V l.'.ifk. .'Mrl ti 11 «..! t ■ . kaj« in »flj.i v Miii-t..iu Iftl i>r*«iljiiii.i na u.i.ii ISTM Ul.i !ti(l. - k,
... Ml M« ..•»„-.. ..trt Irt* . I .. M ..
l'l)  |i .i   I .
i.x M« let.. 10 jI. - - k,
,*     I rta . R „ - „
14 .Mrt Ida -' ..  1.0 .,
VrfJni-tv.> latpMraitttl j« t ||oiip»nlill uli.ali
(RtmtMM) it. u••
©t, 78.
V Mai-iboiu 3. oktobra
fhinanllai
7s n.ita.lnu IfMMfM u -t.> i ■ iila.'nj.. I. kr , i« N MtiMM i kr ,t t kr. tisk* Skr.u,
4 kr I* «e ti.ka SkltM •
>.....iinMaki -.> |.ia. u
ji'j.i m |>r..i|,>ru
Z« ntkk Um! j« pla.ati
M*k(ilMf«Ul II 30 k.
iii «» n.' vraiViJo, Mj H 1'laif.ivuljiij frankujpj...
To«-aj I.
Slovenci zediniroo so!
ii.
A D, 1' Iz dolenje Kranjske.+)
Ko bi tudi tisti gospodje pri nas, ktevih dve ali tri besedo na desno in na levo več koriste kakor celi članki drugod, res tolika vpljiva imeli na desno in na levo, da bi s svojo sedanjo partikuhiristično-opnrtunskn politiko kranjskim Slovencem, ki imamo v svojem zborčeku narodno večino, kot plačilo za podpiranje dualizma popolno ravnopravnost narodno preskrbeli, vsled ktere bi se na mesto nepoboljšljivih nasprotnikov narodnosti naše, le za to zmožni iskreni rodoljubi naši postavili, če bi se nam tudi potem vsestranska obveljava in svobodno razvitje narodnosti naše, politična in cerkvena svoboda in obširna deželna avtonomija uresničila iu vrb tega nam se tudi vse deželno premoženje povrnilo iu se še cela kopa železnih cest privolila — — vso to ne bi in ne bode nikdar pravih slovenskih rodoljubov na Kranjskem zapeljalo, da bi rekli: Hvala Bogu, zdaj imamo, kar smo žoleli. Jaz mislim, da se ne motim, ako rečem, da so kranjski Slovenci nikdar pomirili in z nobenimi koncesijami zadovolili ne bodetno, dokler se naši slovenski bratje na Stirskem, Koroškem in v Primorji, kteri so z nami udje enega telesa, izpod nemške in laške pete ne izkopajo; a izkopali so izpod nje nikdar ne bodo, dokler se z nmni v eno deželo s skupnim deželnim zborom in skupno deželno vlado, dokler se z nami v krouovino ali vojvodino Slovenijo ne zedinijo. Tej skupini naši naj se potom, kakor vsem drugim obstojnim delom federativne Avstrije, narodna politična in cerkvena svoboda in kolikor mogoče obširna avtonomija podeli, pa bo vse prav in dobro. Brez združenja tega pa ni rešiteve za narod slovenski. Tolikokrat zagotovljena in zaprisežena ravnopravnost narodna bi brez njega za večino Slo vencev vedno le prazna fabula ostala; politična svoboda, razširjena avtonomija (od ktere se ve da ne bode nikdar duha ne sluha, dokler se bo v smislu dualistične ustave v negativnem pomenu širila in vpliv nam toliko sovražne dršavne oblasti in njenih, v narodnem obziru nam toliko nemilih vladnih in uradnih organov v šolskih in drugih zadevah se množil, namesto da bi se manjšal) in druge takove koncesijo posameznim deželam podeljene, bile bi za veliko večino Slovencev, ki so v sedanjem raztrganem stanji na Stirskem, Koroškem in v Primorji popolnoma v oblasti nemške in laške večine, toliko veča nesreča in nadloga. Kajti Nemcu in Lahu je slovenstvo trn v peti, ono mu je gad strupeni, pomnožena avtonomija v njegovih rokah no bi torej nič druzega bila, nego pomnoženo zatiranje in ubijanje n a r o d a slovenskega.
Pa tudi manjšina Slovencev, imajoča v svojem deželnem zborčeku narodno večino, dobila bi po svojem lastnem načrtu narodnega prava le to liko, da bi ga bilo, kakor je „S1. Nar." točno dokazal, premalo za živeti in preveč za umreti. Zatorej čast in slava Vam,slovenski bratje na Stirskem! ki ste so v svojih dveh velikanskih taborih enoglasno za združeno Slo ve ni j o potegnili. S tem ste pokazali, da ste .šo vodno zvesti ideji, ktera je ne le za vspešno napredovanje, ampak tudi za narodno življenje naše conditio sine qua non, ideji, za ktero so že 1. 1848 vsi pravi Slovenci goreli, ter jo na prvo mesto programa svojega postavili bili; ideji, za ktero
") Priobčevajc tu tehten glas, ki jo kakor smo preverjeni glas vseh kranjskih rodoljubov vkljubu nekterim slov. „praktičnim" politikarjem, opominjamo, da bodemo radi sprejemali i/, vse Slovenije dopise o tej iiajvažneji točki slovenskega programa, ter daje dolžnost pravega rodoljuba, ki je zmožen zato, pripomoči du stvar jasno pretresemo in v nnrodu oživimo. Vred.
se je 1. 1861 v znani peticiji po vseh krajih razkosane Slovenijo v hipu do 20.0011 veljavnih podpisov nabralo, in ktero so vsemu temu vkljub sedanji kranjskoslovenski prvaki, izvoljeni zidarji novo, Slovencem tako ko Nemcem in Magjarom pravične Avstrije, popolnoma zavrgli, ko daje to kakova
prazna utopija ali sanjarija, za ktero razkosani narod slovenski sa.....ič ne
porajta. Upam, da so bodo po Vasem zgledu tudi koroški Slovenci in istrski Slovani v svojih prihodnjih taborih ravnali, ker so iz žalostne svoje skušnje menda vendar že do sita prepričani, kako resničen je star pregovor, ki pravi, da tepo onega tuja vrata, koji nima brata za brata.
