180. številka. Ljubljana, v torek 8. avgusta 1905 XXXVIII. leto. taja ?Mk orno sv ©cer, tzimftl oadetja in »rasnika, t« veUa po poill prejeman na evatro-ogrske deiela *a vin lat« Z6 K, aa a*i leta 18 K, aa eatrt Lata € K 60 a, aa an meaaa t K 80 h. Za LJubljano ■ poSUJanjem na dom aa vat p 14 K, aa pol leta IS K, ca četrt leta « K, aa od meiee t K. Kdor hodi tam ponj, plafta aa vat lete »t K, aa pol leta 11 K, aa oetrt leta 6 K 60 h, aa en mesea 1 K SO h. - Za tuja dežele toliko t«5, kolikor aaa&a pofitnina. — <» oaroco« brea istodobne ▼pošiljatve naročnin« »• ne eaha. — Za oznanile »« p'ačoja od peterostopne petlt-vrate pe IS h, fte se ae eananile tiaka enkrat, p« 10 h, ce ae dvakrat, m po 8 h, de ae tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi 4 !»• i«val6 frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je v Knaflovih ulicah It. 6, ta eieer aredništve v I. nadstropja, apravniitvs pa v pritličja. — Upramižtra naj ae blagovolij« pošiljati naročnine, reklamaeU«, otaanila, t J. adminiatratiTne atvari .Slovenski Narod11 telefon 6t. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Čudne razmere pri c. kr. avstrijskih državnih železnicah. O tem zanimivem poglavju je priobčil sobotni „Gorenjec" izvrsten in rse^a nvaževanja vreden Članek. Kdor je imel priliko Čuti mnogobrojne pri-;,?žbe slovenskih kompetentov ia železniške državne službe, katerim šoro dosledno vračajo njihove prošnje i znano rešitvijo „Vorgemerktu, kar : ir.eni manj kakor nič, tisti mora do ::cioe pritrditi „ Gorenjcu", ki piše: Ravnateljstvo imenovanih t'železnic t Trstu je sprejelo lansko leto blizu 40 ^adniških aspirantov, večinoma iz Trsta, in tudi nekaj Nemcev, katere pošiljajo )rakticirat na progo Ljubljana - Trbiž. Tako se nahajata dva teh tržaških aspirantov Lahonov eden tam gori v Les -ik, kateri komaj za silo lomi slo-renščino, drugi baje že oženjen pa v Latecah-Beli peči, kateri je trd Lah in umeje niti besedice našega jezika. Mogoče, da se je poslalo nekaj eh aspirantov tudi na druge postaje •renjske proge in na glavno progo Pontafelj-Št. Valentin; to nam ni znano. po prestanih izpitih bodo ti aspiranti dpoklicani nazaj v Trst in po otvo-tvi bohinjske železnice premeščeni na izne štacije novo otvorjene proge. Pri vsem tem sumljivo je pa to, na laško časopisje v Trsta in Gorici molči in ne črhne niti besedice o spre-etju toliko aspirantov, nam skrajno na-protnih narodnosti! Umevamo zakaj ! Sme lahko zadovoljno biti s činom trpkega ravnateljstva c. kr. avstrijskih irž. železnic, da je ono postopalo tako krajno strankarsko Lahom v prid. — To bi bil krik in vik v laških in nemških novinah, ko bi se bilo sprejelo le oolovico aspirantov Slovencev. Tu se zopet enkrat zrcali objektivnost in pravicoljubje avstrijske birokracije v povsem pravi luči! Mogoče, da je to zopet koncesija ali politični poklon naše matere Avstrije nasproti ;edni zavezni že dokaj oholi Italiji ? ! Povsod imajo naši nasprotniki prednost, tudi tam, kjer bi se moralo na vsak način strogo in nepristransko postopati. Upravi c. kr. avstrijskih državnih železnic mora vendar znano biti in ji je brezdvomno tudi znano, da se Slovenci privadimo z lahkostjo ne samo enega, temveč tudi več jezikov, a vendar nas povsod zapostavljajo in prezirajo našim ljutim nasprotnikom na ljubo. Nove železniške proge Beljak Jesenice in Jesenice Trst bodo tekle po skozinskoz slovenskem ozemlju in kaki bodo uradniki na postajah imenovanih prog? Na Koroškem Nemci in v Primorju Lahoni, pomešani z Nemci! Ubogi slovenski kmet v Primorja, katero že sedaj Lahi smatrajo za „Itali-enisches Gebiet", tebe ne čaka drugega, kadar boš na katerikoli postaji bohinjske proge v slovenskem jeziku zahteval vozni list, ali oddajal blago in pri tem se posluževal svojega dragega materinega jezika, da te bodo psovali ti tržaŠko-lahonski uradniki z „non capischi la lingua schiava, perche non parla italiano, questa terra e terra italiana, capischi porco schiavo !" itd. Je Že naša nam Slovanom skrajno nasprotna vlada storila nedopustno napako, da je skoraj vsa dela na novih progah oddala naše dežele lačnim tujcem, kateri so imeli pri dela v službi mnogo Častnikov naše nam sicer na videz za-vezne, a vendar skozinskoz sovražne države, onstran Črno - žoltih kolov, iz takozvanega kraljestva polentarjev, kar se še utegne pozneje maščevati nad Avstrijo, in sedaj naj mirno gledamo in dopuščamo, da nam bo želez, uprava preplavila primorske in koroške proge s uradniškim osobjem, katerega eno vedno škili tja čez Adrijansko morje, pričakujoč odrešenja goriškega in tržaškega ozemlja po bratih iz kraljevine polentarjev, drugo pa sanjajoč o prodiranju pruskih pikelhaub od Belta do Trsta. Ta bi pa bila res lepa! Ravno tako delajo z nami, kakor da bi v istini ne imeli za nove proge sposobnih, nemščine in italijanščine zmožnih slovenskih uradnikov in slovenskih abituri-jentov! DoČim se premeščajo slovenski ! uradniki z gorenjske proge tja daleč na Zgornje Koroško in Štajersko in še dalje, se nam čestokrat vsiljuje na našo progo uradništvo, povsem nasprotno naši narodnosti! In koliko imamo abi-turijentov, sposobnih za uradniška mesta na novih progah! Koliko abituri-j en to v-prosilce v naše narodnosti za mesta uradniških aspirantov pri ravnateljstvu v Beljaku v naprej zaznamovanih pričakuje danzadnevom sprejema, a pričakuje ga zaman ! Pisec tega pozna kar štiri abiturijente iz treh občin radovljiškega političnega okraja, kateri so Že lansko leto vložili prošnje za sprejem. In [ko take pridne abiturijente puste Čakati z mirno vestjo, kateri nimajo sredstev za študije na univerzi *in ne čutijo v sebi poklica za kakršenkoli drug stan, je sprejelo ravnateljstvo v Trstu takorekoč kar na mah 40 aspirantov, kateri ne umejo niti našega jezika, k večjem, da ga eni lomijo za silo. O tem naj blagohotno premišljuje cenjeni pisec uvodnega člauka „ Slovenskega Naroda" z dne 18. m. m. „Premalo slovenske inteligence!" Smelo trdimo, da zadnjih 15 do 20 let pri državni železnici brez dobre izdatne protekcije ni bil sprejet niti eden slovenski abiturijent! Ravnateljstvo v Trstu se bo bržkone izgovarjalo, da ni bilo Slovencev-prosilcev in da se jih ni zglasilo zadostno število. Na to zopet lahek odgovor ; zakaj pa ni beljaško ravnateljstvo sprejelo onih slovenskih prosilcev, kateri so lansko leto in mogoče še preje vložili prošnje za sprejem in jih odstopilo tržaškemu ravnateljstvu? In zakaj se taka mesta ne razpišejo v slovenskem časopisju ? Tako postopanje ne zasluži nikakega pardona! Slovenski državni poslanci, vsi na krov! Vaša sveta dolžnost je, da preprečite nadaljni sprejem aspirantov zgolj nemške in laške narodnosti, ker taki vendar niso uporabni in sposobni za Čisto slovenske kraje, koder bodo tekle nove železnice. fojna m Daljnem Vitokn Unevičeva armada obkoljena? »Daii j Telegraph« poroča iz Tekija: »Vkl|ub zaupljivim Linevičevim brzojavkam pozicija ruske armade v Mandžuriji ni ugodna. Kmalu se bo pokazalo, da mislijo Japonci na obkoli te v, ki jo izvedejo v štirikrat večjem obsegu, kakor je bila pri Mukdenu. Prednji Linevičevi oddelki so ravno tako v nevarnosti kakor krilo proti Vlad ivo stoku, ker Japonoi so po eeli obrežni pokrajini in ob izlivu reke Amurja « Neka japanska brzojavka z dne 5. avgusta poroča, da so ta dan prišle v NaŠančen in D ašib o d z i ruske čete 10.000 mož, ki pa sta jih pre gnala dva japonska oddelka (?). Japonci so imeli le enega (?) mrtvega in šest ranjenih. Zasledovati pa Rusov niso mogli, ker bo bile ceste preveč — blatne (aha!) Obleganje Vladivostoka? Vse kaže na to, da v Vlarjivo-stoku kmalu pričakujejo obleganja po J&ponoib. Vladivostoški poveljnik je namreč z ozirom na skorajšnje obleganje pozval vse inozemske trgovce, naj zapuste mesto. Nekateri teh trgovcev so dobili dovoljenje, da ostanejo do odločitve v Habarovsku. Japonska kontrola nad ruskim gibanjem. Spretnejših vohunov menda še ni bilo v nobeni vojni, kakor so Japonci. Vsako najmanje nasprotnikovo gibanje poznajo natančno. Tako vedo sedaj prav dobro, da imajo Rusi, ki stoje proti Taroku, 17 000 mož pehote, 7000 kozakov in 30 topov. Vedo pa tudi, da te čete niso došle na novo, temuč bo bile le premaknjene z levega krila na desno. Ravno tako pa tudi Japonci opazujejo, kako se BkuŠajo Rusi preskrbovati z Živili iz Mongolije. Mirovna pogajanja. Japonski mirovni odposlanci so pri sestanku z ruskimi pooblaščenci v Ojsterbavu dobili najugodnejši vtisk. Predstavljanje in pozdravljanje je bilo seveda zgolj oeremonialno. Neki Vite je v zaupnik je izpovedal, da je le malo upanja za Bporazumljenje, ker Rusija ne odstopi zemlje in ne plača vojne odškodnine. — Japonski pooblaščenci so izpovedali raznim časnikarjem, da je vsako sklepanje in ugibanje prenagljeno, ker nihče ne pozna njihovih zahtev. Da pa je vkljub načelnim napetostim nastalo med ru skimi in japonskimi pooblaščenei tako dobro razmerje, ae je edino zahvaliti spretnemu postopanju predsednika Roosevelta. Francoskim listom se poroča iz Petrograda, da je začelo naraščati upanje na uspeh mirovnih pogajanj, odkar je imel Vite zaupni razgovor z Rooseveltom, kjer je dobil vtisk, da ni izključeno Bporazumljenje (?) z Japonsko. Novo glasilo mladočeške stranke. Praga, 7. avgusta. Poslanci Herold, Kramar, Skarda in Paca k začno s 1. novembrom izdajati nov list kot glasilo neodvisne frakcije v mladočeški stranki. Urejeval bo list neki radikalni poslanec, ki je bil poprej po poklicu časnikar. Dosedaj je za list nabranih že 800 000 K. Šolska politika. 0 pav a, 7. avgusta. Po celi Šle-ziji pripravljajo nemški hujskači umetno ogorčenje proti premestitvi čeških paralelk ii Opave v Poljsko Os travo. Dne 9 t m. se vrši v ta namen protestni shod vseh nemških državnih in deželnih poslancev ter županov. 