193. številka. Ljubljana, v četrtek 23. avgusta. XXI. leto, 1888.
SIVIH NAROD.
Izhaja vsak dan ivečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po, poffti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta H tfld., za četrt leta I gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Lfnb Ijano brez pošiljanja na dom za vse lfcto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 3.0 kr. za-četrt leta. — Za tuje dežele toliko več,  kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jederkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvoje v Gospodskih ulicah ftt. 12. Dpravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t j. vse administrativne stvari.
V Ljubljani 23. avgusta.
Po ponesrečenem prizoru v zbornici francoski, ko je general Boulanger odloživši svoj mandat, razjarjen ostavil dvorano, Se bolj pa, ko ga je nekoliko ur pozneje ministerski predsednik Floquet v trdem dvoboji opasno zabodel v vrat, nastal je ko-ribantičen hrup v vseh glasilih, ki zajemajo iz zna nega „Reptilienfonda". Obsipavali so ranjenega generala kar s prostimi psovkami, očitali mu brezzna-čajnost nesposobnost, podtikali mu mu razne nečiste namene, zlasti da gladi pot bonapartovcem ter od njih dobiva denar, imenovali so ga „figuro", ki na šabovni deski prav nič ne šteje in gojili so nado, da je sedaj po njem, kajti pri nastopu v zbornici, še bolj pa v dvoboji s Floquetom osmešil se je, smešnost pa je v Franciji mori I na.
A dasi je v mnogoštevilnem oru časnikarskem dan za dnevom dokazovalo in poudarjalo se, da je Boulangerjeva zvezda že zatonila, prišlo je vender drugače. Navzlic vsem neprilikam in mnogostran -skiin nasprotstvom, pokazalo se je da Boulanger še ni mej politiškimi mrtveci, da marveč tisti navadno še dolgo živi, kateremu se prezgodaj zvoni. Preteklo nedeljo zmagal je Boulanger pri dopolnilnih volitvah v treh, in to najbogatejših departeineutih, v volilnih okrajih Nord, Somme in Charente inferieure in vo-lilci so oddali zanj skoro 300.000 glasov.
To je nepričakovan, senzačen izid. Ugovarja se sicer, da je Boulanger zmagal jedino s pomočjo bonapartovcev, a ugovor ni popolnoma osnovan, kajti departement Somme bil je doslej vedno repu-bličansk, na severu, v departementu Nord, kjer je Boulanger dobil 130 000, dobil je drugi najmočneji kandidat republičan Koechlin le vsled tega nad 126.000 glasov, ker je tudi na svoj program po stavil razpust parlamenta in revizijo ustave, torej izrekel se za program Boulangerov. Boulanger je tako hkratu izvoljen na treh krajih, kar je vsekako najboljše spričevalo, je li Boulanger priljubljen ali ne, je li s svojo idejo osamljen, ali pa stoji narod za njim.
Velikanski ta uspeh mora imeti svoje uzroke, gotovo podlago Ko bi se držali samo nemških listov, ne prišli bi do pravega jedra, kajti nemški listi napadali so ga strastno in neprestano, da neso pustili na njem uiti jednega zdravega lasu.   Ko je
LISTEK.
Slike kazaške.
Pohod Kazačkov v nebo.
Češki nupisal E. J e 1 i n e k;  poslovenil   1* o d v i d o v b k i.
Zares ne vem, kje bi v Rusiji ue bil videl Kazaka. Ozrite se z orljim pogledom po vsej ruskej zemlji in recite sami, kje neste videli Kazaka?
Naj ga kliče dolžuost ali kakeršna koli potreba, takoj, brez godrnjanja UBede se ti Kazak na nizkega svojega konjiča, poslovi se z nežno pesenco od svojo devojke, in že jaha po ukazu po tej velikej državi, v katerej solnce baje nikdar ne zaide. Oj, ta nizki konjiček ga nese k hladnemu Baltu, h krajinam Pe-trograških stranij, proniče prostrane gozde za Moskvo, drči s sibirskimi tajgami, odoleva zametom in poplavom, previhrava zaporožke stepe, stopa k Uralu in blodi po meglovitih višinah kavkažkih velikanov, on napaja svojega konjiča v Visli, sveti vode tatarskega ozemlja ter se gleda v gladinah Črnega morja. In kadar se sovražnik proti Rusiji orožuje, gre mu Kazak prvi naproti, da bi prvi ujel smrtonosni strel In ko na azijskih  granicah ostane črna kuga, tu
bil še vojni minister zadirali so se vanj, gouja se je nadaljevala, ko je bival v Clermontu, kot poveljnik jednemu voju, pozneje po spredaj omenjenih dogodkih pa se je hajka še podvojila in potrojila in da so besede bodalca, izdihnil bi bil Boulanger že davno in v velikih mukah dušo svojo.
Prebil pa je vse to in danes veseli se trojne in sijajne zmage, danes govori o njem vsa Evropa, kajti volitve so pokazale, da Boulanger ni brezpomembna „figura". Narod francoski odlikuje ga z izrednim zaupanjem in zakaj ? Zato ker je Boulanger za pokojnim Gambetto prvi umel zopet osvežiti gal-skega duha. Vsled vladajočega oportunizma bilo je javno mnenje na Francoskem že predobro brezbrižnim, lenim karpom v kalnem tolmunu. Boulanger bil je ščuka, ki je poduetil rojake svoje, udihnil jim zaupanje v svojo moč in častno bodočnost.
Boulanger je kot vojni minister prvi zavrgel sistemo defenzivno. Kdor se drži defenzive, je po vojaških veščakov soglasnem mnenji že na pol izgubljen, vrhu tega defenziva ne prija duhu naroda francoskega. Sangviničrn temperament francoski in vroča južna kri sta le za ofenzivo, za naskok. Kdor prvi poprime ofenzivo, ima že pol uspeha, kdor dobi prvo bitko, pa že skoro celega.
Ta Boulangerov nauk prodrl je v vojsko, pro drl pa tudi v narod, ki vidi v Boulangeru nositelja ideje velike organizacije narodove, ideje osvete, katera ima v bodoči vojni z Nemci praznovati krvavo zmago. Boulanger je prorok osvete^ zato ga volilci povzdigujejo na svoj ščit, zato ga pa napadajo nemška glasila, zato ruje proti njemu železni kancelar sam.
Bismarck podkopaval mu je stališče, ko je bil še vojui minister, njemu na ljubo ga je oportuni-stična vlada poslala na deželo, vsled pritiska Bis-marckovega odslovili so ga iz aktivne vojske, da bi ga tako moralično uničili. Kakor ose ne glodajo najslabšega ovočja, tako tudi mož, proti kateremu ae na vse kriplie spletkari in ruje, ne more biti popolnoma ničev, marveč mora imeti nekoliko jedra. Da ga pa ima, to povedal je Bismarck v svojem predzadnjem govoru sam, rekoč: Republiki francoski zaupamo, nikakor pa ne zaupamo generalu Boulangeru''.