Nemilo pa me je dimil glas iz Gorice, da bo snovatelji tamošnjega tabora še le posvetujejo, bi se li točka o združenji Slovencev v eno deželo v program taborov vzela ali ne. To diši močno po politiki „Domovine" ali prav za prav njenega vrednika, ki je predlanskem v nekem posvetu slov. prvakov v Ljubljani se ustil, da Goriški Slovenci nikdar v to zedinjenje privolili ne bodo. Jaz mislim, da je g. Andrej Marušič s tem le svojo osebno mnenje izgovoril, ki se kratkomalo ne zlaga z občnim mnenjem naroda Blovenskega Btanujočega „taro, kjer doda v blagem kraji-vije se, podobnem raji". Kajti ako bi slovenski Primorci iu Istrani ros tako slepi bili, da bi mislili, da si bodo s tem škodovali, ako so v pospeševanje skupno obrambe, skupnega napredka in blagostanja raji s svojimi slovenskimi brati v eno celoto združijo, nego da bi še dalje kot zatirani ščavi zdihovali in tožarili, koliko krivica da jim se godi pod jarmom nemilo gospodujoče laške iu nemške manjšine, pred ktero zginja njih slovenska narodnost ko nježno cvetje pred strupeno slano potem naj si primorski Slovenci nikar ne snujejo čitalnic, in drugih slovenskih naprav, v kterem oziru so oni dosle brez dvojbe prvi med vsemi Slovenci, ampak naj raji „grevengo" obiulo in se pripravijo na neogibljivo potovanje v široki goltanec požrešne Italije Očevidno je namreč, da tudi zduženi Slovenci morali bodo skrbno se varovati in vse svoje sile napenjati, ako se bodo grabežljivih krempljev nenasitljive Italiji' in nič boljo (iermanije obraniti hoteli.
V sedanjem raztrganem i u z nemško supremacijo bogato ob dar o v.in cm stanu pak nas Slovencev nobena stvar na svetu gotovega pogina ne reši, če tudi dan in nočne le pijemo, pojemo in govorimo, ampak tudi delamo za slavo Slovencev in za slavo vseh Slovanov, če si tudi še toliko slovenskih društev osnujemo, in če tudi bi se slovenski poslanci v raznih zborčkih razkosane Slovenijo vsake neslovenske besede bolj varovali, ko kače strupeni!. Le združenje vseh Slovencev v eno politično in administrativno celoto nam zdatno pomagati more. Združenje to bi do grla zadolženi Avstriji v finančnem oziru gotovo prav dobro došlo, kajti zdanji veliki stroški za upravo in vzdr/anj" toliko posameznih deželnih vlad bi se po njem brez dvojbe zdatno pomanjšali. V strategičnem oziru pa bi združena Slovenija (v kteri bi se furlanski italijanoljubi brže bolje z beneškimi Slovenci zamenili) neizmerno veliko veljavo za Avstrijo imela; bila bi živa, velikanska trdnjava zoper Italijo, ktera si zdaj iz slov. Primorja na vso kripljo pred očmi — ali pa še celo z dovoljenjem in podporo sedanjih c kr. uruduij novo Benečijo kuje. Ta trdnjava bi za obrambo Avstriji-stokrat več veljala, kakor tisto glasovito štirovoglije laških trdnjav (Mau-tovft, Verona, Pesehiora, Legnano), ktero je ubogi Avstriji sani večni Bog vedi koliko milijonov gl. požrlo, na zadnje pa ji ni skoro čisto nič basnilo. ter se tako rekoč za malo krajcarje Italiji prepustilo.
Na kraljevo v Zagrebu.
Kraljevo t. je. Stefan-kraljevo, ki je vsako loto na '20. dan avgusta, je za zendje ogerske krone to, kar je za slovenske pokrajino Jožefovo; svetkovina deželnega patrona. Letos so sicei magjaiski listi v raznih člankih tej svetkovini deželnega patrona nek političen pomen prikrputi si prizadevali, ter jo, malo da ne, na višino trancozkega Napoleonovega dne povzdigniti hoteli; ali političen pomen tega dne ni hotel prav na površino splavati. Ma-gjari pa že v tom vide politični pomen, da se v obsegu cele ogerske krono na enak nnčin praznuje. Na dan po „kraljevom" so posebno v Pešti in v Zagrebu veliki seninji. ktere tolika množina prodavajočega iu kupujočega sveta obiskuje, da so podobni pravim narodnim shodom. V sledečem bom poskusil naslikati narod in njegovo gibanje, kakor se na tak dan v Zagrebu kaže.
Zagreb ima dva velika trga, naimenovana po prvih hrvaških juna-cih: Jelačiču iu Zrinju. Jelačičev trg se je zval do leta 1848 „harmica" (tridesetnica), ker se je na njem tridesetnina od robe pobirala. Zrinijev trg je pa še le ob priliki MOOletnice Zrinijeve svoje denašnje ime dobil. Ta dva trga, ki nista daleč narazen, sta se letos po novi ulici zvezala. Da se ,le-lačič in Zrinji dostojno zvežeta, je prejšnji zagrahški magistrat sklenil, da se ima nova ulica po zdanjem najvećem I hvatu „Strosaraajarju1' imenovati. Da je zdanji magistrat v neki servilni prepokornosti tej ulici njeno lepo ime
vzel, no spada sem. Ona ho ostala Strossniajarjev a ulica, kakor bo tudi Maksimir ostal Maksimir, čeravno jo kardinal Jurij llaulik uzurpatorno z velikimi pismenkami nad vhodnimi vrati zapisati dal: Jurjevacl
Hodi z menoj dragi bralec, hočeva se ozreti po enem in po drugem trgu. Marsiktero zanimljivo stvar ti boni pokazal. Naj poprej0 te boni okrog Jelačičevega trga peljal, iu potom greva skoz Strossmajorjevo ulico na Zrinijev trg, zakaj na teb prostorijah je gibanje nanula naj bolj živo. Med stotinami na Jelačičevem trgu stoječih kolib bova tudi najinih domačinov Slovencev našla. Poglej koj tukaj-le so črevljarji iz slovenskega Manchestia Tržiča. Na nobenem zagrebškem seninji jih ne manjka, pa tudi [na Boki, v Karlovcu in v Sisku, v Petrinji in V Senju jih moreš o vsakem seninji najti. Marsikteri groš nesejo iz Hrvaškega v svoj podljubeijski Cimbrikom, kar jim brez znanja slovenskega jezika ne bi mogoči' bilo , doma pa vendar kričijo, da morejo le z nemškim jezikom po sveti trgovati! Tik poleg tržicanskih črcvljarjev sedi druga slovenska podoba: zgovorna platnarica iz Škofje boke. Ona je skoz in skoz slovenka, iz njenih ust nikdar druga beseda ne pride, nego slovenska, ker druge ne zna. Halje tam naprej ima kramarica iz Goriških brd svoj ,.štant". Ona v eno mer z jezikom klepeče, kakoi da bi z vsimi zvonovi I. maši vkup zvonili , ter na ta način reklamo dela za svojo „kramo". Tam je kvadratu podoben kruljev žrebljar iz Železnikov, tu puškar iz Brloga na Koroškem, tam čepi Krašcvka pri svojih smo-kvah. tam jo Slovenec iz brežke okolice, ki je prinesel polno krošnjo pisane. ih iii gosi. In Ribničana, preteto krotol ne sineva pozabiti z njegovo „siiho obo" ali z njegovimi piskri, ktere mu je suh iu kurnern sirec-konj počasi
Iz il c/c I n ili zl>orn\.
Iz sporočila ustavnega odbora v dež. zboru kranjskem o spremembi deželnega volilnega reda.
Volitev v mesti li in trgih.
