251. številka. Ljubljana, soboto 3. novembra X. leto, 1877. Izrnja vsak dan, izvzonmi ponedeljke m dnuve po prasojcih, tor volja po polti prcjeman za a v z tr o-oge r ■ k e deželo za celo leto 1*; glđ., za pol leta H | ld. sa č i rt leta 4 gld. — Za L j ti bij a no brez pošiljanja na dom za oelo leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en roeuec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, L'0 kr. ca četrt leta. — Za tuje dosele toliko - kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cona in »ioor: Za Ljubljano za četrt lota 2 gld. 60 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od < ■ i • t i i i s t ■ p i i ■ pettt-vrtta 6 kr., če ae oznanilo enkrat tiska. 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če ae tri- aH večkrat tisku. Dopiai naj so «vuu) utmkirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši 3 »gledališka stolna". Oprnvniatvo, na katero naj «6 bi* go volijo po«:!jati naročnine, rokUmaoijo, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „'Narodni tiskarni" v Kolumuovej hiši. Telegrami. Carigrad 1. nov. Agentstvo „Ha-vas" poroča, da so Rusi prišli v Kasgan, na vzliodu od Silistrijc. Peterburg i. nov. Oficijalnp se iz Vizinkioja poroča 30. okt. Včeraj je iz Koprikoija prišla vest od generala II cimana, da se je 28. t. m. njegova ka-valerija združila z ono generala T erg lika so v a in da goni Muktar-pašo, ki se zad za Koprikioi umika. Infanterija generala Tcrgukasova se pomika naprej, da ee z ono generala Heimana združi. London 1. nov. „I)aily Telegraph" poroča iz Erzeruma: Turška armada se je iz Hasankale nazaj pomaknila in je defenzivno pozicijo na visočinah vzhodno od Erzeruma zasela. Turško ariergardo, ki je bila ostala v Hasankale, so Rusi odrezali in dva bataljona ujeli. C ar i g rad 31. oktobra. Turški vojaki, kar jih je v Carigradu v garnizoni bilo, po slani so na bojišče, in meščanske garde so njih mesto prevzele. Peterburg 31. okt. Razgovori o predaji Karsa so se pretrgali. Mesto ostane blokirano. Bombardovanje se je začelo. London 31. oktobra. Iz Poradima se v „Times" o bitvi pri Gornjem Dubniku poroča: Od ruske strani je bilo 12. do 14.000 mož v boji. Fo dolgem maršu ob hudem mrazu so Rusi našli Turke za prstenimi nasipi zašan-cane, pred tremi vasmi. Ruski strelci iz Carskega sela so začeli boj in največ izgube imeli. Bitva se je začela ob osmih zjutraj in je trajala tlo šestih zvečer. Turške pozicijo so bilo vzete še le po tretjem poskušanj Bturma. Turki so se hrabro bili. Izgube njih Na posipu karlovškega grada. (Čitica od corkniškega jezera. Spisal A. J. St-jre.) Pred več stoletji krasilo je slovensko zemljo veliko več gradov nego zdaj. Skoraj »a vsakem prijaznem holmcu, na strmej pečini, ali v lihem gaji, bodisi romantične gorenjsko, vinonosne dolenjske, ali z naravnimi tudi in lepotami bogato obdarjene notranjske struni kipel je gradič v zračne višine. Toda veliko veliko tistih gradov loži sedaj v prahu in razvalinah; komaj se morebiti še pozna njih stališče, vendar nam domači kmetic zmi-rom kaj pove od plemenitašev, ki so bivali tukaj in grozi se, ako so kruto postopali ter zatirali okoličane, kateri so bili njih lastnina, hvaležno pa vzdahue in pomračeno čelo se mu razvedri, ker vidi, da prešli so tisti za ora-tarja tako trdi časi. Razrušeni so bili ti gra so 4000 mrtvih in mnogo ranjenih, nad 4000 ujetih. Rusi utrjujejo Gornji Dubnik in Teliš. Berlin 31. oktobra. nNord. Allg. Ztg.u poroča, da je vse ruske armade pred Plevno 130.000 mož, 500 poljskih kanonov in 50 pozicijskih kanonov. Šumi a 31. okt. Denes po noči je šel močno dež. Pota in ceste so blatne in razino cene, operacijo te dni nemogoče. Cetinje 30. okt. Knez Nikolaj je odšel v Ortjaluko. Torej se črnogorske operacije zopet prično. Vojska. Na azijskem bojišči vse kaže, da se druga odločilna katastrofa bliža. Turki se vedno bolj nazaj pomikajo in puščajo svoje pozicije. Rusi se zjedinjujejo za njimi. Kadar bode Mu k tur pred Erzerumom v drugič tepen, potem pade tudi to mesto kmalu Rusom v roke. . Rusi so zopet dva bataljona Turkov v Aziji ujeli. Pogostno ujemanje celih oddelkov kaže, da so Turki, če prav osobno hrabri, vendar le taktično neizurjeni. Turkoljubni