S tem, da je narod francoski Boulangeru izročil  hkratu tri mandate in se s tem izrekel za
gre Kazak zopet prvi in stoji na straži mej živimi ljudmi in mrtveci. In ko se prognanec s tožno verigo pomiče k Janiseju, tu zopet Kazak načeluje in le dena vihra meče naj ostrejše udarce v njegovo utrjeno možko obličje . . .
Povsodi in v vseh teh poklicih Kazak služi zanesljivo in verno, privaja se naglo ineum živenju — toda svoje mile Kazačine ne pozabi nikdar. Ve in čuti, da je tam pri njih inače, ah čisto inače in Kazak ne preneha — z vsem srcem hrepeneti po Ukrajini! Oddaljen od rodnih koč, živi udan v tujih prodih, ne joče, ne toži — le včasih izkrade so mu tajen vzdih koprnenja po rodnej svojej Kazačini.
Tako i Kazaci Varšavski Pod kraljevskim gradom, pri saraej Visli imajo svoje šotorje in vsikdar jih je bilo ondu lep broj, kolikor jih je trebal gubernator. Stoprv pozneje, mislim, postavili so tja n» koliko čet Čerkesov, ali v dobi, ko sem bil v teh mestih jaz vsakdanji gost, ondi ni bilo inih ljudij nego sinovi Ukiajine.
Ta okolnost me je tudi vlekla tja S početka gledal sem te Kazake z velelepega mostu, ki spaja Varšavo s Prago, torej zdaleka, pozneje pa sem se jim čedalje bolj približeval, dokler se nesem napo-
zbornic^ razpust in revizijo ustave, izrazil se je ob jednem za idejo osvete, katere nositelj je v očeh volilcev baš Boulanger, ter tako odločno odgovoril na mladega nemškega cesarja bojevito napitnico v Frankobrodu, da bode poprej vseh 18 vojev in 42 milijonov prebivalcev ležalo na tleh, predno se bode le jeden kamen od privojevanih dežel odkrhnil.
Politični razgled.
NotraiUc <lcžclc.
V L i u t* i j a u i 23. avgusta.
Na £edkeni se sedaj vrste shodi volilcev drug za drugi. V Praškem starem mestu je državni poslanec Mladočeh prof. Blažek poročal svojim vo-lilcem o delovanji državnega zbora. Odločno je obsojal Liecbtensteinov šolski predlog in priporočal tesno zvezo Avstrije z Rusijo, kajti Nemčija je nevarna obstanku avstrijskih Slovanov. Volilci so odobravali njegovo razkladanje in izrekli popolno zaupnica mladočeškim poslancem.
Umrl je o(gcrKkl naučni minister Trefort. Ime pokojnikovo je tesno zvezano z zgodovino Oger-ske zadnjih petdeset let. Bil je o svojem času dober prijatelj Kossutov. Mnogo je tudi deloval na literarnem polji ter se je zlasti pečal z narodnogospodarskimi vprašanji. Ministrova! je že 16 let. Bil je tudi član ogerske akademije, zadnja leta celo predsednik njen. Star je bil sedaj 71 let. Za zboljšanje šolstva na Ogerskem ima precej zaslug. Madjari bodo posebno zapomnili njegove zasluge za širjenje madjarizacije. Zatrl je več slovanskih šol a1 i je pa pomadjaril, Težko je popisati, koliko škode je baš on napravil s svojimi ukazi in naredbami ogerskim Slovanom. Ni prej jenjal, da se je v nasprotji z ustavo uvela madjarščina kot učni predmet v madjarske šole. Žal da Slovaki ne morejo pričakovati, da bi jim naslednik njegov bil kaj pravičuejši.
Vnaiijc dr/ave.
liolgarttlti zastopnik v Carigradu, Vulkovie, prišel je na dopust v Sofijo. Bolgarski vladi sporočil je baje, da Turčija odločno zahteva, da Bolgarija izroči železnico Belovo-Vakarel pravemu lastniku, ker se je je nezakonito polastila. Če se bolgarska vlada z lepo ne bode udala, poslužili se bodo Turki sile.
Preiskava o uporu kmetov v Kiiiuiniiji je končaua. 350 kmetov pride drugi mesec pred porotno sodišče. Tedaj se je pa bati novih izgredov. Naj bode razsodba porotnega sodišča kakeršna koli, opozicija jo bode znala porabiti v svojo korist.
sled počutil v njihovej sredini same j. To je bilo prvo moje Kazaške znanje, res da zelo površno in le vo-jensko, vender je imelo marsikatero zanimivo stran. Marsikatero vojaško pesenco sem slišal za večernih ur, včasih sem imel tudi zabavo gledati, kako se kazaški konji kopljejo. To ni bilo brez vse zanimivosti, naopak, pri tem je bil obično vabljiv prizor, katerega ne bi preziral noben marljiv posetovatelj cirka. Ne vem, a mislim si, da bi moral pod Varšavskim gradom pri kazaške« „produkciji" za rdeti marsikateri slaven jahač. Tu 60 Kazaci izvajali drzne in strašne proste vežbe svoje, najraje, ko so gonili konje iz Visle nazaj v staje. Na planoti od brega do grada proizvajali so sinovi stepe prava jezdečka čudesa. Na neosedlanih vražje živih konjih so se obračali, v polnem begu postavljali z nogami navzgor, sedali k samemu repu, poklekovali ali spuščali se k tlom, s kratka, gledalca polnili z občudovanjem včasih tudi z grozo.
Toda le včasih. Inače je bilo na tem prostranstvu Vse tiho, )edva da je škripanje voz z mesta dozmevalo semkaj. Kazaci so se šetali pred šatorji kadeč iz Iulic in pripovedujoč si zaupljivo in mirno Bog ve o čem.