Naša deželna ustava je sestavljena pO načelu koristi (interesov), in tako nahajamo \ deželnem s boni zastopnike velikega posestva, mest in obrtništva in kmetiških občin. Ne bi bilo sicer te/ko dokazati, da dosedanjn izpeljava nikakor ne zadostuje načelu; da v deželni knjigi (Lantalel i vpisani posestniki na eni strani niso veliki posestniki po izgledu družili dežel (na pr. ogerske, poljske, češke, niže-avitrijske); na drugi strani pa imamo tudi druge posestnike, ki ne plačujejo manj davkov, kakor oni; da kranjska mesta in trgi (izvzeniši glavno mesto Ljubljansko) skoro nimajo drugačnih interesov in drugega javnega življenja, nego kmetiške občine.
Tudi bi bilo natančnega preudarka vredno, ali je res bolj koristno, da ustava sloni na tako imenovanem zastopa interesov, ali bi ne bilo narav-nejše, da bi interese zastopali poslanci izvoljeni po splošnih enakih volitvah.
Vseh teh važnih vprašanj se je odsek ogibal, ker spadajo v prenieni-ho deželnega reda, in slavni zbor mu je dal edino nalogo premeniti vol. red.
Vezan tedaj na obstoječo deželno ustavo je odsek 8. premeni! tako da so vjerna z omenjenim načelom, in to raj ni vseh trgov uvrstil temveč le tiste, ki so bolj podobni tem, ki imajo sedaj že pravico z mesti vred voliti, in ki imajo nekaj obrtniških in rokodelskik interesov. Izpustili so se po tem takem trgi Vipava (ki je tudi sama protestovala zoper vredenje v to vrsto), Mengiš, Vače, Belapoč. Litiju. Mokronog, Radeče in Turjak, ki v resnici nimajo posebne obrt nije. iu imajo tudi majhno število prebivalcev.
Da se volilna pravica v tej vrsti prizna trgom: Planini, Sonožoeeni. Železnikom. Kropi in Žužemberku - o tem ni bilo različnih misli. Zarad Cirkniee je en ud odsekov trdil, da nima zadostnega obrtniškega življenja. Ali večina temu ni pritrdila, temveč spoznala, da Cirknica stoji prav v tisti vrsti, kakor Vrhnika, Planina, Postojna in Senožeče, in da ima več obrtnikov in prebivalcev sploh, nego Lož. Dnvkaiski zapisnik vseh mest in trgov kaže. da Cirknica ima 7ti, Vrhnika 56, iu Lož samo tli oseb, ki plačujejo obrtniške davke.
Dva uda v odseku sta ugovarjala zoper zedinjenje Sodrašice z Ribnico in Kočevjem, iu vtem smislu jo osnovana tudi prošnja Kočevskega mesta, ki jo je slavni zbor izročil temu odseku v preudarek. Vsi ugovori se opirajo na to. da so prebivalci Kočevskega mesta Nemci, da bi zedinjeni Ribniški in Sodniški Slovenci jih pri volitvah zmagali, in da bi potem nemški narod, bivajoč na Kranjskem ostal brez poslanca v deželnem zboru. Vrh tega bo je tudi trdilo, da Sodrašica ima čisto kmetiški značaj iu nobene obrt nije.
Temu jo odborova večina nasproti stavila: da deželni zborne1 zastopa raznih plemen ljudstva, ampak celo deželo in vse njene prebivalce; da Sodra-žica je čisto podobna Ribnici; da nima manj obrtnije in kupčije, kakor ta. zlasti z leseno robo, in da ima 40 oseb, ki plačujejo obrtniški davek (kakor na pr. Lož in več kakor Višnja gora, ki jih ima samo 86) in mnogo semnjev in jakv obiskovan tržen dan vsah četrtek; konečno da jo volilni okrog Ko-čovsko-Ribinški sicer premajhen za enega poslanca v primeri z mestnim volilnim okrogom Novomeškim, ki ima nad 8000 prebivalcev in skoro so volil-
cev, in voli tudi le enega poslanca; Kočevje in Ribnica pa k večeinu 2100 prebivalcev in Ml) volilcev.
OdsekoVH večina je tedaj iz teh razlogov sprejela deželnega odbora
predlog.
Po večini je bilo tudi skleneno. da Kranj, Loka, Tržič. Radoljica, Kamnik, Železnike in Kropa (kterimse je soglasno pripoznala pravica uvrštenim biti med mesta in trga) volijo v enem volilnem okrogli, in sicer v Kranju dva poslanca,
S to vredho se pride v okom, prvič, krivici, da morajo kamniški vo-lilci pet ur hoda iu to mimo Kranja hoditi k volih i; je lega vseh gor imenovanih krajev taka, da je Kranjsko mesto res njihovo središče, iu da so skoro vsi enako oddaljeni od njega; tudi so njihovi intersi zelo enaki. Ako bi se naredila dva volilna okroga in na pr. Kamnik za volilven kraj tudi za Trržič in Badoljico. zgodila bi se tem krivica, kakoišna se je do sedaj zgodila Kamničanom.   Ako bi se pa Kamnik združil  s Kranjem iu Loko, bil bi
kimajo pritiral iz kranjske Ribnice. Na dolgi steni samostana milosrdnikov je poobesil benečanski Slovenec na motvozu svojo podobice. Nanizal jih je vse skupaj brez vsakega reda. Podoba Boga visi poleg grede hudičeve, napol nage ženske podobe, tik poleg svetnic božjih, pot v pekel in v nebo, Garibaldi in papaž, turški in ruski cesar, tukaj mirno drug poleg drugega vise. Kdo bi to našemu benečanskemu bratu zameril, zanj je podoba roba. sveto in nesveto podobo prodaja po eni ceni, samo da ljudje — spriden svet — razgaljene ženske podobe raje ogledujejo iu kupujejo, nega svete. Tam semnjujejo okroglolični severni Slovenci, navadno platničkarji imenovani. Vsak ima dolge lase in široke rokave. Ti Slovaki ne delajo nikdar reklamo za svojo robo, zakaj njih blago samo sebe hvali. Tiho in mirno čakajo na vatel j podprti svoje stare kupovalce, ki jim zmerom zvesti ostanejo. Navadne stvari, ki se na vsakem semenji najdejo, pustiva na stran, le to bova ogledovala, kar se na semnjih vsega ostalega sveta ne najde.
Tam na drogu kot mlaj visokem in tenkem visi nekaj, ki je od daleč videti kot sami živi ogenj. Budečina je tako huda, da ti oči jemlje. Kaj jc to? Če bliže greš. boš videl, da to ni nič drugega, nego „cil'rasta'1 hrvaška torba. Da torba! Vzemi hrvaškemu Slovencu torbo iz pleč, in vzel si mu saj pol narodnosti, slekcl si ga tako rekoč do golega. Hrvaški Slovenec brez torbe ne hodi nikamor! Če mu torba čez ramo ne visi, ni oblečen; pa ga tudi zares nima na celi drugi opravi žepa, razen če si, kar se večkrat če jc v zadregi, zgodi, rokav svoje čohe podveze. Popreje, ko so še grajšine podložnike imele, se kmet brez nabite torbe še v grad ni upal. on je moral zmerom nekaj prinesti, drugač ga „špan" še poslušal ni. Ravno
ta volilni okrog prevelik v primeri s Tržiškim. Vrh tega bi bilo nenaravno da bi Železniški volilei skozi Kranjsko mesto morali volit hoditi v Tržič.