nemški listi se zdaj jeze na turški vojni svet v Carigradu, češ, da le ta je se svojimi ukazi kriv nesreč turške vojske. Da bi ruska hrabrost tudi v poštev jemala se, to judom in Nemcem ne gre v glavo. O P I e v n i trdi neko carigradsko poročilo, da ima le do 14. novembra živeža in streliva, da se bode do tačas morala udati. li. Bukarešta prihaja vest, da Rusi menijo, da je Turčiji nemogoče, novo vojsko do tačas skupaj spraviti, ki bi prišla pleven-skej na pomoč, osvobodit jo iz oklepa. Nekateri listi trdijo, da je Turčija uže zopet veliko vojsko (govori se GO.OOO mož) dovi deloma v krvavih bojih z ljutimi Turki, ki so tuko pogostoma napadali našo domovino, deloma so pa počasi sami razpadli, ker grnščaki so bili potem, ko jo vladarjev ukaz omejil plemenitašev prevelike pravice in kmeta bolj v varstvo vzel, pod nič prišli. Opustiti so morali misel, da vse, kar pridela kmet, je prav za prav njih ; nij ga bilo sedaj več, ki bi jim bil zastonj delal, oui se pa pasli; nij ga bilo, da bi jim bil brezplačno popravljal njih gradove, in spravili so se tako črez nje elementi ter je pokončali. Za vse pride gotovo enkrat plačilni dan. Črtico enega takih še pred razsutih gradov podajati hočem tudi jaz. Prijatelj! preseli se v duhu z menoj vred v proprijuzno dolino cerkniško in spremi me na obale jezerske. Pot do tja je kratek, mehek, ker gre mej senožeti, un je z razno-bojnimi cveticami olepšan, Poglej tam y znožji jezerskem proti zapadu sivo, visoko, strmo nabrala v Hercegovini in Bosni, da bode od treh stranij napadla Orno goro, upehano in trudno. 0 notranjem sedanjem položaji monarhije. Z Dunaja 31. oktobra. [Izv. dop.] Naši ministri so zopet v Pešti ter se tam posvetujo, kaj zdaj početi, ko so so razprave z Nemčijo o novi trgovinski pogodbi tako nagloma pretrgale. Vsak Čuti, da za tem činom nemških delegatov no tiče gospodarstveni, ampak v prvej vrsti politični razlogi. Grof Andrassy sicer tega neče priznati in se dela, kakor da bi vse to uže naprej bil vedel. A v krogih, kateri vedo, kaj se za kuli sami godi, pripovedujejo, da je knez 1 lis— mark pri poslednjem shodu z grofom Andras-syjem v smislu zveze treh cesarjev storil neke predloge, katerim pak Andrassy nij hotel pritrditi. Precej potem, ko se je Bismark vrnil v Varzin, so nemški delegati dobili ukaz, tako postopati, da se morajo razprave pretrgati. In to se je zgodilo. Nemcu Bismarku je na tem ležeče, da ostane v našej državi neka odprta rana, katera oslabova moč naše države in zabranjuje vsako odločno postopanje v vnanjej politiki. S koncem tega leta neha trgovinska pogodba z Nemčijo in z Italijo. Bismark dobro ve, da Ogerska želi še za naprej take pogodbe, po katerej bi svoje poljedelske pridelke lehko izvaževala, a da bi na meji ne bil visok col za plačati. Za obrtnijske in fabriške pridelke pa je Ogerskej malo mar in bi rada privolila, da se za nemške fabrikate od naše strani pri uvažanji le nizek col naloži. Avstrija pečino; od treh stranij se zaganja jezero vanjo, le zadaj na jugu jo veže sedlo z lesovi-tim, kedaj zelo temnim, a zdaj uže uekoliko bolj redkim Javornikom. Pa pojdiva gori, saj steza nij tako dolga, — le sem in tja so ti bode na kamenji zvrnila noga, ako no paziš, — in oglejva si kraj. Zares prekrasen razgled! Nad nama široko jasno nebo, takoj pred nama, v dolini proti severu šume jezerski valovi, naprej se razprostira cvetličnata ravan z več seli in s trgom Cerknico, obrobljena z golo Slivnico in z drugimi manjšimi na severu ležečimi hribi ; na levej je žrelo male in velike Karlovice in gozd, na desnej pa glavni del jezera in naprej ravnina z njivami, senožeti, vasmi, vrtovi in pašniki. Tukaj na kaj prijaznem kraji, — kaj ne? stal je lepi grad mogočuih in bogatih vitezov karlovskih. Neznano je, kakov je bil njih začetek, odkod so bili prišli v te tistikrat Še divje in z lesom gosto poraščene kraje; a njih slava, pa b svojo veliko industrijo mora naravnost zahtevati, da se ne puste inozemski pridelki kar tako brez cola u važe vati, kar bi končno uničilo vso našo domačo industrijo. Tedaj je veliko nasprotje tnei Avstrijo in Oger9ko, pa ne samo v tem, ampak tudi v vseh druzih vprašanjih, ki se imajo še pred koncem tega leta rešiti. Zmešnjava