Št 280.
V Ljubljani, četrtek dne 8. decembra 1910.
Leto 1.
I Pouuneme številke po 4 vinarje. : .JUTRO’ tahaja vsak dan — tudi ob ■edeljah In praanikih — ob 3. ari zjutraj, ■ ob ponedeljkih ob 5. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-niitrm mcacčno K 1'—, z dostavljanjem na dom K120; > poito celoletno K18*—, polletno K 9-—, četrtletno K 4-50, niecečno K 1‘50. Za inorautvo celoletno K 28'—.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vfaarje. i
Uredništvo in upravnlStvo je v Frančiškanski ulid št 8. Dopisi se poiiljajo aredniStvu, naročnina upravniStva. N*-irnnklrana pisma se ne sprejemajo, roko* plsi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloil znamko.
Slovenci zopet tepeni!
„Vspehi“ naših državnozborskih poslancev. — Italijani dobijo pravno fakulteto, Slovenci pa morda (samo morda!) kako stolico v Pragi, ali celo v Krakovu! — Skrajni čas je že, da se vzdramimo!
Naši klerikalni poslanci se kaj radi bahajo, da imajo na Dunaju naravnost ogromen vpliv. In tudi s svojim »delom* se vedno hvalijo, tako, da bi mislil človek, ki klerikalnim baharijam veruje, da bodo odpravljene v najkrajšem času vse krivice, ki se nam že godijo in da dosežemo kmalu vse, kar zahtevamo, da bomo kmalu deležni v Avstriji tudi vseh pravic in da merodajni krogi ne bodo mislili na nas samo takrat, kadar bodo zahtevali od nas izpolnjevanje državljanskih dolžnosti.
Klerikalci imajo ogromno večino slovenskih državnozborskih mandatov in lahko se reče, da oni edini zastopajo v državnem zboru slovensko ljudstvo in za to imamo pravico zvaliti vso odgovornost za naše uspehe in neuspehe v državnem zboru na njihova ramena, ker neklerikalni poslanci po svojem številu resnično ne prihajajo mnogo v poštev. In mi danes vprašamo klerikalne poslance, zakaj so drugačne njihove besede kot njihova dejanja? Vprašamo klerikalne poslance, kje je njihov vpliv in kje so njihovi uspehi, o katerih znajo toliko govoriti, ne morejo jih pa pokazati ?
Slovenci smo zadnje dni doživeli zopet nov in zelo težak poraz, dobili smo zopet težkih batin — to so uspehi naših klerikalnih poslancev,ki niso znali in niso hoteli odvrniti tega poraza od nas, nego sklepajo z vlado kompromise sedaj, ko bi motali v državnem zboru ropotati, da bi se njihov ropot slišal po vsej Evropi!
Tepeni smo Slovenci v vseučiliščnem vprašanju. Naše vseučiliščne zahteve so starejše in bolj upravičene kot italijanske zahtev« v tem vprašanju in vendar so naši klerikalni poslanci napravili z vlado kompromis, po katerem dobijo Italijani takoj svojo pravno fakulteto, slovenska zahteva po vseučilišču se pa odstopi pododseku, t. j. izroči se pozabljivosti, ker prvi, ki na njo pozabijo, bodo gotovo naši klerikalni poslanci, ki so spravili to našo zahtevo na dnevni red sploh samo za to, da bi potem lahko z njo kupčevali.
Drugače si mi pri najboljši volji ne moremo razlagati fakta, da so se nekdanji rjoveči levi kar čez noč in brez vsakega pravega povoda spremenili v ponižna jagnjeta. Kompromis, ki so ga naši poslanci sklenili v vseučiliščni zadevi na Dunaju z vlado, je politična lumparija, ki so je zmožni samo naši klerikalci in te svoje lumparije oni nikakor ne morejo opravičiti.
Ne zavidamo Italijanom pravne fakultete in priznavamo jim brez vsakega pridržka pravico do popolne univerze. Ali stojimo odločno na stališču, da je slovenska zahteva po univerzi bolj upravičena in — a to je glavno — bolj nujna. Univerza se ne sme smatrati za tovarno, kjer se izdelujejo uradniki, v njej se mora gledati v prvi vrsti znanstveno institucijo in takih znanstvenih institucij imajo Italijani vse polno v kraljevini, medtem, ko jih nimamo Slovenci nikjer.
Vseučilišča so kulturna ognjišča in ogenj kulturnih ognjišč v Italiji greje lahko avstrijske Italijane v enaki meri kot njihove rojake v kraljevini. Mi pa takega kulturnega ognjišča sploh nimamo in smo ga mnogo bolj potrebni kot avstrijski Italijani, posebno, ker vživajo ti na nekaterih avstrijskih univerzah ugodnosti, ki jih Slovenci ne vživamo, s čemur je močno vstreženo italijanskim zahtevam po uradniškem naraščaju.
Na vse to so pozabili, ali pa nikdar mislili niso, naši poslanci in sklenili so z vlado za Slovence sramotni kompromis.
Hud je ta najnovejši udarec, ki nas je počastila z njim slavna c. kr. avstrijska vlada v družbi z našimi za narodne koristi tako vnetimi poslanci! Mislimo, da je čas, da se zdramimo in da pokličemo poslance in vlado na odgovor, ker to, kar se z nami dela, pomeni teptati naše pravice z nogami!
Iz slovenskih krajev*
Iz Komna na Goriškem. Že zadnjič smo pobožali našega »zaslužnega* nemčur-skega notarja Kotnika. Možu so se že od same prevzetnosti pričeli kisati možgani tako, da nam s svojim nastopanjem v istini preseda in smo ga do grla siti. Nabira pridno materijal za kmalotni „Z Bogom". Pribiti pač moramo, da se ga prezira oči-vidno in če bi imel sploh značaj, bi podlegel sam brez nameravane vojske. Njegov »špijon" je pisar in vtika nosove okrog in kjer kaj zvoha, nese sveže notarju. Zadnji fakt, s katerim se je pokazal notar še v večji pravi luči je, da je prejšnjemu solici-tatorju odtegnil brez vzroka 15 K, torej borih petnajst kron ter se pustil tožiti; pri razpravi je njegov pisar baje izpovedal, da mu je to svoto solicitator podaril. — Če je on revež res bil lačen teh kronic, ne razmišljamo, ker ga poznamo — značilno je pač, da se on kot šef pusti od uslužbencev
tako obdarovati. Z ogorčenjem pribijamo to vest, ker smo poznali značajnega solicita-torja in vemo, kdo je notar Kotnigg. Imamo pač upanje, da se otresemo v teku enega leta njega in njegovih kapric, ali prostovoljno ali pa eventualno neprostovoljno.
Sploftsi! pregled.
Zveza poslancev-duhovnikov v državnem zboru.
Poslanec Horsky je priobčil v »Čechu* sporočilo, da se je v državnem zboru konstituirala zveza poslancev duhovniškega stanu. V celem je v parlamentu 45 poslancev duhovnikov. Zveza se naziva »svobodna*. Načelnik zveze je opat Baumgart-ner, dr. Stojan pa je tajnik. Namen Zveze je varovati interese duhovskega stanu in verske zadeve reševati v smislu klerikalnega programa. Na prvi seji se bo razpravljalo o duhovniških ustanovah in o tem, da bi imeli duhovniki na železnicah iste olajšave, kakor drugi državni uradniki.
