan- ska vas. IZ LAŠKEGA Dne 4. oktobra je zgorelo gospodarsko po- slopje, last posestnice Breznik Marije pri Sv. Krištofu. Škoda je cenjena na 200.000 din, zavarovalnina pa znaša 130.000 din. Ogenj je zanetila Brežnikova sama, ki je z gorečo slamo viničevala mrčes v kokošnjaku. IZ SLOVENSKIH KONJIC V Zrečah pri Slov. Konjicah je v noči na 2. oktober izbruhnil požar v gospodarskem poslopju Mihaele Kangler in Jožefe Skutnik. Poslopje je zgorelo z vsem inventarjem. Zgo-' reli sta tudi dve kravi. Škoda je cenjena na okrog 400.000 dinarjev, zavarovalnina pa zna- ša 50.000 dinarjev. Požara je bil osumljen Albin Kangler, mož Mihaele. Izrazil se je večkrat, da bo zažgal, ker mu žena ni hotela predati posestva, katerega solastnica je bila tudi še njena mati Jožefa Skutnik, za hlapca pr, da noče biti pri hiši. Svoj naklep je 2, oktobra ponoči tudi izvršil, nato pa pobegnil v Maribor, kjer je bil aretiran in odvedert v celjske okrožne zapore, kjer čaka sedaj na kazen. M. č. IZ ŠMARJA PRI JELŠAH V' Dragomili pri Šmarju pri Jelšah je 6. oktobr.", zgorela stanovanjska hiša, last po- sestnice Mlinaric Antonije. Škoda znaša 180 tisoč din, zavarovana Mlinaricewa ni bila., Vzrok požara ni pojasnjen. J „KURIVO", Celje nudivsem potrošnikom mesta in okolice lepo izbran velenjski premog v kosih in kockah po najnižjih konkurenčnih cenah, in sicer za 3000 din (600 bonov in 600 din) 1000 kg. Stalne imamo na zalogi prvovrstni zabukovški premog, oglje za kovače in gospodinje, trda in mehka drva, obrezline in kolobarje. Preskrbite se s kurjavo že sedaj, ne odlašajte na zimo. Telesna vzgoja in šport Atletika $f;ecfi pridejo v Celje v letošnji atletski sezoni ljubitelji atletskih prireditev niso prišli na svoj račun. V Celju ni bilo važnejših atletskih prireditev, ki bi pritegnile večje število gledalcev. Ob za- ključku sezone pa bo AD Kladivar le orga- niziral dve kvalitetni prireditvi, ki bodo za- dovoljile slehernega ljubitelja atletskega športa. V nedeljo, 12. oktobra bodo na atletskem stadionu ob 10,30 nastopili švedski atleti iz Uddevalla. Na mednarodnem mitingu bodo poleg švedskih atletov nastopili še tekmoval- ci iz Ljubljane in Maribora. Ekipa Orienta iz Uddevalla ima v svoji sredi dva atleta sve- tovnega formata. Berglund je eden najbolj- ših metalcev kopja na svetu z rezultatom preko 71 metrov, Ericksson pa je med prvo četvorico najboljših zaprekašev na 400 m na svetu z rezultatom 52.4! Istočasno bodo na- stopile tudi naše atletinje v dvoboju z mari- borskim železničarjem, in sicer v vsaki di- sciplini po 3 tekmovalke, od tega obvezno po ena mladinka. Ženska ekipa Železničarja iz Maribora je v zadnjem času dosegla iz- redne rezultate in bo tudi to tekmovanje močno zanimivo. Nedeljska prireditev služi obenem kot iz- birno tekmovanje za sestavo slovenske re- prezentance, ki bo naslednjo nedeljo nasto- pile, v Celju proti reprezentanci Hrvatske. Dvoboj atletov Hrvatska: Slovenija bo iz- veden s popolnim olimpijskim programom brez deseteroboja in teka na 3000 m čez ovi- re. Tekmovanje pa se bo vršilo v soboto in nedeljo 18. in 19. t. m. IGOR ZUPANČIČ POŠKODOVAN Atlet Kladivarja, večletni državni prvak v teku čez ovire na 400 m Igor Zupančič si je na nedeljskem mednarodnem dvobojii z Italijo močno poškodoval mišico na nogi. Po- škodoval se je že pri ogrevanju tik pred startom. Ker pa na igrišču ni bilo rezerv- nega tekača je kljub poškodbi startal in si že pri prvi zapreki še bolj poškodoval mi- šico. Bolečine so bile izredno hude, da je že pri prvi zapreki obležal na progi. Zave- dajoč se važnosti dvoboja in sleherne pri- borjene točke je Igor kot pravi športnik na- daljeval svoj tek večji del po eni nogi, z rokami pa je rušil pred seboj še vse pre- ostale ovire. Dolga je bila tokrat pot do cilja. Vendar' je bil pri tem svojem teku od številnih gledalcev tako nagrajen z aplavzom kot ge, v svoji športni karieri še ni doživel. Vsi gledalci so stoje burno pozdravljali nje- gov prihod na cilj — saj je s tem prinesel državni reprezentanci važno točko. Zupančič je tudi tokrat pokazal pred vso športno jav- nostjo primer športnika z visoko športno moralo in ga kot takega lahko postavimo za svetal zgled vsem našim športnikom! Lorger je na tem tekmovanju po daljšem času zopet postavil celega moža in je s si- jajnim rezultatom 14.7 zmagal v teku na 110 m z ovirami. Celjani pa smo poleg ome- njenih dveh atletov imeli tokrat še tretjega član?, v državni reprezentanci — mladega Ko- pitar Jožefa, ki je prvikrat v svojem živ- ljenju dočakal to čeist. Na dvoboju pa ni nastopil, ker je bil zaenkrat določen za re- zervnega metalca kopja. Nogomet DVE TOČKI IZ LENDAVE Po težkem porazu proti železničarju na do- mačih tleh ni nihče pričakoval dobrega izida v prvenstveni tekmi z Nafto na tujih tleh. Naši nogometaši pa so se le zagrizli v igro in uspeli proti težkemu nasprotniku izboje- vati tesno, toda zasluženo zmago in s tem obe točki, že v prvem polčasu so Celjani vo- dili z 2:0, nakar so domačini pričeU z izred- no grobo igro. Rezultat so izenačili, vendar je v nadaljevanju Kladivar igral mnogo bolje in zasluženo dosegel zmagoviti gol. Celotno moštvo Kladivarja je igralo izredno borbe- no, najboljši pa je bil razpoloženi Posinek. Gole so dosegli Dobrajc, Podobnik in Posinek, za Nafto pa oba Simonič. želimo, da bi Kla- divar pokazal tudi v Celju požrtvovalnejšo igro kot jo predvaja na tujih igriščih, pa tuđi doma ne bo izostal uspeh. Proti Alu- miniju bo treba v nedeljo napeti vse sile, če hoče Kladivar doseči boljše mesto v le- stvici in zadovoljiti boljše mesto v lestvici in zadovolj,iti obiskovalce nogometnih te- kem. DRAVA : KOVINAR (Štore) 7:0 (7:0) Na domačem igrišču so Štorjani po krivdi izredno slabega vratarja doživeli v prven- stveni tekmi visok poraz. Le v drugem pol- času so domačini bili enakopraven nasprotnik gostom, ni jim pa uspelo znižati rezultata. Kegljanje KLADIVAR — DRŽAVNI PRVAK Kegljači Kladivarja so dosegli na državnem prvenstvu v kegljanju v Splitu doslej največji svoj podvig z osA'Ojitvijo moátvenega držav- nega prvenstva in drugega mesta med po- samezniki. Letos je bilo že VI. povojno prvenstvo v kegljanju. Nikdar pa še ni uspe- lo slovenskim moštvom vsaj