1 no most, 7. avgusta. V Tionu so imeli trentinski dijaki shod, na katerem so zahtevali italijansko vseučilišče v Trstu ter pozivali vse dijake, naj bojkotirajo pravno fakulteto v Roveretu. Italijanski poslanci so dobili grajo in poziv, naj odločneje delujejo, sicer bodo morali odložiti evoje mandate. Kriza na Ogrskem. Budimpešta, 7. avguBta. Iz-vrševalni odbor združene Izlet na Višavo. Spisal Roman Romanov. I. Nekega jutra se mu je zdelo, da is potrkala pomlad na njegovo okno. Zdelo se mu je, da je videl njene drobne prstke, kako so se dotaknili svetle šipe ... In ta dogodek mu je bil velik in božji. V dnu srojega srca je Še nosil del življenja mile mladosti. Bil je čisto nedotaknjen in neomadeževan. Pazil je nanj kakor na biser in s skrbno varnostjo ga je nosil čez burne in nemirne dni. Varoval ga je m nikomur ga ni pokazal, zakaj bal Be je zanj in bil je prepričan: sme-ali ae bodo in pljuvali bodo nanj... In zavoljo tega ga je skrival vsako &ur in mu ni pustil na dan; samo njegovih kompozicijah je bilo tcasih opaziti tisti mehki del njego-govega življenja: sredi burnih in mogočnih akordov se je tuintam poja- vila mila in topla melodija; vstala je naenkrat in izgubila se je zopet v bučečem spevu. Včasih je bilo čuti, kaker bi zazvenela pesem sredi spomladanske noči, kakor bi jo zapelo dekle iz ljubečih prsi ... In mnogokdaj je začutil nehotoma to milo življenje v svojem, in vselej takrat mu je bilo, ko da ima v srcu nekaj božjega, in tiha prijetnost ga je objela . . . In na tisto jutro je spoznal, da bo je prebudilo in da hoče na dan . .. zakaj pomlad je potrkala na okno, in on je videl njene rožne prstke... Kakor dete je vzbrepenel po pomladi in po njenih rožah. Zaželel Bi je zvončkov in vse polno marjetic in rad bi bil dahnil globoko vase vonj skritih vijolic . . . Sredi njegovega srca je vstalo upanje, da mu zasvetijo zvončki in marjetice, in beli prstki mu povijejo šopek dehtečih vijolic. Njegova duša se je dotaknila teh belih prstkov s gorkim pričakovanjem, in njegove oči so se zatopile ▼ tisti mehki obraz; po belih licih je razlito začudenje in žametni pogledi mirujejo .. . Sedel je h klavirju v jutranji obleki in njegovi prati so legli po belih tipkah. Komaj slišno so pele strune, in v visokih tonih je bilo zaznati spomladansko melodijo: bila J5 polna hrepenenja in vsa topla... Zagoreo je vzel papir in pisal svojo sentimentalno skladbo. Ia tam zunaj se je bilo rodilo spomladansko jutro in plavalo je vse povsod na svojih lahkih perotih. In tudi k njemu je bilo prispelo in vzplavalo je v njegovo dušo . . . Tako se je bilo prebudilo tisto toplo Življenje in začutil je pomlad, ki je potrkala z drobnimi prsti na njegovo okno . .. Dolgo je ie ni bilo k njem«, ker je bila trdno zaklenjena njegova duša vse svoje lepe dni. Včasih so mu prišle na spomin zgubljene pomladi, pohojeni zvončki in vele vijolice so mu stopile pred oči ... Tako se je spominjal majniškega jutra, ko je našel na svojem oknu dehteč šopek. Opazil ga je, stopil je do njega in ni ga približal k obrazu: ■ hladno roko ga je prijel in vrgel na cesto. In Anica je ila po cesti in je našla pohojene zvončke in vijolice; pogle- dala ga je s tihimi očmi, in njena lica so zbledela .. . Zagorec je bil dokončal svoje delo in urejal je svojo toaleto. Par-krat je stopil od umivalnice h klavirju in se ozrl po napisani skladbi: njegove oči so bile prijazne, in zado-voljnost je bija razlita po njegovem obrazu. Ko je dovršil toaleto, je odprl vsa okna na Široko in hodil je po sobi s veselimi koraki. Prispelo je do njega vse polno lepih sanj, in on jih je vzprejel s smehljajem na obrazu. Bil jih je vesel, ker so bile polne sladkobe in so prebujale del življenja mile mladosti v dnu njegove duše. Vedel je, da jih je poslala pomlad, ki se je spomnila nanj na to jutro in lahko mu je bilo pri srcu ... Prišla je določena ura; vzel je klobuk in palico in odšel a veselimi koraki. Zunaj je bilo vse lepo in prijazno. Polno ljudi je hitelo sem in tja — in starci in starke a skrbnimi obrazi in mladi fantje c pesmijo na ustih in mlade deklice a hrepenečimi očmi. Ta in ona se je ozrla po njem, ali hitel je dalje in strmel v daljavo.. Ko je vstopil, je sedela Aniea pri klavirju. Prihitela je k njemu vsa razigrana in mu ponudila roko s nasmehom okrog ust Dotaknil ae je njene roke, in takrat mu je šinilo nekaj po telesu: čuden izraz je legel na njegova lioa in njegovi prsti so trepetali. »Na spomin mi je prišlo davno majniško jutro s čudno močjo in rad bi vas prosil oproščenja! . ..« »Ne danes, gospod Zagorec! Pozneje, če napravite % nami izlet na Višavo! .. .« In zasmejal* se je s veselim smehom: »Samo, samo s tem pogojem!...« II. V tistih dneh je začutil, da je že napravila njegova duša izlet na višavo: dvignila se je visoko in do nebes tja na večerno stran, odkoder prihajajo plašni mrakovi s svojimi sentimentalnimi dogodki. Bila je kakor umita v čisti studenčnioi in niti same umazane proge ni bilo na njej. Kakor beli labodi eo plavale po njej njegove mehke misli in daleč borbi. Burni „na zdaru klici so sledili teb besedam in ko so se Hrvatje od nas poslavljali, smo se s težkim srcem ločili od njih, zagotavljajoč jim, da se kmalu vidimo. Zabavali smo se potem še pozno v noč ob marljivem sviranju godbe in se potem razšli v nadi, da nam bode brežiški Sokol večkrat nudil priliko, ob čad o vati njega marljivo delovanje v probujo naroda. Iz Nove Štifte pri Gora jem gredu« Dasiravo živimo v tem gorskem zakotja, zaplankani okrog in okrog od visokih gor, kakor da bi bili na koncu sveta, nas obišče vendar tu in tam kak tuieo, v poletiu pa se vrn -jo večkrat tudi domačini, ki so našli v tujini svoje ognjišče. Da pa nam ni predolgft&s, preskrbljeni amo tuđi z dobrimi Časopisi, da vsaj nekoliko iv m , kaj se po svetu novega godi. Da, tudi o jeseniških razmerah in o ondoto>h klerikalcih smo dobro poučeni. Slišali smo že tudi o ondotnem župniku in kaplanu, a o gospodu organistu ž:, nismo slišali od takrat, ko je rrtoi odnesel pete iz Gornjega grada, 'la mož, ki se tukaj ni brigal za dru-zega, kakor za orgije in Baconovo daritev, je postal, odkar je na Jesenicah, hud klerikalce in farŠki ped-repmk. Mož j« prišel domov na počitnice — na Jesenicah baje nimajo več »orglarnih« maš — čutil pa se je takoj pokiioanega, delati propagando za krao sko črno gardo. A mož se je opekel in uvide', da na slovenskem Štajerskem ni tal za kranjski klerikaiizem. S-i je tafcoj k župniku i a začel rentačiti, da ni v celi fari niti enega »Slovenca«, in da bi si ga vsaj župnik naj naročil nekaj iztisov in jih potem razdelil. Ko pa mu je župnik povedal, da ne mara in nikakor ne dovoli v dosedaj mirni farm nobenih razprtij, uahruhl je župana, češ, da si mora on, gostilničar, naročiti »Slovenci«. Tod* mož te dobil tudi tukaj moralno brco. V svoji klerikalni jezi pa se je pridusii, da mora »Slovenec« priti v faro, češ naročiti si ga mera p ■-. več fcu.tov vkup. N) pa tuii ti mu mt>nda niso šli na limanice. Možicelj je trosil svoj klerikalizem tudi po Gornjem gradu in jeseniški kler?kaJci so ga tako napolnili s svojimi ide j&mi, da ga je kar »Ean&šalo« po trških ulicah in da se nsm je ta revež kar smajaloem in tolovajem. Iz Brežic. „Brežiški Sokol" je imel dne 30. junija prvo svojo javno telovadbo na vrtu „Narodnega doma". Kako privlačno silo tvori Sokol v Brežicah vobČe je najboljši dokaz njegov prvi javni nastop; obširni vrt „Narodnega doma- je komaj sprejel nebroj občinstva v svoje hladno okrilje. Izmed vabljenih sokolskih društev je poslal deputacijo „Zagrebški Sokol" ; „Hrvatski Sokol" v Samoboru nam je izrekel pismeno svoje obžalovanje, da se ni mogel udeležiti ker je imel doma projektirano veselico. Med udeležniki smo z veseljem zapazili zastopnike vrlih naših sosedov iz Rajhenburga, Krškega, Čateža in Sv. Križa. Z radostjo smo tudi konstatirali koliko prostega ljudstva iz okolice je posetilo našo slavnost in s tem pokazalo svojo narodno zavest in simpatije do sokolskega drnštva. Telovadilo se je na drogu, bradlji, skok na daljavo, dalje proste vaje in skupine Vaje na orodju so se izvajale po kritiki zagrebških strokovnjakov in z ozi-rom na prvi javni nastop povsem dosledno in pravilno. Izredno dobro, lahko rečemo skoraj dovršeno so se pa proizvajale proste vaje, pri katerih je nastopilo trideset telovadcev. Z zanimanjem je občinstvo sledilo vsaki posamezni točki ter navdušeno ploskalo pri vgakem odmoru. Nič manj odobravanja niso zbujale tudi skupine, ki so se vršile točno in precizno, pri skoku na daljavo se je dosegla lepa distanca 4*80 m. Pri prostih vajah je bilo zapaziti tudi več starejših članov, ki se niso strašili truda, pridobiti si isto gibčnost, da so lahko tekmovali s svojimi mlajšimi brati. Po telovadbi se je razvila naj ve-selejša zabava, h kateri je največ pripomoglo ubrano petje mešanega zbora brežiške čitalnice in srečkanje, ki je prineslo občinstvu mnogo lepih dobitkov. Med zabavo so rodoljubne članice pevskega zbora marljivo razpečavale krasne šopke in skrbele za gmotni uspeh veselice, kateri je bil prav po-voljen in namenjen v prid sokolske zastave. Bodi njim iskrena zahvala za njihovo požrtvovalnost. Zastopnike zagrebškega sokola je pozdravil starosta dr. Jo s. Strašek, naglašujoč solidarnost in ljubav, ki veže oba bratska naroda skupaj. Za Hrvate se jc odzval g. JaneČek, zahvaljujoč se za pre-srčni sprejem, katerega so jim priredili Slovenci; povdarjal je nadalje, kolike važnosti je „Sokol" za Brežice kot eno najvažnejših slovenskih postojank na Spodnjem Štajerskem, zagotavljajoč nam, da nas hočejo Hrvati kot najbližji rodni bratje vsikdar podpirati v naši vsega spomnil in stopat je v drevo red brez vsake nejevolje. Lpporaoli kostanji so stali mirni in resni ob obeh straneh in po njihovih vejah je kipelo proti nebu rjavkasto brstje. Nobenega zelenega lista še ni bilo na njih, a človeku se je zdelo, da se prikaže zelenje vsak čas, zakaj stali so mirno-resr.i kakor v pričakovanju. Gori v mnogem golem vrhu je sedela vesela ptica in oglašala se je v radostnih glasovih Ta in oni se je ozrl proti njej, in zadovoljnost je bila razlita po njegovem obrazu. Tudi Zagoreo se je ozrl k njej in tudi on se je rasradostil nad njeno pesnijo: bila je tako prosto dušna in lahka, da je šla v samem hipu vso skrito pot do srca. Mimo njega je hit lo vse polno raznih obrazov, in on je gledal po njih s mirnimi pogledi. Kopa mladih deklet je šla mimo; vse so se ozrle po njem, in ena se mn je nasmejala kakor v tihem hrepenenju. Njegov obraz je ostal miren in resen, in v njegovih očeh ni bilo vznemirjenja. Tam sredi gneče je opazil njeno krilo. Bilo je modro kakor spomla- dansko nebo in spoznal jo je po njeni lahki hoji. Prišla je do njega s smehljajočimi očmi in s sladkimi potezami krog ust. Tudi on 88 ji je nasmejal z veselim presenečenjem. Dvignil je klobuk v prijaznem po klonu in stopil je k njej z ljubeznivimi besedami. Govoril ji je o veselih Btvareh in ona se mu je Bmejala z zvonkim smehom. Ali sredi vsega ga je objela sentimentalnost popoi noma naenkrat. Zaželel si je, da bi legel na zemljo mrak, in ona bi skrila svojo drobno glavo na njegovih prsih. — »Anica, alt moj ji duša je že napravila izlet na višavo: dvignila se je visoko in do nebes zaradi vas. Ali vas smem spomniti na tisto maj-niško jatro?