Po milijunskih  listih se zopet razpravlja vprašanje, bi li ne bilo umestno, da bi italijanske čete ostavile Masavo. Ta kraj Italiji ničesar ne do-naša in jej tako dolgo ne bi nič koristil, da si prisvoji Absinijo.   To bi pa bilo težavno delo, najbrž celo nemogoče.   Dosedaj so le opozicijski listi priporočali, da Italija pokliče vojake iz Afrike, sedaj se pa ta stvar tudi v vladnih listih razpravlja, prav kakor bi hoteli  javno mnenje za to pridobiti. Da Italija nema zaradi Masave spora s Francijo, bi italijanski  vojaki  gotovo kmalu  izginili  z afriškega obrežja, tako bodo pa že morali čakati, da se ta diplomatični konflikt reši, ker sicer bi svet sodil, da so Italijani iz strahu  pred Francijo ostavili Afriko, ka; bi omajalo stališče vladi. — Odnošaji s Francijo so se tako shujšali, da piše „Tribune", da so tako slabi, da slabši biti ne morejo.   Vojni minister je nekda zaukazal, da se mornarica ne razoroži po končanih manevrih.   Tej napetosti pa ni toliko  uzrok  vprašanje  Masavsko,   temveč druge stvari.   Nasprotje mej Italijo ;n Francijo traje že več let in je tem večje, čim bolj se Italija približuje Nemčiji, največji nasprotnici Francije. — Posebno pa razni listi usibljejo, čemu je Crispi potoval v Fridrichsruh.   Skoro vsi sodijo, da je to ne koliko v zvezi z diplomatičnim razporom mej Italijo in Francijo in morda tudi z bolgarskim vprašanjem. „Tribuna'* trdi, da se bodo v Fridrichsruh posvetovali, da bi se sklical kongres za rešenje bol garskrga vprašanja, potem pa sklenilo, da naj se vse evropske države razorože    Če bi se Francija upirala kongresovema sklepu, jo bodo pa prisilili. Nam se vse to dozdeva kaj neverjetno.   Če hočejo v bolgarskem vprašanji pri jenjati Rusiji, se bode ta stvar lahko rešila brez kongresa, drugače se pa tudi na kongresu ne more.   Za razoroženje bi pa najbrž ne bila tudi Nemčija, saj je največ ona z vednim povekšavanjem vojske silila druge države, da so se še dalje oboroževale.   „Times" trdijo, da je Crispi šel v Fridrichsruh, da se utrdi tripel-alijanco.
Mej Turčijo in Perzijo nastal je spor zaradi utrdb, ki so je Turki zgradili na perzijskej meji. Ti dve državi sta se bili s pogodbo zavezali, da ne bodeta gradili trdnjav ob meji. Perzija se je dosedaj strogo držala te pogodbe, Turki pa ne. Na protest Perzije v tej zadevi je odgovorila turška vlada, da se je dotična pogodba tedaj bila sklenila vsled piotesta Porte, ker so Perzi gradili utrdbe. Sedaj, ko se Turčija ne drži pogodbe, pa smejo tudi Perzi ob meji zidati utrdbe, če hočejo. Ne ve se pa, če bodo s tako tolmačbo pogodbe v Teheranu zadovoljni. Najbrž bodo poslali novo noto v Carigrad. Stvar se bode pa nazadnje že poravnala, kajti vojne zaradi tega ne bodeta začeli.
IIolaiKlMkl kralj je nevarno obolel in bati se je katastrofe. Smrt tega vladarja bode pa vzbudila prepir zaradi luksenburškega nasledstva. Že par let se po listih razpravlia to vprašanje, pa še sedaj m i kij a s n j eno. Poostriti se utegnejo zaradi tega odnošaji mej Nemčijo in Francijo, ker slednja ne bode hotela privoliti, da bi kak nemški princ zašel luksenburški prestol in bode zahtevala, da Luksenburško ostane združeno s Holandijo
Dopisi.
I/. Slov. Iliatriee 18. avgusta. [Izv. dop.] Kakor so listi javljali, ne pride Njega velečastvo svetli cesar k vojaškim manevrom, ki so bodo vršili pričetkom pribodnjega meseca mej Slov. Bistrico in Konjicami Tukaj se mnogo govori in ugiba, iz katerih razlogov se je presvetlemu monarhu račilo, spremeniti mahoma Svojo prvo dispozicijo. Avten tičnega seveda nikdo ne more zlahka izvediti; a če se vse govorice in ugibanja z nekakim proroškim
Hodili so po dva, do trije, po štirije, a tudi j osame! lmdec se je tu pa tam pojavljal.   Ti samotarji so radi sklaniali glave in  prodkeje puščali iz lulic dimove kolobarje.
Z jednim izmej njih seznanil sem se pobliže. Bil je to poverljiv, pomenčen, akopram ne preveč vesel Kazak. Od njega sem izvedel, kaj so delali po ves dan, kje so bili na vežbi, kako službo so imeli, kam so spremili gubernatorja itd. Iz vseh Kazakovih razgovorov pa se je kazalo,  da mu v Varšavi ni preveč ugajalo,  o tem je svedočilo i jednakodušje, katero je kazal vsemu okrožju, i omrzeloBt, ki je včasih navzemala celo razžaljivo obliko. Izprva sem mislil, da mu srce hrepeni  po  kakem angelji, ki kje na Dnepru gine toge  in  s solzami  v krasnih očeh čaka ljubljenčeve vrnitve.  Toda temu ni bilo tako. Moj Kazak ni ljubil in ni vzdihal po devojkah. Bil je privrženec zaporožkih načel  in to že veste, da se zaporožki Kazaci nikdar ne razplivajo v ljubavnih milinah.   Tem opravičenejši se mi je zdelo Kazaku očitati njegovo omrzelost.   Toda on me jo vselej  odbil s kakim trpkim posmehom, kakor bi hotel reči, da ne razumem tacih '.rečij. — In vender ee  mu v Varšavi ni slabo godilo . . . Varšavsko stališče ni bilo nikdar najslabejša štacija kazaška,
duhom preudarijo in razmotrijo, se skoro ne bi moglo zanikati, da so dogodki , ki so se opaževali pri priliki Kuhnove slavnosti v Gradci, v nekaki, če tudi ne neposredni zvezi, z izpremerabo Najvišjega sklepa. Pri tem pa se mora opomniti, da ima liberalno židovsko časnikarstvo, kateremu se je od Najvišje strani dal že jedenkrat pošten in zaslužen ukor, tudi pri tej priliki |SVojo dvomljivo zaslugo; v dobro poučenih krogih se namreč po vsej praviei argumentuje, da ni bilo potreba Graški tetki, ki čuje na ime „Tagespost", ovacij na čast F. Z. M. barona Kuhna pripravljenih tako »raztegnjeno" opi sovati ni javaljne tudi sem ter tja pretirovati, kar ta židovska časnikarska gospoda bojda mojstersko razume. Take tirade morejo biti pikantne, interesantne, a taki „Stinimungsberichte" so navadno tudi „Verstimmungsberichte"; kakor ravno v tem slučaji. — Ipak bode se v navzočnosti več nadvojvod, mej temi tudi nadvojvode Albrechta, ki bode imel svoj stanek v Slovenjebistriški graščini, manevriralo ob oznožji Pohorja, posebno pa v Dra-vinjskej in v postranskih dolinah; da li bode pri-sostoval tem manevrom tudi Njega visokost cesarje vič Rudolf, še dosedaj ni znano; ves prostor, na kojem bode se manevriralo, kakor tudi ordre de bataille bodem Vam o svojem času naznanil. Za danes le še nekaj o slavnosti 401etnega cesarjevega jubileja. Mesto je bilo razsvetljeno na predvečer rojstnega dne, to je 18. avgusta t. 1.; godba je svirala po mestu patrijotične arije in koračnice; ljudstva je bilo vse polno po ulicah; posebno znatno število tujcev je sedaj tu, ki so v svojih letoviščih. Drugo jutro je bila budnica, ob 10. uri slovesna maša, pri katerej so bili navzočni mestni zastop, ohlastva. požarna bramba, potem mnogo odličnega občinstva; mej temi smo opazili tudi gosp. Leit-meierja, višjega državnega pravdnika iz Gradca, ki še sedaj tukaj s svojo obiteljo v letovišči biva. Žal, da se popoludne ni pripravila kaka ljudska veselica, ki bi nižjemu prebivalstvu, posebno okoličanom utis-nila živejši spomin v srce nego vse drugo.