je velika in nij videti, kako se bo dala razmotati. Naši in ogerski ministri imajo v Pešti vsak dan skupna posvetovanja pod predsedstvom cesarja samega. Ob-Ijubovali so cesarju o svojem času in se zavezali, Auersperg Luser tu, Tisza tam, da bodo spravo ali nagodbo dognali, ako se jim prosta roka pusti pri volitvah za parlamente. Večino imajo ti možje tu in tam. Zato sme cesar zahtevati, naj zdaj rešijo svoje besede. Ako se jim ne posreči, potem pač morajo o d-stopiti naši Auersperg-Lasserji in Tisza, z njimi vred pa tudi Andr«ssy. In da bi se to skoraj zgodilo, in bi boljši možje na krmilo prišli, to mora želeti vsak avstrijski patrijot. Politični razgled. V Ljubljani 2. novembra. O vspehu Mit iti+ttf*f.9?x(*f/tt posveta v Pešti se poroča, da sta se ministerstvi pora zumeli in sklenili, obema parlamentoma predložiti avtonomno colno tarifo, ob enem pa še v Berlinu vprašati, ali hoče na podlogi nove pogodbe dovoliti vvoz surovega blaga in za se obdržati appreturuo postopanje. <>i»'4iitivu»irk* fond, ki ga je dozdaj sedem milijonov, kateri so se natekli iz krajiških londov, ima se v Pešto prepeljati in Magjari bodo Hrvatom denar zabili, če se hrvatski zastopniki ne bodo z vso silo temu ustavili. Siftski narodni voditelj dr. Mile ti C, katerega imajo Magjari zdaj uže poldrugo leto po nedolžnem zaprtega iz samega strahii, da ne bi Srbijo podpiral s svojo veljavno besedo, dobil je še le 31. -oktobra zatožni spis zarad p veleizdaje." Zoper štiri sotožence Miletićeve je magjarski državni pravduik opustil vso tožbo. Tudi Miletiču ne bodo nič dokazali. f*fie»*ske>ya budgeta izdaje so: 233,471.080 gld., dohodki pa so 217,130.000 gld. Deficita je 15,034.000 gld. Lani ga je bilo 22 milijonov. Nasproti 1* »•*•!«> j je porta zadnje Čase prav pohlevna. Prej je hotela uže ultimatum v Atene poslati, zdaj pa se boji in obeta vsem grškim pritožbam ustreči. Iz Carigrada se poroča „P. C.H, da so se začeli na sultanovem dvoru, kjer je dozdaj dobro upanje vladalo, zdaj sploh bati, ker z obeh bojišč prihajajo slaba poročila. Zlasti o stanji stvarij pri Plovni so na poeto prišle take vesti, ki pravijo, da je katastrofa mogoča. Francoski „Moniteur- pravi, da se v vladnih krogih vedno bolj širi pomirljiv duh. Grćvy je prišel ponedeljek v Pariz. On je za zmerno politiko. Senatorji levice se zbero v soboto, da se posvetovajo o zdanjej politiki. .điifftt'iri bodo posla dobili v Aziji. Afganistanci se orože na boi zoper njih. Angleški časopisi pravijo, da Rusija tam bujjka Afganistance. Če bi to poslednje res bilo, pač bi Rusi le enako z enačim povračevali. Dopisi. Iz l> m ii it j ti 1. novembra. [Izv. do p.] Kopitarjev komers, ali prav za prav Kopitarjeva slavnost, izvršila seje izborno. Mnogo odličnih gostov počastilo je ta večer društvo Slovenijo, mej temi najodličnejši državni poslanci: dr. Vošnjak, Nabergoj, Vite zie, pl. Langer, dr. Čižman, vseučiliščni profesor, advokat dr. Sežun, dr. Detelja, prof. S tr it ar, dr. G ros s itd. Neizmerno brojno število došlo je Hrvatov, Srbov, Čehov. Jako prostorna dvorana je bila vsa polna. Navdušenost velika. Točke obširnega programa izvele so se vse skozi izborno. Slav-janskega pevskega društva predsednik, advokat dr. Lenoch, jo izvrstno govoril in napil slogi Slavjanov in društvu Sloveniji za vrl vspeh večera. Predsednik „Velebita", Hrvat P live nič, je dvakrat krasno govoril. Baš tako predsednik srbsk" Zore vitez Š t e f a-novic in predsednik češkega akademičkega apoleka Čeh P raž a k. Mnogoštevilni telegrami iz raznih krajev slovenske domovine in iz Zagreba bili so burno in z velikim navdušenjem sprejeti. Nihče nij si pričakoval tako slavnostnega večera. Društvo slovenskih vseučiliščnikov prosvetilo se je na sijajen način zopet enkrat v javnosti. Iz programa 'je c. kr. poli-cija izbrisala kos predsednikovega pozdrava in Stritarjevo „Raja" in „N a meji". Inače sloje vse v lepem redu. — Natančneji dopis o tem Kopitarjevem komersu vam dojde kasneje. Iz Orndra 1. novembra. [Izviren dopis.] Naše življenje postaja živahneje, naše mesto dobiva drugo podobo. Dijaki so Be vrnili s počitnic in začenjajo svoje delo v ko-legijah in po svojih društvih. Oni, ki so dozdaj uživali zdrav zrak na