« . . . Polagoma sta se bila oddaljila od ljudi in daleč naokoli ni bilo opaziti nikogar. Spomladansko solnce je sijalo s svojimi milimi žarki in vonj vijolic je plaval od zelene meje. Anica je šla po meji gor in trgala vijolice. Bila je vesela in včasih se je ozrla po njem z nagajivimi očmi. Nabrala je droben šopek in stekla je po stimi meji. »Gospod Zagoreo, prestre-zite me!« . . . Razprostrl je roke in jo stisnil na Bvoje prsi. Bila je zardela in to jo je poljubil, je zaprla oči. Tako se je bilo uresničilo Dje-govo hrepenenje in iz sroa zaželjena sreča je dosegla vrhunec. Vse sroe je bilo polno tople miiobe in mehka aanjavostt in njegove besede so b e tihe in gorke. Sfiopal je tik nje s srečnimi koraki in oziral se je po njej, ki je šla ob njem brez besdde na ustih Kadar se je sklonil k njej in jo polju bil, je zatrepetala kakor od tesnobe, in njene oči so sa pobesile. Nasproti jima je prišel mlad fant, velik m bledega obraza. Ko je prišel v primerno bližino, je poadravil; na ustne mu je priplaval nasmeh is sive oši so samežiknile. Anica * zardela, in Zagorcu je bilo zoprno Zaatudil se mu je ta človek. Ko je dvignil klobuk, tedaj je videl njegove lase: bili ao popolnoma mrli' Ški. Neporavnani in v suhih šopih so stali po temenu . ' . (Dalje prih.) Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 180, dne 8 avgusta 1905. kajo še tako debele solse po izgubljenem vodstvu tega društva in klo-basarijo o nepravilnostih itd. — Priznanje „Slov. Narodu11 s hrvatske strani. Zadnji »Pokret« piše: »Ljubljanski izvrstno urejevani dnevnik »Slot enaki Narod«, ta neustrašni boritelj za misel svobodno, goreč zagovornik pravio slovenskega naroda in navdušen branitelj slovanske vsajemnosti, priobčuje že tri mesece vsako bo-boboto zelo aktualne in instruktivne dopise iz Zagreba pod naslovom: »Pisma iz Hrvatske«, ki v istiniti in verni sliki rišejo politične in na-rodno-kulturne odaošaje na Hrvatskem. Enako zanimive in poučne izvirne dopise prinaša ta list tudi o bratski Srbiji in je v tem oziru »Slovenski Narod« prvi list med Jugoslovani, ki z enako truloljubivostjo in objektivnostjo obvešča svoje čitatelje o razmerah malodane vstga slovanskega juga, izvršujoč tako praktično idejo slovanske vzajemnosti « — Sokolsltega izleta v Jesenice se je udeležil tudi pevski bor trgovskega društva „Merkur" in sicer po^oštevilno. Pri ljudski veselici na slavnostnem prostoru se je vrstila osem za pesmijo in vse polno ljudstva se je zbralo okrog neumornih pevcev. Zlasti, ko so zapeli „Slovenec semu, je prikipelo navdušenje in veselje do vrhunca. Tako se je tedaj ta slavnostni lan razlegala tndi slovenska pesem po i^pi dolini in je pevski zbor „Merkurja" sijajno izvršil svojo lepo nalogo. — Vzpored XVII. glavne skupščine „Zaveže avstrijskih fugoslovanstiih učiteljskih d>u*te%" dn- 13, 14 «n 15 ~~gusta 1905 leta v Puhu I V n e-celjo, dne 13. avgusta 1) O) treh popoldne: Sms upravnega odra v prostorih »Č'taonicea Dnevni r d: a) Poročilo o delovanju vodstva ^Zaveze«; b) določitev poročila za delegacijo; c) predlogi in nasveti. II V ponedeljek, dne 14 »v ;n8ti. 1) Ob 8 uri dopoidn* : Zborovanje delegacije v dvorani »Hotela Belvedere«. Dnevni red: a) Predsednik otvori zborovanje; b) tajni ko vo poročilo o delovanju »Zaveze« in ^Zavezinih« društe*; c) poročilo računskih pregledovalcev za leto 1904 ; d) blagajniško poročilo; e) voiitev treh pregledovaicev računov; f) določitev letnih doneskov »Zavezmih« članov; g) določitev vzpcreda za glavno zDorovanje; h) dcloOitav česa prihodnji XVIII. glavni skupščini Zaveze«; i) volitev vodstva in upravnega odbora »Zaveze«; j) predlogi in nasveti. 2) Točno ob 21/*- ori popoldne ogledovanje c in kr. mornarskega arsenala in bojne ladje po dovoljenju c in kr. poveliništva mornarskega ars«:»aia. 3.) Ob 5 uri po-l idne si cgled^me areno — rimski amfiteater. III V torek, dne 15. avgusta. 1.) 03 8 uri dopoldne: Glavno zborovanje po tzpo-redu, ki ga določi delegacija, v dvo nni »Hotela Belvedere«. 2) Oo 12. uri: Banket na vrtu »Hitela Belvedere«. Kuvert brez pijače velja 3 K. 3 Točno cb 3 uri popoldne izlet na Brione na posebnem tefcderju, ki ga : brezplačno da v p." rabo c. in kr. pristaniščni admiralat. IV. V sredo, dne 16 avgusta. Ob 4 uri popoldne odhod iz Pulja na Reko s Si—-- - ------- parobrodom »Ugarsko Hrvatskog dioničkog pomorskog parobrodarskog društva«. Vožnja velja v III. razredu 2 20 K, v II pa 440 K Na razpolago nam je samo ta zveza. Za XVII. glavno skupščino so zglašene sledeče rasprave, predlogi in resolucije: 1) Početki slovanskega šolstva v Istri v jožefinski dobi. Poročevalec g. prof. dr. b ran 11 e š i č 2) Učiteljski stan — najlepši stsn (Študija slovanskega učitelja ob jezikovni meji). Poročevalec g. Ivan L a p a j n e, ravnatelj v Krškem. 3.) O peticiji na državni zbor za izboljšanje gmotnega položaja ljudskega učiteljstva. Poročevalec gosp. Pavel P les ni Čar, nadučitelj v Marezigah pri Kopru. 4) O odpravi krajevnega plačilnega sistema v Istri. Poročevalec g. Miroslav A n ž 1 o v a r, učitelj-vodttelj v Boljuncu. 5) Resolucije. Utemeljuje gosp. Ivan Sega, učitelj v Smartnem. I Slovensko in istrsko-hrvaško učiteljstvo, zbrano v Pulju na glavni skupščini »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev« protestuje proti nezakonitemu postopanju laške gospodovalne stranke glede ljudskega Šolstva hrvaškega in slovenskega naroda v I uri; II zahteva od c. kr. vlade pravično uravnavo hrvaškega in slovenskega ljudsfci-ga kakor tudi srednjega šolstva; III naroča vodstvu »Zaveze«, da poda slovanskim klubom avstr. državnega zbora jasno sliko vsega istrskega šolstva s prošnjo, da naj smatrajo to vprašanie kakor glavno točko slovanske vzajemnosti. 6) P-ediog: V pr-hodojt-m letu zborui • Z«vez»« na K reškem. Utemeljuje j-"Sp. Ivan Lapa j ne, ravnatelj v Kršit m — Iz „Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev.*1 H glavni t»aup$ciui »Zavese« v Pul u ae odpeljemo V nedeljo dne 13. avgusta iz Ljubljane s pošt mm vuftoir, ki vozi iz L ubijane ob 4 uri 54 minut zjutraj. Na vodstveno prošnjo za znžano vožnjo p ■ državni železnici iz D-vače, oziroma Trsta v Pulj, je odgovor.lo ravnateljstvo vet. kr. državnih železnic v Tr .to, da ge neralna olajšava la vse udeležence ni dopustna, pač pa lahao prosi vsakdo zase. Oiajšava j a jako neznatna in obstoji v tem, da se plača za I ali II razred za vožn|o s poštnim viakom pelje se pa z Drzovlakom; če se pa pelje kdo s poštnim vlazom v I ali II razredu, plača za nižji razred; za KI razred pa sploh ne dado olajšave. '.' 1 j tega se mora prošnja kolkovat* z 1 K, oziroma 50 vin., za katezi raz red se prosi; vrbutega se plača 1 K pristojbine za certifikat. Prenočišč po zasebnih stanovanjih nismo mogli dohiti. Stanovali bomo po hotelih: Hotel Belvedere, h. de la Vi!!e1 h. Ianpenal, h. Central, h. Triest, h. Piccoio, Cuzzi. Toliko v vednost cenjenim udeležen cem. — Vodstvo »Zaveze«. Predsednik: L Jelene. — Učiteljski dobrotniki. Društvu za zgradbo učit konvikta v Ljubljani" so darovali: „Okrajno u Či teljsko društvo za goriški okraj", čisti dohodek koncerta, prirejenega dne 4. julija v Gorici na korist Učiteljskemu konviktu v Ljubljani, 1100K in sicer so plačali: G. JeretičAnt. trgovec v Gorici, 100 K; g. Gabr šček Andrej, trgovec v Gorici, 8 0 K; veleč. g. dr. Anton Gregorčič, dež. poslanec itd., 50 K; g. F i n ž g a r Franc, c. kr. okr. šol. nadzornik itd., 50 K; g. Vrtovec Andr., upokoj. učitelj in posest, v Tolminu, 4 1-50 K; g. Z e g a Miha, upokoj. učitelj in posest, v Kanalu, 3 1 K. Po 20 K gg.: J a k i 1 Andrej, tovar., Rupa; Z a v n i k Ivan, velepos., Bilje; dr T r e o, odv., Gorica; Zajec, vele-tržec, Gorica; dr. Franko, odv., Gorica ; F o g a r Alojzij, veleposestnik, Pevma. — G. BrešČak, trgovec, Gorica, 13 K; g. K u m a r J. N., kurat, Pevma, 1 2 K. — Po 10 K: Visoko-rodni gosp. grof Attems, dvorni svet. g. P o 11 e y, c. kr. nadkomisar; gosp. Križnic Štefan, šol. svetnik in ravnatelj ; g. Degrazia pl. Josip, ž u p., Renče; g. Josip Pavlica, župan, Rihenberk; g. Matejčič, dež. šol. nadzornik ; g. K 1 a n č i č Anton, žup. in dež. odbornik, Podgora; g. dr. P a v-letič, odvenik, Gorica; gg. D e-kleva in Z a v n i k, Gorica; gosp. Drufovka Franjo, Dornberg; g. Tre visini Lujiza, Renče; g. Mik u ž, Sv. Lucija; g. prof. Berbuč, dež. odbornik; g. Pavletič Josip, tovarnar, Gabrije ; g. S k o 1 a r i s, Vi-polže; visokor. gospa baronica T h b-mel, g. Pintar Anton, Pevma; g. Setničar Franc, duhoven; J. J., Gorica; F o n z a r i Ivan, Št. Maver; g. A. Križnic, župan, Kanal; gosp. S a n d r i a Franjo, Miren ; g. Ličen Maks, Rihenberk ; c. i. kr. č a s t n i ki 20. 