Ogrski socijalni demokrati proti Khuenu.
V	nedeljo so priredili socijalni demokrati v Budimpešti velike demonstracije proti min. preds. Khuenu, ker hoče volilno reformo izvesti šele v poznejših, mirnejših časih. Enako so protestirali proti temu, da je vlada razpustila društvo »Svobodna šola*.
Denar za Košutov pogreb je izginil.
Pred 16. leti je umrl v Turinu Ludvik Košut in Mažari so hoteli pokopati svojega narodnega junaka na ljudske stroške z veliko slavnostjo. Zbirali so denar med ljudstvom in so v treh dneh nabrali 164.000 K. S tem denarjem je odšel poslanec Eotvos v Turin da plača pogrebne stroške in uredi vse potrebno. Mesto Turin pa se je zavedalo svoje velike dolžnosti napram Mažarom in je pokopalo Košuta z vsemi slovesnostmi na svoje stroške. Ko pa se je Ečtvčs vrnil domov, ni dal denarja, niti računa onim, ki so mu ga izročili, in je trdil, da je moral z onim denarjem plačati dolgove Košutovih sinov. Upniki namreč niso pustili pokopati Košuta, dokler niso bili plačani. Na Ogrskem so mislili, da bo Franc Košut, ki se je po očetovi smrti vrnil na Ogrsko in je prejel mnogo darov in bogate službe, vrnil to svoto narodu. Toda Košut ni vrnil narodu niti vinarja. Tudi se je baje izjavil, da mu Ečtvčs ni dal nikakega denarja. Ta škandal vzbuja na Ogrskem veliko senzacije in bo imel tudi političen pomen, ker bo odkril mešetarijo mažarskih politikov.
Volitve v Angliji.
Liberalno angleško časopisje piše z velikim navdušenjem o uspehih, ki jih je dosegla dozdaj liberalna stranka na voliščih. Posebno se veseli izida v Londonu, kjer so
imeli unionisti dobre šance. Na Škotskem’ Irskem in v Walesu upajo liberalci dobiti zopet zmago nad unionisti. Unionistični listi ne triumfirajo in pišejo zmerno in so zadovoljni z dosedanjimi uspehi.
Italijanski nacijonalistl
so imeli v nedeljo v Florenci svoj kongres. Kongresa so se udeležili profesorji Sighele, Corrardini in Maraviglia, poleg njih so bili poslanci, senatorji, uradniki in pesnik Pascali. Med drugimi društvi je bilo zastopano društvo Trento e Trieste in mnoge druge narodne organizacije. Prof. Carrardini je govoril o nacijonalističnem programu. Ta program ima namen osvoboditi Italijo s kulturo in z vojno. Narodnost hoče duševne in telesne svobode, prva se doseže z narodno kulturo, druga z orožjem in bojem. Italijansko ljudstvo je proletarijat. Nacionalizem ga osvobodi družabno. Osvobojenje se doseže z bojem in boj na zunaj pomeni vojno. Ljudstvo se mora torej pripravljati na vojno. Po tem govoru je prišla na debato resolucija, v kateri se trdi, da je novo prerojenje italijanskega ljudstva mogoče le z etično in vojaško vzgojo. Uspeh take vzgoje bo svoboda naroda. — Prof. Sighele je govoril proti vojni, ker se ne zlaga z današnjo kulturo. Tudi narodna kultura mora voditi h splošnemu osvobojenju brez vojne. Vojna Italije naj obstoji v tem, da zabrani Avstriji potujčevanje »neodrešenih dežel*. Potem bo že prišel čas odrešenja in osvobojenja. Mnogi govorniki so govorili proti vojni. Tudi neki Tržačan je povdarjal, da ne more ostati na zborovanju, ako se bo tako ostentativno govorilo proti Avstriji. Treba je zmernejše taktike, ki bo imela več uspeha nego bojno navdušenje . . . Laški nacijonalisti so živa sila iredente. Trdi se sicer, da se jim pripisuje preveč važnosti, vendar njih besede niso brez pomena!
Bolgarsko-grško zbližanje.
V	carigrajskem eksarhatu je prišlo do sporazumljenja med zastopniki obeh narodnosti glede inacedonskega vprašanja. Poslej naj bi se izogibalo vprašanje verskega razkola in naj oba naroda zasledujeta skupne politične cilje. Bolgarski metropolit v Ma-cedoniji dobi instrukcije, da reši versko vprašanje sporazumno z grškim elementom. To združenje bo imelo ugoden upliv na daljni razvoj.
Dnevne vesti.
Naše cenjene zunanje naročnike prosimo, da čim prej obnove naročnino, a one, ki nam na naročnini kaj dolgujejo, da dolg poravnajo, ker bomo sicer primorani ustaviti jim pošiljanje lista, kar bi bilo neprijetno nam in gotovo tudi njim.
LISTEK.
MICHEL ZEVACO:
Otroci papeža.
Roman ia rimske igodovin*.	[179]
»Sami presodite, Svetlost, v Rimu je splošna vstaja. Okolica Rima se dviga. Povsodi se zbirajo vstaške čete.* Cezar je strašno udaril s pestjo po lahki mizici, na kateri so stale pijače. Kozarci in miza, vse je padlo po tleh. Marki se ni ganil.
„Te kanalje,* je povzel, »si doslej če niso upale korakati proti Vatikanu ali proti Svetoangelskem gradu. Brez poglavarjev so in se sami boje svoje drznosti. Toda ne morem vam prikrivati, da bo v osmih ali najdalje devetih dneh upor zagospodoval nad Svetoangelskim gradom.*
Cezar je nekaj hipov mrzlično stopal po šatoru sem-intja. Nato se je vrnil k policijskemu načelniku:
»Toda kdo je podpihoval te bebce?	.	. .*
»Kdo, gospod? . . . Nihče; povedal	sem vam,	da	ni-
majo poglavarja in zaradi tega še ni nič izgubljenega, kakor sem vam imel čast povedati. Poslužil sem se edinega sredstva, ki ga ima vlada v rokah in ki ga uporabljamo vselej, kadar se drhal predrzne jeziti: aretacije v velikem številu in nekoliko obglavljenj na slepo srečo . . . Zal, to pot ni nič pomagalo! Ah, Svetlost, svet se postavlja narobe ... duh brezpogojne pokorščine izginja . . . čimdalje več je ljudi, ki se drznejo misliti . . .*
Cezar je od strani pogledal markija.	Čutil	je	nepri-
znano ironijo njegovega vedenja. In tako vedenje pri tem človeku ga je poražalo še bolj od novic, ki jih je prinašal.
»In vrhu vsega,* je povzel Roccasanta, »se je zdel tre-notek njegovi Svetosti ugoden, da napravi majhen izlet na Caprero . . . Bog mi stoj ob strani, da bi sodil dejanja svetega Očeta, ki naj ga čuva nebo! Toda naposled . . ."
