.
GLAS SVOBODE
8IX)VENSKI TEDNIK
Iul Knim Diutumi LtuMTTi.
Glas Svobode.
% - GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
GLAS SVOBODE
SIA>VENIO WEEKLY
DnoTUi To Tw luni—i« O* Taa Likmih Of inn
"OD BOJA DO ZMAGE"!	-	"KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"!
Štev. 51.		Chicago, 111., 20. decembra 1907. Leto VI.
k/t	aLi« »I« »M »M M4 M4 #iU t>14	»14 A.M	M4 l>M M4 SM ».M »ll	».I + ^.ifkM
t SITUACIJA V GOLDFIELD, NEV. !
* o	4
Ondot.no vojafitvo pod polkovnikom Reynolds je prevzelo brzojavni u-rad v svoje varstvo in vsako porodilo mora biti proj preči-tnno od kapitalističnega cenzorja, radi tega pa do sedaj ne moramo nikakoršnih natančnih poročil dobiti.
Kaktor se 'baje trdi pričelo se je z delom zadnji četrtsek in vojaštvo varuje skabe iti od unije pobegle, nelojalne garjevce. Unij. .ski možje stoje trdno drug poleg ekruzega in se bore za obstanek Zapadne Pren#>garske Z voze, katero holčejo lastniki rudnikov razbiti. MoStvo je mirno in se vede dostojno.
Konporacijc so se javno izjavile, da dovolijo delavcem, ki spadajo k United Mine Workers of A-meriea, delati v njihovih jamah in da so pri v (d ji priznati njihovo unije, sklenili pa so ustaviti se odločno proti Western Federation of Miners ali pa Industrial Workers of the War Id in ne dati dela takim delavcem* ki. so člani tuh zvez.
To je direktni napad na gornji organizaciji in predsednik Roosevelt kakor tudi guvernator Sparks, katera sta vojaštvo poslala v Cioldifeld, da pomorejo in-loorporacijam razbiti delavske organizacije se hočeta delavstvu kazati, da sta delavska prijatelja! Nikakor ne!
Ves vesoljni svet maj ve, da delavec je ukusil Rooseveltov vojaški despotism!
In ves vesoljni svet naj ve da je predsednik Roosevelt priskočil inkorporacijam na j>omoč, da tem uspesnejše »zvrne svoj manever proti Zapadni Rudarski Zvezi, katere predsednik Moyer in Haywood tajnik, sta bila vzrok, da se je socijalno Ln delavsko časopisje, ogorčeno radi predsednikovih napadov kot 4undesirable citizen' obračalo z vso eneržijo in protestiralo proti nastopom vladnih u-radnikov.
Ni čuda tedaj, da se je predsednik Rouse vi ti tako hitro potrudil, da poda premogarskim kraljem svojo desnico in da z združeno močjo raizbije zvezo delavcev, kateri bi morali po njegovem mnenju že davno <na vešalih poginiti !
General Funston je tudi v Oold-fiehlu, da se prepriča o ondotnem stališču med delavci in lastniki premogokopov. Iz njegovega poročila v Washington povzamemo, | da ne bo prišlo do nobene skrajnosti med štrajku jočimi premo- ( varji in vojaštvom, kajti v toliko j kolikor je sam sprevidel- sodelavci dostojno obnašajo in radi tega upa {!), da Ibo vojaštvo tekom štirinajst i-h dni odpoklicano. In Če 'bi prišlo do neredov po turn pravi, da bo razglasil vojni sod. Sicer pa o stvari bodemo še le videli.
Predsednik Goldfie'dskih unij. MdKinnon. je i>ri zadnji konferenci s generalom Funtoston istemu zagotovil, da bode skusil kolikor je v njegovi in drugih unijskiih KTadnikov moVM da se unijski mo-išje dostojno vedejo kot do aeduj, in najbrž, da tako se bo tudi zgo-dilo.
Tukaj dragi eitalei imamo pest dokaaov, kako hitro je pripravljen kapitalistovski služabnik poslati oboroženo vojaštvo, da mirno delavstrvo, ki ga je postavilo
na krmilo pravice in vlade, pritisne k tlom in pomore krutim zatiralcem, da dosežejo svoj smoter.
Delavci ali ni že čas, da prote* stiranio zoper tako ravnanje naj-v is je ga ljudskega (?) zaščitnika! Ali z lahkim očesom gledate, da Vaši bratje gladu umirajo, le radi topa ker vlada protektira inkor-poraeijc? Kako se bi vam dopalo, ko bi vas taka nezgoda zadela in mesto, dii bi Vam, ki stie opravičeni zahtevati svojo plačo in A'ain je Vaš delodajalec- ne da, še vlada po robu stopila namesto, da bi prisilila dotičn© družbe plačati delavce v rcdnostnih čekih ali državnem denarju in no v nio vrednih 'sc ribs', kakor se je to namreč zgiodilo v Gioldfield, Nev.
Delavci niso hoteli sprejeti teh ničvrednih papirjev in so zsaštraj-kali. Pri konferenci zastopnikov družb in delavcev, povolili so delavci, da se jim polovica izplača v gotovini in polovica pa v 'scribs'. Ali tudi s tem družbe niso bile •zadovoljne, ker njrh smeri so bile drugam naperjene. Družbe so že dalj časa iskale priložnost« da idnobe Za pad no Rudarsko Zvezo in ti seribs »i jim prišli ravno prav in manever se je pričel.
Kaj Vi na to porečete?
Lastniki premogokopov hočejo še one male trgovce, ki vzdržuje štrajkarje pregovoriti in jih prisiliti, da shore isto kot njihovi zavodi.
Ni dovolj, da so se najpodlejših sredstev v tem štrajku poslužili ampak še one male obrtnike, ki simpatizirajh> s linijskimi delavci, hočejo podfhujskati, da bi odgovorili delavcu še to skromno podporo, katera jim drži dušo v telesu.
"Delavec, ki so poteguje za svoje pravice, katere mu kapital enkrat povodi, drugič vzame, naj pogine kakor izftradani pes v jarku," tako misli in čuti kapital na. pram delavcu. In res je!
Znkwj so dmdbe zagrabile p|o brzojavu in postavile cenzorja T
PodLost, katere so poslužujejo ne bo ostala prikrita ostalemu svetu* Mogoče je ros, da bodejo preprečili za par dni. da zunaj ni svet ne bo vedel kako in kaj se godi v Goldfieldu zadnji čas, — ali nič ni tako skrito,da bi ne bilo ke daj očito. Vso potrebno se je storilo, da se razkrije sedanje stališče v Goldieldu in groznih j novic se pričakuje vsaki dan.
Slutimo pa, da le radi tega, ker se družbe boje, da bi pomioč pri- j šla od zunaj in da se bi mogoče j i.gorČeno delavstvo dvignilo in j protestiralo pnoti brutalnemu napadu družb na Western Federation of Miners predno zamorejo uničiti to zvezo, n> pograbili |>o br/iojavu in postavili cenzorja^j kateri pa. je v bližni dotiki s j družbami.
Da t;> tem lažje store in za: vedno vntčijo moč Zapadnc Rudarske Zveze imajo na ra/.p lago k a pi tali st ično časopisje.
Tako piše Chicago Inter Ocean v svojem editorijelu: "Protest Western Federation of Miners proti predsednikovi iapolnitvi želje guvernatorja Sparksa za e k špedicijo čet v Goldfield Nev., da drže in ohraLijo tarnanji red ni doseeel svojega smotra, ker protest je tpibsegal laži in take stvari, ki so nemerodajne."
Potem zopet skoči nn Virginske rajzniere, ho teč raztolmačiti on-dotno stališče Z. H. Z. in i»oteiu nadaljuje:
Od 3200 udiov Zapadne Rudarske Zveze v Goldfield, Nev, jih jo nngmanj 1000 dobro oboroženih in .'500 oseb jc najmanj med njimi, ki imajo kriminalni rekord. Ali še dvomite zakaj ije guvernator Sparks prosil za čete in pnotekci-jo družbinega imetja? In na ta poziv jo predsednik hitro odgovoril kakor mu veleva njegova kou-stitucijalnai dolžnost in vernost prisege predino je nastopil prestol."
To je vam časopisje, ki hoče delaven pesek v oči metati a ne ve na kak način. O oboroženem delavstvu, kriminalih ima dovolj I esed in 'erniln, da bi pa posvetil par vrstic o povodu strajka, o brutalnosti družb in izsevanju delavstva o tem previdno molči.
"Predsednik on je pa zvest svoji prisegi, katero jo uoložil predno jo nastopil prestol "
Da zvrst, še prezvest ji* kapitala in dobro izpolnnje svojo dolžnost!
Eugene V. Debs pravi, da se Se dictbro spominja Pullman štrajku iz leta 1391 in d i enega čina takratnega, demokratskega predsednika Clevelanda, kateri je tudi s bajoneti, svinčemkami in gatling stroji ugodil delavski prošnji.
To so ljudski in delavski prijatelji, ki Vam — delavcem — za rasa volitev obljubljajo nebesa in kedar so na krmilu vlade Vas pa, če le prilika nanese s bajoneti in svinčenkami pozdravljajo.
Tako se je zgodilo v Pullman sjtrajku, isto se je zgodilo, v Cripple Creek, Coer D'Alene in isto se sedaj dogaja v Goldfield, Nevada.
Samo ti štiri prostori, kjer so se vršili najstrahovitejši zločini, poboji, kjer so streljali očete kob zajce na polju, da so vdove in zapuščeni otroci jokali po uinorje. nih, od vojaštva pobitih soprogih in krušnih očetih, samo to bi vas rnoglo sprebuditi in privesti do prepričanja, da ko ne bi predsednik in država v tO po volila, kaj tncega se ne bi zgodilo.
Imeli smo že demokratske in republikanske predsednike; dobro vemo kako s*1 je z delavcem postopalo zadnjih dvajset let; zakaj pa ne bi postavili na prestol delavca — socijalista, ki bo tudi mogoče ostal zvest svoji prisegi — kot delavec, kakor je sedaj pred. Roosevelt zvest, svoji prisegi loot — delavec za korist inkor-poracij I
"SOCIJALIZEM"
IZ POD PERESA KATOLIŠKEGA DUHOVNA.
Vspodbujevalno je za nas so- zajedno posestnik zemljišča, svo-ciuliste, ako čitamo izpod peresa.je tovarne, svojega orodja in sad
FATHER
Thomas M'Grady
UMRL
Mod soeijalisti ni običaj, da bi delali in -pripravljali ceremonije in pohvalne govore ob času smrti ljubljenega in v oboe čislanega sodnuru; še manj pa, da bi mu slavospeve peli za njegov > dobre čine. ki jih ni nikoli storil ali popisovali njega <tobre lastnosti, ki jih nikdar posedovat ni. Edino oblika in ceremonija sti imeli svoj dan — dolg in otožen dan jc bil to — in nima prostora mxl soeijalisti, kedar sodrug še pri življenju izkaže zadnjo Čast unir-lenm sodnigu.
Thomas Me G rad v se je porodil v T>exington. Ky.. dne 6. junija	Leta 1SS7. v štiri in dvajsetim letu Starosti svoje j.J
(Nadaljevanje na 3. strani.)
naših nasprotnikov Čisto-pametno in korektno poročilo o našem stališču, brez napadov in zavijanj. Tako poročilo je izdal o naši stranki vže pred par leti v "American Catholic Quarterly Review' katolišik duhovnik William Poland. S. J., in katero je pozneje P. Herder v St. Louisu, Mo., pre-tIskal v knjigo. Iz te knjige, ki sem jo pred par dnevi po naključju v roke dobil posnemani sledeče:
"The Theory Explained".
"Ta socijalizem je nekaj, in vsakteri. ki je opravičen do volilni ec ima tudi glas v narodni skupštmi in radi tega je vredno.
svojega delu, pod katerim je iskal svoj lastni trg in reguliral svoj izdelek — so sedaj popolnoma izgini1! o. Mali lastniki hiš, polj, izdolovalnic so se umaknili velikim poljskim, trgovskim in induct rijalnim kapitalizacijam. Ta proces rine in sili naprej z velikansko močjo in hitrostjo . .. Soeijalisti čakajo, da velikan po-žr«? malega trgovca, izdelovalca in t. d. Stvar bo prišla tako daleč, da bo samo par miljonarjev na eni strani in miljone in miljo-ne dninarjev na drugi strani. Soeijalisti čakajo na to in t mati, radi kompetieijo med seboj so vedno manšajo in družijo v večje
da se / njim bližje seznanimo ... J f niste in tako bodejo trusti sami Današnji socijalizem, o kate- . storili to, kar socijalizem sam ne rem se nas prosi, da ga razumimo j more storiti a želi. da se čim prej — ni, kot se ga je zavijalo z anar- 'stori. Število kapitalistov se ehističnim terorizmom. To ni več j vedno manjša in delavska arma-oni Starodavni komunizem ali an- da so veča in postaja vedno betl-urhizem, to je ekonomična poli-1 nejša, ker ona nima nič za reči ti ena teorija, ki si je priborila p](Ni,> produkcije. c?ne ali česar prostor mod nezdravimi politični- j druzega. To razvijanje se bode mi strankami celega sveta, s se-j tako dolgo vršilo, dokler se de-dežem v parlamentu in pravilnim j lavei v bran ne postavijo in to
listkom v vsih volitvah. To ni politična ekonomija ampak ekonomija politiko . . .
A ok ravno smo dosed a j zaničevali to teorijo, prišel pa je čas tudi za nas. da uvidevamo temeljno podstavo te največje politične stranko vsega sveta. To je stranka, ki ne pozna ne domovine. ne polti, in ne maternega jezika Ona se je takoj v začetku osvobodila vseh predsodkov ma-tornega jezika in vsake metode z vlado, in je že danes močna dovolj. da lahko koncentrira vse svoje moči v ustavo volilne družbe in z enim samim glasom večine zasede vladnega konja . . .
Radi tega je toraj. jako važno, da se z njo takoj v začetku seznanimo in si jo za vedno zapomnimo. da ako hočemo kupčevati z temi teoristi kupčujemo z politično teorijo delavstva, in ne z teorijo brezposelnih, anarhističnih, nihilističnih dinnmitarjev ali navadnih lopovov . . .
Ta novi sistem je še daleč od tega. da bi se ga popolnoma razu melo bodi si v obširnosti njegove metode ali v njega praktičnem deljenju. Vsekakor so njega fundamentals principi, utvrdbe in skupna lastnina vse produkcije čisto brez pomote in zavijanja razglašeni. Ti principi so vsaj deloma vsi v zvezi kot politična podlaga v vsakem uradnem socialnem programu, ki je ljudstvu predložen za njih volitev. In to je ena stvar, ki jo najdemo v vsih socialističnih programih brez razlike. In kar je najbolj znamenito o njega skriti, nevidni moči je to. da je pripoznan od vlad kot najbolj nasproten istim kot polica, katera se zakonito poda ljudem za njih izvolitev.
Ta socijalizem j • stopil na politično polje z resnim namenom, da zmaga, ne s silo. ampak s se-dajnim konvencijonalnim političnim .sredstvom ali v kratkem rečeno z večino glasov . . .
1'od pogoji industrije, kateri so nastanek sedajnih strojev iti hitrega prevoza čakajo, da se sedajni koinpetivni sistem izteče. V teku pol stoletja starinske razmere. pod katerimi je trgovec bil
je, da rabijo pravna sredstva in obeno volilno pravico, katero se jim je takorekoč v roke potisnilo.
In kadar vstanejo in se postavijo v bran. zbrali se bodejo v združeno, organizirano in disciplinirano armado po istem navodilu oziroma načinu kakor se sedaj kapitalisti in trusti organizirajo. In potem nastal bo boj po istem sistemu, kakor ga vodijo sedaj kapitalisti; izrinili bodejo par onemoglih in sami se zbrali v večjo moč, to pa pomenja, da delavci bodejo pometali onih par kapitalistov in zagrabili krmilo in vodstvo vlade in industrije sami. To je prospektivna evolucija . . .
Se enkrat se moramo paziti proti nedoločeni misli, da glavna podlaga aktuelnega joeijalizma, kolektivizem, je periodična razdelitev vsega premoženja, tako da se ohrani enakost posesti med državljani. Kar koli- je bilo mnenje o nekaterih starih formah komunizma, sedajni socijalizem o tem še misli ne. Istega smer je edino na navadno last vseh sredstev produkcije, in da bi delavec dobil popolno kompenzacijo za produkte oziroma za čas, ki ga je pol rat il na izdelovanju raznih produktov."
To je v kratkem skušano popisati, kako bo socijalizem delal v resnici, in rad bi videl, da vsak katoliški delavec čita ono knjižico in to radi dveh vzrokov: Prvič. radi še precej dobrega poročila o našem stanju, in drugič, ker v Rev. Polandovi "aplikacija teorije" on lepo in popolno popisuje delovanje kapitala in to dejstvo je težko pozabiti in lahko razumeti.
Pozor člani društva "S'wije"!
Podpisani naznanjam "-'m "-lanom društva "Slavija". in se vrši prihodnjo nedeljo t. j. '21. t. m. s. ja ob pol deveti uri pred p.d bie Na dnevnem redu je volitev odbornikov za prihodnje leto. Člane opozarjam, da se udeleže, brez izjemno vsi. S bratskim p<»zdravom
Fr. Klobučar, predsednik.
Na devinski skali.
ZgOdoiHtiska povest. Peti del.
(Nadaljevanje.)
IX.
' • [skal s (Mil Vašega praporščaka po VNcon toiboru, a ga nisem mogel dobiti. Povedalo se mi j-e, da ga jtei gospa Juta pleni. Mjirch-Jami a vabila na sprdhod, a čim je eel, se je tudJ vojaštvo razkropilo."
"Kaiko j^ to mogoče," se je čudil vitez.
"Prišel gospod Rajmondo in je vojščaJkom povodiafl, da je aiir že sklenjen in mirovna pogodba h podpisana. Tudi nekaj denarja jim je dal, da so bili med vse* mi tetami ivajilurafbrejši."
"Ccspodje, vitezi in velikaai, ali vidite zdaj. ka'ko bavznnitjno lcpovistvo se je zgodilo*! Ti bese-dolonmi mmHtii.ki se igrajo s častjo in z življenjem svojih zaveznikov. Kaj nima n-ota-den izmed vas nič več časti in nie več poštenja, da hočete ke|j talkega trpeti?"
"Nas to nie no briga," se je o-glasil eden izmed vitezov. "Konrad Sežanski in njegovi sprerolje-valci so devinskemu vlitduirju jam uili za svobodni odhod — naj ti glodajo, kako izpolnijo svojo Obljubo-."
" Hvala za ta podnlk," je odgovoril vitez Gomonski hladno, "a vzemite na znanje, da bi se jaz tn'kili nazorov sramoval."
"Kaj prinvitef
"Da ste podla duša, človek brez vesti in brez časti, ki ni vreden, dia l)i ga raztrgali moji psi," je fcdaj zakričal vitez Gomonski, ki se ni mogel več premagovati.
Hipoma so zleteli vsi tmČi iz mo/.nie. Vitez demonski in njegov nasprotnik sta se spoprijela in vnel se je ljut bo-j na življenje in na smrt. A trajal je le nekaj trenotkov; čim se je legat zave-o al, kaj ae godi, je pozval vdane mu plemen itaSe, d»a so skočili med botriiea in viteaa Oomonskena razorožili.
Še se je vitez Oeimonski rnval z možmi, ki so ga bili razorožili, ko se je odprnil zastor pri vhodu in je planila v sobo prašna, ubožno oblečena žena m f** vrgla pred J11 rja, kličoe:
"'Rešile me, gospod, rvšite me."
Juri je naglo pristopil in dvignil ženo. Šele zdaj jo je spoanal.
"Ilema! Vi tu in v taki obleki? Čermi T Zakaj?"
"Prišla sem vas svarit. Zo)>eir Vas je sklenjena zarota. Ker Vas mi morej<j premagati z -orožjem, Vas lioeeijo z izdajstvom, in jaz ju'sreenioa sem prišla prekasno."
"Ilema — zaradi mene Bi prišla?" .
Da: prišla »orni pew
se dila vala.
"In vse to zame, ki som te zapustil in pahnil od sebe," je vzkliknil Juri in prijemši Hotno za obe roki je vprašal: "Ali mi mor<š odpustiti?"
Milo in vdano ga jo pogledala Ilema in molče naslonila svojo glavo na njegovo ramo.
"A kaj si tako plašno -prilieža-lc semkaj," je zopet vprašati Juri. "Kaj je pomenilo tvoje obupno klicanje."
"Videla sem to .jezditi semkaj in šla sem za teboj. Tu v taboru so
slišno dihnila Ilema. Juri je zardel d« las. Ti — Katarina! Hotel je poda
Father MeGrady, ki je vedno imel srčnost svojega moralnega I prepričanja, čutil je v srcu, da
ti Katarini roko, ali ni mogel, ko je soeijalist. Zajemal je globoko je zagledal v lleminih ečeh — iz studauca socijalistične 1 rte niso l/o. Zazdelo se mu je, kakor'da turo in vadil se klasike. V nje*
- gov i biblioteki si našel knjige in
pisa-
si mn trga srce. Tu zvesta ljubi ca, ki ga še ljubi, tu žena, ki ga dela najboljših literarnih ae ljubi — obe tako vdani, da sta teljev vseh narodnosti." st »družili, samo da ga rešita.
Oziral se je adatf ne eno, zdaj na drugo, potem pa je premagan po svojih čuvstvih razprostrl roki in pri vil iui svoje srce Katarino in Homo.
"Ah. jaz sem Vama obema samo v nesrečo," je bolestno vzdignil Juri. "Prišli sta, da me rešita, in jaz Vaju potegnem s seboj v nesrečo,"
Le malo časa je Juri mogel s!u-šati glas svojega srcu. Pri vhodu se je pojavila vojaška glava in zdaj se je Juri spomnil svojega položaja.
"Pokliči gos[K>da legata," je u-kazal vojaku.
"Gospod legat mi je naročil naj Vam sporočim, da Vam nima ničesar več povedati. Prosi samo., da odredite, kam naj odpravimo ti dve ženi."
"Heiuta — kam hočeš iti. Tu ne moriš ostati."
"Tvuja žena sem. zato ostanem pri tebi."
"In ti — Katarina?"
"Jaz", je ihte rekla Katarina, "jaz greni.'
"Kani hočeš iti?"
"Ne vem! Kam želiš, dta grem.'
"Katarina — ostani tu" je vzkliknila Ilema. "Jaz te ljubim, kakor svoje sstro—'ostani K a ta, rina - ti imaš ravno toliko pravi* ce ostati pri Jurjn, kakor jaz — če ne moirda še več."
Zopet je Juri objel ITemo in Katarino in čnvstva, ki so mu polnila dušo, so ga tjvko objela, da seje tudi njemu trosilo oko.
V, s dan j;' ostal -Iuri s llenio in s Katarino v š toru iu nihče jih ni motil. Juri si je ves čas boil glavo, kako bi iibekel if- teira jetr ništva. ali rešilne misli ni našel. Oak i« 1 je na noč, nadejajo s.-, da mu ta prinese rešitev.
Zvečer ga j»* obiskal vitez (iemotiski, rekši, da tint vest ne dopušča, da bi se ne opravičil, in prisegal je na svojo čiint in pri sp> ininu svoj«? matere, da ni ničesar vedel o legatovem zavratnem naklepu.
"Zdiaj so krneli legat in vitezi posvetovanje in so sklenili, imenovati za Vaše owinljc i*)sobne-
sodila ee«ar in cerkev," je pripovedoval vitez Gemonski.
(Dalje prihodnjič.)
(Nadaljevanje iz 1. strani)
bil posvečen v duhovnika v Gal-
vestonski katedrali v državi Te-
, xas. Še nevešč in skoraj nezmo-morala .
Ravno v tem času, ko je čutil vest in prišel do tega prepričanja vžival je popularnost in duhovsko oblast. Uil je v obče spoštovan in čislan ne samo od svojih fara-nov ampak tudi od svojih višjih — škofov in nadškofov.
Bil jo ravno v najlepši dobi — štel je trideset let. Njegova privlačnost, njegova učenost in dobrosrčnost. oklepala je vsakoga, ki ga je kedaj slišal govoriti, ž njim občeval ali prišel ž njim v dot i ko.
Bil je visoke rasti, celih šest Čevljev v visooksti; lepega krasnega, vladajočega sestava. Masivno glavo nosil je jwi konei, imel je poln lep obraz cvetoče barve hi modre, dobrohotne in ekspresivne oči.
Bil je dober govornik, poznal je salo in bil jo dober inVnee.
Slovenski Aškerc, pesnik, pisatelj, govornik itd. bi bil edini, ki se mu da primerjati v njegovih lastnostih. Slovenci smo ponosni na Aškerca, Amerika je ponosna na njega brata po mišljenju umrlega Tomaža MeGrady.
Father MeGrady je čutil v srcu. da mora opustiti ali svojo staro idejo ali pa pozabili in u-gonobiti dobro vest. — Odločil se je!
Poštenje in govor sta bila njegovi lastnosti; tvsniea, ki se je svitala v njegovih možganih prišla je na jezik in na dan. Ni tajil!
Sklical je svoje farauo \\\ očito i/, leee povedal s)Xfe prepričanje in povdaril. da on je: Soeijalist. Od t »g« časa naprej je -erno ljudstvo s odprtimi ustih očmi in useši poslušalo v govoru izražene misli iu , prepričanja smlVttga McGradv.
Cerkvi mi oblast ga je klicala na odgovor vendar, tnožakovo prepričanje je ostalo nčomajeno. Obljiibovali so mu nagrnde in višje stopnje v časti in letnih doneskih, ali mož. kateri je bil zvest svojemu prepričanju, s? ni dal podkupiti, temveč je sam, pred no je cerkvena oblast zagrabila po priložnosti mu duhovni
novau /m »vwuujL	v , . ... i n ______
tra upravitelja, ki bo izvmevat	čast m oblast odvzet,, zapi-
vse Vaše vladarske in gospodar-	^ro, poslov,1 se od svo,th
ske -pravice,.dokler Vas ne bodeta	vernih faranov m podal se med
.. . ■	ni'iit j t a m.i cnmin 1170 ni in nn-
?aVP. - T t1	O žen opravljati župnijsko službo
ni, hoditi eez ostro kamenje ; ho- J bil nu faro sv. Ptttricka
ila sem ponoči, trpela m gla o- , ;	...
lliuston in otl tod je bil prestavljen na fftro |mm1 istim imenom v Dallas, Tex. Leta 1890 šel je v rodno zemljo v Kentucky, kjer je dobil svojo i'aro v Lexington, Ivy., svojem rojstnem mestu in naposled je šel na faro sv. Antona v Uellevue, Ky.
O. Uellevue, Ky.! 'O fara sv, Antona! Zgodovina ameriškega soeijalizma te bo z zlatimi črkami orisala l
Kavno vtej furi, v Billevue, se je svobodna iskra mišljenja • zanetila v blagem srcu ranjkega somi sih sern /ji it'i«m. >i« »	>• i	mi/-, i i , i■ me prijeli in ker nisem hotela k<»j; druga Tomaža M Grady, katol -povedati. kdo da sem. so Z me- »kega duhovna m oeeta svojih roj tako grdo ravnali, me pehali | P"vrženeev
in tepli tako. da sem končno povedala svoje ime. Tu potem so začeli kričati, "ubijte jo" in "na| grmado ž njo" in me podili j pred! gobo j semkaj
Kavno vtej fari začel je rasno razmišljati in študirati ekonomično, politično in socijalno vprašanje.
llenry George-ova knjiga "Sin-Na tleh je ležal m č. .Turi ga jelgl'- Tax" mu je odprla oči in ko pobral V svoji jezi je hotel plani- |je začel citati socijalno literaturo,
ti na legata.Zda j žele je *a,paztl.da zanimanje za »oeijal«em se jr
.o vitezi in duhovniki zapustili j zbudilo v njegovem srcu in pn-šotor Samo pri vhodu je stala ei- šel je do prepričanja, da edino rorrmšno oblečena ženska.	socijalna revolucija in vn.eenje
"Kdo je ta ženaT" je vprnšail kapitalistovskega kompetivncga jlirj	sistema, laliko niat^rijelno zbolj-
^"TV? je — to je Katarina, ki je Sata obstoječi industrijalni in so-51a z menoj, da te rwi," je komaj | eijalni položaj ljutfetva.
svet, da uči soeijalizcni in pomaga ljudstvu.
V resnici nekateri soeijalisti niso vrjeli, da bivši Father nastopa in govori o soeijalizmu iz lastnega prepričanja in nagiba in radi tega so ga imeli za "graf-tarja" ali to je pa kmalu dokazal, da s.* mu krivica dela s raznimi čini, pisanjem knjig in govori.
Njegova dela in njegovi govori so segali od At hint iškega morja do paeifičnega obrežja. Potoval je. dr/al soeijalne govore, agiti-ral in pisal podučne, literarna in |druge vrste knjige. Bil jo neumoren delavec na socijaluem Iju in mnogo dobrote, mnogo lepega je podaril ljudstvu v teku desetletne agitacije za socijalno propagando.
Preobložen s delom, /mučen s Študijami vlegel se je potrt na bolniško postflj in zatisnil mirno oči. — Prenehalo je živeti njegovo umrljivo telo, a dejo in__dtih pa še vedno živita med nami.
Do s,,'Uy še nismo skusili pro-klicati umrl.'ga sodruga svetnikom. — Kakor vse umrljivo človeštvo tudi on ni bil brez napak — napak, ki so pričali njegovo človeštvo in prinesle mnoge kreposti, k rušeče njegov možat značaj in obogatele njegovo plemenito življenje.
Thomas MeGrady je našel veselje v socijalni služIli in njegovo perfektno posvečen j 2 svojim socijalnim idealom je bila kronana slava njegovega življenja in vez obljube pri njegovi smrti.
VACLAV DOE!
Izdeluje iieopojne pijače, so-d oviro in mineralno vodo.
576 19, St. Tel, Canal O'J06
MATIJA K1RAR
GOSTILNIČAR
v Kenosha, Wis., 432 Middle S
So priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in priBtno žganje. Izvrstne smodkc.
TELEFON STBV, 777
tfcOC-t+C-C-C-frfrfrOtOtfrf-tc^
PMONE4I3
WISCONSIN	rnunciij m
¥ i
1»
Dvorana ?a društvene seje J in veBtdice. Popotniki <lo- J liro dušli. Postrežba b Bta- n
m
wise. ?
vve
loOX
novanjeqi in hrano.
24£Unlon Street. KENOSMA,
TELEFON CALUMET 1078
Najfinejše fotografije
izdeluje vendar-le samo . k
P. Schneider
Ff»TO(iltAK 2222 Stote St., Chicago.
Cene zmerne—postrežba hitra.
Emil Bach m an,
580 S. Centre Ave., Chicago.