Iz Ljubljane 22. avgusta. (»Slavcev" izlet v Kamnik.) Napočil je naposled dolgo za-željeni dan, da priredi izlet v Kamnik pevsko društvo „Slavec", ter vsaj nekoliko vrne društvu Čitalnici in »Liri" v Kamniku lani izkazano bratsko ljubav o priliki razvitja društvene zastave.
Preteklo nedeljo dne 19. t. m. na vse zgodaj plaho se je oziralo vsacega oko proti prepreženemu nebu in plaho se posedali na voze, z nado, da nam bode nebo milo. Nesrao se zmotili. Jedva po polu sedmi uri jelo se je vedriti in imeli smo najkrasnejši dan. Odrine nas vseh skupaj nad 80 udeležencev preko Jezice, Črnuč, Trzine, kjer 80 nas v prvič pozdravljali s streljanjem topičev, isto tako v Mengši, kjer smo imeli pol ure postanka pri izvrstnem zajutreku v gostilni župana g. Levca Točno ob 9. uri odpeljali smo se mej streljanjem možnarjev proti Kamniku.
Bližajoč se čedalje bolj in bolj prijaznemu mestu nas že od dalječ pozdravjajo s strelom; ko pa dospemo do mesta, razprostrl se je diven prizor, kojega mi ni moči opisati. Vse mesto plapola vi-hrajočimi zastavami, pri uhodu krasen slavolok z napisom: »Slavcev glas, domovju kras!" Pri slavo-
naopak imeli so tam marsikaj, česar drugod Kazaci gorko pogrešajo. Česa mu je nedostajalo? Imel je lepega konja, obstojnega stotnika ... no, tudi de-vojke Varšavskega okrožja neso, da bi jih zametal. Marsikatera kosa z najveselejšo in in najkrasnejšo Ukrajinko. Ali vse to ni Kirilu zadostavalo. Tožil ni sicer niti na konjiča, niti na stotnika, niti na Varšavske devojke — ali vse to ga ni uspokojevalo in ne tešilo njegove tožbe.
Jednoč, ko sem se baš prav prizadeval raz-plašiti njegovo zamišljenost in ko mi je vse moje poskuse odmetal z ravnodušnim zamahom roke, s kretnjo glave ali z uamevom — vrgel sem mu scela naravnost v obraz očitek: „da bo i v nebu mrzek."
Tu mi je Kiril naravnost v obličje pogledal. Ljubeznjivo se mi je nasmehnil, kakor ga še neseni nikdar videl, in kakor bi bil v tem hipu vso svojo dušo potopil v najkraBnejše vspomine. vskliknil s svežim veselejšim glasom: nO ne! V nebu ... v nebu .   . tam bodemo veseli . . . uvidite ..."
„Uvidim?"
Pokimal je z glavo, toda niti črhnil ni več. Stoprv za nekaj časa ogovoril sem ga zopet : „Ali to bo, mili drug, še dolgo trpelo, predno pri-
loku pričakovale so nas k rasotice Kamniškega mesta v narodni opravi, na čelu jim gospod župan in doktor Samec, koja nas prijazno pozdraviti; za njima pa uagovori „Slavca" gospodična Barbika Medvedova s tako ljubkim glasom, da je marsikatero oko radosti in veselja se solzilo.
Koncem svojega govora pa pripne Slavčevi /asi a vi venec in lep trak z napisom: »Kamniška Čitalnica in „Lira", — Vrlemu »Slavcu* 19. avg. 1888". Na to se zahvali društveni predsednik gospod Fr. S a k s e r v jedrnatem govoru za krasni veličastni vsprejem, pevci „Slavca" pa zapojo Cim-perman-Stoecklovo gislo : „Pesen dar je iz neba!" ter se prične pomikati sprevod k maši v farno cerkev in sicer na čelu svirajoča veteranska godba iz Kamnika, „Slavec" z zastavo, Gorenjegraška požarna bramba z zastavo, pevsko društvo „Liraa z zastavo, gospodične v narodni noši, fantovsko društvo z zastavo in Čitalnica Kamniška z zastavo. Mej potom pa so nežne ročice gospic usipale, ko da bi deževalo, mnogobrojnih šopkov in cvetlic na nas z vseh oken.
Po končani službi božji defilovale so vsa društva z zastavami po glavnem trgu mimo okrajnega glavarja in drugih dostojanstvenikov, na kar se društva razido.
Točno ob 1. uri bilje obed pri g. Fišerji, pri kojim je svirala zopet vrla Kamniška godba. Tu nazdravi g. Franjo Sakser Njeg. Velečastvu cesarju, na kar godba zaigra cesarsko himno, katero zbrani navzoči stoje poslušajo.
Po končamm obedu razkrope se vsi udeleženci, občudovat lejmto narave, s katero je baŠ Kamnik tako bogato obdarovan.
Okolu 4. ure popoludne prične se zbirati vsa društva s svojimi zastavami na glavnem trgu, od-kodar se podajo z godbo na čelu na krasno z cesarskimi in narodnimi zastavami ozaljšani vrt gospoda Kri tofa, kjer je bil prirejen oder za pevce s cesarskim kipom. Tu sta se vrstila „Lira" pod vodstvom g. 8 tele* t a in „Slavec" pod vodstvom gosp. viteza OhmJanušovskega s Čveterospevi in /bori. Posebno omenjati mi je mešanega zbora kateri nam je v narodni noši čarobno zapel prelepo Nedvedovo skladbo „Nazaj v planinski raja. Vsi ostali čveterospevi in zbori obeh društev bili so z burnim odobravanjem in rokopleskom vprejeti, vmes pak je imel slavnostni govor g. dr. Samec v proslavo 40 letnice vladanja Njeg. Velečastva. Pozno v mraku užigal se je umetalni ogenj in rakete, plesaželjna mladina pak je veselo rajala in plesala še v pozno noč.
Le prehitro potekle so nam ure veselja mej bratskimi društvi in pozno v noč zapuščali smo svoje sobrate pevce in pevke, prisegaje, da hočemo v bratski slogi in združenimi močmi vedno delati za vero, dom in cesarja! ter upamo da ni bilo to zadnjikrat, da smo se vkupe tako izborno radovali Tisoč po zdravov pošiljamo Vam, dragi bratje sopevci in Vara blagim gospicam, vsem ostalim društvom in prebivalstvu Kamniškemu ter kličemo: Kmalu na sviđanje! —k.—
Iz LeNkovea pri lirskom 19. avgusta. [Izv. dopis.] Štiridesetletnica cesarjeva praznovala se je tudi pri nas na rojstni dan cesarjev. Ome-
deš v nebo; mlad si še in zdrav . . . zdrav kakor Kazak!"