Iz teb razlogov je že ib-žolni zbor "JI. decembra 1866, leta z vsemi glasovi zoper enega sklenil, da gorenjska mesta iu trgi se imajo združiti v en volilni okrog z voli'niin mostom Kranjskim. .Sten. spisi stran 199). Tifttikfld je tedaj ves zbor spoznal pravico in naravnost te naredbe, ktero tudi trdi odborova večina denoše, da je edino prava in enako primerna vsem okolnOStim.
Dva odsekova uda vendar temu nista pritrdila, ampak predlagala sta, da ostane pri starem. To zahtevate tudi dve prošnji Badoljiškcga mesta in Tržiškega trga. 1'uditi se je Badoljiski prošnji, ker razloček daljave v Kranj ali Tržič je silo niujhcii, pot pa v Kranj gotovo boljša nego v Tržič. Obe prošnji nameravate to. da bi se volilo doma. o tem bo pa govor pozneje. Zavrniti seniora lakaj očitanje Tižiško prošnje, da odborov predlog je strankin nasvet storjen edino Kamničanom na ljubo, To bi bo smelo reči le tedaj ko bi se nasvetovalo, da bi bilo TržiČanom hoditi k volitvi v Kamnik. Sedanji predlog je pa pravičen na vse gtrani, in odbor odločno zavrača tako neprimerno, neopravičeno in predrzno očitanje, to tem več, ker se lože reče, da je enostransko iu le Ti žičanom na ljubo zahtevati, da ostane dosopanja oči-vidna krivica. Kar se je v odseku govorilo o posebnih interesih severo-go-renjskih mest iu trgov, temu večina ni pritrdila, spoznavši, da so okoljiščine vseh gorenjskih mest in trgov enake. Ko se je omenilo, da ta predlog TržiČanom krati dosedanjo predpravico, odgovorilo se je, da ta prodpravica je le krivica drugim krajem, iu sicer takim, ki so že v nekdanjem deželnem zbora pred 1843. letom imeli svoje poslance, med tem ko Tržič ni imel te pravice.
Pri posvetovanji te postave je predlagal en ml odbora, naj se v vsakem mestu posebej vrši volitve po izgledu postave od 89. junija tekočega lela o neposrednih volitvah za državni zbor. Tudi drugi odsekovi udje so spoznavali, da bi taka vredba bila res primerna in koristna, ker bi zlajšala volilcem vdeležbo pri volitvah; vendar niso sedaj mogli odobriti jo, ker se je bali. da taka čisto nova. vsemu sistemu in vredbain drugih dežel nasprotna osnova ne bi si pridobila najvišega polrjenja. Sklicevanje na postavo o nc-posrediijih volitvah za državni zbor ne velja. Saj lahko vsak previdi, da ne-posrednjih teb volitev ni moč dovišiti brez te izjemne naredbe. Kako bi sicer nek volilei vseh mest iu trgov kranjskih in vrh tega še volilei kupčijske zbornice volili v enem samem mestu dva poslanca v državni zbor! Da se pa volitve za deželni zbor zvišujejo tudi po sedanjem redu in da prihaja mnogo volilcev, -- to pričajo dosedanje skušnje. Izreklo se je tudi—in ta opomba je tudi resnična —, da bi volitve razcepljena na posaniesna mesta in trge izgubile značaj enojnosti, da bi se volil v vsakem kraju drug kandidat, in da bi se potem volitve morale večkrat ponavljati,
o., 7., 8. in B, j;, so bili enoglasno sprejeti, iu sicer dal se je Kočevskemu volilnemu okraju (§.9.) samo en. postojnskemu pa dva poslanca, glede na število prebivalcev in davkov.
Kočevski politični okraj ima '1(1.807 prebivalcev, postojnski le 43.458; davkov plačujejo postojnski prebivalci 113.756, kočevski pa le 77.-JI 1 gld. In ker so naša ustava sploh opira no samo na število glav. ampak tudi in še več na visokost davkov, zato je pravično, da se Postojnskemu okrogli dasta dva poslanca, in to tem vet, ker bi po drugačni osnovi vse notranjske občine imele samo dva poslanca.
Tukaj je prilika, omeniti prošnji', v kteri je ustavno društvo Ljubljansko predložilo svoji; sklepe o preniembi deželnega volilnega reda. Ta prošnja je došla odseku, ko jc bil že dovršil svojo nalogo; a. odsek ni našel v njej predlogov iu lazlogov, ki jih ne bi bil žc pred pretresov al, razen tega, da se volitvena pravica za deželni zbor da vsem, ki imajo pravico voliti v občini. Odsek je važnost tega predloga spoznal, in bi si- ga bil gotovo že pred poprijel, ako bi bil imel le najmanjše upanje, da tako razširjenje volilno pravice dobi najviše potrjenje.
Omeniti je tudi prošnje mnogih Kamniških mestjanov, ki prosijo, naj se
11 povrne Kamniku pravica voliti posebnega deželnega poslanca,
'J) ali naj se vendar stavi Kamnik v tako skupino, v kteri bi bilo naravno središče in volilni kraj,
.'!) da se pravica voliti poslanca raztegne na vse mestjane, ki imajo pravico voliti v mestni odbor.
taki so dan denes še neki tisk di v Zagrebu. Ce „inužek" k njemu pride, mu najpreje na torbu pogleda, če je torba iiabreiiknena, dobro za kmetica, če je pa lačna, zlo in naopako. Rekel bi. da je torba specifično slovenska nošnja, vsaj za tako zvane panonske Slovence. V prejšnjih časih so nosili torbe tudi po Kranjskem in Štajarskeni. Ob Sotli iu v beli Kranj i jo še denes sv rt nosi. Ni dolgo lega, kar s,, stari ljudje še okoli Sevnice torbe imeli, denes se pa okoli Brežic le sainotarno še najde. Pravi Hrvati ob jadranskem morji v Dalmaciji in Bosni torbe ne nosijo, njim torbu čemer nadoniostuje, t. j. po pedeuji široki usnjati pas. Prava domovina torbe je zagrebška iu karlovška okolica.
Poleg torbarjev Bemnujojo opančarji. Oni so čisto posebna vrsta obrtnikov; pa tudi neki. djal bi. kastičen duh vlada med opančarji. Oni se strogo ločevajo od svojih sorodnikov čižinarjev in cipularjev. Ce se kdo njihovemu obrtu posmehuje ponosito mu odvrnejo: mi opančani kože krojimo, pa dukate brojimo! Opanke nosijo posebno primorski Hrvati. Za njih krševita tla so kakor nalašč ustvarjene. Njih najslahcja stran je ta, da niso za blato. Jaz bi opanke nasproti torbi za specifično hrvaško obutev imel. Po Zagorji in okoli Varaždina nosijo že bolj čižme in cipule, nego opanke. Zraven opaličarjev so kepeničaiji. V njihovi budi najdeš ludo hrvaško narodno obleko: kepinke, kabanice, čohe, surine in prsljake, ki so vsi polni drobnih, svitlih gumbić. V tem so si cis- in translajtaiiski Slovenci enaki, da si na prsljake radi našivajo goste Bvitle knofe, (Kon. prih.)