»Toda naposled se je moj oče zbal? Mirno recite, marki.*
Roccasanta je brezupno zamahnil. Cezar se je pričel obračati po svojem šatoru kakor zverina. Načelnik policije ga je zdajpazdaj ošinil s prežečim pogledom, skušaje uganiti njegove namene.
»Kaj mi svetujete?" je nenadoma vprašal Borgia.
»To je tisto!* si je mislil marki.
»Povejte svojo misel, dragi Roccasanta. Vi tako izvrstno poznate položaj. Nihče ni v tem trenotku sposobnejši od vas, da bi mi dal nasvet, ki ga potrebujem . . .*
»Svetlost,* je dejal Roccasanta resnobno, ali mi dovoljujete govoriti odkrito?"
»Ukazujem vam!"
»Torej — moje jasno mnenje je tako, da je sedaj samo še ena oblast, ki more premagati upornike: verska oblast, oblast Cerkve. Veličanstvo papeža edino more še ukloniti glave Rimljanov. Trebalo bi, Svetlost, trebalo bi papeža, ki bi se vrnil v Rim z velikimi obredi, obdan s tisoči duhovnikov, kardinalov in škofov... Toda s starcem ni mogoče tvegati take ceremonije! ... Za to bi bilo treba mladega papeža, silnega in smelega, ki bi imel pod svojim svečeniškim plaščem zmirom pripravljeno bodalo, da udari z njim prvega brezumnika, ki bi si upal mrmrati! . . .*
Tako govoreč je Roccasanta gledal Cezarju strmo v oči. Cezar je bil prebledel.
»Da, misel je velika in drzna . . .*
»In če bi se našlo, da bi bil mladi papež, o katerem govorim, obenem tudi slaven vojskovodja, čigar slava je jedva da malce zatemnela vsled nerazumljivega obrata voj-skine sreče, če bi za papeškim nebom korakala dobro urejena armada, dočim bi se pred njim razlegale liturgične pesmi, blesteli zlati križi ter se dvigali oblaki kadila . . . ali razumete, da bi upor omedlel sam od sebe, a papeška oblast bi bila zagotovljena morda za dolgo časa, najmanj pa dotlej, da se upor zatare do korenin? . . .*
»Dovolj, Roccasanta, dovolj! . . .* je dejal Cezar razburjen.
In zasadil je svoj pogled v markijeve oči.
»Vi hočete, da se polastim tiare? . . .*
»Da, Svetlost,* je dejal Roccasanta jasno. »To je edino sredstvo, s katerim morete oteti položaj.*
»Toda,* je odgovoril Cezar s temnim glasom, »v to, da izvolijo mene za papeža, mora biti moj oče odstavljen 1.. In konklave ne bo nikdar . . .*
»Naj umrje!* ga je prekinil Roccasanta trdno. »Bog mi je priča, da bi dal svoje življenje, če bi mogel z njim podaljšati slavne dni svetega Očeta . . . Toda naposled... star je že in morje je zelo nemirno tam na sardinski strani, okrog Caprere . . , lahko se zgodi nesreča . .
Cezar ga ni več poslušal. On ni več slišal zlodja-iz-kušnjavca, ki je bil vrgel v njegovo glavo seme očeto-morstva. Zatopil se je bil v mračno premišljevanje. Kolikokrat mu je že rojila po glavi misel, da bi umoril očeta, kadar je v nespanju svoje častihlepnosti sanjaril, kako bi bilo, če bi ne bil več preprost kondotir, ki se bori na čelu svojih najemnikov, nego bi z enim mahom postal enak kraljem — kralj on sam! . . .	(Dalje.)
»Vera je v nevarnosti*, vpijejo zopet klerikalci. Našli so zopet nekje to staro in obrabljeno frazo in operirajo z njo pri agitaciji za občinske volitve v Ljubljani. Vjeli bodo s to frazo kako tercijalko, razsodni ljudje se jim bodo pa smejali, ker vedo, da je najmanj vere — pri klerikalnih voditeljih.
Politično in Izobraževalno društvo za dvorski okraj v Ljubljani priredi v soboto, dne 10. decembra 1910 ob 8. uri zvečer v gostilni »pri Franceljnu" na Tržaški cesti št. 22 shod narodno-na-prednih volilcev in volilk dvorskega okraja. Ker se bodo na shodu razpravljala najvitalnejša vprašanja ljubljanskega prebivalstva in tudi v pravi luči pokazalo hinavsko postopanje naših klerikalcev napram meščanstvu, ki hočejo ugonobiti vsako prosto gibanje in izžeti Ljubljančane in jih dovesti do materijelnega propada, pričakujemo, da se bodo shoda udeležili vsaj zavedni volilci tega okraja.
Sv. Miklavž v Mokronogu. Prejeli smo iz Mokronoga:	Čitali smo v »Jutru",
da se je oglasil sv. Miklavž pri Schwarzu, Finku itd. Oglasil se je tudi v Mokronogu marsikje. Prišel je n. pr. k župniku Buko-witzu ter mu napisal na listek: Ljubi svojega bližnjega, pa ne samo v ustih in na prižnici, nego pokaži svojo ljubezen tudi v dejanjih. Našemu očku županu je naročil, naj ne bo več fik-fak, nego naj stopi odločno na eno stran, ker sicer ostane pri volitvah v sredi. Občinskemu tajniku Pi-skerčku je prinesel spričevalo, s katerim mu nebesa potrjujejo, da je postal iz brezverca res pravi klerikalec. Predsedniku »Kmečke zveze" je sporočil, da bo meseca marca deželna blagajna prazna in da mu ne bo več mogoče voziti se na deželne stroške v društvo tirolskih bikov. Tako je ta ljubi sv. Miklavž prinesel še marsikomu marsikaj in tudi parkelji so odnesli marsikoga — so že vedeli zakaj. — Rokomavh.
Frakarstvo v Celju. Javljajo nam iz Celja: Pred par dnevi je objavil »Narodni Dnevnik", da je vstop v Narodni domvk plesnim vajam dovoljen samo članom »Čitalnice" in po njih vpeljanim gostom. Čudno, res čudno! Ko so začele plesne vaje v Narodnem domu, se je agitiralo na vse strani za čem večjo udeležbo, ko so se pa temu odzvali tudi mnogi trgovski so-trudniki, ni bilo to prav nekaterim visoko-rodnim gospodičnam in sedaj imajo pristop samo člani »Čitalnice" in po njih vpeljani gosti! To je res žalostna pojava, ki bi bila zaslužila najostrejšo obsodbo povsod, posebno pa v tako eksponiranem kraju kot je Celje. Dobrih posledic to ne more roditi.