približati se inomiranim kegljačem iz Hrvatske. Tokrat pa so kegljači Kladivarja preko- sili samega sebe in z izredno požrtvovalnostjo dosegli doslej najboljši uspeh v moštvenem tekmovanju s 1472 podrtimi keglju Plasma moštev je bil določen po podrtih kegljih v štirih partijah. Celjani so v posameznih par- tijah dosegli naslednje številke: 362, 394, 383, 333. Povprečje znaša 368 kegljev! Na II. me- stu je tudi slovenska ekipa železničarja iz Ljubljane s 1413 keglji in povprečjem 353, ekipe. Branika je na 12. in Krima na 13. mestu. V zmagovitem moštvu so nastopili: Rotar, Vanovšek, Hrastnik, Škerjanc, Kara- djole, Tkalčič, Truglas, Snedič, Zorko in Gerdina. Najboljši kegljač moštva je bil Gerdina. V tekmovanju posameznikov je Karadjole dosegel 377 podrtih kegljev, isto število kot Smoljanovič, član ljubljanskega Železničarja. Ker je pa Karadjole dosegel v zadnjih 50 lučajih dva lesa manj, je po predpisanih pro- pozicijah prav zaradi tega izgubil naslov prvaka države. Celjani so prinesli domov doslej svojo naj- večjo trofejo — naslov moštvenega prvaka države in krasen srebrn pokal, ki so si ga osvojili v trajno last, Karadjole pa kot po- sameznik okusno plaketo. Košarka Rl^AR (Trbovlje): ŽŠD Celje 26:26 (12:16) V prijateljski košarkarski tekmi sta se na- sprotnika po obojestransko slabi igri raz- šla z neodločenim rezultaom. Najboljša pri Rudarju sta bila Pikel in Jelen, pri Celju pe. Posinek in Puncer. Rokomet CELJE : ENOTNOST 12:6 (7:1) V nedeljo je bil v Celju predviden dvojni spored prvenstvenih rokometnih tekem. Za- radi nesporazuma pa ni prispelo pravočasno moštvo Drave iz Ptuja, dočim bi Enotnost, morala odigrati srečanje z II. ekipo Celja. Drugo moštvo Celja je čakalo na prvenstveno tekmo — vendar je tov. Jezernik Aco v ime- nu vo/dstva rokometne sekcije nepravilno odločil, da naj II. moštvo tekmo preda kar s 6:0, zaradi treninga pa nastopi I. moštvo, ki ni učakalo moštva Drave. Vsekakor je ta gesta tov. Jezemika in celotnega I. moštva vredna vsega obsojanja, ker so s tem po- polnoma onemogočili II. ekipi do boljšega plasmana v zahodni skupini slovenske' lige. Izgleda, da je elitnim igralcem več do tre- ninga kot pa do tega, da bi se tudi mlajši igralci pomerili s svojim nasprotnikom in s tem pridobili na tekmovalni rutini in zna- nju, obenem pa se dostojno- uvrstili v prven- stveno lestvico zahodne, skupine. Vprašamo se, čemu vodstvo ŽŠD Celje potem pri.iavlja 2 ekipi za prvenstveno tekmovanje? Ali bi igralci I. moštva ne mogli nastopiti proti Dravi, ki je popoldne prispela v Celje in jih je o tem baje že zjutraj obvestila? Kaj je še v našem športu toliko denarja, da ga lahko ekipe kar tako mečejo v nič? Vodstvo ŽŠD Celja mora temeljito raziskati krivce tega nešportnega koraka rokometašev, saj bodo sicer ob dober mlad kader igralcev, ki so sedaj upravičeno razžaljeni nad monopolom nad to igro, ki si ga lastijo starejši igralci. Sabljanje KRIM — ZMAGOVALEC HANŽIČEVEGA MEMORIALA Dve, dni so se v Celju vršile borbe v flo- retu za prehodni pokal Hanžiča, predvojnega sabljača, ki je padel kot talec v Gramozni jami v Ljubljani