John 0. Hruby
TRGOVEC!
b pohištvom, železu i no. pečmi, karpeti itd.
)OHt
Poči in ringerji (wringers) so hitro in dobio popravijs
589-591 Centre Avenue Chicago, III.
Izdeluje društveno znake, gum-l>e, zastave in druge potrebsečine
Kasparjeva državna banka.
Blue Island Ave. Chicago, III.
plačuje od vlog 1. jan. pa 30 jnn. in od I . jul. pa do MO dee. po 3 odstotke obresti. Hranilni predal za na loto. Pošilja bo denar na vse dele sveta in prodaja bo tudi vozne listke (šifkurto).
Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police.
mnj
NOVO 9LOVKNHKO (iOSTILNO l JE OTVORIL
Frank Hudale
611 So. Centre Avenue Chicago.
Slovencem in drugim bratom Slovanom so toplo priporočani za obilem obisk
S spoštovanjem
Frank Hudale
N a z d a t fpjalti!
Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni
:SalOOIP
Točiva vedno svežo pivo in pristne druge pijače. liaznovretne fine BUiodke na razpolago. Za obilen poset so priporočava
brata Košiček
590 S, Centre Ave. Chicago, III
'TRIGLAV Zdravilna Grenka Vinska Tonika

"BAN JHLACIČ"
ž/j^	/elodečna
Grenčica
Svoji k svojemu! Kupujte nase blago!
1646 West 22nd Street. Chicago, III.
PAZITE NA TA PROSTOR!
1
Ta prostor se hrani za KIMVAKl) 1U.MSA,
fiOO Centre Aven\ie, Chicago, Illiiioin. Isti jo lekarnar in izdelovalec raznih želodečnih iu leeivil) zdravil, vin in toni k
Rojaki Slovenci, čitajie ta oglas v prihodnje za svojo korist.....
žica, samo od nje se ne loči nikoli, samo plamen Misli osvetljuje zapreko na njegovi poti, uganke živ-jenja, somiuuk prirodnih tiijin in temni kaos v njegovem srcu. (Dalje prili.)
!Slovenci v Ameriki!
BERITE KAR VAM MI TUKAJ IlOČKMO NAZNANITI.
MAKSIM GOR KI:
v
Človek.
Iz ruščine prevel Y. Y.
1.
Ob urah duše v ne utrujenost i„ ko oživlja spomin sence preteklosti in veje na -vreč njih Idad — ko misel kakor btvzsanio jesensko aolnee razsvetljuje grozni k a o.s sedanjosti in zlovešče kroži naistieun mestu, kvr se ne more ipovspoti više iti poleteli naprej —-.ob težkih urah duševne utrujonesti klicem predse z nioejo svoje domišljije veličastno sliko — Človeka.
Človek! Kaikor da bi se rodilo solnee v mojih prsih, in v njegovem jarkem svitu hodi počasi, ne-■obsežen kakor svet — naprej in — navzgor tnagično proknisni Človek.
Vidim njegovo pone«no. čelo in snuile, globoke oči, a v njih — žarke neustrašne, silne Misli, ono Misli, ki je spoznala čudovito sik , g bus je vesoljstva, ki v trenutkih svoje utrujenosti ustvarja bogove, v času čilusti jih pa meče s prestolov. —	j.
Izgubljen sredi pustinj vesolj-stva, sam na neznatnem kovčku zemlje, ki leti z neznansko hitrostjo nekam v giLobino neizmernega prostranstva in ko ga muči mučno \ pratšauje, za kaj tla je tu, inosko stopil — naprej in — navzgor — po ]H>ti k zmagam nad vsemi skrivnostmi neba in z udje.
Stopa in resi s svojo krvjo le žavno, samotno in {xonosno pot in ustvarja iz te žgoče krvi — ne->.mrtne cvetice poezije; otožni krik svoje nemirne duše umetno pretvarja v glasbo, i/ izkuMiJP^i-stvarja wde in z vsakim kon(kom se dviga — više in naprej in kN^i zemljo, kakor jo krasi solnee s svojimi neštevilnimi žarki — zemeljska zvezda vodnica, •—
Oborožen le z močjo svoje Misli, ki je zdaj podobna blisku, zdaj hladno-mirna, kakor meč — stopa hvolKxlni, ponosni Človek daleč preti J ju dm i in nad življenjem, sam — mej ugankami življenja, warn — mej .svojimi neštetimi zmotami — in vse legajo z veliko težo na njegovo ponosno srce in a tem, da vzbujajo v njem silen stud. ga poživljajo same — naj jih uniči.
Stopat V njegovih prsih tulijo nagoni in protivi se glas aam<-Ijubja kakor navihan krač, ki prosi daru, in tenke hiti prisrčnosti se mu ovijajo okoli srca kakor /ajedavka, redijo se ž njegovo vročo krvjo in glasno zahtevajo,
naj jim odstopi sv je sile — vsa . . OROSI zt|rav>Ia pri čustva že?ijo, da bi zavladala nad j , . njim. vse je žejno oblasti nad nje. govo dušo.
A tema raznih življenskili malenkosti jc podobna blatu na njegovi cesti in gnusnim žabam na
In kakor obkrožajo planeti solnee, tako obkrožajo tesno tudi Človeka ustvaritve njegovega ustvar
Mi Slovenci živimo tu v Ameriki sedaj v jako hudem času in to je gotovo že Vsaki posamezni opazil. Ne da bi mi mislili, samo delavce in navadni narod, ker to čutijo več ali manje vsi Slovenci brez izjeme. Dan-danes je v Ameriki samo humbug kateri se razširja med vsem narodom, ali naj več pa še med Slovcnei in naj prvi so Medical Instituti, katere moramo omeniti. Ni več daleč, ko bodo ti Instituti popolnoma iztirani in to je edino na kar mi delujemo in kai si lahko vsaki Slovenec želi, kei potem se bodo Slovenci in tudi drugi Slovanski Narodi obrnili v v slučaju bolezni, naravnost na poltene zdravnike kateri imajo sku paj Companijo in delujejo s združenim močmi v korist in blagor Slovanskega Naroda Kam bi mi Slovenci piišii ako bi se niUlo nebi pobrigal zato, da se ustavi to denarno ubiranjc Medica! Institutov proti Slovanskemu Narodu in kakor smo že omenili; čas je jako kiatek v katcicm bodo ti Instituti izplavali po vodi
Vidite Slovenci, lavno v tej zadevi bi Vas mi radi opomnili na America Europe Companijo, katera ni Medical Institut 111 katera obstoji iz treh naj imenitnejsih zdravnikov Dr Roof, Dr. Knight in Dr. Spillinger,katerim se lahko vsaki Slovenec v slučaju najhujše bob zni s popolnim zaupanjem pusti zdraviti, Mi smo v zvezi s sv« tov-r.o znanim in mnogo odlikanim Laboiatoriom v Milanu in i/ tega Laboratorija dobivamo mi zdravila po imenu OROSI, ker Amerik,m-ska zdravila niso i.iko izkušena kakoV C>KC »I 7A R A Vil. A in za-
to mi tudi ne v .i-terega mm imo \ zdravila tako »' bivamo \ eui* , < le m sv etu v n. vi sanm 1 )r< --i i-i'ravila celo v« ;aške bolnisn
denarja, ka-čati, da mi 1.1 i/. Europe do« i rabijo po celi bolnišnicah
i sedaj so jih e nočete ra-
biti. ker čudoviti so uspehi, kater« )ROSl zdravila pri vsaki
; bolezni.
Vsaki od Vas tudi ve, tla hočejo biti Amerikam i naj bolj pametni in da nočejo priznati nobene zuna-jnšne stvari, ali vidite rojaki, pri OROSI zdravilih se niso mogli zo-perstaviti, ker | repričani so tudi
............w ^	Amerikauci da so edina Orosi
jajoeega duha: njegova — tetino zdravila, po katerih se vsaka bolela ena — Ljubezen — daleč za zen sigurno ozdravi in upisani so r.jim Sepa Prijatelstvo, pred njimi Orosi zdravila tudi v VVashingtonu ^re trudna Nada, glej, Zavist raz- pravajn naturalna [X5tl številko -ii_ „ ...... 1 *'n	in to je tutli očitni dokaz, ka
1'išlte nam tanoj jju uaou knjigo "SIX)ZNAJMO SE" katero Vsaki zastonj dobi,
Naprivitc Vas natančni naslov in ako ste bolni nam brez okolno-sti natančno opišite Vašo bolezen in mi bodemo Vašo pismo takoj uašim zdravnikom predložili, kateri bodo Vašo bolezen preučili in Vam na podlagi diagnoze določili prava OROSI zdravita, po katerih Vam je zdravje gotovo,
ZAPOMNITE SI NAS NA -<j SLOV, in pišite na:
America Europe Company
(O K OSI)
161 Columbus Avenue, New York.
Delavec je opravi&m do vsega produkta, kar ga san produclra.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovice mineralno votlo in drugih neopojnih pijač.
82-84 Fisk Bt, Tel. Canal 1405
Slovanska briynica
610 S. Centre Ave., Chicago.
Za obilen ot»i*l: se priporoča
J011N HORVAT, laatnsk.
Kdward Pandi
- gostilničar -
603 Blue Island Avenue CHICAGO.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko In hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantic!ue
O LAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
La Lorraine..........22.000 F1P
La Touraine.........15.000 Hi'
Now York v Avstrijo čez Havre liasol. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence.........liO.OOO IIP
La Savoie............22.000 HI'
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno brano na parniklh družbe. Snažne postelje, vino, dobro ti rano in razna mesna jedila
Parniki odplnjejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MAURICE W. H0ZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, III.
Frank .HetloNli, agent nn t>478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovlch, agent na 2127 Arober Ave. Chicago, 111. Pari Sarlc, agent na 110 17. oesta, St. Louis, Missour.
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loumis ul. na vogalu 18. PI.
I ma lepo urejeno dvorano za zabave in zborovnnjn
TEL. CANAL i <341
Slovenci pozorl
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali drugo value reči zn niožke — za delavnik ali praznik, tedaj se og-lasito pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini.
Čistim stare obleke in J/delujem nove po ..	-tem
ji najnovejši modi in nizki ceni. j*
J TRI J M A .11KK, 581 S. Centre Av».
blizu lH. ulice Chicago, III.
©
TOM. It YTLI CA
UN/J8KI TESARSKI MOJSTER
1294 Trumbull Ave,, Chicago.
Sprejema vsa v njegovo stroko spadajoča deta po najnižji coni, in se priporoča za obilna naročila.
Valetin Potisek
--GOSTILNIČAR -
1235 1st St.,	La Salle, III.
Se priporoča rojakom za obilen obisk. Postrežba točna in izborna
o
M. A. WEISSK0PF, M. D. .......... ........ f
-- ZDRAVNIK IN RANOCELN1K -
885 Ashland Ave., Chicago, III. tel. canal 476
Uraduje na svojim domu: ud 8. 10. ure predpoludne od I. 3. ure popoludne in od 6. 8:30 ure večer.
uro lopolt.lne domu in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in cm I ličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
V lekarni P. Platt, 81 i Ashland Ave.: od 4, 5. popoludne.
Ob nedeljah samo od 8,-10,