kmetih, primorani so po naglej spremembi vremena podati se v mesto. Tu jih čaka cela tropa novih prikaz-nij na gledališčnem odru, naznanila koncertov, itd. Četrtega novembra bomo imeli spet enkrat priložnost slišati par slovenskih pesni j. katerim smo se uže celo odvadili. Znane gospodične Čampine in Golovič naredijo koncert v vitežkej dvorani ter so vzele v svoj obširen program tudi pesni: „brodar," G. JM „obrazi,44 B. J., „v tihej noči," Foerster. Pravim, ka smo se odvadili slovanskemu petju, kar bi se marsikomu dozdevalo neverjetno, aH saj čudno, kdor ve, ka imamo tukaj dve slovanski pevski društvi; toda, skoro leto dnij uže nij nič slišati o njima. Bode-li v bodoče bolje? Kdo more biti za to porok? Gotovo ne, ako se ljudje ne bodo bolje brigali za pevsko društvo, nego so se dozdaj. Odbor je sicer izbran in obstoji iz gg.: Juvanec, cand. phil., predsednik; Bumet, stud. phil., Jurtela, stud. jur., Križaj, stud. chem., Lavrenčič, stud. jur,, Pichler, stud. phil., Sok, stud. phil. in pl. Zlatarovič, stud. med., odborniki. Dela bode trebalo odboru in krepke podpore od strani vseh dijakov, ka se doseže ugoden vspeh 1 Ic C*'i*il€lc*l 29. oktobra [Izv. dopis.] Todporna zaloga slovanskih vseučiliščnikov je imela prošlo soboto 27. oktobra t. 1. redni občni zbor. Iz poročila tajnikovega iu bla-gajnikovega je razvidno: Odbor je v teku šolskega leta 157 V? dovolil 242 for. podpore na 47 došlih prošenj. Za podporo so se porabile obresti glavnice in posamezni darovi. Glavnici je odbor dodal 50 for. (petdeset f.), tedaj znaša sedaj 2375 for. nominalne vrednosti. Iz odborovih poročil je dalje jasno, da je odbor tudi v minulem letu dosegel svoj blagi namen: podpirati uboge marljive dijake in si s tem utrdil zaupanje blagih društvenih podpornikov. — Želeti bi bilo in jaz si dovoljujem tu javno izreči prošnjo, posebno do onih gospodov, katere je društvo p o d p i r a 1 o z a Č a s a njihovih š t u d i j, naj sedaj, ko imajo stalno službo, ne pozabijo društva, temveč naj je po moči podpirati blagovolijo. — V odbor so se volili: gg. modroslovci P'chler in Sok, pravniki: Veršec in Jurtela, medicinttrji: Zlatarovič* in Trnski. Namestniki gg. Brunet, Zima in Milher. — (z.) mogočnost in junaštvo bila je znana, ne le po Kranjskej, temuč tudi po Štajerskoj, Koroškej, Primorskej in Hrvatskej zemlji; vladar avstrijski sam jih je visoko čislal in nemški cesar velikrat v boji potreboval njih hrabrih hlapcev. Gospodovali so gotovo nad velikim kosom jezera in doline, podložnih jim je bilo mnogo kmetij, katerih ljudje so hodili v grad na tlako. Popravljali bo jim grajsko zidovje, trdili poslopja, snažili gozd in gradišče, nasipali pota do grada in vse drugo oskrbljevali; hodili so od grada do grada ter prenašali ukaze in poročila karlovskih plemičev, in kadar se je gospodi poljubilo, vozili so jih v lehkih čolničih po valovih jezerskih, mokra vesla v ožuljenih rokah sukali, da jim je s curkom teklo po obrazu; sploh trudili in pehali so se za karlovško gospodo; mej tem so se pa ti veselili, pri bogato obloženih mizah radovali, kratkočasili se z lovom in s kmeti se norčevali; toda prišel je tudi za nje povra- čilni čas. Letela je nesreča za nesrečo in — izginili so Karlovčani brez sledi. Pripoveduje se, da zadnji teh plemenita-šev, obupan vsled velikih nezgod, potegnil je bil na Nemško, popustil grad in vse, kar je pa kaj malo verjetno. Časa ostri zob je pa tako dolgo grudil grajsko zidovje, da je še zadnje v nebo štrleče ostanke popolnem raz-grizel in pokončal, da težko še najdeš stališča krasnih dvoran, kjer so se sprejemali tuji ple-menitniki, gosti in poslanci. Glej, proti zapadu bila je orožnica, polna mečev, škitov, oklepov, sulic in drugega morilnega orožja; precej zraven hlev, kjer so razgetali čili vranci; pred gradom bil je prostor, kjer so se urili tedanji ! vojaki, kjer bo se vršile viteške igre in se j zbirali junaški hlapci, z bojnim krikom vihteli I dolga kopja, rožljali z britkim jeklom, da je daleč v Javornikove hiibe in doline donelo, odmevalo v sosednjih Karlovicah, in se razlegalo tja po okolici; in mej tem so tužno plivkali ob skalovje jezerski valovi in povodni tiči krožili nad mokro planjavo. In kolikokrat se je