„Da, da!" vzkliknil je v navdušenim razkošji Kiril, „mlad . . . mlad hočem v nebo . . . m pridem, kakor mi je Gospod milostiv!"
Nehote sem se začudil Kazakovim navdušenim besedam. V njih je bilo toliko veselega hrepenenja in toliko resničnosti, da mu nesem mogel želeti tega — neba.
Ali bil je še mlad in zdrav
Ko sem ga še izpraševal, odgovarjal mi je le z u8mevom, šepetaje si v brke tajnostno besedo ,uvidite".
Torej uvidim!
Potem sem odšel na nekobko dnij iz Varšave; vrnivši se, hitel sem koj prvi dan k svojim Kazakora pod kraljevski grad. Takrat je bilo za rana, po ulicah se je gibalo še malo ljudij in prameni za ravuinami izstopivšega solnca so jedva pronikali svetle pare. Po strehah so se še plazile megle in prizidci so bili obsojani s krasno vrsto trepetajoče rose. Baš je zazvenela ljubavna pesen po vejevji vrtov na nasprotnem bregu Vislinem.
Ali dobro, da sem tako urauil, inače ne bi bil zasegel svojih Kazakov !
njeni dan zbrala ae je šolska mladina v okrašenem šolskem poslopji ter ob 8. uri odrinila z novo, krasno zastavo v farno cerkev. Tu se je brala slovesna sv. maša, pri katerej so šolski otroci, — menda prvikrat — jako ubrauo peli dvoglasuo mašo, cesarsko in obhaplno pesen.
Po sv. maši razvila se je šolska zastava, katero je prečastni dekan g. dr. J. Strbenec blagoslovil. Kumica zastavi bila je soproga tukaj snega posestnika in trgovca gospa Albina Schoner. Po blagoslovu imel je g. dekan kratek a jako ganljiv nagovor.
Iz farne cerkve bil je odhod k podružnici sv. Ane, kjer je pri drugej sv. maši zopet prepevala šolska mladež in od todi z vihrajočo zastavo na bližnji Lavrinšekov vrt, kateri je za take namene kakor navlašč. Tu je v okusuo s podobami cesarjeve rodbine ozaljšanem šotoru šolska mladina deklamovala t?" pela primerne pesni.
Prava veselica otrokom pričela se je pa po končanem vsporedu. Ne daleč od slavnostnega odra vrtili so se pod spretno komando g. Noulijana na raznih mastni jančki, kateri so se mladim zobem kaj dobro prilegali. Da je bilo tudi kruha, slastuib štrukljev in rujnega dolenjca v obilici, ni mi treba poBebe pripovedovati. Veselje mej starimi in mladimi bilo je občno. Ko so bili vsi otroci (bilo jih je okolu 300) obdarovani še s podobicami in slavnostno knjižico: „ Cesar Franc Jožef L", razšli so bo veselo domov, v svesti si, da tako prijetnega dneva ne bodo kmalu pričakali.
Navzočno gospodo povabila je gospa kumica k finemu obedu, pri katerem so bile razne napitnice Niega Vcličastvu, gospej kumici, gosp. predsedniku krajnega šolskega sveta, učiteljstvu itd.
K sklepu bodi mi dovoljeno izreči najiskrenejo zahvalo vsem preblagim dobrotnikom, ki so k nakupu krasne zastave in pogostenju otrok gmotno in dejanski pripomogli in to v prvej vrsti p. n. g. dekanu dr. Strbencu, gospej kumici, gg. katehetoma, g. I. Pfeiferju, g. Riedlu itd. itd. V imenu obdarovane šolske mladine kličem jim še jedenkrat: „Bog plati!" Fran Medic, uadučitelj.
Izza Save 20. avg. [Izv. dop.] Zadnja avg. vročina prisilila je tudi mene, da sem vzel popotni les v roke ter se podal iz zaduhlega mestnega ozidja na prosto.
V nedeljo dospem v Litijo, kjer slišim, da praznujejo Litijski strelci 40 letnico presv. cesarja s posebnim streljanjem, a da bodo imeli Litijski pevci v isti namen zvečer svoj pevski večer na „Pošti".
In res, že zjutraj se je čulo pokanje Litijskih in od drugod došlih strelcev, kateri so imeli potem svoj skupni, kakor sam pozneje čul, tudi lini obed v gostilni pri „Forumi". Da se pri tej priliki ni manjkalo napitnic na presv. cesarja se umeje skoro samo ob sebi.
Na večer istega dne pa se zbero Litijski pevci v gostilni na „Pošti", da z res krasnim petjem proslavljajo 40 letno vladanje viteškega cesarja. Pele so bo prav precizno, kar je na deželi redko, večinoma slavnosti primerne pesni, katere so se zbranemu, jako odličnemu občinstvu vrlo dopadale, da so 8e nekateri očitno izrazili, da je bil vspored prav srečno sestavljen.   Mej  odličnim  občinstvom imel
sem tudi  priliko opaziti ruskega konzula barona Griersa, kateri je v Ponoviči na počitnicah.
Kot tretja točka bil je slavnostni govor, katerega je imel domači uadučitelj Jos.Ce puder. On je slikal prav dovršeno življenje in slavne čine iz življenja našega cesarja; a ko je končal svoj govor z besedami: Bog ohrani, Bog živi premilega vladarja še mnogo let, zaorili so po širni dvorani navdušeni živioklici ter pevci zapeli cesarsko pesen.
Pri tej priliki videl sem tudi, koliko odlične gospode biva v Litiji in opazujoč jedno in drugo, mi šine v misli, bi li ne bilo mogoče v takem kraji, kjer je toliko olikanih 1 j udi j, napraviti kako večje društvo, katero bi imelo nalog buditi in širiti narodno idejo mej proBtim ljudstvom!
Ako pogledamo po našej ožjej domovini, vi dimo, da  imajo  preproste,  hribovske  vasi bralna društva, čitalnice itd., a Litija, jeden prvih trgov na Slovenskem, pa nema tega, kar se nahaja v malih vaseh.
Res čudno! Tudi so po nekaterih krajih, ka teri se z Litijo ne morejo primerjati, napravili trajne spomenike, kateri bodo še poznim rodovom kazali, kako so njih predniki slavili 40 letnico cesarjevo, a kaj se je zgodilo v lepi Litiji ? Dosedaj še nič. — Morda se pri zadnji slavnosti, katera se misli praznovati v ta namen 8. in 9. dne septembra, kakor sem čital v zadnji „Ljubljančanki", kdo zdrami in nasvetuje, da bi bilo treba leto 1888. zaznamovati s kakim posebnim činom, kateri bi se napravil v spomin 40 letnega vladanja, v kar pomozi Bog in sreča junaška!