■ Dobra linijska gost itiui, kjer se dobi mrzel in gorak prigrizek.
POD VODSTVOM
J os. J. Ktastny,
mi 650 H i n*.- Island Ave., Chicago
Velika dvorana za drnstvono in linijske seje, in druga dvornim zn koncerte zenittie in domnee zabave tel 10Li'! canal
srjeua režija z verigami trpljenju na rokah, a Vera zre s temnimi oe-mi v njegov nemirni obraz in ira čaka v svoje mirne objeme
Odete v cunje starih resnic, pre. poj ene s strupom predsodkov, sov lažni gredo za Mislijo, ker je ne morejo d »hiteli, kakor ne_ moro dohiteli vran orla, prepirajo se ž njo za prvenstvo in le redkokednj .se zlivajo y. nji^ v en sani mogočen in ustvarjajoč plamen.
In ittotam, glej, gre Človekova veena spremljevalka — nema in krivn stnn Smrt, v-elej pripravljena. tla ga poljtfbi na sree. ki si tako l Ijno zeli življenja.
Vs' te pozna v svojem nesmrtnem spremstvu - in razen teh pozna še eno — Brezumje.
Krilato, in gočno kakor vihar, mu hI di s 'sovražnim pogledom, obdaja Misd a »v"jo siLo in .stremi po tem, da bi jo potegnilo v svoj divji ples.
Vse v svojem žalostnem sprem--tvu pozna — iznotiki so, nedovr-šena, slabotna bi-tja njegovega ur -t varjajoČega duha.
In aamo Misel je Človekova dru-
teremu vsaki mora verovati in zaupati.
HOLNIKI kateri imajo živčne bolezni, ali kateri trpijo na želodcu, plučih, jetrih, letlicah, z a maše-nosti iu vsi tisti kateri imajo bole-ten v očeh, ušesih, nosu in vratu, kokor tudi v si, kateri imajo bolezen v krvi, naj se takoj n,i nas olirnijo za svet, ker to so same take bolezni, katere imajo jako hude posled-ke ako ne dobi bolnik pravo časno pomoč, liotezni v krvi, to vsaki ve, da s0 to \ -e -tajno možke in ženske bolezni. Orosi zdravila so edina in naj hitrejša pomoč. TOKAJ SLOVENCI 1 Pelujmo
skupaj, tla pridemo tlo cilja in da se udiranje našega. Naroda preneha. Ako ste br.lni, naj si bode ka-koršnja bolezen koli in ako ravno je morda že zastarana to nič ne de« nc: ker OROSI ZDRAVILA Vas bodo gotovo ozdravila. In res je to, kar ljudje že govorijo, da do tistega, kateri rabi OROSI ZDRAVI-- i M RT N1M A 011L AST
MATIJA ERKLAVEC.
Edini slovenski krojač v Chicugi naznanja slav. ol einstv u, *da ima sedaj yeliko zalogo vsakovrat nega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo starih vse po zmerno nizkih cenah
621 South Centre Avenue. CHICAGO
r|emu pustiš od nevednih zoIkj-zdravnikov izdirati svo;t\ mogoče še jKipolnoma zdrave zol>o? Pusti si jili zaliti s zlatom uli sro-brorn, kar ti za vnele j dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. It. K. Simonek
Zobozdravnik.
544 I1U K ISLAM) AVE. CHICAU0, ILL.
Telefon Morgan m.
Ako liočctc pri hrani t i nekaj dolarjev, kupile peči in pohištvo pri
NAS
Slovenska gostilna
v
pri Franc (leliu.
Rojaki, kti'ri žete piti naturalno. doirut izdelano vir o, nuj se oglasijo pri meni. Pol u pciin rojakom dam stanovanje in hrano j>o nizki ceni. Točim vse ostale pijače, ki spadajo v gostilni. Priporoeain se v obilen obisk. S spoštovanjem
Mi AN h i KH
56H S. C n »m v > .,	Chlsago.
lav 17 JEWELED
RAILROAD WATCH
1'BtrnUnn n»»ljalnllt,
Mnoik« »11/"'IIS •* l"k SOLID GOLD ftlU l£ li.|>ii'kr»M-iiiiii dviMiiim i»okt"r<iiji, derll vpiIiio korektni C>» lirlin> ">«
JAMČENA 1A 20 lei
/,» |ir>lnitlujlti (VI <Iiit |Mi*l)«'oin tu uro n» t.nk in»-i 'V i*j c. o. n.
75 lil Vfiin« ir-»ke, Vd jiri'gWI. In ako nl, kut fif t u ronrfzi-ilra NE
Xom*fw »l»t«rj». Cc-l.nodobro i«Jk WliN In prlTM^k «»«u]"n.tf «T »kn	,
excELSioa watch C0..90s central BANK BLDQ.i CHICAGO. ILL!
©
<b
J as. VasmnpiHir,
na vojrlu 18 iti Paulina lit. Chicago, III.
L,
ATLAS BREWING CO. *
stnje na tlobrem glasu, kajti ona prideluje nrijtxilje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
| 7L^GI:R j MAONKT | OHANAT |
Hazva/a pivo v .4tekleutcali na vkc kraje.
Kadar otvoris gostiluo, ne zabi se oberniti ilo nns, knjti mi tt> bodemo zadovoljiti.
£
"Glas Svobode"
[Thb voice of Liberty) WEEKLY
Published by The Gl. Svobode Co Blue Island Ave. Chicago, III
feSmorirU »t th" fuat OtflO" »t Chloago, IU., »» Second Clan Mtiur.
Subscription 11.50 p«r y«ar.
Advertisement* on figreemoni.
rvt svobodomiselni list ta slovenski narod v Amerik
"Olaa 8Tobodo" Ulda u velja u AMERIKO:
u celo leto ................H-M
u pol leta .................TBo
ZA EVROPO:
im celo leto ............kron 10
u pot' leta ........... ..kron B
NbhIov za dopise in pošiljatve jo
GMrn Svobode Co,
{505 Blue Island A. Chicago, III.
Pri spremembi blvallllCa prosimo na ročniko, da nam natančno naznanijo poleg NO V Eli A tudi STA KI naslov.
1.
Dopis
Clinton, Ind., 15. dee. Cenjeno <uredni«tvo Gl. Svubode!
Dovolite mi nekoliko prostora v našem ljuibljenam listu Gl. Sv.
Iz na&ega kraja se ma'lokedaj kaj čila po slov. časopisih, čeravno na« j*1 tu čez 100 Slovencev, ki fino večina udje dičnega društva '\Sk-ak'\ st.. SO S. X. P. J.
Kavno v tem naš con društvu je setfaj groza)a zmešnjava in povod temu je nekaka okrožnica iu tudi laka pisma', ki nam do prinašajo lakove p rotira v a ne vesti, da je .kaj. Pomen vseh teh poročil ipa se suče okoli propada in pogina nnše iliene Jednote ravno tako eitamo, do hočeta naiš stari Jedinntiu blagajnik Frank Klobučar in novoizvoljeni blagajni F. Kotve Jed-notino blagajno traabiti, jo na nie spraviti in gotovino, kakor se •kaže ddbelem chioasikim odvetnikom in sodi) i kom v žepe vtakniti. — To ni pravi
Tukrtjsno dmiftttvo je pa take mirili, tda denar nc pripaila niti staremu niti novemu blagajniku ampak vsem članom »padajočim v S. Ni P. J. in čiudno se mun zdi na kak način 'bi se ta dva brata za naš denar tožila in pravdala.
F, Konče je bil izvoljen za Jed-notinega blagajnika na konvenciji v La Sal I«, 111. Tam so bi i vsi delegati ali pooblaš*Vji<-i vsih tilništev in so izvolili F. Korčeta blagajnikom, ne pa brata F. Klobučar jat
Za to pa naše društvo misli, da Fr. Klobučar mora oddati blagajno brez vsaecga upora ali izvija-nja\, ne da bi Jednata kaj na tem 'ilrpela. Tukaj je tožba prazno delo! Zakaj so pa društveni uradjii-kt, da se ne post&vijoza svtoja društva in za njih last T!
Ce brat Fran Klobučar misli o-zironta namerava škodovati naši, do sedaj tako lopo cvetoči Jedno-ti, pot&m ni dticzega vreden, kakor da se ga bazene kz Jednote. Če pa misli, da so vsi delegatje od ruzttih društev napravili pomoto, ke<iar so izvolili brata Korčeta blagajnikom, zakaj pa se ni pri konvenciji oglasil iu povedal, da 'ta človek -ni sposoben za izvoljeno mesto.
'Morebiti, da brat Klobučar mi--sli. da je on edini član v S. N. P. J. sposoben za tako delo, in če so izvolili je izvoljeno in ostane tako do prihodnje konvencije in, on se mora t-emu »podati, potem bodi z lepa ali grda. Seveda on tega ne trpi ampak mi ostali člani, iz na>-šrh Žepov gre .denar za zagovarjanje in tožarjenje.
Tudi brata. »T od not i nega tajnika opozarjajn da spolni svoje dolžnosti do našega društva. Mi smo sprejeli nekaj novih članov v naše društvo, p«a ne ve«mo ali so sprejti v Jednoto aH ne in sedaj se upirajo nadaljnomu vplačevanju prispevkov, ker ne vedo zakaj plačmgejo. "Ravno tako imamo dva brata, od koterih jeden že čaka štiri jnciece na bolniško pod-l>oro rn drugi pa cež <tri, pa ie no. ben ni didbil nfleakorfine podipore.
To ,ni samo n'ašu društvena ^koda ampak škodi celi Jednoti, ker vsak rojak si lahko jmsli, kaj bo .s takim društvom, katero ne plačuje nikakoršne podpore v času potrebe.	,
Torej 'bratlje, kateri ste v to po. verjeni idite na delo iu spravite do sedaj tale leno cvetioonoJediioto zopet v .nekak poslovni red, in no dopustite, da £e (bi nam naši naspnotnilri smejali in imeli povod opravljanja po drugih časopisih. Pokaižite jim, kaj jo ;S. N. P. J. i u kako zopet lepo uspava.
S pozdravom na vse brate in retire pod krilom matere S. ,N. P. J. ostajam vaš	Al. B.
Cleveland, Ohio 17. dec.1907.
Nas eleveludske Sloveče je obiskala velika srečo. Ne samo, da se (je neki člankar iz Ujufbljane pod imenom: Mulaček, ki je nekdaj .teroriziral celo tukajsno slovensko naselbino oglasil v Sloven-
cago, če i>09litšate moj nasvet 4<Nc bodite tako neroden in sme najboljše zdravilo za prebavne organe in vam da čisto in zdrav pamet in pustite druge "soft drinks" pri miru.
II sklopu tega dopisa pa naj še omenim, da ravno vaš častiti je delal lepo reklamo za socijalizem in pozalbil na svoj business
In to je pravi Da bi le šq imel par takih misijonov in cel Cleve • land postane anarhističen ne sa mo socialističen. S soeijulnitn pozdravom
Clcvelandfčan.
Oregon City, Ore., 10. dec Y Ohicagi poka in odmev topov se tudi sem v Oregon sliši! Se -več tudi naše društvo jo zadela aia-tmevjena krogla — okrožnica.
Ne dvornim, da niso bile te krožilioo razposlano na vsa dnu šiva S. X. P. d. in, pisec istih pro rokuje skcirajšni pogin S. X. P. J Rod pri poznam, da se ladija te or
skeni Narodu in nas hotel profesor; jI: o podučiti, ampak nekaj bolj gaaizacije vžo od ustanovitve sem večnega se je pripotilo.	' \ozi po ra«birrkainem morju, da so
Mišjim smo imeli, musflon! To sovražni valovi srdito zaganjajo smo jih pa slišali l Cela St. Vid- o*b njene strani a vendar do seda. ka fara spremenila se je kar am- Šc brez vspoha in ker jo do sed:ij
enkrat v navadno banantiijo in go, vorenja o tom ali le-onetn gospodu ni konca ne kraja.
Nb niisjopm smo se izvivstao '-iiujli. DeseUičastitilh nas je prišlo spovediovat in pokoro nalagovat iu vaalr nojak je imel lopo priliko iia se je svojilh grdih kosmatih grehov otresel, potom naj bo že, da je konje kral, orehe jedel jedel ali pa poljubček rudočeliee-inu dekletu vknil. Sedaj smo vsi čisti grehov in kako dobi o bi so 'pučitili, ^ko uatn ne bi samo uiekaj na sren ležiilo.	■
Častita gospoda nas je dobro pcfgrajtfla za naše (gr^tlie, a najhujši je bil Vaš gospod i« Chicago. K,'ta je^a prešmentano prefri-gan l On je dobro znal, da v Cle-velundu jo vse nardbe in to ttm je * k ill o še totffrSeji jvoguiti.
daiz za svojo osebo, sodrug urednik ne potrebujem več k spovedi hoditi, ker sem se vže zdavnaj reformiral, ali drugi reveži, ki so še v pregrešnem blatu, za te pa na.j se bog usmili, in ni čuda, da smo imeli toraj misjon in da se je vaš častiti iz Chicago tako nedostojno med nami obnašal.
Vpil je kot žganjar in vsak bi je s prva mislil, da se ga je prav pošteno nažehtal predno se je pokava l na loei a potem smo kmalu sprevideli, d« ima želodečni krč in možganskoibole-zeu, kajti zvijal se je kakor kača, kedar ji stopiš na vrat in vpil tako kakor čič kedar ga rmzdraižLš.
Gospoda župnika bi le rad vprašal, koliko imamo mi od tega, ko nam je pripovedal, kako lepo cerkev ima in kako bi on nas Cleve-landčane "fixal" če bi bil naš dušni pastir.
No, mi se pa tega ne bojimo, da bodete še vi k nam prišli, ker če vas ohicagarji res tako ljubijo; kaklor ste nam pravili,gotovo bi bi li na duhu pomankljivi. če bi Chicago kedaj* zapustili.. Le ostanite tam, saj mi vas ne maramo!
Da se nam ni vas ohicuski župnik d o pa l dokazuje list in depu-tacija zavednih Clevelandčanov, kateri umu niso nesli zlatega metulja ani[s'ik Skrinjico blamaže v dar.
I, vendar povejte mi 'če se tiu-di v Chieagi tako blatnira, ker tukajšui farani pokajo smehu, kedar se zmislijo na njegove dovtip. n« govore. (Odgovor: Xaš župnik se je. kar se nas tiče tu v Chioagi nekoliko po1>oljsal in radi tega ga pustimo pri miru.)
V resnici na ljubo pa moram reči, da ni vse zlato, kar se sveti in dvomim, da je. vse re* kar je vaš župnik o Ohieagi nam povedal. K. bežite beži t*' »aj nam Cle-velnnčanoin je budi Chieaga znana iti lahko tudi sami sndimo.
Prvo vbite si v glavo da časi za vaš-(business minevajo in drugo je, da se jludstvo zaveda, čisla in
vsi njej sovražni element i niso mogli "Ugonobiti, ugonobil je tudi ne bo oni duševni pritlikovec, ki je s tako godlo v dottičuih okrož nicaili prišel med izobražen slo venski narod.
Vsekako ne ribarimo v kalni vodi, ampak oglejmo si, kedo je krivec nerednega poslovanja od strani novega centralnega odbora S. N. P. J.
»Največja neumnost v zgodovin It jeidjiote se je storila takrat, ko je stari odbor zaradi zaprek brat M. V. Konde posadil na t&jnišk stolec analfabeta Klobučarja, ka teri še za tajnika kake podražili oe, nikar i Jedtnote, sposoben ni. —
Kor jo vedel, <la se v kratikeni ]>rične z generalnim zborovanjem začel je v jednotinem glasilu objavljati članke, v katerih se je kazal kot hrihtna glavica in kaj še — velikega rodoljuba. Po lisičje iprišel je s pred'.ogom ma površje tla bi bilo dobro, da se njega v prihodnje za tajnika, iu blagajnika izvoli. Res si je mislil: "Pisati neznam in si tiuld "šribar-ja" dobim pa mi le še precej ostane iza "trit". K«lor pa več raz-i*me kot jaz in tie šuti kot mrtvec v grolwt, potem pa marš — ven iz Jednote."
Vedel je, da ako mu enkrat spodleti, odbije mru za zrnirom in
go'nl b>-" srečni dnovi, ko je do bival po $4 na dan.
V svoji do miši i ji je ime! popol nonui avtokratične želje iu ta človek ki še pravilno slovenščine pisati ne zna se bi bil rad pred vsem i znebil brata Jožeta Zavrtnik, da-si je vsakomur znano, da ta zadnji ne in noče kandidirati za notam o plačano mesto v centralnem oil bori l
Ko je človeče uvidelo, da hočemo uradnike, ki nekaj /<ufv in se raaumiejo v 4bianesu\ je začel ugibati, zvijati iu načuiiiti, tt vra-čunil s*1 je. dtlal je račun brez krom a rja iu u videl jv, da je Jno-raličmo nurtev ter se pcivel sklicevati na nepravilno izvolitev novih odbornikov, daskravno dobro ves da imajo delegatje na konvenciji ipolno moč v rokah in da o nepravilnih volitvah še govora ni.
Širno ono vprašanje nam preostane. zakaj da Klobučar neče oddati Jedtjot.inili knjig. Vsakega U-»da Je* I tu te, ki ima količikaj soli v ghivi olhlaoa slutnja, da knjige najbrž niso v pravem redu. Dolžnost novega odlw>ra pa bodi, da gledto na to, da Klobučar ne dobi svoje varščine (bond) ven iz bank tako dolgo, dokler niso knjige natančno (pregledane.
f'e i«t ni iz knjig natančnih ra-čiiiiov mogoče dobiti, potom pa naj. gl. tajnik izda poziv na vse podružnice s nalogo, da vsaka po-dinrtžnica iadela bilaneo vsaj za ono leto nazaj in sicer koliko j«

FR. SAKSER CO.
109 Greenwich St. NEW YORK
PODRUŽNICA
6104 St. Clair Ave. N.6. Cleveland, 0.
Oflcljelno zastopništvo vseh parobrodnih družb.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v staro domovino, nli ako žele koga setn vzeti — v prodaj« parobrodnih listkov po najnižji eini.
Železniško listke za vse kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi.
Pošilja najceneje In najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebrim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrho.
Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številko
109 Greenwich Street,
in nikamor drugam ter naj so prej dobro prepriča, ako jo na pravem prostoru, prodno seda pregovoriti, da komu vroča denar v mnenju, da ima opraviti z natni.

E3
v>XV"""	*/*/»J*/»/*/*/*■/*/*■/
> /*>s /*>* /*)* /m 7»	/+/M
Pod p I M« ti l tiaztian]ara,
tla sem otvoril lfrpo urejeno gostilno
Z Hotel Laibach
%m
Na vogalu 4th & Silver St.
San Francisco. Calif.
Ob enim naznanjam v Salt Frnndaku-in okolici bivajočim, kakor tudi potujočim rojakom, da točim v avojeni novoureje-nim prostoru vedno sveJe najfinejše pijače in najboljša Cali-fornijska vina, in razna žganja Postrežba z izborno domača hrano. Na razpolago unijske smodke spalne sobe in za zabavo igralna miza (pool table).
/.h obilen obUk »e prlporoJii i »poslovanjem JOHN KUKAR.
3SSSSSSSSSSSSSSS© <288333S!SSS3383B3.