Na koncertu Slovenske Filharmonije, ki bo v nedeljo zvečer v Unionovi dvorani na čast udeležencem Vrazove Akademije, nastopi, kakor smo že poročali, virtuozinja na goslih, gdč. Stella Kru-ger. Pred letom je nastopila v prvem večjem koncertu na Dunaju z slovitim orkestrom dunajskega »Konzertvereina“ v veliki dvorani »Musikvereina". Na tem koncertu je sodelovala tudi slavna operna pevka Selma Kurz. Kritike o tem prvem večjem nastopu mlade virtuozinje so izredno ugodne. »Fremdenblatt" piše: Ysaye je bil gdč. KrUgerjeve mojster, od njega se je naučila petja na goslih. Bel canto in globoko čustvovanje sta signatura igre gdč. Kriiger-jeve . . . »Neue freie Presse" enako hvali veliko nadarjenost, tehniko in lepoto igre gdč. Kriigerjeve, učenke prof. Sevčika in Ysaye. »Wiener Allgemeine Zeitung" imenuje njen nastop v imenovanem koncertu družabno senzacijo, hvali njeno temperamentno igro in izborno tehniko. »Osterr. Volkszeitung" pravi: Ona živi s svojo igro. To ima od svojega mojstra. Mlada dekle, ki pred veliko publiko Andante Mendel-
Mali listek.
Slovensko deželno gledališče.
Uprizoritev Ibsenovih »Stebrov družbe" je bila umetniškemu delu primerno dovršena; po našem mnenju je bila ta drama izmed vseh dosedanjih najeksak-tneje izvajana. V celoti smo dobili utis, da so se gg. interpreti živahno zavzeli za stvar in se z zanimanjem poglobili v svoje uloge. Režiji izrekamo zasluženo priznanje; scenerija res da ni dala posebnega truda, ali zato združuje ta drama dosti drugih težkoč, ki jih ni ravno lahko premostiti.
Ensembelske scene so prišle po damah do večje veljave kakor po gospodih; prvo sceno prvega akta imenujemo naravnost vzorno.
Neutrudljiva marljivost in krepka volja g. režiserja je zanesla celo med sicer iako komodno in flegmatično komparzerijo v četrtem dejanju dosti življenja.
Konzula Bernicka je igral g. N u č i č povsem individualno, ne naslanjaje se na tega ali onega umetnika-vzornika; s tem je dokazal nemalo umetniško inteligenco in povzdignil svoj že itak najboljši renommče. Bernick je pač figura, katere avtor sam, kljub temu, da ji posveča največ ljubezni,
sohnovega koncerta; igra tako toplo in umerjeno, ima brez dvoma pred seboj še veliko bodočnost. V tem smislu se gibljejo i ostale ocene. Skratka, čaka nas izreden užitek, bo gdč. K»&gerjeva v nedeljo nastopila skupno z našim izbornim orkestrom.
Društvo slovenskih profesorjev bo
imelo letošnjo glavno skupščino dne 28. decembra 1910 ob pol 10. uri dopoldne. V smislu § 11, 4 društvenih pravil je eventu-elne predloge naznaniti odboru vsaj teden dni prej, t. j. do 20. decembra.
Po Vrazovi Akademiji bo v nedeljo, dne 10. decembra banket v hotelu ».Tivoli". Kdor se ga misli udeležiti, naj se prijavi tajništvu »Matice Slovenske".
Slovensko gledališče v Mariboru. V nedeljo, dne 11. decembra t. 1. se igra zgodovinska slika v petih dejanjih? iz dobe preganjanja kristjanov »V znamenju križa", ki je imela na vseh odrih velik uspeh. Blagajna se odpre ob pol 7. uri zvečer. Pri predstavi svira tudi godba.
Splošni gostilničarski shod v Ljubljani. Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem je sklenila, prirediti dne 15. decembra t. 1. splošni gostilničarski shod, katerega namen je čisto stvaren, v korist gostilničarske obrti. Pristop k shodu ima vsak gostilničar, komur je mar njegov lastni blagor in napredek.
Slovensko trg. društvo »Merkur" opozarja še enkrat gg. člane in prijatelje društva na slavnostni občni zbor, kateri se bo vršil povodom društvene desetletnice danes ob 11. uri dopoldne v društvenih prostorih in na zabavni večer, ki bo isti dan v veliki dvorani Narodnega doma ob pol 8. uri zvečer.
Ljubljanska podružnica »Društva jugoslovanskih železniških uradnikov" vabi na 1. redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 11. decembra 1910 ob 7. uri zvečer v salonu hotela »Ilirija", Kolodvorska ulica 22. Dnevni red: 1. Predsednikov nagovor. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Poročilo blagajnikov in pregledovalcev računov. 4. Volitev odbora. 5; Slučajnosti.
Podporno društvo za slovenske vi-sokošolce na Dunaju je prejelo od 1. oktobra do 6. decembra sledeče darove: Po 20 K: Nadškof dr. Fr. B. Sedej v Gorici in Okrajna posojilnica v Ljutomeru;. 16 K 30 vin.: Dr. Fran Skaberne, c. kr. min. podtajnik na Dunaju; 15 K: Dr. Jos. Tičar, zdravnik v Kranjski gori; po 10 K: Dr. A. Fatur, žel. kom. južne železnice v Trstu, dr. Jos. Pipenbacher, c. kr. profesor in dr. Lovro Požar, c. kr. gimnazijski ravnatelj v Ljubljani, dr. Karol Šavnik, c. kr. min. tajnik na Dunaju in Okrajna hranilnica in posojilnica v Sežani; po 5 K: Ivan Hutter, c. kr. katehet na državni realki v Celovcu, Ivan Pušar, strojevodja južne železnice v Spodnji Šiški in dr. Mihael Truden na Dunaju; po 3 K: Fran Ilovar, uradnik v fin. min. in Josip Smerdu, uradnik južne železnice, Brunn a/G.; 2 K: Fran Berlec, posestnik v Kandiji. Skupaj 114 K 13 vin. Potreba je velika, prosimo torej hitre pomoči! Darove sprejema blagajnik Ivan Luzar, nadrevident južne železnice v pokoju, Dunaj III. Reis-nerstrasse 27.
Zaljubljena Marijina hčerka. Poročajo nam: Dne 5. t. m. se je sprehajal po trgu nič hudega sluteč, neki gospod. Kar pridrvi k njemu bivša njegova ljubica in udriha po njem, kolikor more. Zaljubljena Marijina hčerka je bila namreč strahovito razjarjena, ker jo je zapustil on, katerega je že popolnoma uničila. Izrabila je njegovo bolezen in ga javno na cesti napadla. Res lepa Marijina hčerka!
Lovsko razstavo v Mestnem domu obiskalo je doslej nad 2500 oseb, ter pri-
ne oriše jasno dovolj, da ne bi bil mogoč noben dvom in nobena negotovost o tej karakteristični osebnosti; ravno vsled tega imajo različni igralci priliko, tukaj bolj kot drugod, uveljaviti svojo lastno iznajdljivost, obdariti osebo konzulovo z individualnim refleksom svojega lastnega Jaz. Tako si je pač zamislil tudi g. Nučič svojega Bernicka na svoj način. Nič ne ugovarjamo: O’ Brienov Patrick — tega je namreč nevede in nehote kreiral g. Nučič — je mogoč tudi v Ibsenovih »Stebrih družbe". Edino, kar mu svetujemo, je to, naj svojemu konzulu odvzame nekaj — kako bi rekli — nekaj preveč birokratskega, kar ga kolikortoliko kazi.