1. bat., Kanal. — Po 6 K gg.: K o-ren. trgovec, Gorica; profesor S e i dl, Jožef Klanjsček, nač. kr. šol. sv., r^evma; dr. Franc T e r k u č, c. kr. notar, Kanal; — G. A. M., Pevma, 5 K 60 h. — Po 5 K. gg.: Kren Herbert, Albert Bizjak, Viktorija Budin, Dornberg; G 1 e š č i Č Ivan, D r a š ć e k Fani, Drufovka Ivan, Gorica ; Valentinčič Ignacij, žup nik, Renče; S u š m e 1 j Josip, učitelj, Ravnica ; L o k a r Artur, c. kr. notar, L a s i č- Karla, Renče; Lasič Josip, pošt. Renče; P u cel j, brivec, Gorica; Jakob Kalan, Angel M i k u 1 u š, gdč. Lina Setničar, Jožef Fiegl, Primožič Valent., Pevma; Josip Vendermin, Št. Maver; F a g a-n e 1 i Karolina, L o k a r Ivan, Miren ; baron B i a n c h i, Rubije; prof. M a k u c, Solkan. — Po 4 K gg: Milaučič Josip, kaplan, Rihenberk; pl. M on ari, župan, Sempas; Furlani Franc, c. kr. višji poštni^kontrolor; Zorčič, grofov oskrbnik, Št. Peter; SedevčiČ Blaž, učitelj, Vogersko; G i 11 š v e r t, Gorica; K o d e 1 j a Josip, žup., Šmartno; Pavletič Josip, dekan; Oernic Valent,, veleposestnik, Št. Peter; Filipi č, dekan, Ločnik ; Alojzij L u z n i k, Dornberg; Brezigar Miha, Fiej?l Antoa, Pevma; Marij F o n z a r i, St. Maver; Anton T e r p i n, kurat, Valentin B e n s a, Podsabotin. — Po 3 K gg.: baron Baum, c. kr. komisar; S i v e c Franc, c. kr. vadnični učitelj, Vodopivec Franc, ces. svetnik Gorica ; Neimenovan, Podgora; R o j c, kurat, Bilje; grof Oskar Kristal-nigg; dr. Piki, Kregan Albin, Gorica; M e r m o 1 j a, Dobravlje ; C e-r i n Kari, Klanjsček Jožef, Pevma; Ema Zega, Kanal; Spacapan Franc, Ozeljan; M e c i n a Ivan, c. kr. vad, učitelj. —Po 2 K gg.: Josip R u-b b i a, graščak, Vogersko ; Mar. Rubbia; Rozina, c. kr. kancelist, Gorica; dr. Kerševani Ulrik; Golob Josip, kurat, Podgora; Klemenčič, c. kr. kancelist, Malik, trgovec, Kovač, župan, Ajdovščina. Ta ogromna vsota je najlepše izpričevalo o marljivosti in stanovski zavednosti goriškega učiteljstva, ki ga ob tej priliki stavimo v zgled učiteljstvu ostalih okrajev. S tem darom in pa s 100 kronami, ki jih je to vrlo in napredno društvo že lansko leto položilo na žrtvenik Učiteljskega konvikta, je postalo „okrajno učiteljsko društvo za goriški okraj" šestkratni pokrovitelj „Društva za zgradbo uči- teljskega konvikta v Ljubi ani" ter ima pravico šest članov imenovati v odbor „konvikta". Leti novi odborniki bodo zastopali v odboru pravice in koristi goriškega učiteljstva. Živeli učiteljski dobrotniki in nasledniki! Bog plati! — Tukajšnja trgovska šola je te dni končala svoje 70. šolsko leto. Vseh učencev je bilo v teh sedemdesetih letih 12.248. V preteče-nem šolskem letu je bilo v zavodu 233 gojencev, in Bicer v grem i j al ni trgovski šoli 107, v privatni trgovski šoli g. Mahra pa 126. Prvi letnik privatne trgovske šole je imel tri tečaje, in sicer slovenski, nemški in laški. Največ gojencev je bilo slovenske narodnosti, in sicer 146; nadalje je bilo 37 Hrvatov in Srbov, 34 Nemcev, 34 Lahov, 2 Rumunca, 1 Francoz in 1 Španec. Kranjcev je bilo 136. V slovenščini se je poučevalo le o trgovski korespondenci v gremijalni šoli; treba bo torej novemu odboru trgovskega gremija čim prej potrebno ukreniti, da se ta šola uredi času primerno. Novo šolsko leto se prične 1. oktobra. Sprejemajo se učenci, ki so dovršili z dobrim uspehom tretji razred kake srednje ali pa meščanske šole. — Slovensko pevsko društvo ,,Z*on" vljudno naznanja, da ima na praznik v torek dne 15. t. m. veliko vrtno veselico na vrtu gostilne pri „Novem svetu" na Marije Terezije cesti št. 16. Vzpored se se natančneje objavi. — Obenem tudi naznanja, da se je društvo preselilo na Poljansko cesto Št. 19. — Zaspane Domžale. Piše se nam iz Domžal: Dogodki 1. junija, ko je tekla v Domžalah slovenska kri zaradi nemških prevzetnosti, so že zdavnaj prišli v pozabljenost. V mlajšem ljudstvu še gori ogenj narodne zavesti. A starejši ljud ostaja zvest svojim načelom, da je treba služiti in se klanjati privandranim tujcem. Naši občinski odborniki so naravnost trmasti hinavci. Njih glava je kajpada župan Janežič, ki je vklenjen v nemške verige in ki služi verno svojim pokroviteljem, Tirolcem. Zupan stori, kar reče Lad-stiitter, odborniki pa kar župan. Ako jim kdo kaj opomni, da ne ravnajo prav, se izgovarjajo: „1, čednik bo že vedel, kako je treba delati!" S to besedo je opravljeno vse in občinski odbor se pogreza v brezmejno nemško blato, iz katerega kmalu ne bo več zlezel. Nekateri so svetovali in prosili odbornike, naj bi zdaj imenovali nekaj Častnih občanov Slovencev. A vendar naši občinski očetje niso imeli prav nič poguma, da bi bili glasovali za imenovanje častnih Članov, ker čednik Janežič ne bi glasoval. Prepir pa ne sme priti v občinski odbor! Vse torej le tujcem na ljubo, da se jim ne zamerite! Ali ne vidite, da je vaše vedenje in ravnanje že povsem nemškutarsko, izdajalsko, ko pomagate slačiti svoj slovenski rod s tem, da tujca podpirate v njegovih za nas pogubnih delih? In na župana Ja-nežiča jemljete ozir! Kakšen župan pa je to, ki nima za občinske izdatke vseh računov in se ne more izkazati, da je res izdal ta in ta znesek? Ali mislite, da župan Janežič zastonj prejema iz Ladstiitterjeve hiše z zlatom okovane puške? Ali Vam je znana morala njegova? Znano vam je vse to, a vi ste kljub temu njegovi verni podaniki, ki smatrate vsak njegov sklep za pravilen in pravičen. Marsikaj se je v občinskih sejah sklenilo, tako glede razširjenja slovenske Šole, ustanovitve gasilnega doma, a razložite nam, zakaj je okoli 30 sklepov občinskih sej dozdaj še nerešenih, zlasti onih sklepov, ki bi bili v korist Slovencem?! Zaspanci ste, kimavci, ki svoje naloge ne izpolnujete, kot bi jo morali. A še je čas, in sicer zadnji čas ! Nima še sovražnik v rokah naše lepe vasi, akoravno se je že polastil vseh najboljših mest. Kvišku, delajte in slovensko občinstvo vam bo hvaležno za vse, kar mu naredite v njegov prid. Sramota bi bila za vas, kjer je 2000 ljudi in med temi 1600 Slovencev, da bi se pustila tako ogromna večina vladati od peščice Nemcev, ki žive od naših žuljev. Ako bi se jim ne godilo dobro pri nas, bi jo bili že zdavnaj potegnili v svoje gorate Tirole zopet nosit gnoj in otroke v košu. — Za župana v Ilirski Bistrici je bil enoglasno izvoljen gosp. Anton Tomšič. — Iz Cerknice. Zadnji dopis v »Slovenskem Narodu« je našega kaplana Lavrenčiča grozno razburil. To je vsekakor znamenje, da nima nosoroške kože. Prav zanimivo pa je, kako se je hotel v neki narodno-na-predni gostilni oprati očitanih in res* ničnih nerodnosti, pregreh in neumnosti. Ker je vede), da pri zavednih možeh nič ne opravi, obrnil se je do fantov in fantalinov ter oznanil takoj vsem navzočim o napadu »Slovenskega Naroda«, jim grozil s smrtnim grehom, in o propadlosti »Slovenskega Naroda«. S tem seveda misli naš gospod Tonček, da je že opran. A stvar ima vse drugo lice. Tudi pravi, da ne bode odgovarjal na dopise v »Slov. Naroda«. Gjspod kaplan, saj se na to sploh ne da odgovarati. Rijše »ga« nehajte piti. Kajti res grdo je se potikati po kuhinjah in gostilnah ter cele noči bandati. Tako je delovanje it ga katoliškega kaplana, ki se ga vse želi proč. Morda bo pa le km*lu prestavljen za župn ka, ker sedaj, ko se prestavljajo in nastavljajo novi in stari kaplani, opozorim gospode v Ljubljani na zasluge tukajšnjega kaplana. Morda mu s tem koristim in preskrbim kako boljše mesto. Sa; se je že vendar veliko pisalo o njem v »Slovenskem Narodu« in to je najboljše znamenie za »avanoement«. — Izžrebani porotniki za III. porotno zasedanje v Novem mestu. Glavni porotniki: Pene« Fran, posestnik m gostilničar v Mokronogu; M aro lt Fran, posestnik in gostilničar v Leskovcu; G o s pod ar ič Martin, posestnik in mlinar v Logu; Androjna Ivan, posestnik in gostilničar v Logu; Form-b a c h e r Ivan, posestnik in gostilničar v Kočevju; Zupančič Fran, pos. in usnjar v Trebnjem; Zupančič L. n, pos. in župan v &nc;ilab; Bartol Iv., posestnik in gostilničar v Rbnici; Rudesch Anten, grašćak v Ribnici; S u tej Ivan, posestnik in župan v Sodovioab; Malnarič Martin, posestnik in trgoveo v Črnomlju; Črne Fran, posestnik in trgovec v Sodinji vasi; Planinšek Ivin, posestnik in gostilničar v Trebnjem; Ar k o Anton, posestnik in hotelir v R boioi; Malnarič Ivan, posestnik in hotelir v Semiču; Avguštin Ivan, posestnik in gostilničar v Svarite; Podboj Jožef, p sestnik in mesar v R bnici; Bukovec Ivan, posestnik v Verči-cah; Fabijan J, icf posestnik in go stilntČar v M si Lisčab; Hočevar Ivan, posestnik in gostilničar v Vel. Laščah; Papež Jožef, posestnik in gostilničar v Spt Butanju; Zupan o Jožef, posestnik in gostilničar v To plioab; N n v o s e 1 c Fran, posestnik in trgovec v Št. Jorneu; Oauser Karel, posestn k in b'aeaničar v Kočevju; Prusntk Iv&n, posestnik in trgoveo v Turjaku; B ur afer Marko, posestnik in strojar v Ribnio ; Loy Alojzij, Brat Justin. Iz dnevnika samostanskega novica Priobčil Bistričan) (DaUe.) Dne 15. oktobra. Število letošnjih magistrovih podložnikov je naraetlo na šest, prišli bo zadnji čas še trije novi, ki so pa menda iako izbrane glave. Z enim, ki so mu nadeli ime brat Viljem, se že da razumeti, vsi drugi so pa res prav samo za klošter. Eden je nekoliko prismojen, drugi zabit kot tnala, tretji fikrupulant, da se je obtožil pri Bpovedi, ker se na moj predlog tikamo, četrti je obhodil Že pol sveta, predno je prišel sem; bil je baje na štirih gimnazijah, delal dvakrat maturo, služil vojake, postal jurist ter pod to firmo bandal kaki dve leti okrog, da je naposled sit vsega življenja, osemindvajset let star, sklenil se poboljšati in v samostanu pri polni skledi in polnem kozarcu delati pokoro. Ker sem jaz izmed prvih treh letošnjih novicev najstarejši, sem do bil častno službo dekana ali nadzornika nad vsemi ostalimi in me k I i &ejo vsi le »frater dekan«. Vendar bi ta posel najrajši prepustil komu dru