Slovencem in bratom Hrvatom v Chieagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim keglji&em in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče.
Vsem bratskim ilruštvam prii>oroč»m tudi moje dvorane ta društveno seje, svatbe, zabavne večeru itd. — veliko dvorano pa za narodne in ljudsko veselice.
Cc. gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek.
Potujoči rojaki vedno dobro došli! -tbtt
Priporočam so vsem v obilen poBet.
Frank Mladič,
387 S. Centre Ave.
Chicago, 111.
spoštmje le take duhovnike, ki 90 bilo denarja odposlanega na .Ted-vnedni svojeea stanu, ne pa kri- noto in naoi»ratno koliko je po-čaše in teroriste.	I dmiftnica- prejela od dednote za u«
fve lepSe bodete izhajali v Chi-'smrtnmo in bolniško pod<poro.
MED NAMA!
Ako hočeš imeti dobro fotografijo, pridi k meni.
Jaz se havim s tem poslom 2e 25 let in moj delokrog seje mrd tem časom zelo razširil. To pove dovolj. Pridi k meni in bodi prepričan, dn ti izdelam po zmerni cene lino sliko v ntijhtljj izdelovalniel fotografij, kar jih je na zapadni strani (West Side) mesta.
391
-Izkušen fotograf-
393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. CH1CAQO. ILL.
ESTASLISH 188H
phone Canal 287
a Hedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: Martin Potokab, 5<>4 S, Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Josip Zalokab, 8lJ9 Addison Rd. N.E.,Cleveland. O. Tajnik: Frank Krže, 34 Gilpin Place, Chicago, III.. Blagajnik: Fbank Korče, 6202 St. Clair Ave,. Cleveland. Ohio. Zapisnikar: Frank Mravlja, 814 \V. 21, Plaoe, Chicago, 111.
Josip Kalan, 4201 St. Clair Ave.,N.E., Cleveland, Ohio Josip Bricel, Box 342 Oonoinaugh, Pa. Peter Gešel, Greenland, Mich, Mihael Žugel B >x 202, Murray, Utah. Jakob Miklaučič Box 3 Willoek, Pa. Mawtin Zoleznikar, 432 BoliverRd., Barberton. Ohio
Nadzor- ^ niki: t
Porotni odbor:
78 A poročila naj se pošiljajo na tajnika Frank Kržeta; denarne po-Šlljatve pa na blagajnika Frank Korčota.
Novi odbor pa naj zastavi vse svoje moči, da se Jednotiu voz spravi zopet v dober tir in prej-ko mogoče razpošljejo zaipisniki na društva kakor tudi nekak izkaz koCiko udov, društev in premoženja ima S, N. P. J.
Smešno bi bilo vendar le, ako bi se od, takega človeka kot je (brat) Klobučar pustila koroau-diratii cela Jednota, ki ni niti so-cijalistična, niti liberalna niti klerikalna, ki ima za vsaeega prostor, potem naj bo ali pobožen ali pa celo tako hudoben, da neče kot nekdaj stari pagani moliti lesenih bogov!
S pozdravom na vse 1
Frank Šavs.
A IZ URADA S. N. P. J.
Glavni odbor S. N. P. J. obvešča vsa društva, da se je pričelo popolnoma redno poslovanje. Nakazane so vse bolniške podpore, odgovorjena vsa pisma in poslano vse -ziubtievanq, tiskovine. Ce ni fkjtero društvo prejelo zapisnika ali zahtevanih tiskovin, naj nemudoma javi glavnemu tajniku, ker je lahko mogoče, da se je kaj spregledalo pri nakopičenem delu. Oporoke in drugo pa aa reši v najkrajšem času.
Razna društva sprašujejo, kako je s knjigami za društva. Glede teh bode iroba počakati še kak mesec, ker je nemogoče, da bi bile pripravljene do movega leta.
Bivši blagajnik Mr. Fr. Klobučar še vedno nagaja na svojem prestolu v suit ana tu So. Chicago. On ne more preboleti klofut, kte-re mu je dala tretja konvencija. On misli, da je zmožna za blagajnika le jedna oseba v Zjedinjenih državah, namreč on.
Zato pa nagaja, ikolikor se da Glavni odbor Jednote ga je dal pretočeni leden zapreti. Sodnik ga je stavil pod $5000 varščine, Ikt-oro je postav vila zanj neka sorodna duša iz So. Chicago. Saj vemo, da se lepe duše (najdejo na suhem in na morju.
Tožba za Jednotino blagajno gre dalje.Nektcra društva pošilja, jo odboru dobrohotne nasvete: dajte se zlepa. Kako, če Mr. Fr. Klofoaifear tega ne mara.^ Druga pravijo: Vzemite mu! Kako, če se pa ne sine a silo On hoče, da napravi Jed 001 i stroške zato, ker ga zopet, ni postavila na masten Htoliček fbbigajnistva, na kterem je paševal toliko let.
IWbno ga bode, ker se je poprijel novi odbor z vsemi močmi dleli*. l>a preprečite prosi sodni j o za injunction (to je prepoved) proti 'vsomu glavnemu, nadzornemu in porotm mu odboru. Od tajništva zahteva v injnetionu, da p. a j 'talk o j neha poslovati, to j'': naj ne nakazuj' podpor, ne smrtni ra, ampak naj talked preneha z vseni. Od blagajnika zalhteva zopet. naj ne izplava nikomur niti etnta, eelo nad "(ilas Svobode" se je spravil, veš tla ne sme priob-čevaiti imena novih uradnikov. Zastopa za kar parodretnikov. Daniua<Lan se. toči po ohienŠkih u-Heah in ppmdšljutje, kako bi na-pranril nove ovire.
'Nafta Jednota je prebila že dokaj razburjene čase a prebila bo-die tudi zidaj vw ovire. Hudi časi «o že. prestani. Bolniki dobivajo
podporo, posluje se redno.
Za docemiber je poslalo as9es-men t nad 70 društev. Ki era so še dolžna, naj store nemudoma svojo dolžnost, ker se bode ravnal glavni odlbor siodr strogo po pravilih. Kod mora biti. Glede Jednotino blagajne naj bodo društva brez ^lvUhi. To je gotovo, da je bode moral Mr. Klobučar izročiti prejali slej. Žalostno je, da ga mora novi odbor tožiti. A to ni mogoče drugače. Saj se je Mr. Klobučar iarazil že pred časom proti nekemu znancu, da je ne izroči drugače 'kakor s tožbo ali sodnijo.
31 r. Klobučar pisari na društva, naj ne jxwiljajo a seem en ta novemu blagajniku. Tuiko se poroča od društva 'Zve'.a' št. 34i. Odbor pros' vsa društva, da. mu dopošljejo pisma, ktera jim pisari Mr. Klo-bul&aT, da ga lahko prime. Zua-čilua za Mr. Frank Klobučarja je, da molči iu požira vso napade. Prizadtiji seji Slavije št. 1 v Cbdeagu, 111., je bil stavljen in podpiran predlog, da se ga izključi a "zviti" Mn Klobučar ni hotel diati kot predsednik predloga na glasovanje. Zato se je seja razbila. Sicer pa pride zaslužena kazen prej ali slej.
Odlbor prosi, da mu društva pošljejo nemudoma imena novih uradnikov, da zamorejo priti v Jednotino glasilo, ktero izide bodoči mesec. Krajevni tajniki pa naj skrt>e za naslove članov, kte-re rabi tajnik čimprej.
Slovenski del pravil je že tiskan. Zdaj pride na vrsto angleški. l"'e ne bode postibuih zaprek, dobe društva nova pravila prve dni janfiuurja.
Konečno izreka novi odlbor srčno zahvalo vsem društvain za številne dokaze naklonjenosti napram novemu odboru. Vse nesramnosti po anonimnih okrožnicah niso doseghudruzega, kot da se društ^r5fr-^ne|e oklepajo novega odbora in git podpirajo na vse mogoče načine. Prav tako. Novi odbor bode napravi! red in iztrebil marsikaj. Za Jodnoto se pa ne bojte. Ta je trdna; prej se ilxide razbilo tisoč Klobučarjev glave in vratove, kot se bode Jednota začela majati v svojih temeljih. Zato pa : društva, šo tesneje znatni v Ih>Hh> proti raznim odkritim in pokritim janičarjeiu.
Za gh.vni odlbor: Martin Poto-•kar, predsednik; Fr. Z u lok ar, podpredsednik; Frank Krže, tajnik: Fr. Mravlja, zapisnikar; Fr. Kurče blagajnik-.
Fred D. Waren
PETTIBONOVA OBRAVNAVA,
List na ogled.
Nekaterim rojakom, ki še niso naročniki na "Glas Svobode'' smo z današnjo izdajo poslali list na j ogled. K^r smo mnenja, da se delavci v obče zanimajo za delavske časopisje in ga radi čitajo smo Vam p stali to številko na tgled z upanjem, da ae na list, ako se Vam dopade naročite in nam j naročnino dopoiljete. List za celo leto velja $1.50 in za pol leta samo 75 c. se Vam pa list nedo-pada prosimo bodite tako prijazni da objavite pismeno ali nam pa list vrniite, da bodemo vedeli pri čem. da smo. S pozdravom Upravništvo in uredništvo.
Upton Sinclair, pisatelj obče čislanega romana "The Jungle" piše sledečo:
"To uro, ko ta članek pišem, je naš sodrug Fred i>. "Warren na zatožni klopi pred državnim sodiščem v Kansas, tožen od vlade radi cirkulacije žtiva, ki je v nasprotju s vlado in radi katerega prestopka lahko dobi $5000 globe in 5 let zapora v Leavenworth, Kansas.
To pa nima s tem veliko opravka ampak stvar je že tako stara in zvita, da se mora delastivu-pro-lotarijatu oči odpreti, U. S. pošta je že dolga leta prežala na sodru-ga Warren in Čakala na priložnost, da prime urednika "Appeal to Keason-a" v svojo past in če mogoče škoduje na ta ali drugi način listu saniomo, ter tako z jednim mahom utbije štiri muhe in sicer. Zašije aodruga Fred. D. Warren s petletno ječo, vzame "Appeal »to. Reason" 'second class matter', pospeši propad lista in omaje socijalno stališče in stranko in da pomore kapitalu s pritiskom delavca nazaj v temo, in potem varno poseže po glavah uradnikov W. F. of M.
To je namen države, ki se tako lil i ni delavcu — državljanu, ke-dar pride čas volitev in kedar pristopno pa polovi vse one delavske -učitelj«? in agitatorje, za katere si vlada (republikanski in denvokrat.ski avtokrnti,kapitalisti —senatorji in zastopniki—tru-stov) misli, da jim bi mogolče škodovali pri volitvah, s tem, da raz-iože delavskemu ljudstvu, kedo je kandidat, koliko ljudi je bilo v ■njegovi tvornici potolčeniih in u-bitih in kako je šibal delavca v času, k0 je zahteval Vj centa več na uro itd.
To so tisti možje, ki rikrbe za ljudski blagor, to so oni delavski prijatelji saimo ob času volitev, ki z zahnbuostjo polove delavske voditelje, pisatelje in raznnševalce prave luči socijalizma, to so tisti možje, ki vladajo, so vlada, ki de lavca puste da strada, radi tega ker isti ni mogoče hotel priporna-ti ničvredni scrip preniogarskih družb v Gold i el d, Nev. to so možje, ki bodejo prišli prihodnjo jesen ; ti obljubo v ali "ful pail, ful dinner bueket itd., samo da dobe Tvoj glas. da voliš zanje in jim zopet po-rineš bati no v pest, da te bičajo se nadaljnih štirih let in če treba tnidi vojaštvo s golimi bajoneti in nabitimi "Crack Jorgon. sen's" karabinarji nad te spuste, kakor se ravno sedaj godi v GoltL ield. Nev. '1
Appeal to Reason bi lahko rekli, je preprečil, da se nj vlada (Standard Oil Co., ali Min.- Owners Association) upala poseči po vratovih, Moyerja in Ilaywooda in Appeal to Reason, kateri jo dane« najbolj razširjen delavski in s. eijalni list v Ameriki, bo veliko pomogel, da tudi Pettibone j rkte prost.
Kadi tega pa gori omenjena vlada preganja 'Appeal to Reason" in njega urednika — sodru-gn Ferdinanda D. Warren.
Vclezanimana obravnava proti Pettibonu, sodrugu in uradniku Western Federation of Miners, se j«, pričela zadnji torek: Vse priče .so 'prišle v Boise in pnwekutor llawley kakor thidi senator Borali s. |>06luJzujetu vsih mogočih sredstev, da postavijo krivdo veli umora ne samo na Pettib«>aia ampak tudi na Mo.vera in Hay-
wooda. PinkertoUei, vtoleje v ovčji koži. imajo dovolj opravka sosebno takrat kedar jih dhieaski pravnik Clarence C. Darrow maže s swjim izvijanjem.
Vsakdo ve in je tudi prepričan, u« umora za tožen i uradniki Za-padne H. Zzveze so nedolžni in ila je družim nedirektna ampak indirektna dtiužiba morilcev in u-1 ijalcev. Kedo je kriv pobojev v Coer d'Alene, kedo je kriv umorov in eksplotzij v Creeple Creek
in kedo je podstavil in zakopal smodnik pod premogarskimi zgradbami v Goldield, Nev. T Nihče drugi kot bosi sami in nje delavci ali mogoče unijski možje.
Delavci iin sOdnugi, naša stvar jc, da protest i ramo proti takim činom, ki «c jih dandanes vlada I>osluižinje, naša dolžnost je, da zahtevamo oprostitev, Warrena, Moyer-a, Ila^vodxla, Pettiibona in drugih, in naša dožuost bodi kotla r ] r i dej o volitva, da zvolimo takt osebe na krmilo vlade, ki so i! hvci, čutij|o s delavcem in so pri volji če tako pride tudi svoje drago življenje žrtvovati. Take ljudi postavimo vladnim uradnikom, ki nc bodejo pošiljali milice in druge vrste vojaštiva s nabitimi puškami nad nas, kedar zahteva-m|o, da se naim plijča oni mali delež, katerega nam delodajalci tako rekoč dobra voljo dajo, v gotovini in ne pa v ničvrednih skriba
Razgled po svetu.
Iz Dunaja, dohajajoča vest javlja, da je cesar Franc Jožef toliko okreval in da zopet lahko iz vršuje svoj redni posel.
Priprave za jubilej prigodom česarjovegia šestdeset letnega vladanja so bližajo dogortovitvi in kakor se poroča bode že meseca maja vse dokončano.
Ogrsko razmerje je zelo napeto napram Avstriji vendar pa bo tako ostalo vsaj za časa življenja cesarja Franea Josipa.
Berlin. 1(!. decembra, 1007. — Pred četrto kazensko zbornico prvega deželnega sodišča pred deželnim sodnijskem direktorjem Lehman pričela se je danes od državnega pravništva povspešona kazenska obravnava general-
lieu tcnanta grofa Kuno von Moltko proti izdajatelju nemške, ga soc i j al n o^d em o k rati čn ega časnika 'Zukunft" sod ril ga Maksimilijana Harden radi razŽaljenjn častit Boječi se, da sodrug Ilar-den ne prinese svoje dokaze in pribije resnico o škandalu na cesarskem dvoru so skusili s prijaznimi pogajajni vendar brez u-spelia.
Sodrug Harden ima veliko Število prič, ki so pripravljene po-ilrditi njegove trditve v listu "Zukunft" o dwrnem škandalu in dokamti s pričami, da je vse resnica, kar je pisal.
Justični svetnik pi. Gordon bo zastopal grofa Moltke. Sodirug Hardeu ima poleg piejšnega za-govOruika tdra. Bernstein-Muen-chcn šeftustienega svetnika Klein holza.
Pri tej kazenski zbornici zase* da pet sodnikov.
Iz Petrograda, Rusko, se poroča sledeče: Delavci so smeli do sedaj imeti svoje seje v tovarnah, ne da bi policija prisostvovala pri sejah, še manj pa, da bi se od žu-paustva ali mesto prosilo z>a dovoljenje držati sejo v tovarni. Mestni župan, ki najbrž računi, da mu bo ear podelil zlato kolajno za prebrisanost in pritiskanje delavca k tlom je izdal odredbo, tla od sedaj naprej nobena delavska organizacija ne sme držati svojih sej brez dovoljenja od struni metetuc- administracije Ln rdeča kazeu za prestopek te od-ledbe je zalbičena zakouolom-cem.
Rusko prosto časopisje. 1'rete-glega meseca je vlada oziroma par vladnih psov vlomilo v re-dakcijo in tiskarno časnika Hoff-nung razbili vse predale za črke iu črke razmetali po tiskarni,^con-iiscirali si> rokopise in urednika, črkiostavko itu druge delavce ti po številu odvedli v zapor.
l/e radi itega, ker imenovani časnik je bil glasilo ondptnUi Ju-dov-social-dem*>kratov ga je vlada napa 1 a iu konfiscirala.
Na povelje generaLuega guver nerja Skali on-a se je GOO pol-ski'h šol v Husko-Polski zii{*rlo in šolski svet razpustil. Vzrok temu je največ revolucijonari^i šolska mladež in carjeva strahopezlji-vost {Krd mladimi revolucijonar-
Ji. —
Car in Stolypin sta se grozna Imaifčeval a natl socijal-dcmokra-tičnimi člani druge divme, kateri so bili pridržani in obtoženi, nereda in Veleizdaje,
Carjevo barbarsko postopanje je dospelo do skrajnosti. Enajsfc obtožencev je obsojenih na pet letno težko tlelo v rudokopih in obsojenih na živi jonsko izgnanje v Sibirijo in drugi dobili so razne kazenske termine v prisilnih delavnicah in potem izgnanstvom.
NAROČNIKI 'GLAS SVOBODE' POZOR!
Preti kratkem prejeli smo od naročnika "Glas Svobode" Ant. P—. iz Oedarhurst list, v katerim nam pošilja express Money order za $1.50 in pravi, da nam je naročnino že 2D. junija t. 1. poslal a po pomoti pa jcprihrauil dotično menjico in jo pridržal kot pobotnico. Seveda kakor hitro smo dobili bo menjico je njegova naročnina plačana. Takih slučajev se pripeti velikokrat in radi tega opozarjamo rojake, da pazijo na take stvari, ker lahko so zgodi, da dotično men'jieo kam po vržejo in poslediea je, da on trdi, da je poslal denar, med tem ko jo v resnici denar potožil v družbe roke, a namesto da bi nam poslal menjico, a katero mi denar dvignemo, jo obdrži kot pobotnico in mi ne moremo denarja dvigniti. Sodrug A. P. — Menjico obrtLži-iiio, a jK>botaiieo Vam vrnemo.
J os. Dolane, Springfield, IU. Vašo naročnino smo vknjižili iu poteče s 15. jan. 1908.
Upravništvo.
Na članek v edinem slovenskem socijalnejn listu, v katerem sam sebe po nosu tolče odgovorimo morei/id (I) pozneje.
Uredništvo.
Nekatera c. društva, katera nam že mesece dolgujejo na ti-ekovinaii ip drugem se popolnoma nič ne zmenjo na naše opeto-vane opomine v listu in pisnih. To leto se bliža koncu in naši upniki nas pritiskajo od vseh stran i j, mi jim moramo plačati kar jim dolgujemo in smo mnenja, da itaidi cenjena društva store svojo dolžnost in poravnajo zaostalo dOlgovano svoto, ter nam jo kar narlritroje dopošljejo, ker sicer smo prisiljeni strožjo pot ubrati, da izterjamo dotične svote. S pozdravom
"Glas Svobode Co."
NAZNANJE.
Gertjenkm članom društva "Ml. Danice", št'. 44 N. P. J. v Co-nemauigtti, Pa. se naznanja da bode dne 22. deceinubiu t. 1. glavno društveno zborovanju. Tem potom vabi se vse cenjene člane na iirtiogobnojno udeležbo.
S 'bratskimi pozdravom
Stefan Gaibrič, tajnik.
Društvo 'Bratstvo—Naprej' štt i) K.N.P.J. v Vale. Kas. iz v. lilo jo sledečo uradnike* v odbor za leto 1!M>S: M. Drmota, predsednik; A. Selak, podpredsednik; Jrs. Alič, tajnik; Ivan Jenčič, zapisnikar; Ivan Homee, zastopnik in blagajnik; Ivan Ha jo vie, M. (rtdob, B. Bogataj, pregletlovalci knjig in holpiški odboniiki; Janez Eržen, reditelj. Z bratskim pozdravom Ig. Petehiiiik, zapisnikar.
VABILO.
Bratje društva "Zarja" št. 15 S. N. P. J. v Ravenstlale, Wash., se tem potom vljudno vabijo na rr.nogohrojno udeležbo društvene seje, kojase bo vršila dne 29. t.^m. Na dnevnem redu je volitev novega odbora za leto 1908. Na svidenje !
Ciril Krmenc, I. tajnik.
Listu podporo.
M. Skrinar 25 c.; J. Mrcžar 25 c.; Fr. Komac 50 c. in Klub črnih piparjev 50 c.

IZ STARE DOMOVINE
in jugoslovanskih pokrajin.
Umor v Ravnici. Blizu Ravnice izvršil so jo umor. - Umorjen je bil Avguštin Belingar, 28 let star iz Pod peč i pri Ravnici. — Na podlagi poizvedel) je ubijalce Janez Trpin, 21) let star iz Ravnice, kateri je zueasuo ušel roki pravico iu so potika gotovo po trnovskem gozdu. — Belingur iu Trpin sta 25. t. m. pila skupaj v gostilni pri Žiroku do 11. ure ponoči, na. kar sta skupno, oba vinjena, zapustila gostilno. — V gostilni in po potu sta so kregala. — Kakih 100 korakov od gostilne je napadel — kakor se sumi — Trpin Belingarju z nožem in inu pre rezal žile na levi roki blizo ramo. — Poskusil ga jo tudi — kakor se pozna na o-hleki —• zabosti v srce, ali to se mu ni posrečilo, ker je nož zadel v vojaško knjižico, katero je imel Bolingar pri sebi. — Betingarja, kateri se je radi prizadetih ran onesvetil, je našla zjutraj ob ti. uri neka šivilja, ki je šla slučajno mimo. Belingar je bil Se živ, nakar so ga prenesli v bližnjo hišo, kjer pa je po preteku 5 minut, kakor je sodnijska komisija spoznala. radi odtoka krvi umrl. Trpin je znan v Ravnici že poprej kot prvi pretepač, zato so tudi i-meli vsi fantje strah pred njim in ga častili kot malega kralja.
Madžarski barbari so se v seji ogrskega drž, zbora dne 26. t. m. pokazali v vsi svoji nagoti. Viharja. kakor je bil ta dan v zbor-nioi, menda še ni bilo. Slo se je proti Hrvatom. In tu so si bile edine vse mandžarske stranke Hrvatom se ne sme pustiti hrvaški govoriti. S surovo silo so hoteli madžarski zastopniki vreči Hrvate iz zbornice, psovali so jih za svinje, pse itd. Krasni znaki madžarske barbarske olike. Inda se postavi krona vsemu: Sam mini-sterski predsednik Wekcrle je pomagal vpiti nad Hrvati in je izjavil, da jih odslej naprej noče več braniti pred batinami! Res vzoren parlament!
Iz Poljčan. (iostilničar Frane fJajšek iz Sp. Poljčan je obsojen na f> tednov zapora in na 20ft kron kazni, ker je v svoji gostilni prodajal klobase iz mesa crknjenih, oziroma bolnih živali. Tudi njegova hčer ie obsojena na 10 dni zapora jr 1 kron kazni. — Caj-šek je "vrl Katoliški" mož in jn prirejal svoje dni romarske vlake j v Marijino Celje, dokler mu ni " kšefta" prevzel laporski župnik Medved.
Kaplan Peter Gorjup v Brežicah se je nalezel v zadnjem času političnega duha. Pred kratkem je med veroukom nekega razreda ljudske Sole otrokom o dobrem in slabem Časopisju predaval. Rekel je, da je^greh, ako se eita gotove napredne liste in priporočal far-ške zakotne "eajtunge". . .
Od k od a j spada ta "znanost" v učni načrt ljudskih sol to znajo menda kranjski duhovniki T . .Belokranjska železnica. Vlada je v seji dne 22. t. m. predložila drž. zboru postavni načrt o zgradbi normalnotirne žel. proge od Novega mesta prek Metlike v smeri proti Karloveu do hrvaške meje. V načrtu je tudi gradnja stranske proge v Črnomelj. Stavbne stroške za 07 kilometrov te železnice je vlada preračtinila na 18,400.000 kron.
Draginja in verne duše v vicah. Sarajevski škof Stadler je izdal okrožnica, s katero zvišuje plačilo za maše in sicer iz 1 krone 20 vinarjev na 2 icrnni. —Ce pa darovalec za mašo določi tudi čas, potem stane mnšn do 8. ure 3 krone nd 8. do 10. ure H kron. in od 10 ure naprej pa 7 kron. Torej za delo pol ure 7 kron. Pa še vedno Ilirije irovnre. da so v stori domovini slabi en s i!
Prst božli. Od Rv. Vida nad Cerknico: l>ne 14. junija t. I. treščilo ie bilo v hišo nekccrn posestnika. ki .ie pocrorcln. Sosedo so trdile. da ie to kazen božja, ker .ie mosf naprolnoira mišljenja. V noči od 27. na 28. t. m. pa so zgorele
hiše ravno tistih sosedov, kateri so se poprej svojemu sosedu posme-Itovali, ter mu radi naprednega mišljenja, prirokali kazen božjo. Sedaj je pa prst božji pot i pal tudi hinavske klerikalce.
Grozna nesreča na južni železnici v Trstu. — Na kolodvoru južne železnice v Trstu je povozila lokomotiva 78-letnega prodajalca kruha Filipa Potočnika. Mož je bil gluh ter ni slišal lokomotive, ko je šel s kruhom čez tir; kar ga je zagrabila in šla sta čezenj dva vagona; prenesli so ga v mestno bolnišnico, kjer jo umrl.
Nova železnica. — "Slov. Narod" poroča, da ve iz gotovega vira, da je zagotovljena zgradba železniške proge: Vrhniko-Hote-drsica-ltazdrto-Senožeče-Štnnjel.
Pridelek vina na Kranjskem.— Letos se je pridelalo na Kranjskem na 10.452 ha vinogradov 280.071 hI (500.128 veder) vina. Vinogradniki dobe za svoje vino mul 10 milijonov kron. Izza 35 let je ta pridelek najboljši glede množine vina.
Zapuščina Strossmayerjeva. Zapuščinska razprava po pokojnem škofu Strossmayerju je kančana. Zapuščina znaša 1,385.000 kron in se razdeli v smislu oporoke na tri dele: en del se bo rabil za vrzdže-vonje djakovske katedrale, drugi za deško semenišče v Osoku in tretji je namenjen za osnovanje dveh kanonikatov v Djakovu.
Zapuščina škofa Brankoviča. — Sedaj je sodnijsko dognano, da znaša zapuščina patrijarha Brankoviča 1.008.000 kron. Polovico dobi njegov zet. poslanec dr. Milan pl. Maksimovič v Oseku, drugo polovico pa cerkveni fond kar-lovškc metropole.
Duhovniki so res siromaki, — pa naj pripadajo k tej ali iuti sekti.
Trpin, le pridno podpiraj siromaka popa!
Saj bog vse dobro plačuje, — na onem svetu; seveda velja to za siromaka trpina.
(J os pod siromak pa skrbi da dobi plačo že na tem svetu: ljubši so mu zakladi tega sveta. (če ravno so trohljivi) kot pa vsi osmeri blngri na onem.
I Ali ste se odločili kaj Me =kupili za božič?=
Če se ste ali ne, yseeno pridite in obiščite nas.
Naša božična zaloga je obilna in najpripravnej-ša za božična darila potem bodi si za syoje drage, mlade ali stare - otroke ali odrasčene.
Krasno poslopje.
Gospod Jos. Triner, dobro poznani izdelovatclj Trinerjevega zdravilho-grenkega vina, si usogu naznaniti vsilil svojim trgovskim prijateljem, da j«' njegovo novo poslopje postavljeno. Isto je krasno, moderno i prostorno poslopje. Vinske kleti so, brez lastne hvale, najboljše v celem mestu Chicago, izdelovalnjcc in pisarno svitle, dobro preskrbljene s svežim zrakom i zdrave. Gospod Trincrjev vspeh je brezdvomno pripisovati njegovemu strogemu zakonu in pravilu: "Daj ljudstvu pristno blago." Dosedajna velikanska razprodaja Trinerjevega zdravilno-grenkegu vina je v istini najboljši dokaz dobre kakovosti. Isto je velevažno zdravilo za prebavne organe. Isto stvori slasten tek in okus, napravi prebavo popolno in celo telo močno. Tako dokler so vaSi prebavni organi v dobrem, delujočem redu, ni prostora za bolezen v vašem telesu. To zdravilo je neškodljivo in nima nikokoršnih škodljivih snovi v sebi-.
Dobiva se \* lekarnah in pri izdelovalen Josipu Triner — P16— 022 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Nota.
Z« vsi bino oglasov v "Glas Svo. bode" ni odgovorno niti uredništvo niti ufpravnistvo.
Naš oddelek za igrače ienai večji na jugozapadnim delu mesta in celo tretje naistropje je spremenjeno v raj igrače.
Vse naše blago je zaznamovano s navadnimi številkami. Ena cena za vsakogar.
Dovažamo blago na vse kraje mesta in predn. estij točno in zastonj.	====================
Naše "premium coupons"v vrednosti 31. cent odbitka - dobite s vsako stvarjo.
'Naša prodajalna je odprla vsaki večer do božiča.
Kadar prideš v prodajalno povprašja po nadzorniku
BLUE ISLAND AVE.
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE S
Dr. R. Mielke, Medical Director.
Ako jo človek bolan, takrat šele zamore.ceniti veliko vrednost zdravja. Trdno zdravje i<: največja sreča za vsacega človeka, za bogatega, kakor tudi za revnega. Za bogatega, da za-inore v/.i vat i Življenje e v vsej razkošnosti, ?.a revnega pa, da zamore preskrbeti vsakdanji kruh za^se in svojo družino, ker brez tega ni življenja za njega.
Skrb za Vašo zdravje je Vaša največja dolžnost v življenju. Ako Vi dopustite, da Vase zdravje polagoma h'irfv ter slednič popolnoma zapadete bolezni, s tem ne zakrivite samo Vasi la tni osebi, ker isto ne spada saino Vam, ampak tudi Vasi družini, Vašim prijateljem in Vaši domovini. Ako toraj zdravje zanemarite, ko imate priliko se ozdraviti, ni za Vas nobenega oproščenja.
Vsi oni, kateri so troSili čas in denar /u zdravila, a brez uspeha, naj takoj natenko opisi io svojo l> dežen našemu glavnemu zdravniku, kateri je gotovo že mnogo bolnikov z jednako boleznijo imel v svojom zdravljenju, kateri so dosegli zaželjeni uspeh ter popolnoma ozdravili.
Mi namreč pri nakupovanju in pripravljanju zdravil ne gledamo na to, če ista tnalo več .mejo, samo, da imajo po zavŽitju pravi uspeh pri bolniku.
Pisma, katera vsaki dan prihajajo od bolnikov, kateri so že popolnoma obupali nad svojim ' Iravjem in kateri se danes vesele boljšega zdravja, kakor kedaj poprej, dovolj jasno pričajo o tem.
Citajte nekaj tacih zahvalnih pisem ter sluSajte, kaj oni poročajo, kaj je 011 storil za nje, kateri so morda ravno na taki bolezni bolovali", kakor Vi, kajti on zamore tudi za Vas storiti to, kar je za druge storil.
I
1
Cenjeni Collins M. I. I
Vaše pismo sem prejet, ter Vam pošilam svojo sliko, katero priobčite v časopise ter se Vam zahvaljujem za Vaša' zdravila, katera so mi pomagala, kakor Vam je znano, da sem v 8 dnevih popolnoma ozdravil,
Sc vam 5e enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam Vaš hvaležni
813"
Martin Krivic,
-6. St. Racine, Wis.
Martin Kritlc
ZA TO KAJ ROJAKI I
Directorju Collins N. V. M. I, I
Vas prav lepo pozdravim in se zahvalim za ozdravljenje moje bolezni, ker vem, da ni doktorja, kateri bi mogel človeka tako hitro ozdraviti, kakor Vi. Ko sem zdravila prejel ter jih pričel točno jk> Vašem predpisu rabiti, jih nisem Še polovico porabil, pa sem bil popolnoma zdrav, kakor poprej.
Vas Še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam Vaš hvaležni
Josip (lulek, Box, 26 B roadbed, Colo.
avkf stc bolni, pridite osebno ali nam pismeno naznanite Vašo >!ezcn m vse simptome. Rit pošilamo zdravila na vse kraje sveta, za katera se tu v Z\< bnjeiuh Državah plača pri prejemu. Ako se pismeno obrnete na nas, pišite v svojem materinem j. -iku. ser mi imamo nad 24 izurjenih tulrnaeov in Correspondent za vse Evropske jezike tal«, /amon u )dgovor in natančno pojasnilo o Vali bolezni dobiti v Vašem materinem jeziku. Vsa pisma naslavljajte na slediči naslov:
The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE.,
140 West J4th Street,	NEW V0I,K. _ Uradne Ure od i o—5 v tednu in 10—1 ob nedeljih in praznikih.