4) naj se, ako ostane sedajna volilna skupina Kamnik. Tržit* in Ra-iluljoa. m volilni kraj postavi mesto Kamnik, in
•">) naj M v skrajnem slučaji dovoli Kanadčanom, da pri volitvah za deželni zbor smejo oddajati svoje glasov« v Kamniku.
TM točke te prošnje so razj.isiiene in rešene v tem sporočilu, ako-ravno ne po volji tistih, ki so prošnjo predlagali
17. aeja do/., sborn kranjskega '2%
Potlanee Ravnikar stori obljubo. Meti peticijami je telegratično naznanilo /upana iz Stare Loke. kteri dež. zboru naznanja, tla se nekterim prebivalcem vasi sv Duh pa eksekueiji ta dan živina prodaja zarad zaostalega plačila k Zabniški loli. Zupan prosi, naj bi se prodaja ustavila. Dr. Toman nasvet nje. naj se zarad nujnosti ta prednet postavi na dnevni red denašnje seje, kar bo tudi zgodi. Po obširnem besedovanji, kterega seje vdeležil poročevalce Kaltenegger, deželni predsednik, dr. Toman in Kromer reši se po nasvetu tir. Tomanu reč s tem, da je deželni predsednik na prošnjo deželnega zbora po telegrnfični poti zaukazal c. k. okrajni gosposki v Kranji, naj se za nekoliko časa odloži cksckutivna prodaja. Zbornica je sprejela zaukaz dež. predsednika s živo pohvalo. Dr. Toman je govoril zgovorno in tehtno besedo za prosečo srenjo in dokazal, kolika škoda bi se po eksekueiji naplavila eksekutom, kteri bodo brž ko ne svojo dolžnost z lepo storili, na dalje jc razvijal, tla se vsa ta šolska stvar, ki je bila prišla že tudi v drž. zbor na Dunaj s prodajo vred ne opira na postavno podlago in da bi bil moral šolski oglednik Zavašnik celo zadevo drugače obravnavati in torej tudi drugače rešiti. Zatorej slavi dr. Toman predlog, naj izreče dež. zbor svoje obžalovanje, da se ni po Šolski postavi ravnalo. Zborova večina sprejme predlog.
Dopis c. kr. deželnega pred odniha . da se slovenska postava 0 razdelitvi spalnikov ne bo predložila cesarju v potrjenje se izroči ustavnemu odboru,
Dopis na dež. glavarja se glasi:
Veleblagorodni gospod! Z ozirom na to, kar je sklenil deželni zbor v svoji 10. seji t. k, Vas prosim, da spodi lino- naznanite deželnemu zboru: Okoliščina, da je postava zarad posilnoga razdeljevanja spašnikov samo v slovenskem jeziku sklencna, bila bi ovira, vsled ktere bi ministerstvo postave ne moglo najviši potrditvi priporočati. Kajti zahtevalo se je v deželnem zboru, naj se postava tudi v nemškem jeziku sklene in to zahtevanje se mora že po članu 1'.'. državne osnovne postave o splošnih pravicah državljanskih kot opravičeno tem več priznavati, ker je po patentu '„'7. decembra 1852 drž. z št. 260 za postave nemška beseda autentična, kar se celo nič ni spremenilo s patentom 1. januarja 1860 drž. z št. :S in s cesarkim ukazom 17. I'ebr. isii:s đrž. z št. 11», in ker se v deželi, kjer je nemški tudi deželni jezik, ne more dopuščati, da bi se določevala autentična beseda še le potem prestave brez neposrednega sklepanja deželnega zbora.
Vsled zapovedi ministerstva notrajnih zadev jo. t. m., št. 1421 m. n. z. Vas, veleblagorodni gospod prosim, tla pozovete deželni zbor, naj omenjeno postaVO sklene tudi v nemškem jeziku. Bodite vsega mojega spoštovanja gotovi.
Ljubljana      septembra meseca 1868, pl. Conrad 1. r.''
D. Costa poroča o vladnem predlogu zarad spremembe srenjskega reda mesta ljubljanskega, iu nasvotuje, naj se osnova postave potrdi in naj se naloži dež. odboru , da izdela po sporaziiinljenji s srenjskim zastopoiu ljubljanskim novo osnovo srenje postave in jo v prihodnji sesiji predloži v ustavno obravnavanje.   Odborovi nasveti obveljajo.
Dr. Toman zagovarja svoj nasvet glede železnice po Dolenjskem do Karlovca, ali do kacega diuzega kraja v tlotiko s hrvaškimi, ogerskimi ali dalmatinskimi železnicami.
On začenja govor svoj s leni, da povdarja važnost železnic sploh, iu da le edini taki železnicam morejo nasprotovati, ki po njih kako škodo trpe. Ali železnice sploh so dobrotnice človeštvu, obrtnijstvu , kmetijstvu, kupčiji. Ze 1866. leta se je v deželnem zboru želja izrekla o dolenjski železnici, ki jo je v kupčijski zbornici prvi sprožil rajnki g. .lože Lleivveis. Dr. Toman dokazuje veliko korist te železnice za Dolenjce, in veliko njeno ime-nitnost v prihodnjih časih za ves svet, ako se podaljša do Salonika itd. Zbor potrdi predlog dr, Tomanov , da so njegov predlog, da bodi, kakor pri gorenjski, tako tudi pri dolenjski železnici deželnemu zboru mar za to železnico izroči dotičnomu odboru v prevdarek.
Dr. Bleiweis poroča o napravi posebnih kmetijskih šol na Kranjskem.
V Hi. seji deželnega zbora 1 Slili, leta je bilo v .'). točki skliiieim:
„Napravo tncib šol, v kterih se učijo posamesni razdelki kmetijstva, namreč naprava šole za sadje- in vinorejn. za svilo- in čbolofejo na Dolenjskem, in naprava niže gospodarske šolo na Gorenjskem ali Notranjskem s primerno pripomočjo deželnega zaklada, se za potrebno spoznava. Deželnemu odboru se daje naloga, naj pozvedujc in pripravi, kar je v ta namen treba, in naj prihodnjemu deželnemu /.boru predlaga o tem gotove nasvete".
Do prejeti tej nalogi je deželnemu zboru prva skrb bila, izvedeti mesto, kjer bi se od deželnega zbora zaželeni učilnici napravili. Tako mesto pridobiti so se kazale deželnemu odboru li poti: ena, da si dežen kupi tako posestvo, ki je za učilnico pripravno, — druga pot ta, tla si tako posestvo v najem vzame, — in tretja pol ta, do se najde kak veči posestnik, ki bi proti primerni dotaciji napraviti dal učilnico na svojem posestvu.