gemu, saj nimam od tega »dekanata« drugega kot sitnoBt. Kdor naredi kaj, kar se patru magistru ne zdi prav, sem jaz okregan; če smo na vrtu preglasnih besedi in se kdo preveč zasmeje, stresa nad menoj sitnost; če zapre kdo vrata pretrdo, sem jaz kriv, če zine po samostanu grede kdo kako besedo, reži nad menoj. Sicer je pa pater magister dokaj čuden človek. Včasih je siten, kot bi imel pod habitom roj sršenov, zdaj prepove to, kar je ravno prej zauka-zal, zopet drugikrat se drži kot muta in ne da nobene besede od sebe, če še tako vanj drežnam. Kot dekan se moram vsak dan, kadar ni tujcev, opoldne pred kosilom na tla vreči in z menoj vsi novici in lajiki in reči v imenu vseh: »Dicimus oulpam de defeetibus no-stris« (obtožimo se svojih pregreškov), nafear odgovori pater gvardijan: »Surge« (vzdigni se) ali »absolvo* (odvežem), ne razumem ga ne. Pričela se je že šola, pusta in dolgočasna, zdi se mi, kot bi otrobe vezal, ko nam razlaga pater magister redovna pravila, kadar nam pravi o p »polnosti, sadrikih in pripomočkih do nje« Po redovnih pravilih ne sme nihče, ne pater, ne frater imeti nič lastnega premoženja, ko naredi slovesno obljubo, t j. po preteku štirih let bivanja v samoBtanu. Vsak mora pozabiti na svojoe in kolikor bolj to spolnuje, toliko boljše je zanj. Premoženja torej ne sme nič imeti. Kakor se je odpovedal vsemu, kar je kdaj imel, tako tudi v prihodnjosti ne sme nič zase pridobiti, pač pa za samostan! To mu mora biti sveta naloga, potem lažje Bogu služi, ker srce ni navezano ne na osebe, ne na denar, ne na imetje. Med samostanskimi dobrotami zavzemajo odpustki prvo mesto. Pater ali frater dobi lahko tolikrat popolnoma odpustek, kolikorkrat smoli po šest očenašev z razprostrtimi rokami. Kakor ne sme nihče v samostanu imeti bore sold», tako mora slepo ubogati predstojnika v vseh rečeh, ki niso pregrešne. Ko nam je pater magister to povedal in vprašal, Če želi kdo kaj k temu pripomniti, se oglasim jau: »Ali se sme peč podreti?« »Seveda, saj ni greh,« je cdgo voril. »Pa je vendar škoda?« »Nič ne de; samostan ima še zmerom toliko, ifa lahko peč znova naredi.« »Se sme drevo posekati?« »Kajpada!« »Tudi če je mlado in lepo?« »Vseeno.« »Ali se sme skozi okno skočiti?« »če ni nevarnosti za življenje.« »Ali se sme patru Donatu, ki čebule ne morejo videti, dati jo nalašč zato, ker je nočejo?« »Ne!« »In če kak drug pater reče, naj to storim, tudi ne smem?« »Tudi ne, ker bi ubogali greh!« »Saj je samo za šalo.« »Sa vseeno ne sme!« »Pat-- r bo menda vedel, da je to greb, bo mar v greh svetoval?« »On bo od sebe račun dajal in vi od sebe,« je odvrnil nejevoljno, »Kaj pa če bi pater gvardijan ukazali, naj se tukaj v šoli na glavo postavim, bi se smel?« vprašam daljo. »Se sme!« »Pa bi mi habit na glavo zlezel!« pristavim. »Se ne sme!« je rekel zdaj, brat Viljem mi je pa šepnil: »Ker bi bila sveta čistost v škripcih!« Torej da le greh ni! Mislim pa, da se marsikaj tudi sme, če je prav greh, ker kakor sodim, se ne dela ravno prefln razloček med grehom in negrehom. Dne 20. oktobra. Strašen dolgčas se je polotil mene in brata Viljema, zlasti zadnjega. Mladenič je silno nestrpen in nervozen. Z ljubico sta se sprla, pa jo je norec pobrisal v samostan, misleč, da ji s tem napravi kako žalost, zdaj pa vidi, da je samega sebe ureza!. Vsak trenutek poskuša dobiti razvedrila, a do včeraj je bilo vse šaman. Včeraj pa je brat Viljem našel karte v neki patrovski miznioi v obednioi in že so smuknile za njegov rokav. Zvečer sva ie kvartala s vso vnemo strastnih igralcev. Sprva sva šla sa vžigalice. Pa to nama je bilo kmalu predolgo-časno. Danes dopoldne sva pa ste-knila bSiiu obednioe neko sobo, kjer so najboljša in najlepša jabolka. Zanje bova zdaj kvartala v moji ali Vilje movi sobi, akoravno je najstrožje prepovedano hoditi k drugemu v sobo. Kaj brigajo naju kaprice samostanskih voditeljev! (Dalja prih posestnik in hotelir v Kočevju; K u £-nik Anton, posestnik in gostilničar T Trebnjem; L i n d i č Fran, posestaik in gostilničar v Strelacu; Koleno Anton, posestnik in gostilničar v Mirni; K lun Jakob, posestnik in tr govec v Rbaici; Fugi na Jari, posestnik in trgovec v Starem trgu; pl. Gutmannstal Nikolaj, veleposestnik na Dvoru pri Radečah; G 6* stel Ivan, posestnik in gostilničar v Gro-fovih lipah; M a j a ** 11 Frar., posestnik in gostilničar v 2Ugr*doa. — Name sini m porotnikom so ialre-bani: Fer lic Ivan, posestnik in mesar v Novem mestu; Dular Ivan, posestnik in mlinar iz Jurke vasi; Kastelio Ivan, hšni posestnik iz Novega mest«; Bar bor ič Karel, tr govec v Novem mestu; A p po Ant, posestnik in pečar v Kaitdip; Damiš J, kavarnar v Novem mestu; Sroalc Fran, posestnik v Zalogu; Mramor Mihael, usnjar v Nov« m mestu; M c ž e Fran, posestnik v Stopica. — StrašansK vihar je drvjal v nedeljo po Novem meetu in okolici. Podrl )-± nebr« j z iitoin napol njenih kozolcev. V C.eči vasi j»h je podrl 4, v Zalogu 1 v stopiški fari 6. Tudi po drugih rast-h lrže po tleh kozolci, snopje pa j? ratmetF.no na vse strani. — V vodo jej skočila 3i- letna posestnikoma i*.na Antonija Jurca iz Velikega O ofea. Imela je vročinsko bolezen ii> fci bila po pol noma pri čitti pameti. K j je cb 1. uri ponoči ni mož Čuval, je ušJa in skočila v Pivko, iz katere so }o potegnili mrtvo. Zapustila je sedtm otrok v nežni mladosti. — Prostovljno gasilno društvo v Postojni priredi 20. t. m tombolo in veselico v prid orodjarske blagajne. Natančni program izide. — Izlet Srbs-ega pevskega društaa" v Zagrebu v Rajhenburg. Pred tedni so zagrebški Srbi hoteli prirediti izlet v Maksimir, ki je last zagrebškega nadškofa Posilovića. Ta izlet je moral izostati, ker je nadškof prepovedal Srbom Maksimir, boječ se menda, da bi bilo njegovo posestvo s tem oskrunjeno, ako bi po njem stopali — pravoslavni. Katoliška znosljivost 1 — Z ozirom na to so Srbi sklenili, da polete na slovensko Štajersko in so si za kraj svojega izleta izbrali prijazni Rajhenburg. V nedeljo popoldne je krenilo vkljub slabemu vremenu preko 200 Srbov iz Zagreba v Rajhenburg. Sprejem na kolodvoru, ki ga je priredil odbor, je bil nad vse iskren. — Orile so slovenske pesmi, burni živio klici so polnili ozračje, slovenske gospice pa so gostom pripenjale šopke s slovensko trobojnico. Pri vbodu v trg je bil postavljen krasen, s cvetlicami in zelenjem okičeni slavolok z napisom -Srčno pozdravljeni"1 Nad slavolokom ste vihrali slovenska in srbska zastava. Srbe je pozdravil v imenu rajbenburškega trga v navdušenem govoru poštar g. Fran Kacijan. Za pozdrav se je zahvalil v pesniško navdahnjenih besedah d r. B o g d a n S t o j an o vi Ć, predsednik ^Srbskega pevskega društva-. Slavnostni prostor, ki je bil izprva določen v krasnem gozdiču, se je vzpričo slabega vremena moral improvizirati pred ljudsko šolo, kjer se je skoro razvila živahna zabava. Srbske in sloven ske pesmi so se vrstile, igrala je godba, vmes pa so se govorile navdušene zdravice. S slovenske strani so govorili g. prof. Fran Orožen, župnik g. Cer-jak, g. Ivan Matko, s srbske strani pa gg. Bude B u d i s a v 1 j e v i ć, St. B e š e v i e in dr. Stojanović. V imenu videmskega pev. društva je govoril g. Kos. Vsi govorniki so v svojih govorih naglašali bratstvo slovenskega in srbskega naroda in bodrili k jugoslovanski vzajemnosti. Največ zaslug, da so bili Srbi tako lepo sprejeti, so si stekli gg. Fr. Kacijan, postajenačelnik F. Rajnerin pravnik Kacijan. Srbe je ljubezniv sprejem kar presenetil in ko je prišel Čas odhoda, so se le iztežka ločili od svojih slovenskih bratov. Med navdušenimi klici: Živeli Srbi! Živjeli Slovenci! Do vidjenja u Ljubljani na Prešerno-voj slavi", je odhitel vlak z milimi gosti v Zagreb. — Prepričani smo, da bodo bratom Srbom ostale urice, ki so jih preživeli med Slovenci, v najboljšem spominu Sadovi nemške kulture. Nemški listi se kar kosajo, kateri bo bolj blatil Slovence kot divjake, pred katerimi baje ni nihče varen življenja niti pri belem dnevu. Nemška kultura in nemSka kultura, čuješ dan na dan 1 Kaka pa je ta nemška kultura, kaže poleg neštetih drugih dogodkov sledeči slučaj: V neki gostilni v trgu Stainzu na Štajerskem je pos. Bin Weihart zgrabil v prepiru 631etnega krojača Fiiraschussa in ga davil. Krojaču seje posrečilo uiti iz gostilne. Komaj pa je storil par sto korakov, že ga je Wei-hait s tremi drugimi nemškimi junaki znova napadel. Vrgli so ga na tla, ga tepli s pestmi, ga suvali s čevlji, da so mu prizadeli mnogo ran. Sodni zdravniki so izjavili, da je več ran bilo smrtnonevarnih, ker jih je nekaj dobil tudi z nožem. Tudi neki drugi je bil precej oklan. To je slika prave nemške kulture. — Nevihta. Iz B r e I i e se nam piše: 3. t. m. je divjal pri nas gro zovit vihar, ki nam je uničil vse. Sadno drevje je prašno in kar je ostalo, je ugonobila silna vročina. Poljski pridelki bodo tako pičli, da Če za dom ne bo kaj. Zlasti pa so vinogradi poškodovani. Nekateri so čiato suhi, grozdje je črno in nerazvito. Pričakovati je prav neznosnih časov. — Otrok utonil. V Brežioah je utonil otrok posestnfee Antonije Roder, ko je bila v gozdu. Otroci so se šli »skrivalnice«, pri čemer je za-gazil najmlajši Jožef v potok in tam utonil. — Tržaški tatovi so zopet n?. delu. Izdelovalcu sodov Kravosu so med kosilom ukradli iz blagajne 850 K. O tatovih in o denarju ni ne duha ne sluha. — Policija pa je zgrabila tri tiče, ki so zadnji cas kradli, kar so mogli. Ti so mehanik Herman Žerjal, mehanik Karel S e r b o in falirani Študent Karel Bene deti Č. Obstali so, da so pri treh trgovcih goljufali pri kavi, da so ukradli neko kolo in si prilastili neko samokolnico. Tudi so povedali, da so zažgali neko leseno hišico, da bi dobili nagrado za naznanitev ognja. — Dinamit na cesti« V Trstu je našla neka ženska na cesti tri kapselne in jih nesla domov, kjer so jih spoznali za dinamitne patrone. DomaČi otroL je skrivaj vzel eno pa-trono in udaril po njej s kamnom. Patrona je eksplodirala in odtrgala otroku del prsta. Ostali dve patroni so poslali na bližnji policijski komisa-rijat. — Solnčarica ja zadela v Trstu kmeta Ignacija SkrliČa. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je kmalu umrl. — Svak ubil svaka. V torek je prišel v Vaimadi v pulski okolici neki Ivan Celic v hišo svojega svaka H rvati na pri katerem je živela C-ličeva ločena žen«, sestra Hr^atioova. Olič je na silosu in grd način zahteval denarja. Hrvatin ;e pa ustrelil trikrat nanj in ga do smrti ranil. — Žepna tatvina v kupeju. Ko je 8^1 vč«-r»| pusrstoifc :n leani ir^ovec Anton Žmiarsić iz H-aš* pri Bt*irun|j>h na N tranjsfeem stev 3 v T«-stu na kolodvor, se mu je pnrtru* 1 neki mlad. nepoznan čk>vek, s katerim «ta š»a skupaj ▼ kupe II r»*r-<1a v brzovlak in se odo^j«'- do §ent Petra T- m |e plačal tujec Ž ndars eu liter vina, potem sta pa Sla v kupil razreda v poštni vlak. ki je bil pa t»ko napolnjen, da sta morala do Po sto)ne stati na hodniku. Ko so tam ljudje izstopil iz kupeja si« ša potem ta dva notri in je žntdarsič kmalu zaspal. Tudi tuj« c se je bil potuhn i, knkor da bi spul Ki je pa že bi zu Ljubljane sprevodnik Žn<-daršiča zbudil, češ, da bode treba izstopiti, je ta opazil, da mu manjka iz netrsnjega žepa denarnica, v ka teri je imel 3000 K denarja, ( b*tr»j* čega iz dveh bankovcev po 1000 K in bankovce po 50 K ter ne«a, drugih papirjev. Ooenem je pa tudi zapazil, da tujca ni več v ki »eju in je moral le-ta Z'iidaršiča med P sfcojno in Ljubljano okrar.ti, potem pa i^atop'i na kaki postaji. Navtdenec je kak:h 20 let star, srednje postave, plavih majhnih brk, je imel sivo obleao, črn klobuk in je govoril v hrvatskem n* rečju. — Aretovana je bila Jaiija Kausegova, rojena leta 1883 na Jan-čah, ki je že od leta 1893 preganjana v policijskih listih. — Izgubljene in najdene reći. Trgovski sotrudnik gosp. Fran Mitteregger js našel dežnik. — Neža Šuleva je našla zastavni listek. — Zaklalo se je v mestni klavnici v Ljubljani od 24. do všte tega 29. julija t. 1. 81 volov, 3 krave, 7 bikov, 1 konj, 96 prašičev, 212 telet, 81 koštrunov in kozlov, vpeljalo se je pa 1 vol, 4 prašiči in 155 kg mesa — Ljubljanska društvena fjodba priredi danes zvečer koncert v »S vinariji«. Začetek ob 7. uri. Vstopnina prosta. — Jutri zvečer je društveni koncert za člane v hotelu »Ilirija«. Z.četek ob 8 uri Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljub ljanskeod 23. do 29. julija 1905. Število novorojencev 19 (=26 34°/0o)) mrtvo rojenoa 2, umrlih 22 (=29 48°/00); med njimi sta umrla za jetiko 2, z» vne tj' m sopilmh organov 3, vsled mrtvo-uda 1, za različnimi boleznimi 16 Med njimi je bilo tujcev 6 (=27 2°/0), iz zavodov 8 (= 56 3°/0) Za infek-cioznimi boleznimi so zboleli, in sicsr za vratico 1, za ušenom 1 oseba. — Hrvatske novice. — Proslava narodnega mučeni k a. Pri znanih nemirih zaradi bana Khuena spo.-jladi 1903 so oroaniki pri Sv, Nodelji ustr lili tudi *.ne-a Gabra Krajačića. Prelečeno nede ljo ao padli žrtvi odkrili na ondot nem pokopališču s pretresljivimi govori lep nagrobni spomenik. — Hude aanje je imela na Reki v noči 5. t. m. hfterka idravnika dr. Pillepieha. Sanjalo se ji je, da jo preganja velik pes, ki se ga je tako bala, da je skočila B postelje in skozi okno drugega nadstropja. Pobila Be je hudo, vendar ne smrtno. — Zagrebška drama tudi aa bodočo sezono nima na programu nobene slovenske igre, dasi ima na programu švedske in norveške komade. * Najnovejše novice. Nemški poštenjak Odvetnik dr. Viktor \Veitlof v \Var nsdorf u, sin umr lega predsednika nemškega šulferajna, je zbežal, ker ima precej velike denarne grehe na vesti. — Umor in samomor v ume tniško • obrtnem muzejuv Pragi. Ponočnega čuvaja Sahanela v imenovanem muzeju BO našli V neki dvorani mrtvega ležati v mlaki krvi. Morilec ga je zabodel s kuhinj skim nožem. Čuvaj ga je najbrž zalotil, ko je hotel krasti umetnine. Ker se je morilec pobil, se je zavlekel na bližnji vrt in se tam obesil. Samo morilee je iz boljših stanov in nje gove identitete Še ni bilo moči dognati. — Krvavi boji med kmeti in vojaki. V Košioah na Ogrskem je bila na nadškofovem vrtu velika ljudska veselica, pri kateri so se stepli kmatje in vojaki. Kmetje so streljali s samokresi, nakar je bilo poklicano vojaštvo, k t je ustrelilo 7 kmetov in 18 ranilo. Boje je povzročilo neko dekle, za katero sta si prišla neki kmetski fant in neki vojak navzkriž. — Pruski princ aretovan. V Swinemunde na Pruskem je opazila straža da neki civilist foto grafi ra trdnjave Fotografa so areto-vali in ga poslali pred trdnjavskega komandanta. Tu se je izkazalo, da je aretovaneo princ. — Porotno sodišče v Por-tiersu na Francoskem je obso •lil'.) na smrt 70'etaega bivšeg-* lovskega paznika K ya. k t je meseca aprila letos ranil dva človeka, ki sta ga z mnogimi drugimi oblegala, da eo morah njegovo hišo razstreliti v zrak. Porotniki so podpirali milostna prošni « • Pet ocenasov za obresti. V skrajno klerikalnem listu »Kod st*n«**- N-»chncht»-ncc je fiitati v At 149 -tU-1-či inaerat: »K»teri hu-bezmvi gospod ali dama bi z bož o pomočjo p »sodil neki vdovi in hčer', ki sta v stiski, 120 mark proti vračanju mesečn h 5 mark in vsako dnevni molitvi pet očenašev in »fte-š&enas-mtrij«. Ponulbe je pO šihati pod »K S 100« na upravo nešega list* « — Ako klerika ni bogataši kaj drže do očenašev, bodo •stiskano« vdovo gotovo obsuli s p i&pjtl«. Književnost. — „0 užitnini od vina in mesa14 je naslov knjižici, ki jo je pravkar izdala c. kr. kmetijska družba kranjska. Knjižica obsega 86 strani navadnega formata. Spisal jo je c. kr. finančni višji komisar Makso Kostanje-vec. — Vino in meso! Kdo ne pozna teh predmetov ? Vinorejec in žinorejec, ki jih pridelujeta, krčmar in mesar, ki jih razpečavata, konsument, ki jih nživa, vsakdo jih pozna, kajti so življeuski predmeti. Naravno je torej, da so postali ti predmeti že zdaj vir državnih dohodkov. Naložila se je nanje užit-nina. Kakor konsumne davke sploh, plačuje užitnino od teh predmetov neposredno pridelovalec ali prodajalec, posredno pa uživalec, kajti v cenah jo prvi prevali na zadnjega. Koliko pa je ljudi, ki plačujejo na ta način užitnino od teh predmetovne da bi jih sploh zanimalo vprašanje o užitnini! Koliko je dalje užitnino neposredno plaČujočih ljudi, ki se pač zanimajo za užitnino, a nimajo prilike, da bi se seznanili z zadevnimi določbami. In vendar je poznanje teh predpisov zanje največje važnosti, da jih ne kršijo in ne zabredejo s tem v kazni, gotovo zanimivo pa tudi za kon-sumenta vobče. Zaradi tega pa veljaj vsakomur: „ Vzemi knjižico, ki je pravkar izšla, in čitaj !u — Knjižica je pisana vseskozi v poljudnem, vsakomur umljivem slogu. Namenjena je širšemu občinstvu, posebno pa krčmarjem, mesarjem in dacarjem. Razdeljena je v dva dela. Prvi del obsega razpravo o užitnini od vina, vinskega in sadnega mošta, drugi del razpravo o užitnini od mesa. Oba dela sta zopet razdeljena v poglavja, kjer nas g. pisatelj seznanja s pravicami in dolžnostmi obrtnih, obenem pa tudi zasebnih strank, ki izvršujejo takozvana davkovna dejanja; dalje z razmotri vanj em o teh davkovnih dejanj samih, o kontroli itd.; končno s kazenskimi določbami za prestopke uŽitninskih predpisov. Te nam navaja v obliki praktičnih slučajev, ki se brez dvoma pogosto dogajajo. Za dodatek ima knjižica kratke opombe glede do hodar8tveno kazenskega prestopka vobče in glede pravnih sredstev. — Preprosto ljudstvo kaj pogosto krši užitnioske predpise iz nevednosti. Saj pa tudi ni čada! Odkod naj preprost Človek izve, kaj je pravo in kaj ne, ko nimamo spisov v domačem jeziku, ki bi ga o tem poučili. Celo olikanemu občinstvu je užitnina le malo znana. Temu nedo-stratku se je sedaj odpomoglo. V obliki poljudne razprave, izogibajoč se citatom zakona, nam je g. pisatelj podal težka, VČasih celo sporna vprašanja, tikajoča se omenjenih predmetov. Tudi Čigar duh ni vajen na znanstvena razmotri-vanja, bo našel v knjižici pri pazljivem Čitanju to, kar bo iskal. Ne dvomimo, da bo v spisu našel sveta vsakdo, ki se zanima za predmet, bodisi da se sam peča z užituinskimi dejanji, bodisi da se sicer zanima zanje. Za blagor ljudstva vselej in povsodi z najlepšimi uspehi delujoča c. kr. kme tijska družba kranjska, ki je iz mnogobrojnih jej došlih vprašanj spoznala veliko potrebo take poljudne slovenske knjige, si je stekla z izdajo te knjižice novih zaslug. Naj bi tudi občinstvo v svojo korist pridno segalo po knjižici, kar ftori tem laže, ker jej je cena samo 1 K 50 h s poštnino vred. Knjiga os naroča pri kmetijski družbi v Ljubljani. Denar je naprej poslati. feiefonsks m brzajat&s poročila. Celje 8. avgusta. Snoči ob pol desetih je napadla nemčurska tolpa, broječa kakšnih 100 oseb, „Narodni dom", metala kamenje in tolkla s koli po vratih. Lastnik opekarne Wehrhan je z železnim drogom razbil hišna vrata. Divja tolpa, v kateri je bilo tudi mnogo takih, ki se štejejo med inteli genco, se je nato valila kričaje in razgrajaje pred „Zvezno tiskarno" in uredništvo „Domovine". Nemčurji so s kamenjem bombardirali poslopje in razbili vse šipe. Od tu so se izgred-niki odpravili pred hišo drja. Kuko v ca, kjer je nastanjena slovenska gimoazija, ter navalili nanjo s kamenjem in koli. Mestna po licija je izgrednikom celo asistirala in pomagala, mesto da bi skrbela za mir in red in ukrenila vse potrebno v varstvo Slovencev. Izgredi so bilibajevprizorjeni zaradi kritik, priobčenih v „Domovini" in drugih slovenskih listih o slavnosti polaganja temeljnega kamna za „Deutsches Haus". Demonstracije so se namenoma vpri zorile včeraj, ker je odšlo vojaštvo in je okrajci glavar na dopustu. Slovenci so se pritožili na namestništvo in ministrstvo in zahtevajo, da se celjska policija po-državi! Celje 8. avgusta Sinoči je pijana nemška druhal ob navzočnosti mnogih celjskih odličnjakov in s pomočjo mestnih uslužbencev napadla s kamenjem „Narodni