.. A
____ .....


<
Nasvet o rabi dobite na zahtevo v našem
* zdravniškem oddelku zastonj.	*
K A ŠEL! je začatek jetike.
Večkratno kašljanje in prehlajenje oslabi pljuča, da imajo kali bolezni lop prostor za narast. Boljše je proč v začetku odstraniti in preprečiti belo kugo nogo bo* njo bori ti leta in leta.akose istavkore-nini v človeškem sestavu. Hud kaš Ij je treba prec prepričiti in
lodatrani, a boljšega zdravi proti kaSlju pa ni kot je »
Severovim Balzam za Pljuča,
ki sisti sapnik, omoči in odstrani neBnngo v grlu. ostrnni bolečine in prepreči ter zdravi kašelj.	Cena 25c in 50c
t t 4
Štefan Capyak iz Phoenixville, Pa. je bil ozdravljen kašalja-Čitajte kaj on pravi;
" Voaoli me naznaniti Vam danes, da so mi je zdravje povrnilo in moč okrepčala, k čemur je pripomogla edinole raba Vašfga bal zuma za pljuča. Imel sem Btar kašelj, ki je taojul in me martral celih deset v vsakdo mi je rekel, da imam jetiko. Po rabljenju oeveJovega Balzama za pljuča ee sem prec boljo počutil,bal bo sem pa vendar, da se zopot vrne, kor nisem mogel verjeti, da sem o-zdravljen. Ker jo pa ffo dolgo časa kor meje kašelj zapustil, zi to si sem vsresti popolnega ozdravljenja in povri jt nja nu.fi resnici, moje sedanje zdravje mi je pridobil edinole Severov zam za pljuča."
za V Bnl-
Slata kri oslabi ves sestav.
Pozvroča tudi novarne nar ledke boleznij, ki bo včasih hudo m korokoč s krvjo napojen in uositeniako je kri slaba, tvori ista ti kri vso nečistosti in jo dela cisto, močno in rudečo. Cisti ba
Cena $1.00
vame, ^ nt k « 11 Uhnijela-Blnbost.Severov Kričistib c či. rvo obraza i«i okrepčn zdravje
Zoper glavobol.
Glavobol človeku onemogoči pride lu in razveseljevali ju. K a ko pogostoma prisili glavoltol človeka biti doma mesto so iti vosoliti na razne večerne zabave I Severovi Praški zoper glavobol in nevralgijopri nesejo hitro ozdravljenje in omogočijo človeka, da stori in izpolni kar jo obljubil.
Cona 25c,
Daje dober okus
Ako Severov 2i vi jonski Balzam še nič drugega ni storil, vendar resnica,da je pospešil okus v veliko raznih slučajih jo zadestdo, da ga spoznajo ljudie, kot izvrstno toiiiko. Gp. V, Hrul^s iz Flandreau. fl.Dak.piše; "Moj oče hvali
Severov Zivljenski balzam ;ra-
bi ga pred jodjo ker mu daje dober okus. da bo počuti vedno trdneji.'.	Cona Too
Brigflt-ova bolezen
To je najnevarjia bolezen človeSkih organov. Severovo Zdnfvilo za obisti iu jetra VnB ohrnni pri zdravju, ako ga začnete rabiti prec pri počet-ku. Pišite na naš medicinski urad za nasvet, katerega Vam pošljemo prezplačno. Cena zdravilu j«1 75c in $1.25 za steklenico.
Prodajajo se v vseh lekarnah, kjer dobile Aimnnoc breap f čre.
Poštnim potom lahko vlagate denar.
Dn zamoremo vslužltl tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poStnim potom. VI lahko denar na vsaki poŠti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej.
PiSIte po navodila na
SOUTH CHICAGO SAVINGS BANK
278—92nd Street
Chicago, III.
MOČNO BLAGO.
Nnjbrže, da ste videli že kako oznanilo in si predstavlja1!, kako po coni se blago dobi. Ali se spominjale, kako slabe blago ste dobili in si sami sebi rekli: "Nikoli več tam niče-Bar ne kupim". Večina nas ima tako skušnjo, in če je vi niste imeli, štejte se srečnim. Mnogokrat vidite take predmete rznamovane in tako lepo popisane. d\sevam priljubijo in si jih hočete nabaviti Grete in Bi jih ogledate in najdete, da niso niti polovice one vrednosti ali kakovosti kakor.opisa-no, To je glavni vzrok, da mi ne navajamo naših.»cen po o-glasih. Nekatere prodajalne trde, da cena lega ali onega predmeta je za polovico znižana. Mi tega ne storimo, kajti vsakdo v6, da nekaj dobička moramo imeti, ker sicer ne bi mogli ekBistirati. Naša trgovina obstoji vie 15 do 20 let in todo-kazuje, da zadovoljimo ljudstvo. Pridite k nam i u »i oglejte blago in ceno. V zalogi imamo najlepšo vrsto oblek .slamnikov, klobukov, letne spodnje obleko itd.
Pridite in oglejte Bi nase vzorceza rnožke obleke.
K
Pozor rojaki!!!
Potujočim rojakom po Zdr. driavah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-. nim "Baloonu" vedno bvužo najfinejše pijačo-"atIbb beer" in vsakovrstna vina. Unijske smodke na razpolago. Vsace-mu v zabuvo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool taole). Solidna postrežba zagotovljena.
Za obilen obisk so vljudno priporoča:
* MOHOR MLADIC fil7 S. Centre Ave. blfzo 19 ulice Chicago, III.
Teorija in praksa ali "Ne v A-meriko"!
^ (Napisal e—).
Slučajo sem dobil v roke "Domoljub". Umevno je, da si mora ta inonstrum klerikalnih odmevov iz vseh krajev in vseh klerikalnih listov ogledati vsakdo od prvo do zadnje strani. Nekoliko zabavo si lahko privoščim, saj dober hu-niorističen list pride človeku le pored koma v roko. Pridem do sestavka " ilufaelova družba". *Čo', se sini mislil, izseljeniško vpražanje postaja od dne do dne aktualneje, in i e so izseljevanje v kratkem ue usUvi ali vsaj no omeji, no mine mnogo desetletji in ameriški podjetniki bodo zahajali k nam, iz naših naravnih zakladov bodo zajemali milijone, dočim bo naš "veren in krščanski" slovenski narod giuil in umiral po ameriških rudnikih, Zato je res treba začeti radikalno postopati proti temu zlu in bodi si tudi na krščanski podlagi, ker že mora biti dandanes vso krščansko in menda prinese prihodnje leto Mohorjeva družba knjigo "krščanska živinoreja"'.
Naj bo torej, saj1 je žalostna prikazen, da je med izseljenci največ "krščanskih" izseljencev in ee se kakšen naših svobodomiseln izgubi v Ameriki, je to le odobravati, ker vsaj ne bo delal zgage doma. Da je to tudi krščansko, menda ni treba posebej povdarja-ti. — -
fJrem dalje po "Domoljubu" mimo '"čarovnic", v katerem dopisu črnega bika žajfajo in tako jo srečno prijadram med oglase. Ostrmcl sem! Našel sem kar tri oglase, v katerih se naglasa, kako je najceneje, najudobneje iu najhitreje priti v Ameriko! Bumf!
"Soča."
VL
29
Vreme o Božiču
naj bo že kakorštio hoče, zeblo te □ e bode , ako Hi omisliš dobro zimsko ob'eko ali povrŠcik, katero ti n tre d i hitro i a po ceni
Za izseljence. V zadnjem času se širi po južnih deželah Avstrijo agitacija za izseljevanje v Loui-siauo in sicer v mestece Bogalusa, pred čimer naše rojake najodločneje svarimo. Bogalusa je 112 km. oddaljena od New Orleaifta in popolnoma zapuščena, ter je močvirna, zelo vroča iu nezdrava. Sploh se je ne sme imenovati mesto, marveč naselbino. lesnih delavcev. Glasom poročil ameriških listov vlada tam še pravo suženjstvo, zlasti v Louisiani in Mississippi. V. Evropejci se tam ne dela nič boljše, kakor svoj čas k črnimi sužnji in ako si hoče naseljenec prebrati, — kajti s tamošnjimi plačami mu ni mogoče izhajati -r— mu to ovira delodajalec in policija. Splošno pa se svari preti izseljevanjem v južne dežele združenih držav v Severni Ameriki, kajti ravno isti deladajalci, ki z velikansko reklamo vabijo tja delavce, potem! s temi "greenhorni" najslabše ravnajo in naj se vsakdo, ki bi hotel odpotovati v navedene dežele, preje natančno in-fonnuje o celi situaciji glede plače, kakor tudi glede drugih razmer. Sivor pa, kakor znano, pri j sedanjih razmerah itak nikomur ne kaže si iti iskat v tujino kruha.
Svarilo pred izseljevanjem v Natal'in Kaplandijo, Po najnovejših poročilih so razmere za iszel-nike v angleško kolonijo Natal južni Afriki skrajno neugodne. Ker so nehali graditi železnice in druge velike stavbe, je delavskih moči mnogo preveč, zato so ljudje vseh stanov in poklicev brez dela ter trpe bedo in pomanjkanje. Vsled teh žalostnih razmer se jo priseljevanje leta 1906 zelo skrčilo, nasproti pa se je znatno pomnožila selitev nazaj v Kvropor Treba je torej prav resno svariti pred izselitvijo v Natal in to zlasti one, ki ne umejo deželnega jezika. ker pridejo zelo težko do kruha in zaslužka. Slično slabe so pridobitne razmere tudi v Kaplan-diji. kjer radi kupeijske depresije skoro vse delo počiva.
Skupen pastirski list ne bo nič drugega nego velikanska fehtari-ja za papeža-reveža. — Papež pa ni revež. Papež sedi na milijonih. Toliko denarja ima, da niti noče .'I milijonov lir na leto, katere mu nakazuj italijanska vlada. Kdor bi kaj dal za papeža, tu naravnost greši. — Po svetu je vse polno revnega ljudstva. Tem revežem priskočite na pomoč — ne pa metati denar proč z darovi za bogatega papeža, odetega v zlato in škrlat.
Orjaški prekop. V južni Kanadi se bliža b koncu kopanje največjega kanala na svetu. Prekop jo globok 6% m ter sega od Georgian Baio na severu lluronskegn jezera, potem preko reke French, skozi Nipissensko jezero na Montreal, t. j. v skupni dolžini 650 km. Vsled tega prekopa postane kanadska trgovina popolnomu neodvisna od Zedinjenih držav. Vodni tok v pre-kopu bo imel moč 50.000 konjskih sil, potemtakem enako moč, kakor slap Niagare. Z izrubljcnjcm te vodne sile upajo poravnati vse stroške, ki so jih imeli s kopanjem prekopa.
[ V STAHO
p<i»ll)»mo:
za * 10.30............... 50 kron,
za * 20.40 ............. UXI kron,
za $ -tO HO............... 2(H) kron,
za $ Kil.75............... 500 kron,
za $ 203.50 ............... 1000 kron,
za 51UU>.(O.............. 5000 kron,
PoRtarina je v&teta pri teh avotah. Doma se nakazane s vote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. NaSe denarne potil jat ve izplačuje c.kr.poSt-no hranilni urad v 11. <lo 12. dneh.
Denarje nam (Kmlati je najprilične-je do 425.ro v gotovini v prijKiručenem ali registriranem pismu, večje tneske ro Domestic postal Honey Onl»r al i pa New York Draft.
FK ANK 8AKHER CO.
100 Qreernvloh si.. New York niOl SI. Clair Au\, N.K., Cleveland, Ohio
Bolečine v hrbtu in nogah
izginejo popolnoma, ako eeud parkrat nariba z
Dr. RICHTERJEV1M SidroPainExpellerjem
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, selatiki, bolečinam na btranch, lieuralgiji, o bolečinam v prsih, proti j* glavo- in zobobolu.
V vseli le k uruah, 25 lil TT #0 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
SIS Pearl St.	New York.
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
za leto 1908
je dobiti po J10 ct, posit nine prosto
Koledar je zelo zanimiv ter ima obilo »lik.
Dobi liga je pri
Frank Sakser Co.,
109 Greenwich HI., New York,
6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio.	(50-7)
Victor Volk & Co.
Iikuicn krojač 838 1st St., La Sail«, 111.
Zopet pobiranje za papeža. —
Avstrijski škofje izdajo skupen pastirski list, v katerem se hočejo spominjati nekega papeževega jubileja. ki bo prihodnje leto. —
V zalogi imam vsakovrstne domače iu iinportirane li-kere. katere prodajam na debelo iu dtobno.
Zlita«]« naročil« ne upre mejo.
M. Sikyta,
trgovec s raznimi domači mi vini in likerji.
582 S. Centre Ave. Chicago, Vil.
m_@