Domače stvari.
— (C esarjevič Rudolf) praznoval je pretekli torek v Laxenburgu svoj 30. rojstveni dan Tem povodom čestitali so mu: deželni odbor kranjski, trgovska in obrtniška zbornica in mestni za-stop Ljubljanski. Na te Čestitke izrekla se je potom deželnega predsedstva najmilostneja zahvala.
— (Deželni odbor štajerski) posvetuje se sedaj o ponudbi neke Dunajske banke glede konvertovanja štajerskega zemljišno-odveznega dolga
— (V lavantinski škofiji) ao knezo škofijskimi duhovnimi svetniki imenovani gospodje Anton IJelšak, župnik pri sv. Petru pri Radgoni dr. Anton Suhač, župnik pri sv. Ani; in Jakob Trstenjak, župnik pri sv. Marjeti.
— (Veliko deželno  sadjarsko razstavo v zvezi z razstavošolskih vrtovin pokuse v a n j e m  vin)   priredi c kr kmetijska družba kranjska  v proslavo vladarske štiridesetlet-nice Nj. Vel. presvetlega cesarja od 17. do 21. oktobra t. 1. v Ljubljani. Podrobnosti te razstave objavimo v kratkem, za danes pa omenjamo le toliko, da kmetijska družba namerava prirediti to razstavo v veči meri in na način, ki je primeren slavnostnemu namenu razstave.  Razstava zavzemala bode vse predmete sadjarstva, sveže in suho sadje, sadne izdelke,  pridelke   drevesnic, sadjarsko  orodje ter stroje itd.   V pokuševanje vin povabljeni bodo poslati vinske poskušnje svoje vsi kranjski vinščaki. Kdor hoče kaj razstaviti, zglasi naj se naj kasnejši do 20. septembra t. 1. pri glavnem  odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani.   Mi storimo le svojo
Jedva sem zavil od mosta k gradu, zaslišal sem že kazaške trobke.
Pospešil sem korak in v nekoliko trenotkih stal sem že na ravni pred šatorji.
Oj, kako je danes tam veselo !
Stotnija Kazakov hlučno vriskajoč in prešerno pokrikujoč sedala je baš na konje, ki so nestrpno razgrebali pesek, kakor bi se pripravljali na častno ježo za stavo.
Prvega mej njimi uzrl sem Kirila.
Tudi on je že sedel na konji, a uzrši me, mahnil mi je zdaleka z roko v — slovo.
Vse to me je zelo iznenadilo, tem bolj, ker bo bili vsi ti v popolnem orožji, tako, kakor se De jezdi na samo vajo. V tem je bilo nekaj.
In res je bilo!
Spoznavši takoj, da ne preostaje mnogo časa, priskočil sem h Kirilu, klicaje mu zapored : „No . ., kam pa danes tako rano in slovesno ■ . . morda na Mokotovsko polje, v Jablono ali celo dalje . . . kam kam?"
„V nebo!" vzkliknil je Kiril zvonko in neizrečeno vzradoščen. Obličje njegovo se je žarilo svetilo s čarom neizmerne sreče.
V tem je nova trobka zazvenela.
Konji so se uspeli v bujen skok, po zraku je proniknila pesen in sto čapek se je zavihtelo po zraku. Brzo potem vzdvignilo je sto kazaških konji-čev, sto kazaških ,molodcev' v nebo.
Res, res, prav mi je rekel Kiril : kazaška družina se je vračala k rodnim kočam , k bregovom Dneprovim, na milo Ukrajino!
Poln tesnobe gledal sem za odhajajočo družino. To so bili skoki! Za kratko izginili so jezdeci v jutranjih parah in njihova zgovorna pesen pojemala je z nenagla v dalji.
Odposlavši jim v duhu poslednji pozdrav ostuvil sem sam prazno ravan pod Varšavskim gradom. Četa Čerkesov me ni več zabavala.
Od teh časov zredka zablodim na ta mesta, ali kadarkoli hodim okolu, vselej se rad spominam Kirila, ki je v neprisiljenej prostosti nazival nebom — Ukrajino!
Da, kazakova nežna misel dosegla je malone i Bohdana Zaleskega, „ukrajinskoga slavca" :
O Bože, Bože, slzy k Tob6 finu : až umni. dojž mi v nebi Ukrajinu!
časnikarsko dolžnost, ako že danes pozi vi jemo vse sadjarje in vinščake, da se precej začno pripravljati za to razstavo, s katero hoče slaviti ves kranjski kmetijski stan svojega vladarja.
— (Železnica iz Celja v Velenje) začne se graditi, kakor čitamo v nemških listih, tekom meseca oktobra t. 1.
— (Pri Ptuj i) izkopali se veliko rimskih starin ter popolnoma določili progo rimske ceste s Ptuja čez Slovensko Bistrico in Konjice v Celje. Tudi rimski vodovod so našli, ki je deloma pod zemljo Še ohranjen. Voda bila ie napeljana iz Frama, v vznožji Pohorja. Rimci so torej jako dobro znali, kje je dobra pitna voda, kakor so tudi na Pohorji oni že lomili izvrstni pohorski marmor.
— (Oropana cerkev.) V podružnično cerkev v Gradišči, blizu Vinice na Dolenjskem ulomili so v noči mej 15. in 16. t. m. neznani roparji. Ker neso našli zadostnega plena, pograbili so tabernakelj in ga sredi cerkve razbili. Hostije razmetali so po ledini, razbili monstranco in dva keliha. Naposled pobrali so prte z altarjev in ž njih potrgali čipke, katere so pa na lici mesta pustili.
— (O. kr. trgovinsko  ministerstvo) naznanilo je trgovski in obrtniški zbornici, da je c. kr. generalni Konzul v Bombaji povodom nekaterih dogodkov na tamkajšnjem trgu in da zadosti mnogostranskim  vprašanjem,   dal  naslednje občne nasvete našim tvrdkam, katere se bavijo z izvozno trgovino v Indijo: Nobena poštena hiša v Indiji ne zahteva kredita.   Trguje se z Angleško, Francijo in Nemčijo tako, da tvorničar ali iz-vozitelj pošlje tovorni list o ukrcanem blagu s trato vred, glasečo se na ime naročnika, bančnemu zavodu onega trga.  Banka se izkaže ž njo in izdaje vabilna dokazila le proti izplačevanju trate.   Za to posredovanje odračuna si ona V*0/o 'n ie za Indijo priporočati tukajšnjo podružnico „Comptoir d1 Es-compte de Pariš". Ako se trata ne honoruje, ostane blago na  rabo odpošiljateljevo  in se sme potem prodati po dražbi ali pa kako drugače ž njo ukreniti.   Ker se držijo tega načina, ali se blago naro-čuje po trgovci ali pa po agentu, to more ukrcatelj v najneugodnejšem slučaji nekaj odstotkov, nikoli pa ne celega zneska izgubiti, vrhu tega pa še dobi svoj denar v najkiajši dobi, t. j. kar z najneznatnejšo  izgubo.   C. kr. generalni konzulat odklonil je ob jednem vsako odgovornost, ako naše tvrdke s tamkajšnjimi, njim priporočan im i hišami ali agenti sklenejo trgovino na kak drug način.