dom" in „Zvezno tiskarno". Na obeh poslopjih so napravili veliko škodo in pobili mnogo š»p. šipe so vse zavarovane pri nemških zavarovalnicah. Celje 8. avgusta. Po Schu-bertovi slavnosti v Celju je „Domovina" prinesla nekaj poročil o tej slavnosti, koja so se popol noma strinjala z dejanskimi razmerami. Povodom slavnosti so se Celjani v svoji nadutosti enekrati prav grozno blamirali, tako, da je bila vsa slavnost zanje najklaver nejši fiasko. Ker je „Domovina" o vseh dogodkih objektivno poročala, se je „Deutsche Wacht* dvakrat grozno razčeperila nad „Domovino" in je psovala in zabavljala čez Slovence, da je bilo joj. Ker se „Domovina" ni dala po revolverskih žurnal;stih vahta-ričnih ugnati v kozji rog, je začela vahtarca kar noreti. Najprej je prikrito pozivala Nemce, naj se nad Slovenci maščujejo zaradi pisanja „Domovine". V sobotnem listu je pa kar naravnost pozivala, naj si Nemci zoper Slovence sami pomagajo. Prinesla je najprej slabe in hudobno zavite pre stave „Domovininih" poroč 1, h koncu pa je pristavila: „Nemški Celjani, ali je treba še kaj več, da se Vas vzdrami k samopomoči! Ta Vam ne preostaja drugega, kakor da so vzdignete zoper svoje sramotilca in si sami pomagate!1 Kljub temu pozivu je „Deutsche Wacht" ostala nezaplenjena. Ker se proti pozivu ni oglasilo državno pravdništvo, je celjski mob seveda pravilno sklepal, da je po mnenju držav nega pravdništva samopomoč dopustna Tako se je zgodilo, da je poulična drhal pod vodstvom celjskih nemških prvakov napadla sinoči zvečer celjski „Narodni dom" Na večer je pridrla pijana tolpa, broječa kakih 100 do 150 ljudi, pred „Narodni domu, kjer je začela vpiti „Pereat", „Abzug-, „Nieder mit dan Windischen" iti Na protest nekaterih Slovencev je navzoča policija prosila demonstrante, naj gredo od „NarcJnega doma". Nato so v resnici šli, toda ne domov, ampak pred „ Zvezno tiskarno", v kateri se tiska „i> movina", in so tam naprej rjuli Nasproti „ Zvezne tiskarne1 se zida nova dekliška šola Na stavbišču so se oborožili s kamenjem in ga začeli metati „Zvezno" poslopje Ker so bile v šaluzije zaprte, niso napravili p -sebne škode. Od „Zvezne tiskarn, so se vrnili s kamenjem oblož zopet pred „Narodni dom", kj se je začelo prave jerihonsko vpitje in bombardiranje. Kamenje, večje od otroške glave, je z vs silo frčalo proti „Narodnemi domu". Poškodovane so na mn gin krajih šipe. Kamenje je t metano z vso silo, kajti šipe pobite celo v II nadstropju. M demonstranti je bilo tudi nekaj višjih mestnih uradnikov, v česar si seveda policija ni uf poseči vmes. Kriv te demo. stracije ni nihče drugi, k kor državni pravdnik. ki jeneinkriminjovano innez plenjeno pustil izdaj „Deutsche Wacht". Budimpešta 8. avgusta. Pri ožji voiitvi pri L;pt. sv Nikolaju je zmagal minister L.anyi s 35 glasovi. Lanyi je dobil It slovaško-narrdni kandidat Š dola pa 1545. Budimpešta 8. avgusta. Čine delajo velike zapreke re toni, ki se prostovoljno javi j s naboru, s tem, da jim ne i, za nabor potrebnih dokument Z ozirom na to je izdalo domobransko ministrstvo na vse ob na Ogrskem in Hrvatskem redbo, da se nabornim komiki ni treba brigati za to, ako rek nimajo onih listin, ki bi jih morale izdati občine. Belgrad 8. avgusta. Nov voljena skupščina je imela včei ij prvo sejo. Za predsednika verifiki cijskega odseka je izvoljen Nikola Nikolić,ki je določen t za predsednika skupščine. Sofija 8. avgusta. Odg< Turčije glede na protest za: hišne preiskave v bolgarskem arhatu ni zadovoljil bolga vlade. Bolgarija predloži tu vladi nov energični protest. Varšava 8 avgusta. VKra: jarju v Saratovski guberniji je z^ relo 5000 hiš. 3000 ljudi je br strehe. London 8 avgusta. In Por: moutha se poroča: Jutri se pi čne mirovna konferenca J ponski delegati bodo predložili d v programa mirovnih pogojev. V pr vem bodo pogoji zmerni za slu a da se takoj sklene mir; v dru programu pa bodo pogoji težji z3 slučaj, ako bi Rusija še h, nadaljevati vojno. Boston 8 avgusta. V Bo so sklicali anarhisti velik kongres z vseh strani že dohajajo semka anarhisti, ki hočejo proglasiti ston za svoje glavno taborih l V lic ja ima silno veliko dela ic je že zaprla več nevarnih a nar histov. Slovsnol In Slovenke I Ne zabite družbe sv. Cirile In Metode I 1 ogaška Slatina mkw -— Štajersko. ——-- Železnica, pošte in telegraf. Prospekti zastonj. Prekrasna lega, kisika poln arak brez prahu. Moderni komfort, živahno družabno življenje. — Novo hydro-6lektro-mahano-tarapevtsko zdravilišča v velikem in modernem slogu. — Zdravljenje a mrzlo vodo, električne avetlobne in kopeli v banjah, Inhalatorlj, pneumatski aparat in parova celica, celice za segret zrak, elektr. masaža, solnčne kopeli, zdravilna gimnastika. — Uspešno zdravilišče za bolezni v želodcu, črevih, na Jetrih In ledvicah, za kronično zaprtje, hemoroide, kamen, odebelelost, sladkorno bolezen, protin, katarje v požiralniku In Jaeelku. Jako močni zdravilni vrelci, podobni onim v Karlovih in Marijinih varlh. avea HilllJ«not koaov Doeringovega lil 1 mila 3 sovo se je razposlalo do m %M konca leta Nobeno drugo milo M ne more pokazati takega uspeha. L—^J Ta poraba je najboljši dokaz za ^ dobro kakovost in izvrstni nCinek tega izdelka. Zavračajte manjvredne posnetke in zahtevajte samo Doeringovo iniio s sovo, ki se dobiva povsod po 60 v. kos. 1094-9 9/1 neobhodno potrebna zobna Creme vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave. I I I uiamauMiise Umrli so v Ljubljani: Dne 5. 8 Ivan Šivic, posestnikov siu, 4 nes. Črna vas 14. Catarrhns. — Matevž Vidmar, posestnik, 69 let, Črna vas 27, -r^osis hepatis. Dne 6/8 Franja Knez, delavka, 28 let, anska cesta 25, TabercuL pulm. — Mihael Jekin delavec, 65 let, Tesarske ulice 3, Apoplevia cerebri. — Fran Žeieznik, Čev-!r, 44 let, Radeckega ceata 11, Dementia. V deželni bolnici: Dne 4./8 Ivan Travnik uradnik, 52 L, jatika. Dne 5./8 Ana Usnik, posestnikova hči, i leta vsled opeklin. tiorzna poročila. Ljubljanska .Kreditna banka" v LJubljani. Tradni korzi dun. borze 7. avgust* 1906. >r ii al(»k&»«ui v^plJ-Jt ■ Danv 1 100-55 100-75 4 srebrna renta ... 10115 101-35 '.' sFBtr. kronska renta 10O60 100-80 „ zlata „ 11940 119-60 crska kronska „ . • 96 75 96-95 i; , zlata „ . . . 115 85 116 05 :;=c;ilo dežele Kranls&a . 99-50 101- posojila mesta 8piiet . 10060 10V60 10O-— lOr-— bos.-hero. žel. pos. 1902 101*- 102 — i oelka. dež. banka k. o. 100 15 10075 100-25 100 85 % ust. pisma gaJ. d. hip. b. ICO 95 101 95 V , pest. kom. k. o. s. l> o Pr....... 106 1« 107-10 čast. pisma Innerst. hr. i 10O-50 101-60 . . ojn-rke cen. 10025 100 60 ; , z. pi?. ogr. hip. bzu. ! 100 05 101 — i'', L obi. ogr. lokalnih Ž pop. 739 2 738 6 15 2 25 0 si. vzhod ar. jjvzh. del. oblač. jasno Srednja vCerajanja temperatura: Airniale: 19 4 - Padavina 0 0 asm. 19 3< Zahvala. i Vsem cenjenim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki bo nam tako presrcno izkazovali sočutje med boleznijo in ob suirti naše iskreno ljubljene popolisestre, oz. svakinj«-, tete, gospe Zofije Pirker roj. Valenta posestnice in tudi vsem onim, ki so drago pokoj-nico spremili k večnemu počitku in pa darovalcem lepih vencev izrekamo naj-odkritosrčnejšo in najvdanejšo zahvalo V Ljubljani, 5. avgusta 1905. 2495 Žalujoči ostali. Zahvala, Globoko ganjeni po žalostni izgubi svojega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, tasta in zeta, preblago-rodnega gospoda dr. Ph. Gregorija Kreka c. kr. dvornega svetnika in r. j. vse-učiližkega profesorja izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo za presreuo sočutje med boleznyo in ob smrti, za časteće spremstvo dragega pokojnika na poslednje počivališče in za lepe darovane vence. Posebno se pa še zahvaljujemo g županu Ivanu Hribarju za genljiv pogrebni govor in slavni „Glasbeni Matici" za nagrobno petje. V Ljubljani, 6. avgusta 1906* 2503 žalujoči ostali. Malo stanovanje z eno sobico in kuhinjo se odda za 1. november t. 1. 2489 2 v Cigaletovili ulicah st. 3. (Stutzniitf-el) 2498—1 se poceni proda. Kje, pove uprav. „Slov. Naroda". S..B vi se oddajo s I. novembrom: u hiši št. 16 na Bleiarcisoui cesti v pritličju s tremi sobami (eveut. tud' 2 avgustom), u hiši št. 22 na Bleitueisoui cesti v pritličju s tremi sobami: u hiši št. 5 u Šuhiceuih ulicah v III. nadstr. 8 štirimi sobami ; o hiši št. 20 na Rimski cesti v pritličja s tremi sobami. Vpraša se pri Filipu Supančiču na Rimski cesti št. 20. 2501—1 Izšla je knjiga Kralj Matjaž. Povest iz protestantskih časov na Kranjskem. (Ponatis iz „81ov. Naroda".) Lična brošura obseza 363 strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski punt na Vrhniki in okolici ter napad na samostan kratili menihov v Bistri. Cena 1 K, s poštnino 1 K 20 vin. Dobi se edino pri L. Schvventnerju, k^arju v Ljubljani, Prešernove ulice. Nemeblovana soba ali pa malo stanovanje se išče za novembrov termin. Naslov pove upravniŠtvo „Slov. Naroda". 2445—2 Stanovanje a 4 sobami, kopalno sobo in z vsemi pritiklinami se z novembrom t. 1. odda v Mfolfovih ulicah M. 12 (Auer-jeva hiša). 2602—1 Več se izve ravnotam v pisarni. Stanovanje se lahko ogleda vsak delavnik od 8. zjutraj do 2. popoldne. Pariška svetovna razstava 1900. ^£g, PARIŠ ^ i 3: Svetovnoslavna ustna voda. Dobiva se povsod. 1445—27 le malo časa se prodaja zaradi opustitve trgovine 172-46 vse blago pod tvormško ceno v modni trgovini Stari trg št. 13 Ivan Cankar: GOSPA JUDIT. To najnovejše delo Cankarjevo bo gotovo zanimalo tem bolj, ker nekako že v povesti sami, se bolj pa v predgovoru Cankar reagira na znano kritiko o svojem dela ,,Hi5a Marije Pomočnice*1 in brani svoje nmetni&ko stališče. Izza Prešernove „Nove pisanje" ni bila pozneje več napisana nobena boljša in ostrejša satira. Da Be je pokazal Cankar iznova tudi mojstra v slogu in jezika, ni treba poudarjati. Knjiga je izšla v elegantni opremi, z izvirno risbo na naslovnem listu. 