•_ __

ULAB SVOBODH
Ameriške vesti.
Žrtve kapitala.
Kup žrtve življenj, katare mora delavski razred polagati nit altar kapitalizma eim dalje večji in večji pofctaja. Komaj smo poročali o prozni žrtvi 50 življenj v .rudokopu Mizu Fayette. Pa., že 83 je pripetila zopet druga nesreča, grozna raztrelba plinov v rudnikih At.. 6 in 8 družbe Fairmont Poal Co., katera je zahtevala najmanj 350 do 500 človeških življenj. Nesreča katera je pripetila dne 0. dee. t 1, v go-ri imenovanih mdokopih blizu Monongah na West Fork reki je j win a največjih, kar se jih je ke-daj pripetilo v državi Virginia ali v Ameriki.
Pomislimo samo položaj nesrečnih zapuščenih, katerim je z jed-nim trenutkom stotine krušnih dkifonikov Ubilo. Tisoče jih je, ki so bili odvisni na svojce, ki so delali v teh mdokopih. Tn sedaj so oglašajo nekateri verski učitelji in pravijo, da to je božja kazen itd.
Tega mi nikakor ne vrjamoino, da jc bog tak krvolok, krutcž in tako neusmiljen, ki bi z jednim mahom tisoče žena in otrok izpostavil mrazu in gladu.
Pred tiskom je došla novica, ki prinaša, da je mad ponesrečenci do 205 Slovanov, med temi so trije Hrvati in sicer:
Anton HudoviS iz .Tasenova; zapušča vdovo in tri otroke v stari domovini.
Anton Horvatin iz Strače, zapušča vdovo in dvoje otrok v domovini; in
Ivan Valenčič, iz Podgradja, kateri zapušča vdovo in dvoje otrok. Njegova žena, katera je bila v blaženem stanu, je v sled nenadne vesti zbolela in dala življenje negocTnemu otroku.
Do sedaj, v kolikor smo imena ubitih pregledali nismo našli, da bi bil kateri Slovenec obglavil.
New Yorski kočijaži na štrajku.
3000 udov pripadajočih k Liberty Dawn Association of Coib Drivers je zastavkalo, kar je popolnoma preprečilo poslovanja hotelov, restavracij, železniških postaj in t. d
Nekateri kočijaži. ki imajo svoje konje in svoje kočije zazijajo dober denar. Pričakuje se. da bodejo kočijaži za sprevode sledili onim in tudi zastavkali ne samo iz simpatije ampak ker bodejo zahtevali iste pravice kot oni.
Možje zahtevajo $15 na teden, sedem dni v tednu in 12 ur prostega čnsa v dnevu. Doslej so dobivali samo $14. in 10 ur prostega časa.
United Steel Corporacija
se jo odločila, da ne bo znižala delavske plače s 1 januarjem p. 1. kakor je to prej nameravala storiti. To dajo mnogo tisoče delavcem upanje, da se je stvar na boljše obrnila in da hujše je pre-stano.
Že zopet katastrofa.
V premogokopu Yolande. blizu Birmingbaina, v državi Alabama so se raztrclni plini vneli v času ko jo do kaeih 100 pTemn-garjav delalo najmanj 1500 čevljev pod zemljo. 14 se jih je rešilo in ostali v približnem številu 75 so najbrž postali žrtev kapitala.
S rešilnim delom se je takoj pričelo, vendar brez vspeha. Do sedaj še niso rešili niti našli trupel ponesrečenih.
Premogarji v tem okraju niso organizirani, ker družba vpos-luje samo neunijske delavce. Krivda se seveda pripisuje delavcem. med tem ko je isto pripisovati zanikernost družbe. Preino-gokop Yolande je v bližini Virginia City, kj.-»r se je pred par leti dogodila tudi taka nesreča na isti način, samn da je žrtev človeških žfvljenj štela 112.
F'red tiskom došla vest javlja, da se jo posrečilo rešilnemu moštvu 42 trupel iz podrtin izvleči. Trupla so vsa obfgana in razmesarjena
New Yorski kočijaži premagali.
Gori smo omenili, da so šli new yorSki kočijaži na štrajk. Pri zadnji konferenci zastopnikov kočijaškib unij, katere spadajo k United Teamsters of America, in zastopnikov Livery Keeper Ass 'n se slednji ugodili vsiin zahtevam kočijažev tako, da kočijaži sedaj dobe $15 na teden in 12 ur na dan prostega časa.
United Teamsters of Ameriea jo jedna najuspešnejših delavskih organizacij ob času stavk. Isti če treba ustavijo ves promet v celi Ameriki z jednim miglajem.
Pettibonova obravnava.
Mislimo, tla vsakdo ve kaj je državni manever proti uradnikom in tudi bivšim uradnikom Western Federation of Miners in ni nam treba še posebej pov-darjati, da vlada s zahrbtnim pritiskom družbe lastnikov rudnikov po domače rečeno Standard Oil Co. namerava na vsak način obsoditi in krivdo zvaliti na Pct-tibona
Vlada bi rada dokazala, da jo bil Pettibone deležnik umora exgovernerja Steuneuberga in so poslužuje vsili sredstev potem bodisi dopustlijih ali ne, samo da bi priblla krivdo na zato-ženeev hrbet in potem še potegnila ITaywooda in Moyera za njim.
Obravnava je sedaj v popolnem tiru in odvetnik Wilson, kateri nadomestuje Darrow-a, Pctti-bonovega zastopnika, ki je pretekli dan obolel, nadaljuje s izpraševanjem državnih prič. Tudi William D. Haywood je poklican kot državna priča. Pri izpraševanju prišlo se je na sled, da so Pinkertonci pritirali tako-ve človeške zavržke kot priče, ki so se jim dale za vsako svoto podkupiti. Zakaj tukaj vlada v mes ne pfVsežct
Zagovorniki imajo veliko posla s odbijanjem sovražnih napadov od vsih strani, upa se pa vseka-ko, da Pettibone vendar le pride prost in prišel bo prost, ako se delavartvo toliko zanima za lastni? interese, da protestira proti nastopom vlade in Pinkertonske ,'druhali.
Prvi hrvatski Bocijalni list.
Hrvatski sodrugi se zavedajo in delajo marljivo za svojo strankino glasilo, katero izida današnji dam. List. sei menuje "liadni-čka Straža", katerega izdaja mlada, če le zacvetela hrvatska soeiajlistična organizacija pod imenom "Hrvatski fiadnički Polit ieki i Prosvjetni Savez" v Chicago, IU. List ima malo manjšo obliko kot je "fllas Svobode", tiskan na osmih straneh, in bo^z-hajal dvakrat, na mesoe.
Sodrug Milan Olumač, neutru-jeni borilee in organizator soci-jalne strank? doma in Allegheny, Pa., mu je urednik.
Vso tozadevne dopise, naročnine »*; t. <1. je pošiljati na redakcijo "Tbutuička Straža", 572 Bine Island Ave., Room 12, Chicago, III.
Uredništvo "Badničkc Straže" nam naznanja, da bode poslal list tudi nekaterim Slovencem na ogled. Kadi tega pa opozarjamo in prosimo dotično sodruge in somišljenike, da ako sami niso zmožni citati hrvaškega jezika, teh listov ne vržejo v peč tem-,vcč jih blagohotno sos?du podajo. Dajte list sosedom Hrvatom. s katerimi mogoče v tovarni skup delate ali se kje sestano-te in jim raztolmačite koristi tega lista zn narod in delavstvu iu stranko. Agitirajte zanj in pri-pomorite, da se čim prej razširi in se mu trdna podlaga ustanovi.
C1 as je. da se hrvaškemu delavcu v Ameriki oči odpro in poeno miwliti in delati samostojno in za svojo delavsko korist in se izviti vplivu raznih bankirjev, prodajalcev raznih sifkart in ostalih reprezentantov hrvaško-ameriRke inteligence.
"Radnička Straža" nam zagotavlja. da bo storila svojo dolžnost in mi jo delavcem najtopleje priporočamo.
Ohioaske Slovence o[H>zarjamo. d« nabavijo, svoje božične stvari pri W. Kolaček na Blue Island a ve. in 1& ulici. Ker ta firma v posluje slovenske moči in tudi pri vsaki priliki prispeva z darili in drugimi stvarmi našim slovenskim društvom pri godom veselic in nam tako pouiaga in nas navdušuje za naše imrodno čustvo jo najtoplejše v.s/n rojakom in rojakinjam priporočamo. Tam lahko govorite v ivoje-m maternein jeziku in g. Kolačtk nam zagotavlja, da Uide naše rojake dobro sprejel in tudi zadovoljil v .sakein oziru. Podpirajte take trgovce, ki nas in naš narod podpirajo.
PRIJETNO ZIMSKO IN POMLADANSKO
folnjn v lulljo In rfruue kr«)» ob adrl)»n«knu ■norju vam |ift>ikrt>t »tur« i ikiiS^nn
CUNAltD LINE
prevaža ljudi in ulaqo čez ocean
GIBtULUB, GENOVA. IMPEL ITD.
lepi, vemki in novi
PABNIKI NA DVA VIJAKA ••CARPATHIA"	13,600 ton.
"SLAVONIA"	10,600 ton.
♦'PANNONIA"	10,000 ton.
••ULTONIA"	10,400 ton.
Iz New Yorka ud plujejo NARAVNOST V ITALIJO. Obrnite bo do naših zastopnikov kateri Vam dajo potrebna navoda la o cenah in času kodaj pamiki odplujejo.
F. G. WHITING, ravnatelj. 07 Dearborn Str.	chicago
KOT AS II RATA
LASTNIKA GOSTILNE iN RESTAVRACIJE
na 535 Blue Island Ave., Chicago.
Priporočava svoje dvorano za shode, veselice itd. Vsako nedeljo I K) poldan izborni koncert. Vstopnina prosta.	TEL. CANAL 3017
tel 'canal 397
ROJAKI CITATEL JI
Pri meni dobite pohištvo, razno ktfhinisko opravo, porcelanasto in stekleno po-. sodo; podobe, svetilke, žim-nicein divane.Z eno besedo kar se pohištva tiče vse; od začetne črke. A do končnice Z. Proti plačilu ali na o-broke.
Dobro blago po najnižji ceni. Edi na po Inka, In sploh naj rečja zaloga po hištra nu severozapodni straul mesta.
2 Met v tej trgovini.
Prepričujte se.
h
EMPIRE SPECIAL 23 jeweled
adjusted railroad watch
Nekul ftiii'un. toje urn, kukerJm- m« r.» to .•••no is r>l
ttouujaln. Zh ujo posi-tmo dubro Izlirnno )»• ;nji-k>»Ji'. doliro un-).'iiii, m n&vUn In re. liullru. Pokrov Inko lui.'iiuvniil "UuoUt811-mtaa". JAMČENA 30 LET. Euan nojatara-Jlh In najianealjlvejih zlatarjev j">Slt> to uro na iTiuk iiai»luv za »5.23 aH |>u J"> <*I|miMJ.i C. O, 11. na *»i»iniJblJlži]Jo.-k».).tv»iH) po»lttJu.<lu Joprwiflwi»te,. In ako Jc in* jHivnlJnii no plačajte nill antga centn, ako pa Jh primerna viakl po 935.OO RAILROAD URI r*»tera plačaJto i>k*j>r.'ii iiu'',ntt»^*> _____ uro vozni'trolk« In ura 1<" va#n, Uobltr flnn reritloo PROOF hi prlv<'i<>k z urn vr.Kl limplii^ii'i. Eno uro darujemo, ako Jih kupit.- S<">1. iVnlk l«r«*rp'<«Pin». Nivslov. P. M. FRETER A CO.. 92 DoorDor St., Chlcajto, III.
KRITIČNI MOMENT.
Kadar kak član družino zlioli, takrat mora biti odločitev hitra; razven v slučajih ne-probavnosti, ali ne slasti rlo jedil, in da bo počutite slabe, kar ne štejemo kritičnim omontom, in to tudi vemo.
Vsako najmanjšo bruno rodno prebavijo, pomnožujejo kri, in odstranjujejo vsako nevarnost od telesa. Kadarkoli se vam toroj preti, da
Trinerjevo zdravilno grenko vino,.
jo mijpripravnejše zdravilo za take bolezni, s katerimi so hitro inzaniesljivo ozdravi. Izvrtmo učinkuje na želo-deSne živce in poBpeauje aktivno vse organe, tako. da vsako najmanjšo hrano redno prebavijo, pomnožujejo kri, in odstranjujejo vsako nevarnost od telesa. Kadarkoli so vam torej pripeti, da
nimate slasti do jedil, se počutite utrujene,
imate teški glavobol,
nemorate mirno spati,
ali da ste bledi je
čas, da u potrebujete Trinerjevo zdravilno grenko vino, ker U* ono edino spravi vse pre-bavljenje zopet v pravi red. Dela, kri čisto, obraz lep, telo močno in živo mižljenje.
RABITE GA V VSIH POTREBAH. NA PRODAJ V LEKARNAH in PRI IZDELO V ATELJU
Jože Triner
799 So. Ashland Ave.,
CHICAGO, ILLINOIS.
Trinerjeva Brinlevec in Slivovka so nepresegljive pijače. Uprašnjte trgovce po njih
dec. 20. 1907
glas svobode
suplement
ODPUSTI!
(Zvon)
Mročilo se je. Burja jo brila po ulicah, tulila je iu žvižgala in pi-skolo, da je hilo groza. Vse glasove je čido plašno človeško uho v tej godbi, samo prijetnega ne. Bu-rja je godla in piskala, sneg je pa plesal, drvil se, vrtil in sukal, da je bilo veselje. Veselje burji in snegu, ki sta nocoj po svoje, prav razposajeno praznovala sveti božični večer. Veselje morebiti tudi njemu, ki je v prijetno kurjeni sobi sedeč poslušal tuljenje in razsajenjc razuzdano severne hčere, iu zdaj pa zdaj vstal ter stopil k oknu gledat snežne vrtince— Še enkrat tako dobro sta mu dela gorkota in pokoj v prijazni sobi. Ali kedor jo bil sedaj na ulicah, obhajalo so ga pač druge misli. Veter mu je pihal drobni sneg v oči, in ee je šel nekaj korakov miže, pripetilo se mu jo, da je zadel v naproti mu gredočega človeka, ki se mu je enako godilo. Bati se mu je bilo tudi, da mu ne izpodrsno noga na gladkih, opol-zlih tleh po mestih, od kodar je bila burja ves sneg pobrila. Slabo, umazano-ruincnkaato luč so da feile plehetajoče plinove svetilni-dasi tako gosto razpostavljene. Poleg tega je bil hud mraz, da se je ljudem po poti iz ust kadilo, in ko se je kak voz ustavil pred hišo, bili so razgreti konji takoj zaviti v gosto meglo.
To je bilo vreme, kakor no bi ne smelo biti nu sveti večer. O takem časi bilo je težko misliti si nebeške angeljce, ki plavajo nad zemljo ter pojo: Slava Bogu na višavah in mir na zemlji ljudem, kateri so dobre volje. Kako je bilo mogoče o takem vremenu čuti zvo nove, ki nikoli tako lepo, tako milo ne pojo. kakor v tej sveti noči!
In vendar je bilo še dosti živo po ulicah velikega mesta, kamor naj se zamisli z nami prijazni bralec. Ljudje so hiteli domov, z dela, iz prodajalnic, kjer so si nakupili, vsak po svoji moči, različnih darov za veseli božični večer. Tu pa tam je tudi kateri še smuknil iz hiše: treba mni je bilo se tega in tega; za ljube svoje človek rad kaj potrpi, zlasti o tem blaženem Času, Času veselja in sreče v visoki palači in v skromni koči. —
Se malo časa, in potihnilo bode po ulicah to živahno gibanje. Ljudje se bodo umaknili v svoje gorke sobe in ulico prepustili burji in snežnim oblakom. Vsi, ra-r zen vojaka, ki stoji na straži in ziurzuje in njih — o da bi jih ne bilo toliko 1 — ki nimajo gorke-ga doma. Samotne bodo ulice in vse živo bo po hišah; radost in sreča se je nastanila v njih —vsaj nocoj!
Ne povsod! Prijazni bralec naj nas spremi tja, kjer stoje zadnje hiše velikanskega mesta. Stojmo v to nizko kočo. Tu, v tej mali sobi pri tleh, ki jo brleča luč slabo razsvetljuje, ni se sreča oglu-1' sila. Ženska sedi za mizo na klopi h in poleg nje deklica, ki je po otro-| čje svojo glavico položila njej na kolena, tako da ni bilo videti njenega obraza. Ta ženska je bila nekdaj lepa. tudi zdaj bi bila še, ali skrb in terpljcnje nista prijatelja lepoti in solze so slabo mazilo okroglemu, gladkemu licu. Ženska gleda mirno v luč, ki stoji pred njo nu mizi. Nič ne kaže, da bi kaj mislila, da bi kaj čutilo v : tem trenotji. Ko hi se ji tako čudno ne svetile oči, menil bi človek, t da vidi pred seboj kameneno žen-
*	sko podobo. In vendar je živo ču-: teče srce nemirno vtripalo v tem
tako mirnem telesu. In misli so rojile po glavi tej ženski, misli, katere so se ji vrivale po sili, ra-l: vno nocoj, ta sveti večer. Obhajali so jo preteklega življenja spo [ mini. Tudi ona je bila nekdaj sre-I čna. ubožna a vendar srečna. Dru-t zega ni imela ko dobro vest in I zdrave roke, in ljubega moža je
•	imela, kako bi ne bila srečna I Kar si je bila prislužila in prihranila. bilo je ravno dovolj za ženi-tovanje in za prve potrebe. On si n^ bil nič prihranil, dasi je imel
pri vojakih lepo službo, ki dajo mnogo dohodkov. Malo lahkomiseln človek jo bil res, to jo bila pa tudi njegova edina napaka. Nič je ni skrbelo; zdaj ko ima pridno ženo, skrbno gospodinjo, zduj bo vso dobro. In res je bilo s kouca vso dobro. Mož je bil dobil malo službo, ki je za silo mogla rediti skromno družiuioo. Nekaj je pa tudi ona prislužila s perilom, zlasti dokler sta bila sama. Ko jo bila prišla s časom yialo Manica nu svet, dajala ji je puč toliko posla, da ni imela časa za druga opravila. Kako so jo veselila mlada žena otroku, kako težko ga je čakala! To bo tudi zanj dobro. S časom je bil začel malo bolj pogostoma zvečer zahajati v veselo družbo, večkrat jo prišel pozno ponoči domov. Zdaj bo vse drugače, zdaj bo imel kaj za kratek čas; kako bo rad imel svojo dete, njemu bo podobno, gotovo I Z njim se bo igral, ko pride iz pisarne domov, in zvečer bo rad doma ostajal. Tako jo upala mlada žena.
Ali to upanje se ji ni prav uresničilo. Mož ni hotel nič prav tako vesel biti svojega otroka, kakor se je nadejala ona. Morda bi bil raji imel sinka, to je naravno; ali n časom bo tudi že rud imel svojo hčerko; saj je tako lepa, prav njemu podobna. Vendar ta očetovska ljubezen se le ni hotela oglasiti v njegioein sereu. Prav nerodno je v naročje jemal svoje dete, izgovarjal se je, da ne <*na pestovuti. Kričanje otrokovo mu je bilo neprijetno; dejal je, da ga takoj glava zaboli, ko začno otrok jokati. Umaknil se je torej, če je le mogel, toj neprijetnosti. Zdaj jo prebil skoraj vsak večer v gostilni pri svojih tovariših, in pozno ponoči je prihajal domov. Če mu jo žena malo kaj potožila, zavrnil jo je že precej neprijazno, naj ne bode sitna. Molče jo torej trpela odslej.
Ko je tako premišljevala svojo stanje, obide jo misel, da ima njen mož poleg prve napake, kateFe ni popustil, kakor je upala, še drugo. na katero ni prej nikoli mislila. Zdelo se ji je, da je njen mož zanjo — prelep! Ta misel ji je pognala iz sebe dolgo vrsto drugih, zgolj neprijetnih. Sirota se jo zdaj spominjala, kako je bilo, ko; je še časi z njim zahajala na zabave, kako so ženske svoje oči [ obračale vonj. kako so se mu laskale in muzale. To je ni takrat nič motilo; še ponosna je bila, da inui takega moža, katerega bi vsako rada imela. Naj delajo zdaj kar hočejo; vse jim hič ne pomaga; njen je in ona ga ne da za ves svet. Saj ju ifna tudi on rad in kako f
Zdaj se ji je to vse drugačno zdelo. Čudila se je sama sebi, kako je mogla biti prej tako kratkovidna, da tako slepo. Zdaj ji je bilo mahoma vse jasno; nesrečno ,se je čutila, prav nesrečno. Njen možni bil več nejen, < to ji jo bilo gotovo, Pohajal je z drugimi, celo službo svojo jo zanemarjal zaradi njih. Tako novice so ji na ulio pošepetavale stare ženice in 111 < 11 mlade priiateliice Z njo je bil »soren; otroka še pogledal ni, kakor bi ga sovražil. Kako je to bolelo ubogo ženo! Vendar je molčala, saj je vedela, da bi z očitanjem. s prošnjami nič ne opravila pri njem. Enkrat, ko je bila posebno žalostna, vpraša jo precej! trdo: Kaj se tako držij? Kaj pa hočeš? Ali nimaš, česar potrehu-i ješ? — Res ji je dajal, kolikor jej potrebovala z:iso In za svojega otroka.
Slednjič ji poroče, tla se je za-' gledala vanj neka znana razuz-l danka. žena imenitnega gospoda. N*i ji bilo težko vjeti ga v svoje mreže. Nieermurnemu lahkoživ- j en je dobro dola misel, da je zase vnel glosovito žensko, lepo in bo-; gato.
Neko jutro, ko je bila sama z otrokom prečula vso noč — bilo je ravno božično jutro — dobi žena pismo, v katerem ji moi naravnost naznanja, da se je napotil v Ameriko. Pa ne sam in zakaj, to je bilo ženi pri tej priči jasno.
Pismu je bilo priloženih nekaj'jokala z vami. In res sto mo učili,
Velikih bankovcev; žena raztrga vse vkup iu vrže kosce v gorečo peč. Potem se zgrudi kakor niertva na tla.
Od tega časa ni več čula o njem. Trde čase je preživela po tem, sedem dolzih let. Noč iu dan je delala, trudila se in skrbela, da je pošteno preživila sebe in svojega otroka. Manica je bila njeno edino veselje, edina tolažba; zanjo ji ni bilo nič pretežko. Vse bi se bilo še prebilo, ali naposled pride še liuho bolezen in jo položi na posteljo. Dobrosrčna stara ženica je stregla bolnici, iu Manica ji je pomagala kolikor jo mogla.Tudi to se je pretrpela in prestulo; bolezen je šla, ali siromaštvo je ostalo, bilo je zdaj še hujše. Prodano ali zastavljeno je bilo vse, kar je imela; še postelja je morala iz hiše!
Iu nocoj je bil božični večer!
Žena, misleč, da je deklica zaspala ji v naročji, položi rahlo
kako naj molim za svojega očeta. Zdja pa, kaj mislite, kuj sem slišalo?"
'' "Kaj?" " vpraša matice za-moklim glasom.	v
"Večkrat, ne samo enkrat sem slišala, ko so ljude govorili med sabo, da nas oče niso umrli, da so šli v Ameriko!"*
Deklica umolkne ter čaka, da bi ji mati kaj reklo no to. Ko pa vidi, da mati le molči, vpraša jo odločno:
"Zakaj ljude tako govorč, mati t"
"Zato, ker je res," " odgovori ji žena znekako čudno trdim glasom.
IlČerka se nehotoma nekoliko od nje odmakne ter jo debelo pogleda, ka\'or da bi hotela reči: Ali je to mogoče?
Ženi je bridkost žalila srce; trpko reče svoji hčeri: "Kaj me tako gledaš T Res je,
njeno glavico na trdo klop; potem	kar pravijo ljudje :tvoj oče je vstane ter gre počasi proti želez-	šel po svetu." ni pečici, ki je stala v kotu. Po-1 u "Zakaj mi pa niste tega prej tipi je jo —peč je že mrzla, ogenj	povedal, mati? zakaj ste mi rekli, v nji je pogorel in kurjava jo po-	da so mrtvi?" " šla, ne polena več, ne treščicel	"Otroku ni moči vsega povedali! tako zgodaj je še! Čuj, vihur	ti; tudi zdaj bi ti ne bfia še razo-
je za nekaj časa potihnil, ura bije v zvoniku .... pet, šest... nič več! Kako dolga bo noč.
"Hvala Bogu, da je sirota zaspala!" zdiline žena no pol glasno.
""O ne spim ne, mati!"" oglasi se deklico in privzdigne glavico; " "tako rada bi zaspala; silila sem se, ali nc morem in ne morem! Govorivi kaj, mati; to jo tako žalostno, ko je vse tako tiho, tako praifio: kar strah me je sl?o-raj. Pripovedujte mi kaj, govorite, kar hočete, samo du ne boste tako molčali." "
"Potem še celo ne zaspivi," odgovori ji mati; "in vendar bi bilo to najbolje."
iŽenu je bila zopet selo na klop poleg svoje hčerke, ki se je pritisnilo k njej.
"Ali veste, mati, da me je gospa v prvem nadstropji vabila, nuj pridem z njenimi otroci praznovat božični večer?"
""In ti nisi šlo! Ali hočeš morda še iti?" "
"O ne, mati! Kaj bi pa vi sami počeli? Ko bi bili tudi vi povabljeni, tisto bi bilo kui »Iruzeira!" " "Iu ti meniš, do bi bilo jaz
dela resnice, morebiti nikoli — ali ker že ljude govore — pa naj bode! Sicer pa ne'misli, da sem ti bila prej povedala tako neresnico: zate in zame je tvoj oČo mrtev, tako ali tako!"
11 "Zakaj so pa šli po svetu, mati? Zakaj so vas zapustili in mene-jaz sem bila pač šc majhna, ko so šli, nc spominjam se jih kar nič—" " "Se leta nisi bila stara." " "Ali sto jih vi kako ruzžalili, mati? Jaz jih vendar nisem moglo." " '•laz? O Hog!"
" "Ali naju niso nič radi imeli? Kaj takego si kar misliti ne morem. Zakaj so torej šli?" " "Morebiti sreče iskat." " "A da se naju nič več ne domislijo!" "
Ves čas tega pogoVora se je nesrečni ženi srce polnilo z neko prej neznano bridkostjo. Zdaj ji je bilo polno do vrha. Ni se mogla več premagovati. Kvišku plane, solze jo oblijo. Deklica skoči za njo, objame jo okrog vratu tet" se joka z njo, du bi se kamen ome čil.
Ko je bil njiju jok nekoliko po
šla? Morebiti da, zavoljo tebe. Ali j tihnil, začujejo se koraki in pobudo bi mi bilo vendar; tako čututem govorjenje pred durmi. Raz-
človelc še 11 ■»!
bolj svoje siromoa
stvo.
"Prav pravite, mati; jaz bi tudi ne'niogia Tbiti nič kaj prav vesela. Bolje, da ostanevi doma, naj imajo ljudje svoje veselje I"
(> in jenu stisne mati svojo hčerko k sebi. Da tudi ono tako misli, to ji je bilo vendar nekaj tolažbe.
Nekaj časa obe molčiti. Nato začne zopet deklica nekako shra-homa:
"Veste kaj, mati; že zdavnaj bi vas bila rada nekaj vprašala, ali nisem se upalo. Ali vas smem zduj vprašati?"
" "Kaj takega7" " "Pa ne smete biti hudil" ""Govori, vprašaj; odgovoriti ti hočem, kakor vem iu znam." " Konaj je to izrekla, bilo ji jo
ločno so se slišale besede: "Tu le sii vrata; kar potrkajte .ali pa jaz potrkam."
To je bil stare hišnico glas. Nato je odgovoril moški frlas: "Le pustite, žena. bom že sam. Zdaj no potrebujem več vaše pomoči. NAtel"
Iu zopet hišnica: "<> to je preveč; poljubljam roko, milostni gospod," In slišalo se je, da je odhajala. Nato je bilo nekaj časa vse tiho.
"Kedo bo to?" deklica vpraša mater.
" "Itog vedi!"" odgovori ji mati. Srce ji je vtripalo,, da je s težka dihala. Sama ni vedela, zakaj.
Čez nekaj časa se zaČuje lahno trkanje.
"Prosto!" oglasi se žena. Duri
žal; nekaj ji je dejalo v srcu, da .se od pro in v sobo stopi visok brane je prenaglila, da bi utegnila j dat mož, v drag kožuh zavit, tsne-hčerka vprašati je kaj, o čemur bi žilike so se mu še lesketale pO kose bolje molčalo. Vendar, misli si žnhovini in po dolgi črni bradi, naposled: iSdaj mi je, že vse v an Mož obstane pri vratih, kakor o* kup; naj pride kar hoče. Reče ji! bi .si ne»upol dalje, in.irledo molče torej še enkrat:	~— 1r!
'Govori!" Zunaj je burja zatulila in poteg-
ženo, ki je stala dva koraka pred njim. Potem raztegne na široko roke, kakor da bi jo hotel objeti.
nilu po ulicah, kakor da bi hotela Ali roke mu, omahnejo, mož se vse hiše pobriti in pomesti s tiil. i zgrudi na kolena, povesi glavo in Deklica se stisne k svoji materi;i vsklikne z milim glasom: nato i/.pregovori:	I "Suzana, odpusti!"
"Ko sem bila še majhen otrok,! Ko žena to sliši, pripogne se k vprašala sem vas nekdaj, dobro se njemu, oklene se mu okoli vratu še spominjam, kje so naš oče. Vsak; in privzdigne ga k sebi. dasi je otrok ima svojega očeta, mislila sama omahovala, sem si, kje so pa moj oče< Zato Iti zopet so razlega glasen jok sem vas vprašala, mati, "Vi ste I po ubožui sobi, ženski jok in me tako čudno pogledali; potem moški.
ste mi rekli, da so umrli, da jih Prva je izpregovorila žena: ne bom nikdar več videla in da "Torej si vendar prišel, spo-naj molim zanje. In nato ste se mnil si se vendar še naju v daljni strašno zajokali, in tudi jaz sem'deželi."
" "O ko bi vedela, draga moja Suzana — jeli da te smem zopet tako imenovati! — O ko bi vedela, kuj sem pretrpel iu prestal, kako sem »o pokoril za svojo pregreho, usmiljenje bi imela z menoj, dasi sem se tako pregrešil zoper tebe, dasi sem ti storil tako | vnebovpijočo krivico. Bog mi jo menda odpustil mojo pregreho, dovolj sem se zanjo pokoril; ali mi jo moreš, ali mi jo bodeš mogla kcdaj tudi ti?" "
"O ne govori tako," tolaži ga [srečna žena. "Zdaj je vse dobro? srečna sem, kakor nisem bila nikoli."
" "In ta preserčna deklica — ali smem upati? — Srce mi trepe-
Če." "
"Pojdi, Manica, objemi svojega očeta!" reče mati svoji hčeri, ki je na strani stala; prime jo za roko ter jo pelje k očetu.
" "To gospod moj oče?" " vpraša plaho deklica in se bliža počasi svojemu očetu. Radost se je borila z bridkostjo v njegovem srcu; z mehkim glasom ji reče:
"Dete, ti ne poznaš svojega očetu, in on som si je kriv, do ga ne poznaš. Ali le čakaj, skoraj se bodeš seznumila in sprijaznila z njim, in rado ga bodeš imela s eusom, ko bodeš videlo, kako to on rad ima. O kako je srce inojehro penelo po tvoji ljubezni 1 Daj se mi objeti, presrčno dete moje, in odpusti mi tudi ti."
Dolgo časa jo je stiskal v svojo naročje. Potem ji pogleda z radostnim očesom v lice ter reče:
"ln glej. kako lepa in kako velika je naša Manica!"
Ko je bilo prvo vihro veselja nekoliko potihnila, začne mož ozirati se po sobi in vidi, kako jo vse golo, prazno, siromaško. V srce ga zbode ta pogled. K svoji ženi se obrne rekoč:
"Tako slabo se je vama godilo? Tega nisem vedel; menil Bem —" Tu mu seže žena v besedo: "Tisto, kar imaš menda v mislili. tisto je" — in z roko pokaže proti peči.
Mož si pokrijo z obema rokama obličje. Potem sprie glavo po konci in reče:
"Kaj delam? govoriti bo pozneje čas; zdaj hitro na delo, da bodemo skupaj obhajali sveti božični večer. Nekaj imam zunaj na vozu, drugo moramo spraviti vkup od vseh strani, kjer je kaj dobrega in lepega najti. Urno! kje je kaj ljudi? Vse mora no noge!"
Preduo je bilo dobre pol ure, sedela je vesela družiuiea v gorki sobi pri mizi, ki je bila polna različnih jedil v svetlih posodah. Manica ni vedela, kaj bi počela od samega veselja; ali naj bi jela, ali gledala svojega očeta, ali veselila so lepih božičnih fin ril, katero ji je bil oče prinesel iz daljne dežele.
Pozno, ko je bila deklica že utrujena zadremala očetu v naročji, začel je svoji ženi pripovedovati, kako se mu je godilo odkar jo je bil zapustil. Že na potu v tuji svet začele so se mu odpirati oči, da je izpregledal velikost svojo pregrehe.
Takoj bo je bil prišel v "novi svet", zapustil je žensko, ki se mu je bila že kar studiti začelo. Brez denarja in več časa tudi brez pravega zaslužka je taval po ulicah velikega amerikanskega mesta. Kak posel dobiti bilo mu jo tolikanj teže, ker ni znal jezika. Nastavil se je torej za nosaču. potem za težaka v ladjostaji. Vendar zaslužek njegov ni bil obilen, ker so ga vrstniki njegovi posvod izpodrivali. Krepke komolce in mnogo drznosti mora imeti, kedor hoče prodirati v Ameriki. Trdo se mi je godilo, ali nekaj dobrega je pa vendar imelo to živijenje. Mož se je dela navadil; prejšnja lahkomiselnost in ničemurnost ga je bila io dobra minila v tem vodnem boji za vsakdanji kruh. In kar j« bilo nojboljej godilo se mu je kakor izgubljenemu sinu, kosanje ga je srečalo, vest se mu je zbudila in ga pekla noč in dan. Ilre-penje se mu je vnelo po ženi in otroku. Željo, da bi ju skoraj zopet videl in objel, izpodbujalo g*
je in mu dajala moči, da se je trudil in delal neprestano. Vrniti se je hotel, ali ne s praznimi rokami. Premoženje si je moral pridobiti za žena iti otrok«, da bi tako vsaj nekoliko poravnal svojo krivico. In to se mu je posrečilo. Začel je bil k nisom malo kupčijo, katera se mu jc množila od dne do dno. Ko se mu je najbolje godilo, prodal je vse, zapustil Ameriko in napotil so v domovino. No ve6 tako lep, kakor nekdaj, a resen in premožen mož je prišel domov in našel, kakor smo videli ženo in hčerko živo in zdravo, če tudi v najhujšem siromaštvu. Z njima je potem obhajal še mnogo, mnogo lepih božičnih večerov.
B. M.
SOOIJALNA DOKTRINA JE MED IN MLEKO",
tako pravijo Fmmooeki soeijalisti in se smejejo svojim sodrugom v Anteriki. Ti francoski soeijalisti gredo piv visoko a svojo doktrino in večina nas bi težko našla razliko med francoskim soeijalizmom, ali kolektivismom ali navadno anarhijo.
N-eki francoski leposlovni in znanstveni mesečnik je pred kratkem prinašal 'mnenja nekaterih franocakih aoc.ijalnih voditeljev glede bodočega družabnega življenja. Njih mnenja se niso strinjala, ker kakor se vi,si vsak socijailist jo drugačne^«, mnenja, kar se tiče j >ronok o va n j a bodoč n ost i.
Vzemmuo n. pr. učenjaka Jean Grave, kateri jo v že ra^li svojih idej moral presedeti skoro desetino svojega življenja v zaporu. On prorokuje: "Najemnine ne bo." To so razume: Naj vsaki lastinik hiše živi v njej in rabi toliko sob, kolikor jih potrebujte in Če ima več sdb, koti jkh v resnici rjifbi, mora te drugimprepustiti.On nam reč vidi univerzalno razdelitev stanovanj, vsaka rodbina bo imela, kur potrebuje ne da bi rabila plačati najemnino.
Princ Kropotkine se ž njim strinja in pravi, da bode vsa zemlja obdelana, da ne bo več privatnih vrtov in parkov; da bodejo vse ograj** in plotovi med lot«mi izginili; pšenica, zelje iu krompir bo rastel na parkih; ovce in govedo se bodejo pilile na snedi bloc-kov; l,j u-iltst vo ae ne bodo več gazilo na ktvprh in otipala bodo luk-suriijozna in velikanska poslopja in stanovanja m nokateTc razrede.
"Premoženskih, zemljiških in druge vrste posestnikov ne bo, ker ne bo premoženja."
Nadalje zopet pravi Grave. "Vsak človek bo zidal lastni dom. Ukus in stavbišče bode zelo pri-prosto iu vsaikdo bo pomagal zidati vsaikteramni — mutualna pomoč je skrivnost bodočnosti."
"Posredovalcev ne bo!" pravi M. Desliniere, "in tudi ne izdela valtiic! Nawe sedaj ne prodajalne
bodejo nadomestile s komnnal-n i in i ]>r od a j al 11 i ea mi."
"Trpovija se ho zgubila", pravi M Ilamon. "Kupovali Ixxlemo v kooperaciji!"
"To se je pa že začelo prihajali" pravi Paul Brnu se. "La po* glejte na okoln iti videli bodete kako imajo velike prodajalne svo-j^- izdejovalnice, tovarne itd.
Vsi pa se v jc 11111 jo v s'edeeeni: Kupčija in trgovija besti izginili, ker jili ne hodoma rabili, vojaštva in mornarice ne bo, ker ne bo \ojsk; politikarjev iu uradnikov ne b"). ker vladarskega lrambiiga niti pisarn ne bomo krneli.
Prince Kropotkin pravi, da mesto denarja borno imeli časo-mer (tirna ebeeks). To se pa razume na sledeči način: Ves svet bo <telal in dnevno delo bo država rc. pulirala: s temi 'time čeki' si bode de'avec nabavil blaea, kateres pa potrebuje v komunalnih prodajalnah, kakor se jih namreč danes lahko 'kli*e. -Mož bo more bi prišel v 'mesnice in aabteval ja eno irro vrednosti govedine, potem zopet za 5 minut vrednosti vžigalic, po! uire vrednosti tobaka in deset minul vrednosti mila itd.
"Nesmiselno bi bilo za moža, da bi branil, varčeval in skoparil,'
pravi Jean Jautres, *ker od hranil-niih vlog se nc bo plače vaJo obresti in dediči ne «e bodejo koui'iseira-le; zakaj (potem braniti!" lvako pa pbtem s takimi ljudmi, ki no bodejo hoteli delati 1
Princ Kropotkin ptravi, da bo mailo lenih ljudi, nadalje pa še dostavlja, da sinovi našib sedujnih bogatinov bodejo postali ljudski ohauffeurji brez plače. M. Jaurcs pa povdarjsr: "Kdor ne dela, naj tudi ne je!"
Jean Ura vet je zopet druzega mišljenja. On pravi, da vsa/kdo bo lahko prišel k sosedu, vael se k mizi iu obedoval, ne da bi prosil za dovoljenje atli pa se zahvalil, seveda če se iakaitže s potrdilom, da ima toliko delavnega časa k svojemu kreditu.
M. Deblinier prorokujef da ne bo služaibuikov iu služabnic; vse delo bo storjeno s stroji; — stroji bodejo snežili čevlje, krtačili 0-bleko,. pral i jK-rilo, (kuhinjsko iu namizno posodijo, pogrinjaii postelje. Iu Jean Grave zopet pravi, da ljudje, ki bodejo opravi j tuli taka potrebna in grda dela, kakor n. pr. pometali ceste, suažili iu popravljali zahode itd., bodejo dobili največjo nagrado, mogoče celo večjo kot zdravniki in umetniki. —
Iu kako bo stališče žensk J
Jean Grave pravi: "Žena .si bo ii/lbrala svojega tovariša po last-nom nravstvenem čnivstvu iu okusu Ženitev oziroma možitev bode pogodba med dvema prostima ose. buma. Ista 'bodeta imela otroke, ako jih bodeta želela, jih redila iu ljubila, ker otrok je zakonsko veselje, in.ker njegov obstanek bo gotov, vrjatnem, da bosta vzgojila veliko otrok, in če pa katera rodbina ne bo hotela skrbeti oziroma vzgajati otrok, potem bo država za nje skrbela in jih vzgojila, da bodejo vzor človeške družbe."
Seveda prorclkovanja »o ko*' ji-v,a iu se nanje ne morenio zanašati, ker socijalizem se duhu in času primerno razvija, mogoče pa tudi j«-; da njihova prorokovanja se uresničijo vsaj deloma.
LISTNICA.
C. gg. dopisnikom pri nokterih dru&tvah naznanjamo, tla vsih tozadevnih dopisov glede nepotrebne boi^be med starim blagajnikom in novim odibcxrdm, animoremo pri občili.
Ako bi hoteli vse tozadevne dopise priobčiti, vzeli bi ves prostor v listu, in še več. Nadalje so vsi ti dopisi eruuke vsetoine in preveč nerazumljivi, in kot taki so torej brez pomeanbni.
F. G., Chicago. — Vašega dopisa j>ri najboljši* volji ne moremo priobčiti — nitim pomena, ker na-padati moža ravno sedaj, ko je v zaporu in se braniti nemore je brezobičajno. — Vaš dopis Vam je tora'j na'razpolago v uredništvu ali pa pošljite za poštnino, da V mm ga vrnemo, —■ Dobil je kar je iskal — iu T ) l>cdi zadoščenje!
Jos, Malenšek, CleveJund, O. — Vaš dopis	Pozdrav!
"redu i št v o. Nedavno /-azposbdAb' upravništvo op- milje za dolgovano naroč-urno vsi tu otUinc^gir. naroč-nikom, za katere smo v knjigah našli, da ti 1 Igu jejo na naročnini na list ali na čem drugim.
Veliko je naročnikov, ki so nam otipi.stil i in trde, <la so zaostalo naročnino plačali in tnekaterih naročnica ivlo poteče s prihodnjim Letom, vendar pa mi nik jer v knjigah njih trditve ne najdeano. I/, meti stotine pisem, 'ki so prišla na upravništvo naj objavim satmo 1 nega. Sodrug I). Samičk ar iz Ilugbes, I. T. piše meti drugim:
"Sramota me je obletela, ko win dobil opomin, da dolgujem za list! 'Gl. Sv.' že izza meseca maja b ta 1007. Jaz sem naročnik na Vuš list že čez tri leta in se zanimam zanj vendar pa moram omeniti, da sem bil vedno predpbičnik in tako sem tudi storil letos me-seea maja. Poslal sem vam n-amree sledeče: Za Ust Gl Svobode $1.50, list«' v podporo oOe., za obrambni sklad 50 c. in zia M. V. Konda 50
c., skupaj
Od unedništva tlobil sem pobotnico, na kateri je bilo zaznamovano, da je naročnina plačami do 30. maju im
Nauki 1 je kar se tiče prispevkov za (podpore Hudi nisem nikjjcr videl 'V listu zabiljeiženo itd^ itdL S sue. pozdravom y	D. Samuž/kar 1. r,
Sedajne, u-pravništvo ni tega krivo in rojaki naj se ne b udu jejo nad nami, keloid nismo okrivili nič ampaik prejsnu lastnika, iker nista dotič-hlh zneskov v knjige vpisala.
l)a se stvar v nekak poslovni red; post'avi, prosimo, da nam vsi oni iktateiri so dobili opomine in nam m dolgujejo, kakor je na do. tičnih opominih zabil jež en o, po-šljeji> tozadevne pobotnica, katero btKleino "takoj po vknjižbi na-za«j vrnili. „
Tora'j še enkrat Vas prosimo, ne b udu j te se nad n^imi, ampaik onimi d vetrna1, ki nista svojih pisarniških dolžnosti storila mi nismo krivi in smo pri najbloJjši volji stvar kar naj lepše poravn.-iti.
Vsi oni pa kateri v resnici dol-g u jejo »'i zaostali naročnini pa naj se prvtrudijo in store svojo dolžnosti naprairn svojemu glasilu.
Sodrug u Fr. Plazzota iz -Madison, Pa., Ikateri je bil naš zastopnik in naš dober pristaš, se pa zahvaljujemo, <la nam je doti^ne 11a-rreilne knjižice poslal, iz katerih sedaj vsaj lah'ko povzamemo, kedo .Izplačal za list ali ni in tata o v naše taujige zflhiJježimo.
Sodrug Plazzotta čutil se je razžaljenega, tao je dobil opomin in nam je radi tega vrnil nabiral ii') knjižico in ustavil list.
Mi obžalujem 1. da se je kaj ta eega pripetilo in sr,druga prosimo, da nam oprosti in se potolaži. Knjižice, kakor hitro vse vpišeimo vam j Sli y t vrnemo in vam v privatnem pismu vse raztolmači-ino.
V resnici upravništvo je bilo talko zanemarjeno, da smo se mogli posluižiti tega sredstva, tla izvemo kedo i>-r>la'ul in kedo šo dolg
fi vsa pisma ne moremo odgo-ifirja.ti in rojaki se naj s tem za-{bivioljijo in st ie ka'k'r smo jim svetovali-. S socijaltum pozxlravom Upravništvo
SOMIŠLJENIKI POZOR!
Sodrug in organizator Ludwig Mayer, kateri potuje po slov. na-vflbinaih v Indiani, Ohio, Virginiji in Penmylvaniji. da se na licu mesta seznai o težnjah delavstva je opravičen pobirati naročnino za Glas Svobode in drugo.
Sodrug Fran Budna se nahaja sedaj v Utah. Sodrug Marko Šoti ja je pooblaščen pobrati u/iročni-no v Crested Butte, Colo, in s, boorenc Demšar istotako v Rock Springs, Wyo.
Sodr. Ivan Erchul obiskuje rojake po Obieagi iu pobira naročnino za list.
Rojakom -somišljenikom jih najtopleje priporoča
Upravništvo "Glas Svobode."
NAZNANJE.
Člani društva "Edinost" št. 13 S. N. P. J. v Wheeling Creek, O. se opozarjajo, tla pridejo dne 20. dec. t. 1. na sejo, kjer se bo vršila volitev novega odbora. Vsakteri, ki se ne udeleži seje bode suspendiran za 14 tlnij od bolniške podpore Toraj v društveni dvorani točno ob pol drugi uril
"Odbor".
Tiskarna
Vsem društvom In posameznikom se priporoča tiskarna "GLAS SVOBODE" za na-bavljenje vsakovrstnih tiskovin. Tiskarna je opremljena z najboljšimi stroji in najmodernejšimi črkami
Tiskarna "GLAS SVOBODE" je unij sita tiskarna, kjer se dela le osem ur na dan in se plačuje delavcem unijske plače. Sodrugi, ki žive v mestih, kjer ni unijskih tiskarn, naj pišejo upravništvu za pojasnila. Tiskarna preskrbi tudi prevo-pi de iz tujih jezikovna slovenski jezik/aH naobratno.
Kašelj je nevaren!
Če si hitro ne pomagate za kašelj, se isti kaj kitro in lahko spremeni v sušico (jetiko) ali kako drugo kronično bolezen. Ozdravite 'kašelj, kadar imate ugodnost. ^
Hermanek-ov balzam za kašelj (Her-manek's Cough Balsam.)
da Vam dokaŽemo zdravniško veljavo tega Balzama Vam damo 50c čašico za -5c, če prinesete to oznamko seboj. Pošljite ponj danes, ker ta objava ne bo več objavljena. Vsa zunanja raročila se takoj izpolnijo. ^ ^
s/. C. Hermane KL*
lekahjstah
585 Center A*)e
Chicago, ItU