Ker bi prve dve poti prizadjale deželnemu zakladu velike, nezmag-ljive stroške , iu ker bi zdaj nameravane specijalne učilnice utegnile nehati takrat, kadar bi se napravila popolna kmetijska učilnica, zato je dež. odbor nastopil tretjo pot, in si prizadjnl pozvetloti: ali ne bi kak veliki posestnik s podporo deželnega zaklada prepustiti hotel svoja posestva toliko, tla se ondi napravi učilnica. Po tem vodilu se je pismeno obrnil do mnogih velikih posestnikov, pa je tudi z očitnim razglasom od 80, aprila 18(17. leta v „Laibacherici" in v „Novicah" stopil pred svet.
Nasledek tega prizadevanja je bil tn, da netil knjez Juri Schonbiirg-\\ahlenhurg , posestnik šnepeiske grajščiiio na Notranjskem, jo blagosrčno ponudbo naznanil deženenui odboru zarad napravo niže gozdnarske šolo, o kteri bode to sporočilo govorih, pozneje. Tmli gospod Viktor Hunrd, poset-nik grajičjne bleske na Gorenjskem, je naznanil deželnemu odboru ponudbo, vendar zdaj že mu ni bilo mogoče ustreči Željam deželnega odbora.
/aiad   napravo  učilnice za sadje- in \inorejo, svilo- in čbelorejo na
Dolenjskem pa je bil po nasvetu g,,sp. viteza GatmansUial-a na i;., septembra 1867. leta zbor |J dolenjskih velikih |.....-duikov sklican, ki se je posvetoval o kraji in posestvu, kje naj se napravi omenjena učilnica na Dolenjskem . m kako naj se napravi. Na ponudbo so bila temu zboru dana sledeča posestva: li Grm gosp. Smoleta poleg Novoinesta, 2) Št. Jošt gosp. pl- Langerja blizu Novoinesta, :!, Starigrad in Vinivrh gosp. grofa Marghe-n-a m D grajščina Metliška gosp. dr. Zavin.t ka. Med temi nosestvi je bila grajščina Grm za najpripravniŠO spoznana, iu posebni; komisije, ki so ogledale ta j...-siva. so pritrdila »borovemu mnenju. Omenjeni »bor je temeljito m na dobro pretresal vse, kar se tiče naprave in notranjo osnove te šolo m nasvetovavši tudi 10 štipendij, je preračuni! stroške za prvo leto od 0 do 6000 gold.
Tn o zadevah učilnice za sadje-in vinoreje itd. na Dolenjskem.
(Kon. pr.)
I) o p i s i.
Gradec :so. sept. [Izv. dop.] V denašnji seji dež, zbora oddali so
slovenski poslanci zopet 21 udres teli le občin:
Občina Verženska, ('venska. Moravsa, Godomerska, Bučkovska, Ra-doslavska. Kristanska, Panovska, ('izanjev .ka. Trnovska, Lahonska, Ilrato-nečk.i, Savska, Koračka , vse i/, okraja Ljutomerskega. Št. Lorenc iz okraja Ptujskega. Lenibach, Ješenec. Loka, Morje, Digoše iz okraja Mariborskega. Kot, iz. okraja Konjiškega.
Vse te adrese prosijo: dež, zbor, naj pri vis. vladi pripomaga, da se izpolnujejo zahtevo od slov. poslancev v njihovi interpelaciji izrečene. Posebno krepko in oilločno govore adrese občin Trnovsko, Lahoiiske, B ra-tonečke, Savske in Kov a tke ljutomerskega okraja, potem adrese mari bo rs k i h ob č i n.
Nasprotna nemška adresa se je sai......u a oddala od odbora okrajnega zastopa šoštanjskega (M. Da. pa ta protest ni glas šoštanjskega okraja, tudi ne okrajnega zastopa . ampak le onih štirih oseb, ktero so podpisane, to nam spričujejo adrese, kterih najprvo so dobili iz tega okraja in ki jih imajo že skoro od vseh občin.
Kua nemška pride na eden in dvajset slovenskih. Slava naše mu naroilu! Slava našim slovenskim trgom in kmečkim občinam. Za-popadli so važnost tega trenutka in sijajno pokažejo svetu, da jim je mar za svoje narodne pravice, za prihodnjost svojega tisoč let zatiranega naroda. Slovenski poslanci pa lehko ponosno kažejo na politiško zrelost svojega naroda, ki jih ni zapustil, ko so prvikrat na javnem mestu pred postavoda-javno skupščino tirjali pravice, ki nam gredo, tirjali združenje vneli Slovencev v eno zjedinjeiio slovensko deželo. Še Slovenija ni izgubljena! Le to jo ž al os t u o , d a iz sredine Slovenije ne doide le eden glas, ki bi podpiral delovanje naših poslancev.
Po začeti seji bere g. dr. Prolog znano interpelacijo zastran lj u toni o rs k e šole.
(i. ces. namestnik bar. Mecserv se vzdigne in odgovori blizu tako-lc: „V Ljutomeru bila je do 1. 1860 navadna ljudska šola treh razredov, takrat se je po neki ustanovi napravila glavna šola štirih razredov. L. 1.SG7 je vlada popraševala po vseh slovenskih krajih zastran jezika v šolah. V Ljutomeru so kmečke obftne, posebno pa trg svoje želje izrekle, da naj se kolikor mogoče goji nemščina. iKravo! od nemško strani.) Sicer pa te zapovedi zarad šol niso nove. one s,, opirajo iu izvirajo iz šolske postave, ki je še zmerom veljavna.
Glavne šole imajo namen, pripravljati učence, da iz njih lehko stopijo v srednje šole: realke in gimnazije, te so skozi nemške, torej si; morajo učenci v glavnih šolah dobro nemški naučiti, tla potem lehko napredujejo. *) On, kot ces. namestnik te zapovedi ljutomerskega okrajnega glavarstva ne more uničiti, ker je celo postaven. —- Kar se pa tega tiče, da okr. glavarstvo slovenske vloge nemški rešuje, graja g. ces. namestnik to postopanje in obljubi . da 80 ta krivica odpravi iu se na slovenske vlogi! tudi slovenski odpiše. (Dravo! na strani Slovencev.) K koncu št! dostavi, daje v ljutomerski glavni šoli tudi »dosti (V) nemških (?) učencev, kterira bi se krivica godila, ko bi se preveč slovenščina gojila". i Nemci kličejo pravo, slovenski poslanci pa: ,.In š. )9? kako s tem?"
Omeniti moram, da je intorpelacija podpisana od vseh (> slovenskih poslancev.
Potem je obravnava o listanovljenji novih srednjih in tako zvanih meščanskih šol (Biirgorschulen.j Sest lel že prosi ptujsko mesto, in obljubi velike doneske iz mestne iu okrajne blagajnice, samo da bi se mu dovolil realgimnazij. Ta stvar se je cel ta čas vlekla, ko štrena brez konca. Dež. odbor po nasvetu nekega prof. Winkler-ja jc botel po vsej sili Ptujčanom in Ljiibnič.inoiu na zgornjem Stirskem meščanske šole dati , ktere niso liteli, realnih gimnazij pa nikakor ni Idol dovoliti. Zdaj ko sc je prepričal , tla mesti nočeti imeti meščanskih sol posebno pa uporu slov. dež. poslancev, je s kislim obrazom nasvetoval odbor, naj se dovolijo tii realne gimnazije, pa ne. prodno se od vis. vlado pozve, ali bo ona htola donašati k tem iičiliiiiii zavodom, ki bi jih prav za prav morala nap»iviti iu zdrževati vlada.