Ga. Danilova kot Lona je znala ustvariti nekaj tako umetniško dovršenega, da ostaja kritiki samo prijetna dolžnost, registrovati svojo najpopolnejšo zadovoljnost.
Gdč. ŠetfilovS je očarala tako z izvrstno igro in fino, dobro premišljeno karakterizacijo, kakor z lepim, razločnim izgovorom in prikupno zunanjostjo.
Gdč. Wintrova je bila Martinemu značaju primerno, zelo simpatična in umerjena v govoru in kretnjah; lepa dva momenta, prvi z Ivanom, drugi z Lono, sta krasno uspela.
Gosp. Šimaček je bil prav izvrsten
bližno 700 učencev raznih učnih zavodov, katerim je odbor dovolil prost vstop, tako da znaša število obiskovalcev te res zanimive razstave že nad 3000 oseb. Opozarjamo, da razstava ostane otvorjena le še ta teden vsak dan od 10. ure dopoldne do 8. ure zvečer, ter da se mora v nedeljo, dne 11. t. m. nepreklicno zaključiti.
Strašna nesreča pred bohinjskim predorom. V Bohinjski Bistrici se je pripetila dne 6. decembra ob pol 12. uri predpoldne ravno pred bohinjskim predorom strašna nesreča, ki je zahtevala eno žrtev. Pred predorom je namreč prevažalo več delavcev pesek. Ko je prišel nasproti tovorni vlak iz Podbrda, se delavec Anton Munih ni mogel v pravem času umakniti. Vsled česar je postal žrtev nesreče. Vlak je trčil vanj s tako silo, da ga je odneslo 4 do 5 m visoko. Pri padcu si je dvakrat zlomil levo roko iu zadaj glavo skon> popolnoma' razbil. Zdravniška pomoč je bila brezuspešna. Odpeljali so ga takoj domov, kjer je po 7 urnem trpljenju umrl za bolečinami.
Strašno poročilo. V pondeljek popoldne je prišel k ženi nekega čevljarja na Krakovskem predmestju neki popolnoma pijani čevljarski pomočnik in ji naznanil, da je njen mož, ki je- bil kaznovan na triletno ječo, ušel iz zapora v Gradiški in čaka sedaj v ljubljanskem mestnem logu, da nastane noč in potem' njo in hčerko ustreli. Ženai ki se je svojega moža jako bala, je čevljarskemu pomočniku vse verjela in zadevo takoj naznanila policiji, ki je prinašalca te strašne vesti najprej aretirala, nato pa za vsak slučaj zastražila hišo. Preiskava pa je dognala, da je imenovani pomočnik notoričen pijanec, ki trpi na deliriju tremens in je le vsled svojih halucinacij pripovedal ženski to strašno vest.
Brez strehe. V pondeljek so se zglar sili na mestni policiji trije ddavci in neki oženjeni delavec iz Galicije s svojo boljšo polovico in štirimi otroci in izjavili, da so brez sredstev. Bili so vsi aretirani in od--gonskim potom poslani v domovino.
Na gnoju zaspal. Predvčerajšnjim se ga je neki hlapec tako nalezel, da je zaspal na gnoju, katerega je peljal na Barje. Vsled tega je odpeljal stražnik konje domov, njega pa v zapor.
Proti „divjakomu v Mostah.
Strah pred nezakonskimi otroci. — Štetje »koruznikov". — Po sili poročeni, ali pa izgnani..
Selo in Udmat — koruzna vas.
Klerikalci v Mostah so postali veliki moralisti. Sedaj so zapazili, da je v njihovi; občini dosti takih ljudi, ki jim zakonsko življenje sicer ugaja, ali se iz bogsigavedi-kakega vzroka ne marajo pravilno poročiti* nego živijo kar tako-le »na vero", v tako zvanem »koruznem" zakonu. Po mnenju moralnih klerikalcev v Mostah se dela s tem velikansko pohujšanje in zato so se obrnili na deželni odbor s prošnjo, da bi on napravil konec tem pohujšljivim razmeram.
Tako-le pišejo — med drugim — klerikalci iz Most deželnemu odboru kranjskemu. »V naši občini se naseljujejo, posebno v vaseh Udmat in Selo, ljudje; ki živijo v divjem zakonu. Toliko je teh ko-ruznikov iz vseh krajev slovenske in nemške domovine, da pravijo ljudje: Selo in Udmat koruzna vas. Drugi pa pristavljajo, da je Selo velikansko skladišče, v katerem je toliko koruze, da je vsi Predovičevi pre-šiči ne morejo pojesti."
Poročite se, divjaki, ali pa ven iz Most!
Oni klerikalci, ki so podpisali imenovano vlogo na deželni odbor, si zamišljajo
Ivan, kateremu je do popolnosti primanjkovalo edinole še nekaj izglajenosti v posameznih kretnjah.
Gdč. Vera Danilova je bila zelo temperamentna; sploh moramo pri gdč. Danilovi konstatovati, da se je iz začetnice sedaj razvila že vsega upoštevanja vredna moč, ki jo vsekako želimo videti v večjih partijah.
Hilmar g. Povhe ta je bil čisto zadovoljiv, ako upoštevamo, da je prevzel ulogo skoro v zadnjem momentu; ako bi bila uloga že od začetka oddeljena g. Pov-hetu, bi imeli seveda toinono pripomniti.
Rohrland je nudil gosp. Skrbinšku priliko, pokazati svoj obsežni talent v jako simpatični luči; zlasti je ugajal v sceni z Dino v prvem aktu, a tudi kot govornik v četrtem dejanju zasluži priznanje.
G. Iličičeva je bila v prav vsakem oziru odlična. Diskretna, elegantna igra, intenzivno pojmovanje uloge, ki temelji na na izraziti igralski inteligenci, jo izborno kvalifikuje ne samo za velike, temveč tudi za prve uloge; zakaj jo na odru tolikrat pogrešamo, v resnici ne razumemo, pričakujemo pa temeljite izpremembe v tem oziru; dovolj takšnega pepertrireja je, da bi mogla poleg drugih priti tudi ga. Iličičeva do veljave.
G. Gromu ne moremo očitati niče-
tako-le rešitev zamotanega ,koruznega“ vprašanja v Mostah: Deželni odbor naj zaukaže županovemu namestniku Oražmu — ki je gotovo tudi navdahnitelj te koruzne vloge — da naj po posameznih hišah popiše vse koruznrke in potem napravi na-daljne korake, da se divji zakoni spremene v prave, oziroma da se »divjaki" izženo iz občine.
Ubogi »divjaki", konec bo vaše svobode, ako boste hoteli še dalje živeti v Mostah 1 Poročiti se boste morali, da ne bo pohujšanje in da ne bo v Mostah nezakonskih otok. Ako se pa ne boste hoteli poročiti, boste morali zapustiti Udmat ali Selo, ki potem ne bo več koruzna vas, ali vas bodo pa morda še na grmadi sežgali . . .
Kapitanov zločin.