Kccordi sc zamene za listke.
SLOVENCEM V POGLED.
Praznična prodaja obuče!
Bo2i£na in novoletna darila se težko izberejo. M. Kara-vi dobri in modni čevlji bodejo vsakega zadovoljiti: Moda, dobra in trajna nola so prve in najbotjie točke pri M. Kara-vih čevljih in vsakdo se bode % darom zadovoljil.
M. KARA, 760 So. Halsted St.,
CHICAGO, ILLINOIS, prodaja dobre čevlje uuijske^a dela.
Hranite naSe "premium" listke. Takih liste-kov v vrednosti 40 dolarjev s dodatno nabavo 24 records Vam prinese na dom (brezplačno) krasno Grand Busy Bee Dlso Talkin« Machine. Če imate teh listkov v urednosti 80 dolarjev potem rabite kupiti samo že 12 rccordov.
> Odprto vsak večer do božiča do 9 ure.
Sprejemamo bančne čeke vsake vrste za blago. Impor-f	tovan koledar Zastonj s vsako obleko ali ziinnikom.
; Posebne cene za božič.
NaSa zaloga oblek in povrSnikov za gospode in dečke je največja in najlepša. Pridite in oglejte si na sto-in stotine modernih vzorcev oblek. Iste imamo od
: $-.00 do $25.00
Obleka ali povrgnik je najlepSi in najmodrcjSi božični *	dar <a dečke. Oglejte si naSe cene od.................
$5.00 cto Slo.00
Površniki in obl.eke s kratkimi hlačami v veliko 3 do 16 let za božič, v ceni od ...........................
S.2.00 do
Cenj. direktor Ollins, N. Y. M. Instituta I
Vaše piwmo sem prejel ter Vatm sf-oročujenn, tla sem vsa ziltavila v rediti prejel, katera so me tudi prav popolnoma ozdravila, za kar s- Vaim najtopleje zahvaljujem iu vsakemu va« priporočam. Vas nvaleini
Mihael Rršiuar, Box 68 T\Te, Pa.
ZASTONJ!
Lepe sani ali druge igrače s vsako obleko ali površnikom za dečke,
JELINEK 1 N MAYER. Wnika
Vogal Blue Ultnd Avenue in iS. ulica*

Tri—


Clearing house Bcrip
je povzročil paniko in veliko ne-prilike no le samo delavcem vpo-sljeninx na Southern Pacific železnici v Reno, Ne v,, ampak zaprl cel premet na zapadu. Delavcem 80 je namreč obljubilo, da se jih plača v gotovini kakor do slej. a ko je prišel plačilni dan. dobili so "čeke", na kojih se je čitalo: "payable at the holders option thro' any bank in San FraneisdO clearing house scrip". Ko so hoteli čeke ztne-njati. ni hotel nikdo teh čekov sprejeti za veljavne in posledica je bila, da so se delavci vprli in ne šli na delo; stvar je sedaj končana in poravnana.
Apostoli — bogataši? Kaj še!
Dr. C. F. Aker, pastor v John D. Rookefellerjevi cerkvi je rekel da so bili vsi apostoli premožni in bogati možje, kar se je golo-glavemu finančnemu jastrebu v dna srca dopalo. —
,Taz sem se učil, ravno tako mogoče tudi ti, da je bil sv. Peter navaden ribar, ravno tako so bili tudi drugi apostoli revnega stanu itd. A sedaj se pa kar člove-Če pokaže in zatrobi tja v en dan ravno obratno. —
Jaz pravim, da apostoli niso bili bogataši.
Kaj Ti porečeš T
Samomor,
;e storil O. E. Davis, trgov*« z ži-t into v Savannah, Mo., zaradi hitrega padca cene govedi
Kako žive francoski duhovni?
Od onega -časa od kar se je Francoska vlada odločila od cerkev si mora marsikateri župnik iu kaplan z žulji na rokah svoj vsakdanji krivh služiti. Mnogo se jih bavi s ptičarstvom kakor n. pr. •župnik v Castelno Bretnou. Drugi se zopet Uavijo s slaščičarstvom in iopet drugi si delajo življenje s navadnim dekuh. Župnik v Aran-bo-uu izxleluje šivalne stroje. Dva tž upnika živita kot. fotografa, je-den kot barvar, sedem jih je u-rarjev in stortne jih plete nogavice in crape med tem ko je annuo jedlen umetnik s dletom — kipar.
Neobičajna konjiča. Naj bolj občudovana konjiča na svetu je jedna eskvadra koujeništva v Saint. de Moor\vay-u, v jedni pro-v i nc i ji na iztočmi afrikainski olwi-i: poti upravo generalnega gover-r.a'torja Madagaskara. Te trupe opravljajo syoje vojaške operacije na twedlauih volih, kateri so imršavi in prekušajo celo. brze konje v hitrosti.
Cesar in kuhar. Cesar Prau-c sip vsled svoje vb*>ke starost i (je zelo malo in Skromno, vendar plača svojega kuharja Pevski j a z Jet-nimi deset tfisoč kron. Kuhar ima ciolžncst saimo pripravljati k " /a cesarja in njegove goste. Ta Pernki je bil nekdaj kuhar grofa Reingopa. Nefkega dne je cesar ko-sil pri imenovanem grofu. Pri o-bedu mu je palo v oči, tla je svinjska glava (iu to ima cesar aelo rad) prav sprotno pripravljena. Takoj je vprašal, čigavo 'delo je to in je laskavo pohvalil kuharja, ('e/. dva dni je sprejel cesair od dotičnega gwx£a velik zaboj. — To je bil grofov poklon; ko so zaboj odprli, so našli v njem — Perski-ja. Cesar je hil prijetno iznena-den in od takrat mu je postal Peralki glavni kuhar.
Deset zapovedi za čitanje. 1. Ci-
taj d<Jbre knjige, kakor Marx, En-gels, Sinclair, Dietzgen;
2.	Čitaj samo ono in <>n<e časopise, iki t>e zanimajo, kakor u. pr. Appeal ta Reason. Socialist in
Glas Svobode.
3.	Čitaj vsaki dan -najmanj pol ure in razmišljaj to kar si čital
eno uro.
4.	Čitaj včasih tudi na glas in pazi, kako naglasuje« razne beseda
5.	Ne črtaj saan. ampak s prijateljem in se ž »jim o etivu pogovarjaj.	,
6.	C Ha-j počasi in s pomislek/Mm,
da boš lahko vsaki čas povedal,
kaj si čital.
7.	Knjige čitaj od začetka do konca, časnike saimo toliko 'kar te zanima in se ti do pada.
8.	Č i tla j saimoi takrat -kedar si vedrega duha.
!). Čitaj samo v svrho, da si znanje poveČiaS a!i da si opleineniš mišljenje, a ne da se samo raztre-šeš, ali da si živ«c dražiš.
10. Zabil ježi/kar je vrednega v redno vojen dnevnik.
Največje stvari na svetu. Največja vseučelišče je v Kairo, katerega obiskuje 11,000 učencev iz vsili srtrani molmmedanskega sveta; t ami uče mo-slemanSko pravo, zgodovino in bogoslovje. — Največja biblioteka na svetu je narodna biblioteka v Parizu. Isto ima 1,400.000 knjig; 600,000 bro-šur; 175,000 pisanega dela; 300.-000 zemljevidov in 150.000 kosov starega denarja in medalj. Zgradba, v katetre j se vse to nahaja, je 540 čevljev dolga m 13Q široka. — Največji zid na svetu je "Kitajski zid", ki meri v dolgovi 1250 an-gle&kih milj, je 20 čevljev visok in 25 širok.
Neki škof iz Italije se je vozil po leti po Tridentskem v avtomobilu. Avtomobil se je zagnal v neki voz tor poškodoval voznika. Ko se je hotelo konstatovo'ti številko avtomobila, je zakrival številko škof, potem pa so jo hitro odkuri-li, pust i vsi poškodovanca na cesti.
Povest "Usmiljeni Samaritan" je tem gospodom vedno na jeziku, med tem ko so sami (hujši kot ra-tvolji. — Ali je mogoče škof z dobrim namer n skril številko avtomobila I Ne!
Blagoslovljena voda. Pr fesor za bakteriolf-jrijo dr. Werz na vseučilišču v Brnu je pro iskal nekatere škropiluike v cerkvah. Werz je katoliški mevž ter je napravil preiskavo le zato, da bi ovrgel trditev, da se j>o blagoslovljeni vodi iz eenkenih škropi Invito v širijo Iwicili jetifk«. Preiskal je le mraniorne škropilnike, v katerih se primeroma še drži voda najbolj snažmi. vendar je našel v nesnagi, ki se nabira na dnu teh po«od, v katere pomvaikajo vsi verniki roko terse potom križajo ž njo po ustih sledeče stvari; male živalice, infii-zorije, vernic, ostanke rastlin, dia-lomeje. dobice in lišaje, levkocite, lase, volivastte niti itd. Izimjd bakterij je bil*), v tej blagoslovljeni mešanici spoznati: koke, nitkaste bacile, razne bakterije itd. Dr. Wcrzor z zadovoljstvom naglasa, da vsi ti baeili in vse bakterije ne provzročajo jetike, teanuč le krče, vnetje sluzne kože v ustih in nosu, gnojenje itd.
Ženske s kljunom. Pleme Tabu-rov v Centralni Afriki ima [►osebne pojme o ženski lepoti. Že malim tiokliea-m vtaknejo skozi razklane igtmict" kes lesu, ki drži ustnice nateguj ene. S časoma jemljejo \edao debelejši iu daljši -les, a ko ženska ilforase, ima tako podaljšane ustnice, da se podobne šlrbkc-mu kljunu. Pod ustnicami namreč nosijo kaikor ni^ka roka veliko leseno ploščo, vsled česar se sliši med gtivwoin ettliio-klepetanje. Moški baje smatrajo za poseben užifek, ako dobe poljub «d tako poda!'jšanih ustnic. Kadar pa ženska odstrani plošče i/, ustnic, po-besijo se ji ustnice liki ušesa alo-nu. Preiskovale« teh pokrajin, Dominik, pripoveduje, da je videl ženske, ki jim je spodnja ustnica segala preko brade. To mora biti dražestno!
Sirovost v župnišku V St. Vidu pri f!rol>elnem na Štajerskem je prišel v oudotno žilpnišče priden pes sedlarja Lindiča. Ker pa tam ne nu -rejo trpeti ne ljudi ne živali, so se nad psom tako razjezili, da so mu zasadili v telo vilice. Tuleč od bolečin je pritekel pes domov, za njim pa famvška kuharica po vilice.
Luegerjave besede na katoliškem shodu niso tako hitro pozabljene, kaikor bi bilo klerikalcem všeč. V pondeljek So se zbrali dunajski vseučilišeni profesorji^ —
blizu 300 — v mali slavnostni dvo. radii in so po izvrstnem govoru l*i|yfesorja Jodla sklenili odločno n solucijo zoper namen, da so spravi vseučilišče v odvisnost od klerikalizima. Tudi na drugih vseučiliščih so bili pcwlobni shodi in so bili sklenjeni enaki protesti, V innjogih roestiili so ravne korporo-eije priredile protestno shode. To ni omejeno saon>> na nemška mesta. Protesti se svrše tudi na. Lesk cm. V Brnu je občinski svet protestiral Zioiier Duegerjev govor.
V Rimu je izvtoJjen Ernesto Nathan za župana. To je demonstracija proti Vatiikanu, kajti Nathan je židovskega rodu in baje fraimaizon. Njegove upravne »možnosti hvalijo zelQ.
Kako postati svoj lastni oče. —
Neki' delavec v Gradcu je imel razmerje z neko deklico iu to raz-aiserje ni ostalo brez ixisledic. Kmalu jo je zapustil in niti njenega imena si ni zapomnil. Čez dolgo časa se je seznanil z mlado de •kliclo, pri kateri tudi niso iziost'alo posledice, vsled Česa.r jo je poročil. Pozneje se je izvedelo, da je žena njegova nezakonska hei iz prej omenjenega -Ijubavnega razmerja. Radi tega je bil obdolžen 'krvosramstva parg. 131. k. z.) pa (oproščen. Sedaj gre samo za o-.troka. Nastalo je čudno sorodni-ško razmerje med temi tremi ljudmi. Delavce je oče svoje žwie, torej s vej lastni tast. Kot oče svoje žene je |kh tudi Stari oče svojega otroka, ker je pa ded svojega o-troka, .mora biti tudi svoj lastni loče.
Ko je polagali v krsto se je zbudila. Pri Donaiju se je bila dogo-diJii železniška nesrečo. Neka de-'klioa se je v vlaku tako prestrašila, da se je onesvestila ter ostala kakor mrtva Zdravnik jo je preiskal ter končno, rekel, da je mrtva. Položili so jo na mrtvaški o-der. Ivo so jo pa vrzdignili ter položili v krsto, se je kar uakrat zbudila ter nasmejala navzočim. Skl čila je povsem zdrava Lz krste.
Mohor Mlodič, stanujoč na 617 So. Oent^re ave., se priporoča vsim v Ohieagi bivajočim Slovencem, da ga o božičnih iu novoletnih praznikih minogobrojno obiščemo. Ciowpod " Mohor'' zagotavlja, da l»ode vsalkteremu doshnni dobro postregel, bodi si s pijačo, ali pri-grizkom. Kranjske pratilte in cnier. slov. kloledarji istota.ni na prodaj.	(Ogl.)
ALOIS PAVLOVIČ
prva brvatsko-slovenska TRGOVINA S OBUČO Za gospe, gospode in deco. Popravila
623 So. <'enter ave., Chicago, III.
Potrebujete premog, drva ali se mogočete želite seliti tedaj se zglosite pri MARTIN U LYMAN,
017 So. Center ave., Chicago, III. Tel. št. Canal 915
ANON LINHARD & SON
Pogrebnika —
Kočije za dobiti za vse priložniti. 471 W. 19th Street Chicago, 111.
ED. SICHRA
— Izdelovalec — Finih Havana in domačih smodk
012 Sik Center ave., Chicago, 111.
Koko pric e Vaš denar
najvarneje v stari kr\|?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. On je vrveži z g. Sakserjem v New Yorku in pošilja denar varno, točno in zanesljivo na določeni kraj.
Ako potujete v stori kroj ali želite koga svojih sorodnikov ali prijateljev vzeti v Ameriko, potem kupite vozni listek istotoko pri Mohor Mladiču. On Vain presrkbi dobro in hitro vožnjo po najnižjih cenah.
MOHOR MLADIČ, 617 So. Center Ave., Chi-yigo, HI.
. »V^XV^WWV^iVt OiAjirt'	r> ri VI »»
DON'T BE FOOLISH!
Angleški izgovor pravi: "Don't be foolish" inne plačaj za izdelano obleko po $15.00 $20 00 in $25.00 ako si lahko izbereš boljšo blago in pustiš oblekonnrediti po mori za iBto cono. Poskusi pri trna, in prepričaj se o istinitosti, Ako ti pa delo no bode po volji dobiš svoj denar nazaj pri
THE (O-OPERATIYE TAILORING & G. M. COMPANY,
( HAS. TYL, MGR. > 78.1 SOUTH HALSTED STREET,
CHICAGO
r
L*.
Rodovitna žemljica v državi Michigan Ogemaw County po $7.50v Missouri $8.50 naprej In v Texas $15 naprej aker.
Obdelana in neobdelana zemljišča v vseh državah Amerike
Vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, pošiljanja denarja na vse kraje, Izterjevanje zapuščnine in vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi
John J. Pollak,
534/. W. 18th St., Chicago, HI.
POZOR ROJAKI!
Slika predstavlja u»-o e zlatom pre-tegnjeno (Gold filled.) in z dvojnim pokrovom. Size Iti
JAMČI SE ZA 20 LET.
Ura ima kolesju najboljših umeri-kunskih izdelokov {Elgin, Walt-ham ali Springfield) ter ima 15 kamnov
Cona jo Boduj samo
-$13.00—-
Za obilno^naročbo so priporočam spoštovanjem
Jacob Stonich,
72 E. Madison Nt.
Chicago, 111.
Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in inip rtinrn um, Kdor pije naše vino, trdi, da se ni nikdar v svojem življenju poku-sil boljšo kapljico. Vsi dobro došli!	_
Trgovina/, želez ni no, pečini, preprogami In z v-seni pohištvom
Dobro blago po nizki ceni pri
V. Kobziiia-tu
590-582 Blue Island Avenue. CHICAGO, I Mi.
Pozor!
Pozor!
Slovenci.
"Salon" z MODERNIM KEGLJIŠČEM
8velo pivo v sodčkih in buteljkah in drugo raznovrstno naravne pijače— najboljše in najfinejše unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in Izberna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča
Martin Potokar, 5M S. Centre he. Chicago, III