za časa NOV. Krimovci so od 18 možnih točk osvojili kar 15, ostale 3 pa sabljači Branika iz Maribora. Celjani so nastopili le s tremi boriici, ker ostali šo niso pričeli z redno vadbo. V močni kon- kurenci pa se niso uspeli plasirati med naj- boljšo trojico. Srednješolska nogometna liga I. gimnazija : II. gimnazija 3:0 (1:0) IKš : Učiteljišče 7:0 Cisto po receptu Možakar pride s kmetov v mesto k zdravniku. Po končani preiskavi se gre okrepčat v bližnjo čajnico, kjer naroči čaj in pecivo. Možakar mirno použije malico, nato previdno spusti srebrno žličko v žep. Pri njegovem odhodu na- takar opazi, da žličke ni pri skodelici in pribiti za možem: — Oprostite, to vendar ne gre. Takoj vrnite žličko. Možakar pa se ustavi in razkoračen seže v žep. Pa ni privlekel na dan žličko, temveč doktorjev recept in na- takar je bral: — Po vsaki jedi eno čajno žličko. OBJAVE IN OGLASI RAZGLAS V smislu tar. št. 20—24 tarife davka na promei se smatrajo vsi proizvajalci vina in žganja tudi lastnega pridelka za davčne za- vezance in so zaradi tega dolžni svoj celotni pridelek vinskega moita prijaviti takoj po končani trgatvi ali najpozneje do 30. 10. 1952 Svetu za gospodarstvo, upravi za dohodke pri MLO Celje. Nadalje so proizvajalci vinskega mošta dolžni, da obvezno prijavijo tudi vsake koli- čino vinskega mošta, ki ga bodo v času od trgatve pa do popisa zalog odsvojili, t. j. pro- dali, póítlonili ali zamenjali. Prav tako je prijaviti vsako žganjekuho v smislu navodil v Finančnem zborniku št. 21-51 vsaj 24 ur pred pričetkom žganjekuhe. Prijavo je vložiti ustmeno ali pismeno Svetil za ■ gospodarstvo. Upravi za dohodke pri MLO Celje. Zopeï tiste, ki ne bodo v določenem roku prijavili pridelka vinskega mo5ta, kakor tudi zoper tiste, ki ne bodo prijavili proizvajanja žganja 24 ur pred pričetkom proizvodnje, bo uveden kazenski postopek za davčni prekršek, oziroma zaradi davčne zatajitve. Smrt fašizmu — svoboda narodu ! MLO Celje Svet za gospodarstvo. Uprava za dohodke MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Torek, 14. okt. ob 19,30: J. B. PriesÜey: »Od. raja pa do danes« — Gostovanje v Polj- čanah. Gostovanje Akademije za igralsko umet- nost iz Ljubljane je zaradi obolelosti v an samblu preloženo na poznejši datum (pred- vidoma na 3. in 4. november). ČEBELARJI POZOR! Obveščamo vse čebelarje, da se dobi de- naturirani sladkor za čebele v Kmetijskem magazinu v Celju, ASkerčeva ulica, člani če- belarskega društva Celje morajo prinesti po- trdilo od svojih čebelarskih društev, nečlani pa potrdilo svojega občinskega ljudskega odbora, da sladkor še niso dobili. V potrdili" jo navesti število čebelnih dru- žin in koliko kilogramov sladkorja žele. Čebelarsko društvo Celje MIZARSKE DELAVNICE POZOR! I..esno industrijsko podjetje v Celju vam nudi po najnižjih dnevnih cenah vse vrste plemenitih in slepih furnirjev. Oglejte si zaloge na obratu v Šentjurju pri Celju. DRUŠTVO EKONOMISTOV CELJE priredi v petek, dne 17. t. m. ob 10. uri v dvorani sindikalnega doma, Celje, šlandrov trg, debatni večer o načinu obračunavanja in izplačevanja zaslužkov v