*)   Oho! g. Meoieri.   Vi ste Saden pedugogikar.   Tt>ga Domena ljudsko šole nimajo. i   In blnveimki učenci, kterih je menda le nujveć v tej šoli, njim pa se b posiljeno nemščino ne godi krivica V
Dež. odbornik dr. II. Stwmiiyw poročajo. V generalni debati se oglasi ces. namestnik , da nič nima zoper ustanovljenje meščanskih šol. Potem poprime besedo g, dr. Vošnjak iu dokaže v temeljitem govoru, da tako z\ane meščanske s..le po ITOJi napravi na nobeno stran ne zadostujejo, ker so nalašč tako osnovane, da učenci i/ njih ne morejo stopiti v više šole in so prisiljeni, naj si imajo do tega veselje ali ne, se po njih poprijeti ali obrtnijc ali kupčistva. 'IV šole so enostranske in še ne smejo oddati veljavnih spričeval. Kmet svojega dečka v take šole ne bo dava], ker si ne ho sam zapiral poti, ga spraviti v više šole, ako se učenec za te skaže sposobnega. Pa tudi meščanom samim ni mar za take šole, in se povsod poganjajo le za navadne srednje šole. Kes da se mislijo le dovoljiti Ptujčanom in Ljuhničanom pa le po nekojih pogojih. Kakšna dozdaj nenavadna varč-ljivost! Ko bi človek ne vedel, da plačamo iz deželnega zaklada vsako leto za zgornjo realko v Gradci '27.000 gl., za tehniko Joaneum v Gradoi čez 70.000 gl. da donašamo še celo za vseučilišč kteri učilni zavodi so vendar državni, naše deželne peneze, hi se morala res pohvaliti ta očetovska skrb za žep davkoplačarjev. Tako pa se nam zdi, kakor da bi se hotela ta stvar spet itd. Spor oče valeč odgovori strašno razkačen, češ da g. dr. Vošnjak zmirnm ropota. Saj se priporočuje realni gimnazi za Ptuj. (Dr. Vošnjak: Po šestletnem beračenji.) Dr. Vošnjak se boruje s mlini na veter, ker nikjer ni tistih prošenj in protestov zoper meščanske šole. (In Maribor, Ptuj, Ljubno?) Potem skuša dokazati, da meščanske šolo bodo dobre in koristne za deželo, pa s tem dokazom ni mogel podreti, kar se jc slabega in napačnega bilo očitalo šolam te vrste. V specialnej debati je g. Herman imel pripravljen predlog za ptujski realgimnazij, naj se dovoli brzo brez pogoja. Povedal pa je bil to poprej g. sporočevalcu, iu ko so pride do te stvari, se hitro vzdigne g. dr. žl. Kaisorfold. Odgovori kaj malega, pa celo mirno in spodobno na neke trditve g. dr. Vošiijaku, ter nasvotuje. da se dovoli brez pogoja Ptujčanom realgimnazij. ti. Herman živo podpira ta predlog. Že (> let prosijo Ptujčani. on sam v tej stvari že 11 krat besedo poprime v dež. zboru. Ptujski okraj plača 40.000 gl. letnih deželnih doneskov. Ljudstvo je gosto in daja svoje otroke rado v šolo itd.*) Tudi g. VVaser se vzdigne: Ptujsko mesto gotovo zasluži, da se mu dopolni prošnja, ker je strašno „verfassuiigstreu". (Smeh med Slovenci.) Ne vem , ali je ta razlog odločil, ali prepričanje, dež. zbor dovoli soglasno; tako naznanja g. grof dež. poglavar. Na enkrat so zadaj v kotu stegne slavni poslanec inaren-berški; maloslavni učenjak g. prof. Oskar Selnnid: .laz ne glasujem za to. (Začudenje in smeh.)
Zdaj bi morale na vrsto priti n o p os red nje volitve za državni zbor. K veljavnemu sklepu, kar se tiče spremembo deželnega reda, je treba tri četrtine nnzočih poslancev, torej 47'/4 in ker ni '/4 med poslanci (ne-kteri sicer še za '/4 ne štejejo pri debatah), 48. Ze pol ure so šteli g. dež. poglavar, potem perovodji z binoklih na nosu. Našteli so jih res 48, ko pa pride ta predmet na dnevni red, odidejo gg. posl. Herman, dr. Vošnjak in Lipold in spet jih ni bilo zaželenih 4*. (i. dr. Altman stavi predlog, da naj so vsi poslanci, ki niso na odpustu ali bolni, skličojo, da gotovo pridejo k prihodnji seji. In če vendar ne pridejo V kaj potom? Sicer pa tudi nemška stranka ni enakih misli o direktnih volitvah. Več je takih, da nočejo oddati dež. avtonomije, tem je ljubo, da se no more sklepati, ker so bojijo , ko bi nasproti glasovali, da bi jih ne šteli med reakejonarje.
Prihodnja seja v petek.
Danes so prišle krepke adreso trgov: Mozirje, (iornjigrnd, Rečice. Slava!
Iz Gradca.   Evo Vam zopet dve adresi slovenskih Srenj,
Visoki deželni zbor! Podpisani zastopniki Trnovske občine naznanjamo s tem, da se popolnoma zlagamo s sklepom ljutomerskega tabora 9. avg, t. I., kar se v -peljali j a 11 a š e ga j ez i k a v šole in urade in z j e d i n j e n j a S1 o v o n c ev tiče. Naznanimo dalje, da sta nam naša vrla poslanca gg. M. Herman in dr. J. Vošnjak iz globočine srca govorila; vsaka njuna beseda je bila odmev pravih naših želj in misel. Z vso močjo in z vso silo se ustavljamo takim mislim, kakor jih slovensko-bistriški meščani po dr. O. Schinidu , vis. deželnemu zboru naznanjajo, kajti to ni in ne bode nikdar izraz zelenja in mišljenja našega naroda na Stirskem. Kakor vidimo, spadajo Sloveno-Ihstričani k tistim 6°/« našega naroda, ktere mi neniškutarji imenujemo, in ktere interpelacija naših poslancev dobro opiše. Toliko časa ni za nas niti sreče, niti pravega mira, dokler se zahtevi izraženi v govorih poslancev g. Hernian-a in dr. Vošnjak-a, do zadnje pičice no izpolnijo. Srenja Trnoska 27. kimovca 1808.