Urednik "Hrvatske Zastave" bombardira.
Ako iitamo prvo strati 4 Hrvat« Hk« Zastavo" z dne 10 t. m., opazimo, kake neumiDifeiti tam klati u-rednik isto. bombardirali je pričel novoustanovljeni Itrvaški Sa-vez v Chieagi. Boiribardiruti ga jo pričel še predno se j ■ isti vstano-vil in siivr pri pevskemu društvu "Zora", da člani istega niso poselili škupčine 8. t. m., kjer so nameravali zapeti Mttiweljeao. Pri skupščini sami pa je nastopil kot kak papežev in'kviaator in nameraval obranemu »občinstvu naimo-tati peska v oči in skupščino raz-biti.
V dolgi polemiki, katlero g. dr. Pečar ra teauje nad polovico prve strani svoje plahte ni drugega kot •neke vrsto smešna pravljica, katera je ndkako prirojena slovanski buržoaziji in s katero naravnost sam »ebe smeši. O isto-nitosti skupščine pa seveda previdno molči. Resnica v oči bode, in radi
tega ndbomjbt polemizirali z g-doktorje™ in sicer ne radi tega ker vemo, da se ga paanetna beseda ne prime. Tudi te vrstice bi ne bili napisali ako bi bil g. doktore pisal o stvari stvarno kol je v resnici bilo, ker pa se ljudi te vrste resnica ne prime primorani jih smp večkrat na njo o]>ozoriti.
II. koncu pravljice pristavljale:
Se eno tiUko sikitjiščino iu pole in ven in Chieage, ker Vaau na bodoče skupščino nihče ne pride. V Ohitsagi, da se organizacija na drug način vstanovlja, a ne s kle-jh t a njem. Veliko so se pra vdali, klepetali in črtili u&poMcd pa uvideli, da se tem pobom nič ne doseže, pač pa veliko škodi razvifcku, radi tega bežite odtod in ne ščuvajte naroda.
Žalotftn>, da Alloghenski sc. klub ni imel bolj spretnega človeka, ki 'bi ga bil sem pasi:d, kateri bi bil vsaj malo pristojneji od tega gospoda i h rob roj i nego je g. CJlumae in bi ne napadal i/, ozadja tiegjo. ko v oko."
Gospod i nu doktore Pečani pa
odkrito povemo, da bodle še več kot ena talka skupščina v Miiea in če treba še enkrat njegovo flo-1 tografijo pokazati ali pa jo tudi v "Glas Svobode" natisniti. Vprašamo ga satroo, ee nam hoee saan loiV.gralijii dati ali |«i napravimo totični "out" sami. "Samo š.-> eno skivpščino iu potem iz 'Ohicage ven." Ne tf se motite g. doktore!
Vri zadnji skupščini vpisnlb se je 2G člani v in potem zunaj na u-lici (pomislite!) vpisalo se jih je šest skupaj 32. Šta mislite, da tio nijc nista? Oe vzamem« v ozir stanje tuikajšnih Ilrvafov potom mora im> reei (in vi tk>aami znate), da 32 udov za 'klub je do-ber uspeh in boljšega se tudi ni pričakovalo.
Seveda v Chicagu se organizacije ne ustanavljajo s klepetanjem in resnica je, da ste vi g. doktore prej pol ure sami klepetali p red no šte zašli na egoiznk Drugi govorniki po veti al i so veliko v malih besedah. Spomnite se, prosim vas na ustanovijenje Hrvatske Zastave! Kolrkta se je tam klepetalo — o moj bože!
Ker so nekateri govorniki resnico povedali, po mnenju dektiora jt že t»o hujskanje in ščuva nje naroda, ker ne vidi rad, da se bi Hrvatskemu delaven o"-i od-I^le, boji se, da ue bi njegovih čiri« v na dan prinesli. —
Allegbeuy-jski soc. klu'b, dobro ve, kedo in kaj je sodrug Gluinac iu tako daleč, kakor je nam znmn jt mož čiste vesti in dobrega zna-čaja, če vas pa je milostni doktor ni tako za obisti potipal sle si sami krivi. Sodrug Glumao ni nikogar v ozadju napadal ampak p o veti al vam je vse, kar mu j' k"zalo na srcu iz nosa v nos.
l>a ste se blamirali to saimi z>na-to in bolje bi bilo, da šutite malo časa. ali vsaj tako dolgo, da okrevate in nam kar najhitreje še sporočite kaj je sotlrug Jože Zavrtnik na seji govoril.
Čemu se njega n, lotite s Vašimi podlimi zahrbtnimi napadi? | Za to ker tlobro znate, tla vas moralno na prvo besedo pobije, Nadalje pišete v II. Z.: "Obe-
fiočete delavcem najti staiwnixja t1,a t> iiejrr-rndoklopi in tovarne prišle v delavske roke, vlada in cela država pa v socijalistične. Prevari I i ste jih in stem namenom ste prišli tudi na sejo hi odišli sto ■ nje nezadovol jni, ker ni tlela, ne "horda'' niti druzega."
'ITo jc mfiomnai, prosta in izmišljena katere se sanno takovi ljudje (»prijemajo kot gospmliiie doktore Iu žalibog, da delničarji II. Z. ne morejt> dobiti inteleg>ctnt-nejših oseb, ki so vsaj primeroma zmožne urejevati list.
Kgoinm in blamaža se ■žita po vseth vrstlab, ki pridejo rzpodl pe-tvsa g. tira. Pečam.
(MULA) — ČEK.
Proletmrčev pisec kritike uvodnega članka "Slovenci v Ameriki' ([z Cleveland a, Ohio — bolje iz Ljubljane) katerega je doprinesel "Slovenski Narod" z dne 21. nov. t. 1. zgrabil je člamkarja — exgu-vnrnatorja — ček (Mulaček) s ulaee rokovicama, "Glas Naroda" ga je pritisnil s boxing glloves — jaz ko bi imel prostora v zadnji številki ohladil bi ga bil pa s koli.m, pristavim pa, tla jaz se bi z dotično razpravo deloma strinjal in tudi ne, radi tega ker ex-guver-na ti rja in suplenta, kateri popisuje. ka.ko poeeni je brana v Cleveland n posebno (seveda katere ni nikoli plačah in kateri bi rad videl da se bi mu mi Amerikanei odkrivali in si mogoče še lase prehladih. predobro tu v Chioagi, in drugih Slovenskih naselbinah poznamo in radi tega želimo, tla nas sploh t.a'kov greenhorn, "ki celo sliši kako ameriška trava raste, pusti v miru. Mi če prav smo 'Šuštarji' lahko naše stvari jednote itd. sami mlimo in nepot rešujemo nobenih nasvetov o<l takovih n.aslarjev kot je ljubljanski bambino.
Konstant i ra se pa, da je zveza n.-cd Slovenci v Ameriki im onimi v starem kraju direkt'no i*>jnan-■kljiva, ali bolj pravično rečeno —
jc sploh nimamo. — Za to nnj bi se kedo malo (pobrigal, če so 'surplent* v stvar zopet vmeša p tem pa 'Grmi by' zvezal
Slovensko oastfpisje v starem k m ju, soMcbuo dnevniki ozirati bi se monaili vsaj nekoliko <na svoje i due in krwtoe brate v Ameriki,— a žalibože tla tega do sedaj še nismo nikdar in nikjer opazili. — Iteeimo, da dobi Slovenec, ki je ze dalj časa tu v Ameriki, "Slo. venski Narod" ali "Slovenca" v t* tke, pa že me ve pri čem, da jc ker ju no razume.
Poštenih poročil iz Amerike o .stališču in razmenalh tu živečih ro-jakov ni videti nikjer, jih nimajo, jih ne marajo — k večjem, da pri-ivesego kako tužno vest: Tega ali rmega jo ubilo!
To so novosti o nas tu živečih Slovencih a še te so tako sestavljene, da jih pri prost človek ne na-' zume!
Gospodine Mulaček, tukajšne ameriške razmere so Vami znane Iiojdife in potfu£ite> .slovenske journaiiste o naših razmerah. Lahko napravite denar, poduiku iu poučevanju ste vajeni, a nikar so ne spozabite v prihrodiije, tla ameriški Šuštarji vzamejo vaš nasvet ali pa da se bi vaši eksolemci ali inteligenci odkrivali.
' Lehrlmbi' v Ljubljani se vam lahko odkrivajo, mi pa ne. Pa brez zamere!
Rojaki, kam bodete šli na starost?
"Na kmetijo!" odgovor popolnoma kratek in velikega pomena. Izvrstne priložnosti se Vam sedaj nudijo za nabavo lepih posestev v južnem delu države Missouri. Na prodaj imam lep svet. obdelan in neobdelan, kakor si kateri želi in koliokr hoče. 40. 80, lf>0 ali pa še več akrov v jedneni ali več kosih pod zelo ugodnimi pogoji. Sedaj je čas, tla kupite zemljišče dokler so cene primerno nizke, kajti cena zemljšiča raste s sleherniku dnem. IS Sloveneom spo-sloval sem kupčijo pr.depih farm v Missouriju. In zakaj bi ne
j Vam? Večina teh kupcev ima že prepise in lastninsko pravico od Title in Trust Co. ali pa od bank potrjene.
Tekom prihodnjih deset letij s.> bode štela naselbina v južnem Missouriju jednim največjim slovenskim naselbinam v Ameriki in svet bode desetikrano, tla celo stokratno podražal.
Naložite toraj svoj krvavo zaslužen denar v gotovo in varno zemljišče.
S3 nekaj! Slovenci, Pozor!
Na ingpga vprašanja in zahte-vanja rojakov, kje bi se dobilo fino sadno drevje, trtje in semena v obče, obrnil sem se na Washington, I). C., od kod pa sem dobil nasvet, da naj se obrnem na sla-deče tvrdfke in sicer: Stark Bros. jedna največjih drevesnic na svetu, potem Herman's Grape Nursery in American Seed Co. Cast imam zastopati gori omenjene tvrdike in vsa tozadevna naročila so dobrodošla.
V zalogi dobite vse vrste dreves od visokosti po 5—7 čevljev in v vrednosti od 12—55 etov.
Trtje ctpljeno (sadike s koreninami) za ceno od $2.50—$9 100 komadov. Kazna semena, kakor: "Hex" zelje, glave težke po 15 tlo 25 funtov, vse vrste tobak, 50 vrst fižola, avstrijska koleraba, f! 1."» funtov težka debela repa, vse vrste sočivja in vrtnega semena. Pišite za pojasnila in cenike. Trgovcem posebno nizke cene dovoljene.
\'a vsak način obrnite se zaupno na spodaj podpisanega.
F. GRAM
576 W. 21st St.. Chicago. IU. Zastopnik zemljišč v juž. Missouri Stark Bros., največje drevesnice sveta
Hermann's Grape Nursery in American Seed Co.
Importiraii tobak iz stare dumo-vini'. V zajpgt^fma po 7, K, 13 in
i ■ kr., kakor sport, sultan in dam-ske cigarete. J. M) KO IN, 56"> W. 1 1 h St.
NAS NOVI DOM
Največji uspeli.
.leilun nuiili priprav, knh nt je siinna vmiki nxlbini in Kiitwu je tisočem in tisočimi prim sla /.dntv jc je največji u«p«-It tega šteti t ja. Mi imano ti.t t" ralivitlnilt plueiu, ki ka/.ejo kako dobra in koristna jfl ta priprava, katrro imenujemo
Trinerjevo zdravilno grenko vino.
K;t~tar jo priAel "pure foinl" /.aktm v pravTuunoč, tc<luj je bil .)at. Trinnr j<Hle«n prvih, ki je garantirnl vladi čSh-tost vaegn blaga, ki izdeluje in (miiuja na trg.
Številka njegove ganintije litwi državno serijo 3111. Ntuic tdravilnti grenko vit.o je izvrvtuo zdravilo za vse bo I ran i tičočib se zeltxlen in prebavnih organov. Če zgubite apetit, fio čez dajate, Se sto zaprti, imato koliko, ste blotli, če imate bel ali blativa jezik, če se čutite trudnega in neznto/iiega za delo nli na duhu potrtega, potem v vsih Ue kili »lučajih rabite stunt t Trinerjevo zdravilno grenko vino, katero nima nobenih škodljivih suovij v nebi in Vam »iguriiii iMiiutiga. To vino jo napravljeno i t. čistega kalifornijskega vina in importiranih želifič.
Tudi zdravi ljudje,
ga rabijo kot zdravilo in okrepiilo, kajti iatojui ukrepi, jim daje novo 11106 in boljšo kri.
Mno-a ponarejenja tega zdrav i litega vina kn/t jo pravo veljavo, kajti edino najboljšo utvari se ponarejajo iu radi tega oitozarjamo naše prijatelje da so varujejo takih imitacij in zahtevajo pristno Trinerjevo vino, katerega je 7..1 dobiti v lekarnah in pri nas.
Imamo fie drugo sredstvo,
ki je pripomoglo do velikanskega «H|>e-lia. To m> Trlnerjeva Aun.ellca Bitter Tonic, t^Sjnhi jo navadno Ijmle, ki ni-o po[M)lnoina bolai ill ne leie v postelji jimipak elino kar rabijti je okrf|«^ila in povniitev prejftnega zdravja. Ta tako zvarti "Želodečni grenčec" je na-pravljrn iz Angdira korenine (Aiignli-ca Arehungeliea, katero iinportirauio iz eoiitralne Evrope, iz močui ga kalifornijskega v inn in drugih iellAč. Triner Angeliea Hitter Tonic ogreje tplo, ustvari dober ajictit. ptetone koliko, pomaga za krč. in ionske ltobttti, ustavi
616-618-620-622 S. Ashland Av.
Cor. Hastings Street
Z velikim vcueljtuv? nazmuijaino si. občinstvu, da .i'' naše novo posbrpje, v katerem boilenio otl .sedaj naprej izdelovali našo iltibroztiano vinske priprave, dogotovljt-jio, Oseiu-najat It t je preteklo otl kur ^1110 priči li t izdelovan ji 111 naših izdelkov Ln sedaj ravno to ]HHilopjo Vam naj sluti v dokaz, da »1110 uspevali iu da naše trditve o pristnosti in zdravniški moči naših izdelkov so resnične.
Kleti v tem poslopju merijo S,400 čov 2. Pisarne' in izdelovalnieu 23,000 čev 2. Vsi prostori po m vitli in dobro zračeni in največja »naga vlada v teli prostorih.
Novo trgovsko poslopje Josipa Trlncr na vogalu Ashland ulico in Hastings Ceste,
v Chicago, 111.
JOS.TRINER
malarijo, je zelo dobra za prohlad, prebavo in duši-vno pobitost. Nv |tozal>ite na njega dobre Inatuosti, rabiti ga pred jedjo, po jedi in prodno so vležete k počitku.
Naši prijatelji,
ki so opazovali nai vsprh, so j>ri31i do pravega zaključka, ko so pripiaovnli temu vspeliu nnše strogo pravilo: "Daj ljudem pristno in dobro blago, ne goljufij j>h in bodi pošteni z vsakim." In to jo res. Vse kar mi zahtevamo od prijateljev da jKiskusijo sami in nam dajo priložnost pokazati, koliko zdravniške vrednosti so naša zdravilna vina.
l*a no samo to mi mamo v zalogi vsakovrstna vina domača in imjwrtirana kakor n. pr. Ogrski Toka j in U.tst, SjKtn.ski in Portugiaki Sherry in 1'ort, različno vrsto Rhein in Mtwelle kakor tudi F rcnt'li Itiirgntidv. GosjHidje zdravniki «e /a\ vsa naročila uljudno vabijo, ravno tako tudi oposarutno go«|>odo krčmarje, tla imamo ikjIi g gori omenjenih vin tudi tloinafii iz HrvaŠkega import Irani Blivovee in borovičko in drugo vrsto lijerjuv. Za naročbo se ]ir i poročamo.
Nekaj novega.
Neka j časa nazaj opozorili smo ee-H jemo č j t atelje lil. H v. in naše prijatelje na n as krnano izdelani stenski koledar za leto 100S. Ce ga še nimate, istega lahko dolllte ee nam pišete in |wišlett) |.">e za stroške zavijanja iu jntštnino. Kol. dar jo krasno delo umetnika A. .M. M neha.
Naslovit«* vaša pisma sltsleče: ,To». Triner, tli® So. Ashland Ave., Chicago, 111. _
Tem potmn pa se zahvaljujem vsi m prijateljem za izkazano itoiiioč v mojem jHidjetju in ravno tako jih jmi dolini prepričati, da tudi o.l sedaj naprej bom ostat zvtfit svoji trgovski polici ia Vam dal to kar zahtev ite in nič druzega. Trinerjevo imo na zabojčku mora vednobiti zastava pristnosti in absolutne čistosti. Upam, tla mi tudi v bodočo tako na strani stojite z Vašimi naročili, katere liodemo točno izvrševali. Ceniki se Vam d >|w4lj»^o na zahteva n je.
Vsi prijatelji dobro doili v nafte novo poslopje!
CHICAGO, ILL.
V. S. A.