Denarne neprilike francoskega kapitana Meynlerja. — Njegova zaročenka je hotela vzeti od svojega ljubavnika 25.000 frankov. — Ko je kapitan zvedel, da ima njegova zaročenka ljubavnika, jo je zadavil.
Kapitan Meynier v Parizu je zadavil svojo zaročenko baronico Olivier D’ Ambri-couri in je sedaj svoj zločin tudi priznal pred preiskovalnim sodnikom. Rekel je, da sta se nahajala on in njegova zaročenka v težkih denarnih zadregah in zato sta hotela odpotovati v Nantes, kjer bi si baronica posodila od neke osebe 30.000 frankov. Sestati sta se imela v kapitanovem stanovanju, potem bi pa skupaj odpotovala.
»Proti svojemu običaju," je rekej kapitan, »je prišla baronica v mojo spalno sobo. Takoj pri prihodu mi je rekla, da je padla na stopnicah in se je pobila na nogi, vsled česar ji ne bo mogoče potovati v Nantes. Prosila me je, da bi šel na pošto in da bi brzojavil dotični osebi, ki je imela posoditi denar, da pride baronica Olivier v Nantes šele čez par dni.
Ko sem se vrnil v sobo, sem se zelo začudil, ko sem zagledal baronico’ v postelji. Rekla mi je, da trpi od močne mrzlice in da upa da ji bo bolje, ako bo malo ležala. Pustil sem jo samo in sem odšel v kavarno bližnjega hotela".
»Okolu desete ure zvečer," je nadaljeval kapitan, »sem se vrnil domov, slekel se in se vlegel v postelj. Takoj sva začela razgovor o najinih finančnih razmerah. Baronica, razburjena od mrzlice in vsa nervozna, mi je očitala, da sem brez sredstev in da si ne znam pomagati. Odgovoril sem ji, da mi nima kaj očitati, ker se nahaja v enakem položaju kot jaz. Tedaj je pa baronica vsa jezna vskliknila: Moj prijatelj Engellard mi je obljubil, da mi da jutri 5 tisoč frankov, a drugih 20.000 frankov mi bo dal v krajših obrokih."
»Te besede moie zaročenke so bile za mene zelo neprijetno razkritje. Polastil se me je grozen dvom. Ona je veono trdila, da ji je Engellard samo prijatelj in nič drugega."
„On je tvoj; ljubavnik," vzkliknem iz-nenadeno.
»Da," odgovori ona čisto mirno.
»To me je naravnost razkačilo in rekel sem zaročenki odločno: Ne trpim nikakor, da bi ti sprejemala denar od Engellarda."
»Ali baronica mi je odgovorila cinično: Engellard mi daje denar že dolgo in ako ti ni to prav, me lahko pustiš."
„Ta odgovor me je še bolj razkačil. Stisnil sem svojo nezvesto zaročenko z obema rokama in z vso močjo za vrat in jo stiskal tako dolgo, dokler ni izdihnila —"
Potem je pravil kapitan, kaj je delal po storjenem zločinu. Hotel se je ustreliti, ali ni imel denarja za revolver. Naslednji dan se je napotil v mornarično ministrstvo
sar razen za prokurista vendarle malo preskromnega kostuma.
Gosp. Verovšek kot Auler je bil čisto na mestu, g. deželni glavar ga je odlikoval s ploskanjem ob odprti sceni.
G. Danilo v četrtem dejanju ni bil siguren v tekstu, drugače je povsem ugajal.
Omenjamo gg. Molka, Pečka s karikovano masko ter go. B u k š e k o v o.
—a—
Slovensko deželno gledališče. Danes, v četrtek popoldne ob 3. uri pri zelo znižanih cenah Leh&rjeva opereta »Knežna* (izven abonnementa; za lože par.) Mesto g. Bohuslava, ki se bo moral podvreči operaciji, igra g. Križaj; — zvečer ob 7. uri prvič v sezoni ljubljena angleška komedija »Jack Straw" ali »Kraljevska Visokost", ki je lani pri nas, v Pragi (N4rodni Divadlo) in na Dunaju (Volkstheater) prav posebno ugajala in občinstvo izborno zabavala. (Predstava za nepar.) — V soboto se poje v čast jugoslovanskim gostom Stanko Vrazove slavnosti »Slovenske Matice" četrtič (za par) velika Wagnerjeva opera »Ta nnhiiuser". — V nedeljo bo le ena predstva. — Prihodnji teden Kal-manova opereta »Jesenski manever*.
da bi si tam posodil od inženirja Lafebeja 20 frankov, za katere bi si kupil revolver, ali pri vhodu v ministrstvo so ga prijeli vratarji in izročili policiji.
N^jnovejša telefonska ia brzojavaa poročila
Državni zbor.
Dunaj, 7. decembra. V današnji seji avstrijskega državnega zbora se je nadaljevala debata o proračunskem provizoriju. Prvi je govoril poslanec Hrasky. Poljak Tomaševski je napadal Rusine in ovrgaval njih pritožbe. Izjavil je, da so Rusini sami krivi, da je bil pri znanih demonstracijah na lvovskem vseučilišču ustreljen rusinski bogoslovec Kocka. Nato je bila generalna debata zaključena. Za glavnega pro-govor-nika je bil določen Poljak Kozlowski, za contra - govornika pa socijalni demokrat Niefiner, ki je silno napadal vlado in izjavil, da bo njegova stranka glasovala proti proračunskemu provizoriju. Za njim je govoril poslanec Kozlowski. Nato se je pričela specijalna debata. Poslanec dr. Rybar je odgovarjal na izvajanja italijanskega poslanca dr. Pittacca, ki je trdil, kako vlada zatira Italijane na Primorskem. Dr. Rybar je v daljšem govoru dokazoval, da vlada naravnost podpira težnje Italijanov na Primorskem. Najboljši dokaz zato je, da primorski uradni list, kljub temu, da so Italijani v velikanski manjšini, izhaja v italijanskem jeziku. Glede stališča jugoslovanskih poslancev v italijanskem vseučiliščnem vprašanju je izjavil, da jugoslovanski poslanci še niso prenehali z obstrukcijo, ampak jo samo odložili, ker hočejo samo počakati, kako stališče bo v tem vprašanju zavzel novi subkomite. Nemškutar Malik je napadal prof. Verstovška radi njegovih izvajanj. Dr. Korošec mu je nato zaklical: »Nemci pospešujete svojo kulturo na Sp. Štajerskem s samimi žganjarnami“. Nato je prof. Verstovšek takoj odgovoril Maliku in statistično dokazal, koliko nemških žga-njarn je n. pr. v Mariboru, ki gotovo dobro ne vplivajo na ljudstvo. Med Verstovškovim govorom je prišlo med Gostinčarjem in Malikom do hudih spopadov. Malik je stal pred Gostinčarjem in tolkel okolu sebe. Konečno je prišel k Gostinčarju poslanec Grafenauer in ga sunil od Malika proč. Nato se je vršila daljša debata med Rusini in Poljaki, ki so drug drugega napadali. Ob 7. uri zvečer je bila seja zaključena. Do glasovanja ni prišlo, ker so poslanci izjavili, da ne morejo več kot dvanajst ur sedeti v zbornici.