— (V Zagrebu) bil je pretekli torek sv. Štefana semenj, ki se je jako dobro obnesel. Prignalo se je 5391 glav goveje živine, 1178 konj in 2170 prašičev. Obiskovalci semnja so bili tudi primerno lačni in žejni, kajti krčmnrji na sejmišči sto-čili so 188 hektolitrov vina, na ražnu pa se je speklo 5 prašičev in 88 jagnjet.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Brno 22. avgusta. „Tagesbote" piše, da bode v kratkem namestnik moravski, grof Schonborn, imenovan naučnim ministrom. Gauč pa pojde kot namestnik na Gorenje-Avstrijsko.
Budimpešta 22, avgusta. Štirideset kmetov iz ruinunske občine Bombest, spadajoče v ogersk okraj, uprlo se je ogersko-riiinunski komisiji, urejajoči mejo. Ilumunski odposlanec zagrozil, da bode vojake poklical, ako se kmetje ne udajo.
Berolin 22. avgusta. Kakor se čuje, bode Crispi jutri opoludne odpotoval ter pojde preko Lipskega v Karlove Vare. Veleposlanik De Launav, ki je danes opoludne dospel v Friedrichsruh, bod Crispija na povratku spremljal do Magdeburga.
Beligrad 22. avgusta. (Polit. Corre-spondenz.) Tabačni monopol vrgel je že v prvem meseci državne režije lepo vsoto, to je 703.000 frankov proti 450.000 frankov v istem meseci lanskega leta.
Rim 22. avgusta. „Esercito" izjavlja, da doslej še ni nobenega ukrepa, da bi se poslalo kaj podkrepljenj v Masavo in da bi se vojaške operacije v novembru zopet pričele. Tudi vest, da se odpošlje vojaško odposlanstvo do vladarja abisinskega, ni resnična.
Berolin 23. avgusta. Kakor javlja „National Zeitung", podaril je car Herbertu Bis-liiarcku svojo podobo.
Sonja 23. avgusta. Princ podelil je srbskemu agentu Danicu Aleksandrov red.
Peterburg" 23. avgusta. Vest, da je Giers vsprejel odposlanstvo abisinsko in da je poslednje Rusiji ponudilo nek otok, je izmišljena.
Razne vesti.
* (M a d j a r s k i list , E g y e r t e t e i ■ ) je silno srdit, da „Wiener Abendpost" v s avnostnem članku pnvtdotn rojj»tvene«a dne cesarjevega |>H" o cesarji in gospodo, kralja ogerskega pa ne omenja. Po „EgyertetHfiuu j" to :a/žaljenje za ves „mad|arski narod, ki nećr poznati česana*, zaradi tega zahteva, da se od kabineta avstrijskega dobi primerna lajava, ali pa da ae „VViener Abendpost* v deželah ogerske krone odvzame poštni debit ter se zaplenijo vsi izvodi, ki bi došli čez mejo. „l*a prika-Jauesi" v svoji jezi je res grozen !
*(Dunaj— trdnjava.) V vojakih krogih Dunajskih se govori, da je vojno mlnisterstto že izdelalo načrte in proračune za utrdbo Dunaja. V ta namen treba bode samo 300 milijonov goldinarjev, ki se bodo plačali v treh rokih po 100 milijonov gld. Vest ta ni posebno vero ji tiui. a pri naših razmerah tudi kaj tucega ni nemogoče.
* (Afera v Belo vi), kjer >o drzni roparji dobili toliko slast na židovsko meso, da so v gore odpeljali Žida Binderja in Laendlerjn. zahtevajoč zanje visoko odkupnino, *e je marsikomu takoj s početka prevefi romantična zdela. Marsikdo si je mislil, kako to, da so roparji vnovift izbrali dragocenega Binderja za svoj plen? Ali i<1 res Binder tako imenitna osoba, da se vsi listi bavijo ž megovo osudo in prinašajo na dolgo in široko vse dopise Binderjeve in roparske čete? Ali mar ni to vse le komedija? Zares, komedija je bilo vse od konca do kraja. Baron Hirsch je bil Bmderju že davno izjavil, da ga ne bode nikdar več odkupil, — kajti baron Hirsch iztaknil je bil dlako v jajci. Prva odkupnina je nekda večinoma ostala v Binderjevem žepu. Tudi s sedanjo odkupnino ne more biti boljše, ker čitamo v nemških listih, da je družba Vi tal is odpovedala službo Laondlerju, „Cnmpngnie Ottomane" pa Bin-derju. Komur pa to še ni dovolj, povemo naj mu še to, da bode bolgarska vlada oba omenjena tiča v kratkem i/tirala.
* (Preti tu no s t.) V angleških sportskih krogih se je letos sklenilo, da bodo kopji dirjalci odslej na desni sprednji nogi nosili zlat obroček, na katerem bode urezano ime konja dirjalca. Pri nekaterih imenitnih konjih dirjalcih Londonskih bilo je že videti tacih zlatih nakitov, ki pa nikakor ne smejo biti okovani z biiljnnti.
..LJUBLJANSKI ZVON"
'331—193)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta ,   gld. 2.30; za četrt leta gld 1.15.
--.
Za Eaič-Levstikov spomenik
so i..nialj<- darovali:
Gosp. A. Belec v Šent Vidu..... 1 gld. — kr.
„ J. Rozman, župnik v Ljubljani . . 5 „ — -„ BI. Kolar, stolui vikar v Ljubljani . 2 „ — B „    ML MalenSek, kaplan pri Sv. Petru .       1   „   — „
- V Alijanćić v Celovci..... 1   „ —
„    J. Jaklič, župnik v Dolenji vasi .   .      2   ,   — ,
- Fr. Schvveigpr, župnik v Kadovici 1 „ — „ „    Ivan Mika, kaplan v Logatci ...      1   „   — „
Gospa Josipina Zdešar v Ljubljani ... 2 „ — „ V Novem ineutu: gg. dr. Slane K. 5 gld.,
Krajec  J.   S  gld,   Mohar M.  6 gld.,
dr. Geatrin Karol 2 gld., dr. Poznik A.
2 gld., Perušek R., Poljauec J., Skal« O.,
Valka T., neimenovan po 1 gld., Bru-
ner M., Fajdiga J, Kalčifi A., Kavčič J.,
Kessler V., Kline J., Pavser A., Perko F.,
Rohrman V., Seidl F., Soklič E , Škerl J.,
Sumer, dr. Trto D., Verluc L , Virant A..