primerilo, da komaj je priplaval srebrni mesec izza sosednje Slivnice, udrle bo se kar-lovške čete tukaj do i po poti mej gostim drevjem, in komaj čakali, da privihrajo pred sovražnika, Bi srce ohlade na plenu, pomoro in popalijo, kar soboj ne morejo vzeti in zapaljeni grad velikokrat jim je razsvetljeval pot domov. Tako je bilo na gradu Karlovcu pred več stoletji, in sedaj ? Sedaj je pa vse razruščeno, divje, samotno in — dolgočasno. Malokedaj se semkaj kdo izgubi; pastir se tega kraja ogiblje, in gozdar, ki se od dela pozno zvečer vrača domov, ki verjame pripovedkam, da se je večkrat prikazal škrat v rudečej obleki, ali da je ta videl gospo v dolgem črnem krilu, katere obraz je bil objokan in bled, kakor jezerska megla, in oko njeno milo kakor lunina luč, ali ognjene konje, katere je sam peklen- Iz dolenjega Krasa 30. okt. [Izv. dop.] Kakor vam je znano, bratje Kranjci, smo mi dolenji Kraševci na meji poitalijan-čenih S lo ve n cev, kateri se zovejo Bizjaki; gotovo torej se moramo jako vrlo in hrabro boriti proti poitalijančevanju, ker drugače bodo naši potomci pravi italijanisimi, kateri bodo večjo škodo svojej materi Sloveniji učinjali, nego rojeni Italijani. Da se poitali jančenju močan jez postavi, treba nam je pravih pošteno narodnih, slovanskih duhovnikov, učiteljev in županov. Kake da so razmere na dolenjem Krasu v tem obziru, povedal bi lehko v dveh besedah, namreč: Jako žalostne; pa vendar, da koga ne bi razžalil, hočem nekaj natančneje izpregovoriti. Kar se tiče duhovenstva, je pri nas večinoma narodno, ali da bi bilo v pravem pomenu slavjansko, mi nij mogoče trditi; res sicer je, da duhovniki nafti nij so turkotili, ali da nijso nič kuj posebni rusofili, to je tudi res. Duhovniki, nositelji narodnega duha, morali bi posebne simpatije kazati in buditi do krščanskega in bratovskega ruskega naroda, kar jo dolžnost vsacega Slovana. Rusi so gotovo prvi slovanski narod, čeravno neki nemški judež v duhovenskem listu, v „Volksblattu", trdi, da nij Rusov več, nego 23 milijonov. Kateri pametno misleči pošteni mož vsacega naroda in vsacega veroizpovedauja ne bode imel za Ruse največje simpatije, ker se bojujejo proti onim barbarom, pred katerimi se je bala cela Evropa več nego 250 let, in katerim so ravno oni Slovani, katere večinoma Evropa sedaj zavira svoje delo dokončati, rebra polomili in tako Evropce rešili pred strašnim Turkom. Velikanska sramota in prokletstvo čaka one Evropce, kateri zavirajo plemenitega Rusa, da mu nij mogoče tako hitro ubogo rajo iz rok tiranskega Turčina rešiti, ravno imenovani sebičneži so krivi, da se toliko krvi preliva in se bode še prelivati moralo, predno bode raja prosta. Vse naj bode z Bogom, tudi oni nesramneži, ki Turku z denarjem in drugače pomagajo, bodo prišli k računu, a da se bodo tako veselo smijali, kakor črez /najdene zmage turške, jako dvomimo. Kake da so razmere solin učiteljev na dolenjem Krasu, povem kratko: slabe. — V Kostanjevici imajo šolo in učitelja. Kostanjski učitelj je, kakor se govori, jako zmožen, ali govori se tudi, da nij pravi in celi Slovan. ščak neznano ljuto podil po gozdu, — mimo-gredoč se prekriža in pospeši korake, da se kamenje proži za njim po strmem slabem potu. Zares, človeka prešine neka groza, ko tukaj premišlja davno pretekle čase, ker sedanji tukajšnji prebivalci so le sove, zeleni kušarji in pisani gadje, juuaki karlovški pa spe trdo smrtno spanje. Od vsega bogatstva in vse bliščobe nij ostalo nič druzega, ko s kamenjem navaljena pot, ki vodi v dolino, nekoliko stopnjic k jezeru, stoletni gabri, ki še-petaje motijo grobuo tišino in temno z br.