podjetjih s po- sebnim ozirom na knjigovodsko in bančno evidenco. Vabljeni vsi, ki jih ta proble- matike, zanima. Odbor. LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE CELJE kupuje po na.rvišjih dnevnih renah vse gozd- no Sortimente, hlodovino, tesan les itd. In- formacijo se dobijo pri komerciali LIP, Ce- Ij.i in na obratih Sp. Hudinja in Šentjur ter gozdnih manipulacijah Šoštanj, Rogatec, Pod- četrtek in Cel,je. VSE KMETOVALCE. EKONOMIJE IN DRŽAVNA POSESTVA OBVEŠČAMO da smo pričeli odkupovati mleko, ki bo pri- neseno v centralno mlekarno v Celju, Koc- bekova ul. 1. To mleko bomo plačevali do 2C din za liter odnosno po maščobi in bo donositelj prejel za vsako tolščobno enoto 5 din. Trg. pod.jetj(' »Mlekopromet« Celje RADIOKLUB CELJE | obvešča vse interesente, da se prične osnovni ' A-tečaj. Pozivamo vse udeležence, (ia se[ udeleže sestanka, ki bo 15. okt. ob 17. uri v Domu ОБ\ 4 nadstropje (v stolpu). Odbor OBVESTILO Pisarna Okr. gasilske zveze za okraj Celje- okolica se nahaja v pritličju poslopja Okr ljudskega odbora Celje-okolica, Narodni dom, PRODAMO na novo renoviran poltovorni avto, primeren za prevoze po mestu ali na krajše razdalje. Nosilnost eno tone. Cena 180.000 din. Celjska tiskarna, Celje PRODAJAMO razni inventar: mize, stole, kadi, kuhinjsko posodo in razne drobnarije, LJUDSKA RE- STAVRACIJA, CELJE, Zidanškova ulica 2. KOVAŠKI MEH dvojni cilinder, nov, poceni prodam. Rep, Medlog 40, Celje. ROBUDEN INJEKCIJE IN TABLETE za rane na dvanajsterniku prodam poceni. — Vprašati v gostilni Širše, Ljubljanska ce- sta, Celje, PRODAM poceni 5 novih kompletnih sobnih vrat (vrata, okvirji in okovje). Naslov v upravi. UGODNO PRODAM zaradi pomanjkanja pro- stora kratek črn koncertni klavir v dobrem stanju. PRODAM koncertne citre. Naslov v, upra\a lista. Iščem upokojenko z lastnim stanovanjem kot gospodinjo k samostojni osebi z dve- letnim otrokom. Informacije na upr. lista. IZGUBLJENO. Obroč z dvema ključema in malim ključem sem izgubil približno pred 10 dnevi v Celju. Najditelj naj jiii proti nagradi odda v upravi lista. NAJDITELJA zložljivega dežnika (rjave bar- ve), izgubljenega dne 4. okt., naprošam, de. mi ga proti lepi nagradi vrne na upravo lista. NAŠEL SEM zlat uhan. Vprašati Zlatarna Celje, Tovarniška 5 od 7, do 8. ure. ZAMENJAM enosobno stanovanje v Celju (Gaberje) po možnosti za malo večje tudi izven mesta. Naslov v upravi lista. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Dno 12. 10. 19.52 tov. dr. Bitenc Maksim, Celje. Cankarjeva ul. 11 — Nedeljska zdrav- niška dežurna služba traja od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj. Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil DR. FRAN KLOAR odvetnik v Celju Pogreb blagopokojnega bo v soboto, dne 11. oktobra 195(2 ob 16. uri na Mestnem po- kopališču. Žalujoča družina Kloar K I y O__^ KINO METROPOL Od 14. do 20. oktobra ameriški lili» »PROSTOR NA SONC! « Od 21. do 27. oktobra amer, barvni film »ZLOMLJENA PIŠČICA« KINO DOM Od 14. do 20. oktobra francoski fil«" »POVRATEK V ŽIVLJENJE« Od 21. do 27. oktobra ameriški fiH" »PREPLAH NA CESTAH«