23—fa9 Cena: broS. 2 K ; po poŠti 2 K 10 ; eleg. vez. 3 K 20 v.; po poŠti 3 K 30 v. Založništvo £• Schwentner v Ljubljani Prešernove ulice St. 3. Trgovski pomoćnik mlad, vešč slov. in nemškega jezika ter dobro izurjen v trgovini z mešanim blagom, želi takoj nastopiti mesto kot pomočnik ali kot potnik. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2480—2 1 stanovanji obstoječi vsako iz 3 sob in pritikliu, se oddaste s 1. novembrom v Židovski ulici št. I, III. nadstropje. 2494—1 Natančneje ravnotam I. nadstropje. Stanovanje na Kongresnem trgu st. 13, v I. nadstropju, obstoječe iz 4 sob s pritiklinami, se odda za avgustov ali novembrov termin. Več se izve pri hišniku istotam ali v pisarni ravnateljstva užitninskega zakupa, Dunajska cesta št. 31. Ravnokar je izšla KORISTIM. Povest iz gledaliških krogov ljubljanskih v polupreteklem času. (Ponatis iz »Slov. Naroda.) Ta povest je jako zanimiva ter izborno opisuje dogodke neke koristke izza časa Mondheimovega gledališkega ravnateljstva. Cena broširano 80 v, po posti 1 K. Dobi se v knjigarni L. SCHUEHTNER u Ljubljani Prešernove ulice. Oblastveno dovoljena razprodaj popolne zaloge vina v Sv. Petru — Orehovcu poleg Križevcev na HrvaŠkem. Z dopisom St. 7579 od 29. junija 1905 mi je ti o volila slav. okrajna oblast v Kri-ževcih kot obrtna obiast I. instance zaradi opustitve trgovine z vinom popolno razprodajo vse zalogo vina. Vino je iz kalni-škega in podkaln>škega vinogorja in so v zalegi raslične vr«te kakor moslavec. dišeča rantna, kraljevina, graševina itd. Ktr se zaradi te razprodajo nudi vsakomur prilika, da si ceno nabavi dobrega, starega m novega vina in prosim vljudno gg. renektante, da se obrnejo piemeno na mene ali se izvolijo osebno potruditi v Sv. Petar—Orehov*«. 24*2-3 Z velespoštovanjem Katarina Frohlich. Xra$3to tebero l^onfel^eije za dame m deklice kakor tudi manufakturno blago vsakovrstne preproge prlpo ro fu Aston Schder Izubijana x C Spitakke ulice ste v. 7 X Solidno blago. X>QOOOOOO Nizke oene. CXXXXX>\ „Adonis Creme" odstrani brez nevarnosti v kratkem času pege Preprosto ravnanje. Gotov uspeh. Lonček 3 K. Samo pristno v zelenih lončkih poBilja, če se poSlje naprej K 3-— Nfhwa-nrii Apothrke, Frankfurt a .'.TI. 13&. 2261 7 ca I 8 •«31 št. 84 u Rožni dolini pri Gllncah se iz proste roke proda. Obsega osem stanovanj in vrt. U se sprejme proti zelo dobrimi pogoji za c. kr. poštni urad: Polzela" v Savinjski dolini. 2478—2 Želi se takojšnji vstop ali pa pozneje. tvrdke nPuchu, zelo dobro ohranjeno, proda ceno lastnik 2324-3 Lovro Sebenik v Spod. Šiški. se sprejme s 1. septembrom t. 1. pri upravništvu ..Slovenskega Naroda11 v Ljubljani. Ponudbe z izpričevali do 10. avgusta t. 1. 34 os Stanovanje v I. nadstropju, obstoječe iz 4 sob, 1 predsobe, kuhinje in pritiklin se odda za I. november t. I. o Več se poizve v pisarni F. Ks. Souvan, Ljubljana, Francovo nabrežje. thmim Mita '1 sprejme takoj 2432-3 LE O P O u D LE BAR klepar na Bledu. V večjem mestu na Kranjskem se zaradi bolezni proda jako dobra trgovina z mešanim blagom, trafiko in žganjetocem. 34403 Pismene ponudbe se prosijo pod , Zadovoljnost" uprav. n81. Naroda**. Vdova želi dobiti mesto v kaki^;hiši kot pFt hišnica da bi imela^prosto stanovanje. f| Ponudbe se prosPpod ltšt. 1007* na upravništvo „Slov. Naroda*. 2342 3 s stanovanjem za novemberski termin Ponudbe na upravniŠtvo „Slov. Naroda*. 8499—1 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani XmS««m mm CP I nUftll. ALaiSaL* Lonilol I/ a nnn aaai a-----i ,„|,LJ i/ nnn nnn, BM«1M.A.SM. _ C ■» ■ i 99 Podružnica w CELOVCU HupuJ« In prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, vala t, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000—. Rezervni zaklad K 200.000'-. ZMtaji k fekMptili taji prtdolM m rndioitn papir}«, izžrebane vrednostne papirja in Za-raru^e srečke proti vnovčuje zapale kupone. Vinkuluja in dovinkuluj« ■rečke *aruj:3Tizxl lzg-CLlolJ ▼oja.sk© žonitninsko kavcije. Boruta naro«lU. "1 Podružnica v SPLJETU. Denarne »loge nprejem« v tekočem računa ali na vlozne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vsdiga. 8—90 Promet ft čeki In nakaznicami. WY 531 lO.OOO MtolitroT vinskih sodov vsake veličine, počenši od 5 pa do 70 hektolitrov, prodaja po jako zmernih cenah tvrdka 2225—12 Alex Brever i sinovi w Križe v ci h na Hrvaškem. Pristni dobri brinjevec se dobi pri 2332—5 L.SEBENIKllvSp.Siški. Za notarski urad na deželi se sprejme takoj uradnik Prednost ima oni, ki je v notarskem poslovanju Že izveŽban in ki je vešč petja in glasbe. Plača po dogovora Naslov pove upravniŠtvo „Slov. Naroda". 2391 3 Zaradi pomanjkanja prostora se proda lepo rezljana 2470 2 salonska garnitura, garnitura za spalno sobo, dalje Kuhinjska oprava in Jako dober skračen klavir (Statzflugel). — Pojasnila na Cesarja Jožefa trgu št. 11, med 10. in 12 uro dopoldne, kjer se blago tudi lahko ogleda. 5 kron in več zaslužka na dan! Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na naših strojih. — Preprosto in hitro delo vse leto doma. — Ni treba znati ničesar. — Oddaljenost ne Škodi nič in blago prodamo mi. Družba pletilnih strojev za domače delavce ^ r€ TH08. EL. WHITTICK -Sc Oo. Trsti Via CampaniSe 156. 2369 -6 Zdravilišče Toplice na Kranjskem, dolenjske železnice postaja Straža-Toplice. Akratoterma 38° C. Pitno In kopalno z tira v ljenje. Posebno uspešno zoper protin. re%iiiatizem, Isehlas, nevral^ljo, kožne in xen*«l4«» bolezni. Veliki kopalni baainl, oddeljcne kopeil in mon imate kopeli. Udobno opravljene sebe za tujce, igralne in družabne sobe Zdravo podnebje Gozdnata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezlja od 1. maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopalliena upra%a. 1274 8 gar- HLODI -51 Nova tovarna za lesne izdelke v Ljubljani kupuje skozi celo leto proti gotovini sledeče hlode na kubični čevelj franko državni kolodvor Ljubljana: _ iii • • • vrsta I. II- Smrekove, jelkove in borove od 24 cm. debelosti naprej in ■ dolgosti 4, 5, 6, 7 in 8 metrov .... ... K —54 —*52 Bukove od 26 cm debelosti naprej, dolgosti m 2*20 in m 4*40 „ —"48 —"44 Hrastove od 28 cm debelosti naprej, dolgosti od 2 m naprej „ 1*— —'80 Ponudbe se sprejmejo za vsakršno število in je iste nasloviti na 767- 31 TOVARNO ZA LESNE IZDELKE Cesta na Rudolfovo železnico 47. Pisarna Šelenburgove ulice 6. Važno za vsako gospodinjstvo! Če hočete žgano kavo z velearomatiškim okusom, močjo in izdatnostjo, kupujte samo žgane kave Prve ljubljanske velike pražarne za kavo KARLA PLANINSKA na Dunajski cesti nnMproll kavarni „Evropa" ki spajajo vse te vrline 1583-25 w ____ * knjigotržec v Ljubljani, Prešernove nlice št. 3. Naznanjam, da sem prevzfl od .Narodne Tiskarne4 v Ljnbljani v izkljnčno razprodajo Jurčičeve brane spise, p"tem letnike in posamezne številke „Ljubljanskega Zvonar in vse one [s knjige, katere so izšle v al o ž bi „ Narodne Tiskarne". — Te knjige so: Josipa Jurčiča »brani spisi, zvezek I. do XI., broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld. Posamezne Številke Ljubljanskega Zvona" po 40 kr. Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan a 3 gld. Zbirka zakonov II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr. Zarnlkovl zbrani aplaL I. zvezek, broširan a 50 kr. Dr. Nevesekdo: ,.4000". Povest, broft. a 50 kr. A. Aškerc: Izlet v Carigrad, bro6. a 90 kr. Tnrgenjev: Otol ln sinovi. Roman, broširan a 50 kr. — Btlrl novela, bret. a 20 kr. Benes-Tfebizskv: Blodni« duše. Lefebvre: Pariz v Ameriki, broširan a 50 kr. Stat nominis u »ubra: Časnikarstvo In nafti časniki, broširano a 40 kr. Je) i nek: Ukrajinske dumo. Povest, broširana a 15 kr. H a 1 6 v y: Dn«vnik, broširan a 15 kr. — Rasna pripovedke, broširane a 40 kr. — Dve povesti, broS. a 25 kr. T h e u r i e t: TJndinn. Povest, broS. a 20 kr. A. Trstenjak: Slovensko gledališče, brofiiran izvod a 1 gld. Jurčič: Listki, broa. a 15 kr. — Gregorčičevim kritikom, brofi. a 30 kr. Avstrijski patrijot: fvPartelwesea dor Slaven", broširano a 60 kr. Roman, broSiran a 70 kr. Po znižani csnl priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prej 60 kr., sedaj samo SO Ur. g&T Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domaće in tuje časnike ter knjige. T" ~~ iz nemščine v slovenščino ter sestave inseratov oskrbuje po zmerni ceni v tej stroki izvežban nradnik. Kdo, pove upravniŠtvo „Slov. Naroda". 3266—6 A. KRACZMER klavirjev Ljubljana Sv. Petra cesta 6. priporoča popolno zalogo kratkih klavirjev, mignonov in planin naibolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Preigrani klavirji, solidno in stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi. Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. BSsendorfer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaja; Br. 8tingl, c. kr. dvorna zalaga-telja na Dunaju. Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje se podi ćsanje z usnjem '■|S * s t rokovnjaško in pre- > ,4- ^ skrbno j„ zaačunavajo naj:traj e Odoli za polovico cene o igo za moške obleke po najugodnejši ceni priporoča R. Miklauc Ljubljana 32 Špitalske ulice štev. 5. S I Salon za moderne damske klobuke * Henrik Kenda v Ljubljani Mestni trg štev. 17. Damski klobuki za sezono 1905. Svoj bogato ilustro-vanl cenovnik nakiče-nih damskih klobukov za leto 1905 pošiljam gratis in franko. Poprave se Izvrše hitro in kulantno. i i ooo-oopi H poči vešč manufakturne, špecerijske in želez -ninske stroke, želi sedanjo službo premeniti. — Naslov se izve v upravništvu „Slov. Naroda". 2471—a Letni tečaj XX. Letni tečaj XX. Oblastveno priznano desko uzgojeualisče (Behordlich autoris. Knabenpenslonat Kuglmayr) V Obenem naznanja, da otvori meseca septembra od vis. c. kr. t deželne vlade na Kranjskem konceaijonirano ^ uflllsce zo prikrojeunnjG in izdelovanje perila » ter se prijave učenk sprejemajo le sedaj. 2496-1 Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavtar. Lasinina in bak „Naxodnf tukarna". M-