šlji-nom poraščeno smrečje, ki fantaziji, ko veter potegne, tužuo pripoveduje tukajšnjo nekdanjo slavo in zdi se človeku, da sliši po ušesih grmeti pesen več stoletij, ki popeva in jasno priča, kako minljiva je kriva sila, da vse, kar stvari človeška roka, razpade gotovo, če ne prej, pozneje, a le kar dovrši um iu duh, nosi pečat neumrljivobti na sebi. _ - Koliko da tak učitelj slovanske) reči stori, si lehko vsak sam misli. V Lipi in v Temnici, v dveh še precej velikih vaseh, niti učitelja nemajo. Menim, da kot uzrok velja to, ker nemata oni vasi pripravnih hiš, da bi se lehko podučevalo; da je ta motiv slab, ne dvomi nihče, ki ceni šolo zarad šole. Občno je znano, da učitelji mnogo, mnogo na narodni napredek in civilizacijo upljivajo, a da na dolenjem Krasu nij stvar taka, sem povedal; ker večinoma vasi nemajo šol, in kjer je kak učitelj, nij csl narodnjak. Gotovo bi morali visoki nadzorniki nekaj čisteje pogledati, saj ubogi kmet ovih vasij, kjer nij šol, ravno tako davek plačuje, kakor oni, kjer so Omenil sem tudi v začetku svojega dopisa, da je potreba posebno narodnih županov, katerim je več blagor svojih občanov, nego vse drugo. Župani so gotovo glavni faktor, kateri se lehko vstavlja poitalijančenju in ponemčevanju s tem, da vse v našem ma terinem jeziku ureduje, ne pa v tujej nam nemščini, ali pa italijanščini. V temniškej Županiji je bil pretečena tri leta do 27. oktobra nek mož župan, kateri bi bilo bolje, da bi ne bil nikoli izvoljen, še kot starešina ne. Mi nečemo o prejšnjem županu nič dalje spregovoriti, nego Boga zahvalimo, da je njegovega županovanjakonec; mogoče, da si je sam želel, da bi Be v kratkem kak drug izvolil, ker gotovo prijetnih dnij nij užival pretekla 3 leta. Kot novi župan bil je izvoljen enoglasno Josip Tram puž. Mi tega moža premalo poznamo, da bi kaj natančneje o njem spregovorili. Dvema gospodarjema nij mogoče služiti, pravi sv. pismo tudi temu možu: služi ljudstvu in domačej stvari! Na zadnje vam hočem še nekaj o letini na dolenjem Krasu povedati. Strnenega žita je bilo še precej, turšice je bilo polovica, ajde tudi okolo polovice, mogoče kaj več v nekaterih krajih, kakor na Vojščici. Vina je bilo pri nas jako malo, Še precej se je obneslo na Vojščici, katera jako dobra vina prideluje in se lehko „Tomaj" dolenjega Krasu zove. Vreme imamo lepo, lo zadnje dni septembra in prve dni oktobra smo imeli burjo, katera nam je skoro polovico ajde snedla; sedaj imamo skoro sušo. Dolenji Kraševec. DomaČe stvari. — (Na Rudolf o vej železnici) je od 1. novembra odpravljen četrti razred vozov. — (Na pokopališči) je bila na vseh svetnikov dan po poludne nebrojna množica ljudij. Slovenski pevci so peli umrlim Sokolom nagrobnice. Vreme je bilo krasno, le za en hip je bil začel dež rositi. — (Vabilo k prvemu letošnjemu Sokolskomu večeru) denes v soboto dne 3. novembra v restavraciji čitalniškej. Program je: 1, Pozdravni ogovor. 2. Tovačovskv — „Sokol buditelj," možki zbor. 3. llermens — „Rožica," osmospev. 4. „ Berilo," g. Jeloč-nik. 6. Havlasa — „Crnoj gori," moški zbor. G. „Ob bregu Save", „Raja", deklamuje gosp. Jeločnik. 7. Tovačovskv — „Pozdrav deklic*.", osmospev. 8. Z ijic — „U boj", možki zbor. Program vojaškej godbi: 1. Rossini — (»uvertura k operi „Viljem Teli". 2. Fttrster — „Rumun8ka narodna četvorka". 3, Ne8Bwalba — Paraphrasa o pesni »Kak si lepa." 4. vVagner — „Potka". 5. Zajic — Ouver-tura k operi „Mislav". G. Strauss — „Na Moldavi", polka franc. 7. Strauss — vVatcer iz operete „Girofle-Girofla. 8. Kviatkovsky — Ouvertura po jugoslovanskih napevih 9. Do-nizzetti — Ouvertura k operi „Belizar". 10. Titi — Ouvertura po severoslavjanskih napevih. 11. Strauss — „Čez polje in ravnine", polka hitra. Vstopnina za neude „Sokola" 10 soldov. Začetek ob 1 28. uri zvečer. Rediteljj večera gospod Jeločnik. — (Slovensko gledališče.) Na vseh svetnikov dan dalo je dramatično društvo slovensko predstavo „Mlinar in niesrova hči*. Gledališče je bilo v parterji in na gnleriji natlačeno polno, kar se pa o ložah ne more reči. D.mej igralnih močij hočemo denps omeniti le gospodično G. Nigrinovo, ki je ta večer p r-vič na odru nastopila in v precej teškej glavnoj roli „Marijco". Pač so jej je še poznalo, da je novinka; ali ravno tako je bilo vidno, da ima lep talent, prijeten glas, in vso sposobnost za prav dobro igralko, če se bode učila v svoje role oživeti in uglobitl se, kar pričakujemo in želimo. — (Umrlo) je meseca oktobra v Ljubljani 58 osob, mej njimi 33 ženskih, a 25 možkih. — (Umrl) je v št. Lorencu pod Preži-nom 31. okt. učitelj g. J. N Bra'ič. Rajni je bil, piše se nam — celih 10 mesecev bolan. Bil je priljubljen pri ondošnjem občinstvu, kakor tudi pri svojih tovariših učiteljih; tO je pričal njegov sprevod na pokopališče. Spremili so ga trije duhovni gospodje, 18 