Italijanska deputacija pri dunajskem vseučiliškem rektorju.
Dunaj, 7. decembra. Danes se je zglasila pri rektorju dunajskega vseučilišča deputacija italijanskih vseučiliščnikov. Rektor ji je najprej naznanil, da znani vohun Nastič ta semester ni vpisan na vseučilišču, za slučaj pa, če bi se hotel vpisati drugi semester, pa je naročil kvesturi, naj ga odkloni. Glede rešitve italijanskega vseuči-liškega vprašanja je rektor izjavil, da pričakuje, da se bo stvar ugodno rešila in prosil deputacijo, naj italijanski vseučilišč-niki ne kale miru. Italijanska deputacija je rektorju odgovorila, da glede italijanske vseučiliške zahteve ne misli tako optimi-mistično kakor on in da bodo Italijani uredili svoje postopanje po razmerah v zbornici.
Masaryk in afera Vasič-Serešanln.
Dunaj,'7. decembra. Prof. Masaryk je poslal danes belgrajski »Politiki* brzojavko, v kateri izjavlja, da je uradna izjava v srbskem vladnem listu »Samouprava" glede njegovih razkritjih skrajno diploma-tična, zlasti pa ona točka, v kateri list izjavlja, da je Aehrenthal čisto točno odgovoril na njegova vprašanja. Masaryk izjavlja, da mu ni bilo dobro znano, da se Vasič piše Serešanin, opazka »Fremden-blatta" v tem oziru dokazuje, da je tudi avstr, zunanje ministrstvo to dobro vedelo in moralo to tudi spraviti dan, ker bi se drugače pri obravnavi proti »Vasiču" Se-rešaninu še bolj blamirala.
Češko-nemška spravna pogajanja.
Dunaj, 7. decembra. Dr. Fiedler je danes naznanil ministrskemu predsedniku baronu Bienerthu. da odpošlje češki enotni klub na spravna pogajanja sledeče dele-• gate: dr. Pacaka, dr. Fiedlerja, dr. Kramara, Udržala in Zazvorsko.
Potovanje ruskega carja v Sofijo.
Sofi ja, 7. decembra. Vse vesti, da pride ruski car v kratkem v Sofijo, so popolnoma izmišljene.
Samomor gimnazijskega ravnatelja.
Praga, 7. decembra. V Libercih na Češkem se je danes ustrelil ravnatelj praške nemške gimnazije, dr. Franck. Vzrok, živčna bolezen.
Obravnava proti atentatorju Lacourju.
Pariz, 7. decembra. Lacour, ki je svoj čas poskusil atentat na francoskega ministrskega predsednika Brianda, je bil danes obsojen na tri leta ječe, ker je priznal, da je imel njegov atentat politično ozadje.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
Kupujte ,JUTROM
Izjava.
Slišim, da gotovi individium širi o meni neresnične govorice z namenom škodovati mi na časti kot inženirju in s tem tudi gmotno mojemu podjetju. Lahko s ponosom konstatiram, da poleg dobro uspelih obeh državnih izpitov, se lahko izkažem s prakso in kvalifikacijo, v moji starosti dano le malo komu. Vsled tega bom to neumno zlobnost v pozitivnem slučaju sodnijsko zasledoval.
Inženir Hugo Uhlfr.
6MU0 HORTERBA
avt. plesni učitelj
Prijave In vpisi vsak dan od 11.—12. ure dopoldne in od 2.-4. ure popoldne v hotelu „pri Slonu", soba št. 73.
PA70R 1 Mazilo zoper Izpadanje In za pospe-S U#iun . SItev rasti las; tudi tam, kjer jih prej ni bilo. Zaraste tudi lise na glavi. Izvrstno sredstvo zoper prhlaj. Učinkuje po kratki dobi. Lonček 3 do 5 K. Pošilja tudi po pošti g. Ana Križaj, Spod. Šiška 222, 111. nad., 12 vrata. Z dobrimi izpričevali na razpolago. Zaloga v drogeriji, foto-manufakturi .Adrija", B. Cvančara, Ljubljana, nasproti glavne pošte.
Specialna trgovina
Na dan 9. decembra 1910
določena.
prostovoljna sodna prodaja
premičnin iz zapuščine po g. Amaliji Vilhar roj. Luckmann
se ne vrši.
Dr. FRAN VOK,
c. kr. notar kot sodni komisar.
I/ljučavničarski l\ mojster ■
• v v
išče
kompanjona
za večje zelo ugodno podjetje, ki bi bilo brez konkurence edino te vrste pri nas.
Uspeh zagotovljen.
Zahteva se najmanj 10.000 K kapitala in sipisel za obrt in kupčijo.
Ponudbe pod „10.000“ na inseratni biro »Jutra*.
Hiša
oh Bohinjskem jezeru
obstoječa iz dveh gostilniških sob z vso gostilniško in kuhinjsko opravo, nadalje se nahaja v hiši 14 meblovanih spalnih sob, veranda, vinska klet, ledenica, hlev za prašiče ter s popolnoma novo acetilenovo razsvetljavo, se proda. Okrog hiše so divji kostanji, lep sadni vrt in njiva.
Natančnejša pojasnila daje lastnik
FRANC ŠKANTAR
p. Bohinjska Bistrica, Gorenjsko.
Toni Jager
v Ljubljani, Židovska ulica štev. 5.
Predtiskarija
Tamburiranje
Montiranje
Plisiranje
ZALOGA IN
IZDELOVANJE ra MERI
LJUBLJANA
DL/ORNI TRG 3
Vsak vprašuje
kje bi dobro in po ceni nakupil
božična in novoletna
= darila =
Da ustrežem želji cenjenega občinstva bodem ravno ob tej priliki prodajal vse v zlatarsko stroko spadajoče predmete, kakor: uhane, prstane, verižice, zapestnice, moške in damske ure itd. po najnižjih cenah ter jamčil za pristno blago.
Staro zlato, srebro in drage kamene kupujem ——— ali jemljem v zameno —
Cenjena naročila, kakor izdelovanje novih predmetov ter popravila izvršim kar najhitreje in po
izredno nizki ceni. LVD. ČEltSE
juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodni cenilec
Ljubljana, Wolfova ul. 3.
Božična darila!
Predno sl nakupite božičnih daril, blagovolite si ogledati še' moje izložbe in presodite cene! Potrudite se potem v mojo trgovino, kjer se Vam dajo drage volje vsaktera pojasnila, da se prepričate in odločili se bodete takoj, da si nabavite svojih potrebščin le pri tvrdki
H. Suttner, Ljubljana,
Mestni trg ali Sv. Petra cesta
Špecljalna trgovina najnovejših precizij-skih ur (s spričevali točnosti) svoje lastne tovarne ur v Švici z varstveno znamko „Iko“.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine, Jnvelov ter briljantnih nakitov itd., istotako ogromna izbira klna-srebrnega blaga, kakor: nastavkov, jedilnega orodja itd. itd., vse v najmodernejšem slogu.