Martin Viljenjak, sr. predstojnik,       Miha Plana, Franc Majcen, svetov., Marko Kleinenčič,
Jakob Dovičar, Juri Mazdič,
Pr. Matur, Joh. Pečub,
M. Slekovec, Andr. Sulak,
S. Trunk, odborniki.
Visoki deželni zbor! Mi Slovenci z sedanjimi razmerami v naši deželi nismo zadovoljni, zato ker naše narodne pravice, ktere so nam potrjene na papirji, djansko se ne izpolnujejo. Mi obžalujemo, da vis. dež. zbor na želje in potrebe Slo vencev ne jemlje toliko ozira, kolikor ga pričakuje slovenski narod. Podpi sani odbor šent Lorenske občine potrdi tedaj, da so tirjatve naših slov. poslancev v Gradci, kakor so se pri interpelaciji dne lit. t. m. v vis. dež zboru zaslišalo, popolnoma resnične in pravične, in tedaj prosi: Vis. dež. zbor naj blagovoli priporočati vis. vladi, da so vse želje slov. naroda izpolnijo, posebno pa, da se vsi Slovenci združimo v sjedinjeno slovensko domovino, ker je le takrat mogoče, da bode slovenski narod,
*)  Oba govora prinesoino prihodnjič, po stenograf, spisih.
kojega je Bog ravno tak, kakor druge narode ;• dobrimi lastnostmi obdaril, napredoval v dušnem izobr.iženji iu materijalnom blagostanji. Odbor šent lorenske občine dno 28, sept. 1868,
Seb. Oajiek, srenjski predstojnik,      Tonče Kampotsek,
Jak. Oajiek, svetov. Janže Vrečor,
Mat. Knotlič. Jož. Siter,
Ant. Jug, Juri Krajšek.
Jož. Gajiek, Jem. Mlakcr.
Janže Kanipolšek. Andr. (iajšek, odbor.
Politični razgled.
V Ljubljani je predlog o ravnopravnosti slov. jezika v šoli in uradu po nasvetu dotičnoga odseka sprejet.   Več o tem prihodnjič.
V Goriškem zboru so Slovenci interpelirali vlado zarad ravnopravnosti slov. jezika v šoli iu uradu. Tudi o tem pričakujemo obširnejega sporočila.
V Trstu jc v dež. zboru krivici! neki Picciola kriminalnega preiskovalnega sodnika, ki ima znane dogodke v juliji preiskavati, daje pod punslavističnim (V) upljivom, da kaže pristranost, in hoče slovensko okolično stražo „oprati". Vladni komisar je obljubil kmalu odgovora na to interpelacijo. Dalje je deželni zbor tržaškega mesta sklenil od vlado zahtevati italijansko pravno akademijo.
Iz Dunaja se sicer poroča, da po odstopu ministra Auersperga ne bode nobeden družili ministrov svojega stola popustil, ali kaže se iz vse zmešnjave, da lehko najmanji povod zdanjo uravnavo razdre, dokler ne bodo tista sistema na površje prišla, ki moro Avstrijo edino pomiriti. Pišejo, da je v cesarjevih krogih jelo gibati se Poljakom (toraj tudi Slovanom) prijaz-neje mišljenje. O razponi cesarskega namestnika Kelersperga z ministrom Herbstoin, časopisi še vodno govore. Vzlasti dunajskim listom je videti, kakor no hi šlo za blagost in pomirenje Avstrije, teinuč za to, da ta ali ta nemški profesor minister ostane.
Na Češkem se napravljajo, da si so tabori prepovedani, še vedno ljudski shodi. Na gori Oreh seje 29. sept. sešlo nad liOOO ljudi. Mnogo vojakov in žandarjev se je bilo poslalo tjekaj da bi taborovanje in razgovar-janje zabranili. Razdelilo se je nad 2000 iztisov deklaracije čeških poslancev. Zarad tabora na Žižkovi gori so je začela sodnijska preiskava. Na taboru v Visokem Mitu je prišlo do demonstracij, da so vsled tega vojaki ljudstvo razganjali. 0 mnogih odsodbah časopisov in vrednikov z denarjem in ječo, že no poročamo, ker je na Ceskom preganjanje pod zdanjim liberalnim mini-sterstvom navadno postalo.
Ccski poslanci, ki so podpisali deklaracijo, iu ktere ju viši dež. maršal pismeno poklical, da naj pridejo v zbor, ne bodo dali — nobenega odgovora na to pozvanje.
Zoper praškega nadškofa in njegove škofovske tovariše so je začela sodnijska preiskava. Nekteri ministri so zoper to glasovali, ker se jim je nevarno zdelo zarad pastirskih listov ostro postopali z višimi zastopniki cerkve.
Poljski namestnik Goluhovski je prišel v Ldov iz Dunaja nazaj ne več kakor namestnik.   Pozdravili so ga na kolodvoru vsi poljski poslanci. Kilo bo namestu njega ces. namestnik ni še določeno.
V o gorskem deželnem zboru se jo odločilo 100.000 gld. da so zatro drhali razbojnikov, ki mnogoštevilno nadlegovajo deželo.|
,,Giorn. d. Roma" priobčuje papeževo pismo, v ktereui vabi protestante in vse nekitoliške kristjane, naj se ob priliki ekuinenskega cerkvenega shoda s katoliško cerkvijo /.edinijo. Pismo pravi, da od tega zedinjenja je najbolj odvisna blagost kristjanstva, in da bode na svetu pravi mir kedar bo en hlev iu en pastir.
Španski p u nt se je za upornike po sreči izšel, (davno mesto se jo brez ustavljanja ndalo upornikom. Kraljico je Španijo popustila in je šla na Francosko. General Novalichos je v boji z uporniki ranjen padel. Njegova vojska je večidel k upornikom prestopila. Ljudstvo je obroženo. Novi uradniki so postavljeni.
Adrese za deželni zbor stirski.
Drž ko ne se sklene deželni zbor štirski že v pondeljek b. t. m. One srenje, ki pripravljajo v podporo tirjatev slovenskih poslancev peticijo do deželnega zbora, naj se požurijo, da najkesneje v nedeljo popoldne odpošljejo svoja pisma v Gradec, da se morejo še v zadnji seji oddati zbornici in po njej visoki vladi.
Telegram »Slov, Narodu".
V Gradcu, 2. okt.
Slovenski poslanci so denes zopet oddali 20 peticij. Lenček je nasvetoval, da se iz deželne kase podpira „Slovenski Gospodar". Vošnjak in Herman sta z govori podpirala ta nasvet, ki naposled ni bil sprejet. — Vošnjak je tirjal popravo volilnega reda okrajnih zastopov. Huda debata. Vsi Nemci so bili proti temu nasvetu in ni bil sprejet.
Dunajska hor/n o«l 2. oldolira.
6Vt inetidiko   .r>0 II. 80 kr. Kreditno akcijo 207 II.
■r>% inctulike t obresti v maji ionov. .'>7 II. ću London   110 ti. 00 kr.
.r>°A, narod, posojilo   (d II. 80 kr. Srebro   118 fl. 50 kr.
1800 drž. posojilo 8'.' II. 80 kr. Cekini 0 fl. &85/la kr. Akcije narod, banke   718 11. — kr.
k.
Izdatelj in odgovorni vrednik Anton Tomšič.
Lastniki: Dr. Jože Vošnjak in .li-.ir.i-
Tiskar liduui d Junžič