učiteljev, krajni šolski svet, občinski zastop, šolska mladež in mnogih drugih. — Na sprevodu, v cerkvi in na gomili so mu njegovi tovariši učitelji peli pesni žalostinke. — — (Iz Krškega) se javlja, da so 31. oktobra prenesli mrtvo truplo grofa Antona Auersperga v mavzolej v parku njega graščine. — (Čitalnica v Ložu) je imela dne 27. t. m. obč. zbor, pri katerem so bili v novi odbor voljeni gg. Kovač, Lah, Mlekuž, Pianecki in Vilar. — (Premembe pri učiteljstvu.) Na Kranjskem: Gosp. Jakob Inglič je prvi učitelj in ravnatelj na rudniškej šoli v Idriji, drugi je Valentin Ž v a g e n iz Cerknice, a gspč. Amalija Kopše je začasna učiteljica v ženskem obrtstvu. Gospod Anton K u n š i č iz Trebnega pride za nadučitelja v Litijo, g. Karel Krištof iz Černomlja v Planino (Sto-ek ndorf), g. Jarnej Hočevar iz Črnomlja v Trn (zač.), Gdč. Terez. Drašler iz Verhnike v rudniško šolo v Zagorji. — Pomožen učitelj v Postenji je postal g. Jožef Misel. — (V mašnike posvečena) bila sta 2 bogoslovca in ob enem vojaka; v Mariboru č. g. Franc Ileber in v Celovcu č. g. Ignacij Robas; slednji je vojak in je bil tudi slovensk pisatelj za vojaške potrebe, sodelavec znanega stotnika Komelja. — (Zarad zadolžene kri de) na 3 mesece v teško ječo obsodili so Janeza IIu-ber-ja, trgovca v Ptuju, dolga je mož imel 192.29G gld. Razne vesti. * (Volčiča ogrizla osem ljudij.) V vas: TreBojevem občino Pokupsko na Hrvatskem je 20 t. m. ob 4. po polu dne prišla volčiča v dvorišče Jose Zalovskega, ugriznila njegovo hčer, tri kmete in neko dekle, dalje ogrizla jedno kravo iu kobilo. V drugej vasi, Bregani, je podrla precej potem Tomo Pane-ziča, ko je izza svoje hiše prišel, na tla. Ta se je boril na tleh z zverjo in brata na po- ---■ inpginje klical, kateri je volfico z debelim krepelcem z enim mahom pobil. * (Č revij ar in krojač.) Iz Trsta se nam piše: V nedeljo vefer je srečal irevljar B. svojo nekdanjo ljubimko, katero je i/prem-ljal nje novi čestitelj, krojač I\ V Ijubosum nosti ves ob pamet izvleče nož in g*e nad DJo — a krojač potegne i/, žepa revolver ter ustreli vanj; krogla pa prebije — krojaču samemu dlan in v tem, da so mu rano za vezali, jo je črevljar popihal. Ker se je to godilo na javnej ulici, umeje se ob sebi, da se je nagnetilo mnogo ljudij, ki jih jo privedla radovednost. * (Zmeren mož.) Nek praški zdravnik je vprašal svojega bolnika, ali nij pijanec, na kar mu je ta odločno odgovoril, da nij. Naposled pak mu je vendar povedal, da je na vadno z večera izpil nekaj Čaš kave z ru mom. „Koliko?" — „Nu, kakih 13 ali 14 in več." — „A, kako ste mogli potem spati V" — Til sem navadno zmirom toliko pivo \ rej. da mi kava nij mogla škoditi". — In mož misli, da je pil zmerno!? * (Zastrupen tobak) so našli na Dunaj i pri nekej ženski, katera je bila pred nedavnim časom zavdala služabnici bogate gospode, da je potem ondi mogla pokrasti. * (Nesreča na morj i.) Francoski par-nik „Meikong" se je na potu v Japan razbil ; utopile so se pri tem le tri osobe, drugi 80 vsi srečno v čolnih dospeli do nekakovih pečin, odkoder so morali morje tri ure bresti, da so stopili na pobrežje Afrike. Tam so zopet dva dni blodili, dokler so naposled našli gostoljubivih Evropcev, pri katerih so se okoristili in ukrepilii. Važno je nainanilo v denašnjej Številki Samuela Hrek-sche a star. v Hamburgu. Ta hiSa si je rad"i prompt-TU'ga in z.mes'jivBfja izplačevanja dobitkov tu in v okolici dol.ro ime pridobila, tor vsacega na denaSnji inavrat opoiomtttoo._ t sur H v Uiitoljtaiit od 30. oktobra do 1. novi-uibra: Marija Jereb, črkostavca otrok, 2G ur, v Flo rijanskej ulici štev. 50, zaradi prezgodnjega poroda. — N. N., ne po/ ii-in možak, ki bo ga umirajoč ga prinesli v bolnico, za pljučno vodenico. — Jt.-aip Žerjav, osobojnik, tiB let, v bolnici, za pljučno vodenico. — Ivan Mlakar, krojno, 4G let, v bolnici, za sušico. — Jera Kub, osotiojniea, 03 let, v bolnici, za pljučno o eklino. Na Dunaj i 27. oktobra: 14. 11. 78. 87. 89. V Grailci 27. oktobra: 25. 15. 83. 40. 87. Dunajska borza 2 novembra. i/.v'i run t.nlegrafično poročilo.) Enotni drž. di lg v bankovcih . 64 gld. 05 kr Enotni drž. dolg v srebru . . 