Postrežba strogo solidna! Cene najnižje ! Na pismena vprašanja se odgovarja z obratno pošto. — Telefon št. 273. — Brzojavni naslov: »H. Suttner". Cenik zastonj in poštnine prosto!
Proda se popolnoma dober
acetilenski aparat
z 200 lit. za vsako ceno v hotelu „Dobrava“, pošta Javornik.
Istotam se kupi tudi staro dobro
— kitaro. —
VI prihranite denar!
Automatični namizni prl-
žigalnik
(poraben tudi kot žepni prižigalnik) oblastveno zavarovan, izvršen iz krogel avstrijskih Mannlicherjevih pušk.
Lepo dnrilo!
I.epo darilo!
IfKIP tirni 1NDFD tehnlln« pisarna Dunaj XIII., JV^Olr OI^I	Huttcldorfcrstrasse 237/V.
Preprodajalci dobijo velik popust 1 — Pošilja se samo po poštnem povzetju. — P. n. restavraterji in kavarnarji Izjemne cene.
Model 1*410.
Edino zastopstvo znamke
Kinta
je v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedajnosti.
Zaloga Puch- koles.
Sprejema kolesa v popravo, emajliranje in poniklanje ter izposojevanje koles.
- Točna, solidna In cena izvršitev. -
K. ČAMERNIK, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 9.
.... Ceniki na željo brezplačno. ....
JULIJA ŠTOR Ljubljana, Prešernova ul. 5.
Naj večja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih
goisserskih gorskih čevljev.
Elegantna in jako skrbna izvršitev po vseh cenah.
Združeni čevljarji v Ljubljani
Wolfova ulica 14
odlikovani na mednarod. lovski razstavi na Dunaju 1910
priporočajo za zimsko sezono svojo
bogato zalogo ojbuval
vseh vrst moških, ženskih in otročjih, domačega in tujega izdelka. — Gumi za pete, vrvice, zaponke, čistila itd. vedno v največji izberi.
Špecijalisti za nepremočljive lovske in turistovske čevlje.
Izdeluje se tudi po meri v lastni delavnici, ter se sprejemajo tudi popravila.
Postrežba točna, cene solidne.
Zunanja naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenovnike.
Lepa in koristna
božična darila
po že znano najnižjih cenah, dobite v modni trgovini PETER ŠTERK, Ljubljana, Stari trg 18.
Diplomirani krojač
Anion Presker,
v Ljubljani, Sv. Petra c. 14
priporoča svojo krojačnico in veliko zalogo oblek. 13/5210
Po lastni ceni zaradi pomanjkanja prostora
za Božič in novo leto
prodajam narejene obleke, zimske suknje, pelerine za gospode in dečke ::	kakor	tudi najnovejšo	::
konfekcijo za dame in deklice.
A. Lukič Ljubljana, Pred škofijo 19
IzcLeloTraiajo Igrač
ERNEST HOFFARTH jun., Dunaj Vili.,
tmmmammmmm PfeilgaSSe 34.	........
Vojaške oprave za otroke:
Tehnični bureau in podjetje zgradb
Inženir H. Uhlir v Ljubljani
Resljeva cesta štev. 26.
Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov in proračunov, znanstvena mnenja, prevzetja zgradb.
|
1
~= kožuhovine
kakor ovratnice, mufi, klobuki, če-4 |l pice za dame, gospode in otroke, otročje garniture, vse v največji izberi in po zelo ugodnih cenah
v mod. trgovini P. MAGDIČ
LJUBLJANA — nasproti c. kr. glavne pošte.
65S 65»
Največja božična okasion prodaja
Infanterijska garnitura Huzarska	,,
Planin, lovcev	,,
Dragonska	,,
Ulanska	,,
Telesne straže	,,
Prekupovalci specljalnl cenik.
K 4*
obstoječa iz Čake, prsnega ,, 5'— oklepa, sablje, patronske ,, 5*— taške, puške v najfinejši ,, 5*— izdeljavi	,, 5*—
» 6*— Razpošlljatev po povzetju.
Ribe iz Severnega morja
se dobe vsak petek po čudovito nizkih eenah pri
ANTON STACUL-u.
Cene za ta teden:
Vahuja (Schellfisch) velike ribe brez glave srednje ,
Cabllau brez glave...............................
Morski losos (Seelachs) brez glave . . Kruleč (morska postrv)
1 kg K 140
Ostrižnica (Austernfisch) jako delikatno, brez glave 1
Zlati ostriž (Goldbarsch)...................... .	1
Schollen (Flundern) srednji, za pečenje	...	1
Rdeči jezik (Rotzungen), namestilo za soles	.	1
Kambala (Steinbutt-Turbot).......................1
Angler (brez glave in brez kože).................1
Na zahtevo so cenj. odjemalcem kuharske knjige brezplačno na razpolago. Obenem priporočam vsak dan svežo originalno napolnitev Reininghausovega bavarskega in marčnega piva, ki se c. naročnikom dostavlja brezplačno na dom.
—■80
1-—
1-—
1-—
1-50
1-—
1-50
1-80
280
1-40
v konfekciji za dame in deklice, ter izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Primerna koristna darila.
Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ,
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
« VCS!
Telefon interurban štev. 129.
Valjčni mlin v Domžalah
I. BONČAR, LJUBLJANA
Centralna pisarna in skladišče: Vegova ulica št. 6.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke.
Zastopstvo in zaloga v Gorici:
Gruden & Co., Stolni trg štev. 9.
Stopnice, balkoni, spomeniki, stavbeni okraski i. t. d.
Kranjska betonska tvornica Tribuč & Komp.
Cementne cevi v vseh dimenzijah, barvaste plošče i. t. d.
©
Bavarski dvor.
Ustanovljeno leta 1908.
Spedicijsko podjetje JOS. ŠKERLJ, Ljubljana
član dunajskih in berolinskih prevoznikov pohištva. — Sprejema vse v špedicijo spadajoče prevoznine iz vseh in v vse kraje, po najnižjih tarifih. — Prevaža pohištvo v novih, patentovanih pohištvenih vozeh na vse kraje, tudi v inozemstvo. — Sprejema na zalogo razno blago, pohištvo itd. Krasna, suha in čista skladišča so na razpolago. — Nabiralni promet Dunaj-Ljubljana in obratno zastopam 1	v	vseh	večjih	mestih.	—	Moj	zastopnik	na	Dunaju	je	Karl Lawi, Dunaj I. Schulhof 6. ---------------- —
m
s
Ustanovljena leta 1831.
Največja zavarovalnica avstro-ogrske države
Ustanovljena leta 1831.
C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu
Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastni hiši.
Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah. — Tekom leta 1909. zavarovalo se je 17.230 oseb za kapital nad 143 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 977 milijonov kron.
Premoženje družbe znaša nad 366 milijonov kron.
Delniška glavnica:	|j|||)l|a||gK|a	kTOlSItlia	V	ILfilMf	»I,
Stritarjeva ulica. štev. 2.
K 5,000.000.
301—46
Rezervni fond; K 450.000.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4V|o.