Žužek J., Vrbovec J. po 50 kr., skupaj 33 „ — „ Poprej ukazanih......... 645   - 34
Skupaj   .   .   .   694 gld. 34 kr.
Odbor „Pisateljskega društva".
IjOterljiie »recite 22. avgusta. V Brnu:        7,     34,     51, 56,
16.
T ii j O i :
21. avgusta.
Pri Iti al ili : Kohner iz Trsta. Kolb z Dunaja. — Zieter iz Trsta. — L0w iz Mantuve. — GOtzer iz Budimpešte. — Oražeu iz Trsta.
Pri Slonu: Griinhut iz Počuha. — Fiscber iz Prage. VValtner iz Bernlina.
Pri južneui kolodvoru: /.auiou iz Loke. Bern-lochuer z Dunaja.
Pri avstrijskem eenarji: Vogl iz Gradca. — Zgur i* Zolla. — Vesel iz Trsta.
Umrli s.<> v IjiiIMjani:
21. avgusta: Jožef Siman, podoborezcev sin, m. Ulice na Grad flt. 4, za katarom v črevJi. — Polona Dimnik, posestiiieii, 77 let, sv. Petra cesta št. 68, za ostar«-lostjo. — Janez Hitti, krojačev sin, 4 ineBc., Karlovska cesta fit. 11, za katarom v črevib.
22. avgusta: Meti Krasna, braujevčeva hči, 1'/, m. Ktmska cesta št. 5, za žoltico.
23. avgusta : Reza Jevuikar, poseatnikova hči, 19 let, Tržaška cesta St. 29, za j etiko.
Tržne cene v LJubljani
dne 22. avgusta t. 1
		e\. kr.				kr.
Pšenica, hktl.		5	85	Špeh povojen, kgr. .	—	70
Kež, „		i		Surovo maslu, „	_	90
Ječmen, .	•   • •	3 90		Jajce, jedno :   . ,	_	9
Oves, „		2	60	Mleko, liter ....	_	8
Ajda, „		t	55	(toveje       meso, kgr.		5tf
Pi OHO, „ Koruza, „		4	06	rdečje           „ „	1_	44
		5 8.'		Svinjsko        _ „	_	54
Krompir, „		li	To	Koštrunovo    . „	_	34,
Leča, „		19		Pišanec......	_	35
Grah,		18			_	15
Fižol,		11	_	Seno,  100 kilo ,   . .	2	14
Maslo,	kgr. .	1	--	Slama,   „     „   ,   . .	1	9H
Mast,	JI	;—	71	Drva    trda, 4 Qiuetr.	H	40
1 Spe h frišen	ff	i—	.;i	n    mehka, 4     B \\	4	15
Meteorologijo poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
> "N	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	734-7 mm. 732 6 mm. 733 3 mm.	17-6° C 22 4*0 14-0° 0	si. szh. si. j z. al svz.	jas. o bi. dež.	30 2Cmm. dežja.
Srednja temperatura 18-0°, za 0-4° pod normalotu.
ID-u-zriaoslsa, borza
dne* 23. avgusta t. I.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj —
Papirna renta.....gld. 82-0:> — gld.
Srebrna renta.....                         „     82 75 — „
Zlata renta......                             „11150 — „
5" o marčna renta ....     „     97-85 — „
Akcije narodne banke.   .   .     „   871-— — „
Kreditne akcije.....                       ,   31470 — „
London........                                  „   12365 — n
Srebro  ........     ,     —'— — „
Napol..........                                             9-79 — „
C. kr. cekini   ....             „      5*88 — „
Nemške marke.....                        „     60 324/i — ■
4 /   državne srečke iz 1. 1854     250 gld. 133 gld.
Državne srečke iz 1. 1864           10()   „ 168 „
Ogerska zlata renta 4°/„   .   .       ... 101 „
Ogerska papirna renta .r)°/„   .       ... 91 „
")'/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. 105 „
Dunava reg. srečke 5°/0   .   .     100 gld. 120 „
Zemlj. obč. avstr. 4V90/o zlati zast. listi . 125 „
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „
Prior, oblig. Ferdinandove sev. žehznice 100 „
Kreditne srečke.....100 gld. 182 „
Rudolfove srečke    ...       .      10 ,, 21 „
\kcije anglo-avstr. banke            120 „ 110 „
Tratnmway-društ. velj. 170 jrld.  a v.    . — „
danes
81- 65
82- 60 111-70
97-50 869-— 309-75 123-70
9-80«/t
5-87 V, 60-37", 50 kr.
75 „ 20 „ 40 „ 50 „
20 75
* DOMAČIH ZDRAVIL,
kakor jih rabi slovenski narod.
S poljudnim opisom človeškega telesa.
Izdal in založil Dragotin Hribar.
Odobril br. Edvard Benedičič, nadzdravnik usmiljenih bratov v St, Vidu na Koroškem.
Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobiti je v „Narodni TISKARNI" v Ljubljani, Gospodske ulice št. 12. — Stane 40 kr., po pošti 45 kr.
(474-12)
FRAN CHRISTOPH-ov
svetli lak za tla
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
Zaradi teh praktičnih lastnostij in jednostavnoga rabljenja so posebno piipo-roĆH, kdor hoće sam lakirati tla. —' Sobe ho v dveb urao zopet lahko rabijo. — Dobiva se v različnih barvah prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki daie satno svit). — Uzorci lakiranja in navod rabi dobe ae v vseh zalogah
Dobiva se v IJublJani pri FRAN CHRISTOPH,
TVA'MTT   TJTPPTTvT A"W\T TT    l«umlte\J in Jedini (idelovateli pristnega
1 v Al\ u     1j u I^JVIVIAIN JN - u .     svetlega laka za tla, PRAGA & BEROLIN.
C. kr.
*****
priv.
prca avstrijsko-ogerska tovarna za harmonije
Al. Hugo Lhota v Kraljevem gradci
priporo&a BVOJe harmonije, ki so na najboljšem glasu, po najnižjih cenah (elegantni bartnonij sa Balon, ix orehovega lesa, 3 sprem.i po 70 «ld. in višje ter je raipošilja banko na vso, železniške postaje avstro-oge ske d zave.
Velet'HMtlti diiliovNt'ini m p. h. eustiliui h< if«1 j*-in tudi na mesefinu obroke
po 5 gl«l.. i- d;it;:i na oliroke 1«' IO iglri. — 1'ertnaneiiejia ra/.-tava nad 100 harmonijo   Dajnovejle konstrukcije. — llustrovani  ceniki  gratis  in   franko. —
Jamstvi* zn pet let. (507—9)
J. & S. KESSLER v BRNU,
Ferclfiiandovc uifce st. *7 su.,
pošiljata proti poštnemu povzetju: (180—23)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Drug otin Hribar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".