67 „ 0"> „ /Jata renta........74 „ od države Hamburg garantirane velike denarne loterije, v katerej se bode gotovo dobilo frez H milijonov mark. "Dobitki te koristne denarne loterije, katera obdeza vsled načrta samo 86.00U srečk so sledeči: namreč 1 dobitek event .'ITo.OOO mark, specijalno mark žTiOJUHI, PJo.UOO, SO.000, »0.000. r.O.OOO, 10.000, :it;. 110.000 ill 25.000, 10 krat po 20.000 in lfi.OOO, 21 krat j).. 12.000 in 10.000, :il kr.ir po SODO, (i.000 in 5000, fd> krat po -101)0, iSOOO iu 2500, 25, 50, 10 iu 20 mark in do- ipejo č ez Htfkuj mesecev v 7 odilelkib do gotove odločbe. Prvo dobitkino žrebanje vršilo so bodo glužbeno in velja za-nje Cela originalua srečka samo 3 gl. 40 kr. Pol originalne srećke „ 1 „ 70 „ Četrt originalne srečke „ — „ 85 „ in razpošiljam to o«l države garantirane originalno Hi'e«Ue (nikakor prepovedane promese) proti franki runi') pripoNiljntvi zneska ali pa proti poštnemu povzetku tudi na nnJod«laljene kraje. Vsak udeležili k dobi od mene poleg svojo originalne srečke zastonj tudi originalni načrt z vtisnonlm državnim grbom in po dovršenem žrebanji pripoa jo so takoj vsacemu brez zalitevuuju službeni spisek žrebanja. I/plačevanje in razpošiljanje denarnih dobitkov do interesentov izvršujem muhi direktno in promptno iu z najzanesljivejšim molčanjem, ■i Vsako naročilo more si vsak preskrbeti s poštno nakaznico ali pa priporočenim pismom. ■■ Obrne naj so tedaj vsak zaradi prihodnjega žrebanja z naročilom zaupljivo do ■i 15. novembra t. 1. tm do moju firme Samuel Heckscher sen., bankima in izmenjevalna pisarna v Hamburgu. (329—2) Lekarna „pri sv. Leopoldu" na Dunaj i, Stadt, Ecke der Planken- und Spiegolgasse. FILIPA I1BSVIIN.A f priporoča p. n. obćinslvu colo vrsto pravili iilrm ilnili in toni« tnili *rctl*tev, ki so bo vhuIcj kot izvrstna izkazala in gotovo ozdravila. Tisoč spričal ju o toni. P. n. občinstvo naj so varile prod nakupom slabili ponarejanj, ki nemajo nikakoršnoga vBpeha, in so prosi, ila »amo ono Hpccijalltvfo za prave sprejme, ki misu llrmo nosijo. Neusteinove posladkorjene pile sv. Elizabete za čistenje krvi !^ta1!Č&$v?! dobre i-i-linti i»r■ liiiluznih v spodnjili orKJUiili, /nuni. holi-znili lirunili cirKBiiov, kož«! in oiij , <>trnk in y.in»k; inljiriivijo /.»-protj«, pruvi vir nujvvč bolfznij. Ta ]>ilu jo najboljši in nuj-tfiii'j«i i/.ilulek to biro. 1 vulur, S škutuljic, ta UD piliinii, stanu 1 (jI., posamezno škutljiou l."> kr. Odlikovan« *<» zjako ciiNtciiin spi-it"0 D. Un iz Kino priueson, olajša takoj najhujšo tuigruuo iu rU-llll WlHV(>bol. 1 gld. Dr. Bayerja pravi pulherin, %ff^U£ gani, daju koži barvo rož iu limburjov. & 1 gld. (SO kr. iu & HO kr. _ _ _ Rojerjeva hemerojidalna maža, pOl OJtuj, ki beiuerojiilo trpe. I gld. <10 kr. Salicil-antisuitin, ^rVnokr'11'"""^k SaliCilnO nilO, najboljšo In najo*beJla milo. aa kr. Schrierove zobne pile ^^'^ Storax-Creme, JSgJTgr1,ri Vri""UM ,)0' uii- ; „„„;,. proti nahodu, prsnemu kataru, vratohohi VVlMlSI pdpir, ln hripi. 1 gld. 20 kr. Dr. Haiderjev zobni prah. 35 kr. Koiid«ii*lrnno i>vlcnr»kO mivko a r,r, kr. Keatlejeva Otročja moka a DO kr. I>r. OoUJev lodllnii prali a 84 kr. Popova iiiuitvrliiovn UNliia voda 1 gld. m kr l.lc-liiKOV nitsiii i'khlruk« l/„ funtu bi kr. Dr. •*l«'ll»'i-iiiaiinova zobmi pustu a l gld. 80 kr. Pohota r«-*i-«lna pomnila il 1 gld. r.o kr. I>r. Ilmuinau poniatla za obrtiiijeiijt- Iiin a -l . , homa«l Itd. prvih pariških lirin. COkOladfl frant-oskoga druitvu od uo kr. do U gld, rUĐt. I»i-ii>i riiNlil *-a,l a l gld. i , funta. SU liMlišt-c vsakojakih ilist riiiiiiut o v za zdravljenje, kakor siunoKlist ili, briz^ainit-o, l>aiitlažc>, jako ceno. Velika zaloga zolMlill Itl'llifi«', Nlllinli. in diugih toaluliilli !•*>«• I). Priporočamo i>. n. občinstvu edravila v posladkorjenl oblici, kakor: kinin, kopaiva, doverskl praški, železo, jetrno olje, bromkali, jodkali, rabarber, dvojno ogljenokisla soda, magnezija itd. po najnižji ceni. (315—2) Najznanejie specijalitete farmacije iu parflmcrijo Francoske, Angleške, Ameriške, Nemčije, Švice in Avstrijo so pri naa vedno za dobiti. ■BIK Mi razpošiljamo ali proti gotovini ali poštnemu povzetju in pri on-gro« nakupu ilajoino velike rabate HM IBBBBBBBBBB^& UdateJj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne'