Skupščina SOV občine Ljubljana-Šiška je na svoji 14. seji, dne 27. februarja 1978 sprejela sklep, da daje v javno razpravo osnutek statuta SOV občine Ljubljana-Šiška, ki poteka do 30. aprila 1978. STATUT SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA OBČINE LJUBLJANA - ŠIŠKA I. SPLOŠNE DOLOČBE II. PODROČJE DELA IN NALOGE SKUPNOSTI III. ORGANI SKUPNOSTI IV. SKUPŠČINA SKUPNOSTI 1. Sestav skupščine 2. Delo skupščine 3. Seja skupščine 4. Pravice \n dolžnosti delegatov V. ODBOR SAMOUPRAVNEGA DRUŽBENEGA NADZORA VI. ORGANI SKUPŠČINE SKUPNOSTI 1. Izvršni odbor 2. Komisija skupščine skupnosti 3. Odbor za Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito VII. SPLOŠNI AKTI VIII. UPRAVLJANJE IN GOSPODARJENJE S SREDSTVI SKUPNOSTI IX. ENOTE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA X. TAJNIK SKUPNOSTI XI. MESTNA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA LJUBLJANA XII. ZVEZA SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA SR SLOVENIJE XIII. SKUPNOST SOCIALNEGA VARSTVA XIV. POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE, ODLOČANJE IN IZPLAČEVANJE DENARNIH POMOČI XV. SAMOUPRAVNO SODIŠČE XVI. RAZMERJA SKUPNOSTI DO DRUGIH INTERESNIH SKUPNOSTI XVII. JAVNOST DELA SKUPNOSTI XVIII. SKUPNA SLUŽBA XIX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Osnutek Na podlagi 53., 61. in 70. člena Ustave SR Slovenije (Ur. list SRS 6/74), določil Zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Ur. list SRS 18/74), Zako-na o združenem delu (Ur. list SFRJ 53/76) in 6. člena samoupravnega sporazuma o ustano- vitvi skupnosti otroškega varstva občine Ljubljana-Šiška, je skupščina skupnosti otro-škega varstva občine Ljubljana-šiška na skupnem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev, z ločenim glasovanjem dne sprejela naslednji STATUT SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Skupnost otroškega varstva občine Ljub-ljana-šiška (v nadaljnjem besedilu skupnost) je samoupravna interesna skupnost, ustanov-ljena za občino Ljubljana-Šiška in deluje na njenem področju. V skupnosti se združujejo delavci v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in skupnostih, kmetje in osebe, ki samostojno s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko in negospo-darsko dejavnost ter prispevajo sredstva za družbeno varstvo otrok, starši in drugi ob-čani, organizirani v krajevnih skupnostih in delavci temeljnih organizacij združenega dc-la, društva in druge organizacije, ki izvajajo naloge družbenega varstva otrok. 2. člen Skupnost in organi skupnosti delujejo v skladu s samoupravnim sporazumom o usta-novitvi skupnosti otroškega varstva, z usta-vo, Zakonom o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva, Zakonom o združenem delu ter drugimi akti, izdanimi na podlagi zakonov in po določilih tega sta-tuta. Delo organov skupnosti je javno. 3. člen Skupnost je pravna oseba s pravicami, ob-veznostmi in odgovornostmi, ki jih ima po ustavi, zakonih, samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih ter po tem statutu. Dejavnost skupnosti je posebnega družbe-nega pomena. 4. člen Skupnost ima pečat okrogle oblike z be-sedilom: »SKUPNOST OTROšKEGA VAR-STVA OBČINE LJUBLJANA-ŠIšKA«. Sedež skupnosti je v Ljubljani, Trg Preko-morskih brigad 1. 5. člen Skupnost se zaradi skupnih potreb in in-teresov na območju mesta Ljubljana, s skup-nostmi otroškega varstva občin Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana-Moste- Polje in Ljubljana-Vič-Rudnik, povezuje v Mestno skupnost otroškega varstva Ljublja-na. 6. člen Skupnosti iz petega člena s samouprav-njmi sporazumi določajo organizacijo in pri-stojnosti Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana in se opredeljujejo za uresničeva-nje tistih nalog v okviru Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana, ki so skupnega pomena in terjajo enotno solidarnostno in vzajemno reševanje na območju Ljubljane. 7. člen Skupnost se zaradi skupnih potreb in in-teresov za območje SR Slovenije združuje z drugimi skupnostmi otroškega varstva v Zve-zo skupnosti otroškega varstva SR Slovenije. 8. člen Skupnosti iz sedmega člena tega statuta s samoupravnimi sporazumi določijo organiza-cijo in delo zveze skupnosti, osnove za finan-ciranje dejavnosti zveze skupnosti, oblikova-nje in konstituiranje njenih organov ter raz-merja roed Zvezo in skupnostmi. 9. člen Zaradi oblikovanja celovite polhike soci-alnega varstva, kot bistvene sestavine social-ne varnosti delovnih ljudi in občanov, uskla-jevanja programov na tem področju, zago. tavljanja ukrepov in sredstev za uresničeva-nje sprejetih programov ter zaradi enako-pravnega odločanja s skupščino družbenopo-litične skupnosti, se skupnost povezuje s skupnostjo socialnega skrbstva, skupnostjo — konferenco delegacij pokojninsko invalid-skega zavarovanja, skupnostjo — konferen-co delegacij za zaposlovanje in stanovanjsko skupnostjo v samoupravno skupnost social nega varstva občine Ljubljana-šiška. 10. člen Medsebojne pravice, obveznosti in pristoj-nosti med skupnostjo socialnega varstva in skupnostmi ustanoviteljicami ter razmerja med ustanoviteljicami določajo samouprav-ni sporazumi, zakon o skupnostih socialnega varstva, njen statut in statuti samoupravnih skupnosti ustanoviteljic. II. PODROČJE DELA IN NALOGE SKUPNOSTI 11. člen Družbeno varstvo otrok obsega aktivnosti in ukrepc, s katerimi delovni ljudje in obča-ni skupa.j z delavci v organizaci.jah združene-ga dela in drugih organizacijah, ki izvajajo naloge družbenega varstva otrok, solidarno in vzajemno zagotavljajo ugodne pogoje za ustanovitev in življenje družine, za uresniče-vanje materinstva ter uspešen razvoj, socia!-rio varnost in socialistično vzgojo vseh otrok. 12. člen Delovni Ijudje neposredno s samoupravni-mi sporazumi in po svojih delegatih v skup-nosti: — pripravijo program razvoja družbene-ga varstva ottok, ki obsega izhodišča in pri-oritetne naloge s področja dnevnega varstva in vzgoje dojenčkov ter predšolskih otrok; — združujejo sredstva za uresničevanje nalog družbenega varstva otrok; — zagotavljajo združevanje sredstev za uresničevanje otroškega varstva in denarnih pomoči otrokom, ki ga določajo zakon o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva ter samoupravni sporazu-mi; — organizirajo in pospešujejo razvoj dnevnega varstva otrok in vzgoje, družbene prehrane in telesne kulture otrok ter omogo-čajo, da bodo te oblike dostopne vsem otro-kom; — pospešujejo razvoj družbenega varstva otrok na manj razvitih obmejnih območjih: — pospešujejo razvoj doslej premalo raz-vitih oblik družbenega varstva otrok in dru-žine; — sklepajo samoupravne sporazume za uresničitev programa razvoja družbenega varstva otrok in dajejo pobudo za sklepanjc družbenih dogovorov; — sodelujejo • z družbenopolitično skup-nostjo in drugimi samoupravnimi skupnost-mi, krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela ter s strokovnirni instituci-jami pri uresničevanju nalog družbenega var stva otrok in pri drugih vprašanjih pomemb-nih za razvoj družbenega varstva otrok; — povezujejo in usklajujejo prizadevani-za razvoj otroškega varstva vseh družbenih dcjavnikov, ki v občini izvajajo naloge druž-benega varstva otrok in zainteresiranih ob-čanov; — opravljajo druge naloge, ki so v korisi. otrokom. III. ORGANI SKUPNOSTI 13. člen Organa skupnosti sta: — skupščina skupnosti, — odbor samoupravnega družbenega nad-zora. IV. SKUPŠČINA SKUPNOSTI 1. Sestav skupščine 14. člen Najvišji organ upravljanja skupnosti je skupščina, ki je sestavljena iz dveh zborov: — zbor uporabnikov, ki ga sestavljajo de-legati delovnih ljndi in občanov v krajevnih skupnastih in delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter samo upravnih organizacijah in skupnostih in de-lovni Ijudje, ki delajo s sredstvi v lastnini občanov; — zbora izvajalcev, ki ga sestavljajo de-legati delavcev v vzgojno varstvenih organi-zacijah in delegati društev ter drugih orga-nizacijah, ki izvajajo naloge s področja otro-škega varstva. 15. člen Skupsčina skupnosti šteje 98 delegatskih mest, od tega: — zbor uporabnikov 76- delegatov, — zbor izvajalcev 22 delegatov. 16. člen V skupščino skupnosti delegirajo delega-te splošne, združene ali posebne delegacije ali konference teh delegacij (v nadaljnjem besedilu delegacij). Postopek kandidiranja, način volitev m mandatno dobo delegacij do-loča zakon. 17. člen V zbor uporabnikov skupščine skupnosti delegirajo delegate: delegatov — delegacije TOZD v gospodarstvu 45 ' — delegacije TOZD in delovne skupnosti negospodarskih dejavnosti 7 — delegacije kmetov 1 — delegacije delovnih Ijudi, ki delajo s sredstvi v lastnini občanoy 1 — delegacija aktivnih vojaških in civilnih oseb v oboroženih silah SFRJ 1 — delegacije krajevnih skupnosti 21 V zbor izvajalcev skupščine skupnosti de-legirajo delegate delegacij vzgojnovarstvenih organizacij, delovne skupnosti in druge orga-nizacije ter društva, ki opravljajo dejavnosl ali izvajajo naloge s področja otroškega var-stva, in sicer: delegatov — vzgojnovarstvene organizacije 11 — osnovne šole 7 — svetovalni center 1 — občinski odbor Rdečega križa 1 — občinska zveza prijateljev mladine 1 — občinska zveza tabornikov 1 18. člen Če se ustanovijo nove TOZD v gospodar-stvu, nove delovne skupnosti ali druge orga-nizacije negospodarskih dejavnosti se dele-gacije za SIS povežejo v obstoječo konferen-co delegacij. Če se ustanovijo nove krajevne skupnosti se poveča število delegatov skupščine in zbor uporabnikov za vsako novo ustanovljeno kra-jevno skupnost najmanj za enega delegata, da se s tem zagotovi vsaki krajevni skupno sti najmanj eno delegatsko mesto v zbor uporabnikov skupščine skupnosti. Če se ustanovi nova vzgojnovarstvena or-ganizacija se za vsako novo ustanovljeno vzgojnovarstveno organizacijo poveča števi-lo delegatov skupščine zbora izvajalcev naj-manj za eno delegatsko mesto tako, da ima vsaka vzgojnovarstvena organizacija naj-manj eno delegatsko mesto v zboru izvajal-cev skupščine skupnosti. Spremembo števila delegatov skupščine skupnosti in ustreznih zborov po drugem in tretjem odstavku tega člena določa skupšči-na skupnosti s posebnim statutarnim skle-pom. 2. Delo skupščine 19. člen Skupščina dela na seji. Seja je sklepčna, če je navzočih nad polovico delegatov posa-mezncga zbora. Ce je seja skupna, odločata zbor uporab-nikov in zbor izvajalcev enakopravno in z ločenim glasovanjem. Posamezno zbor lahko predhodno obrav-nava predloge na ločeni seji. 20. člen V primeru različnih stališč zborov se iz-vede usklajevalni postopek. Usklajevalni po-stopek se izvede tako, da izvolita oba zbora skupno komisijo, ki šteje šest članov. V ko-misijo izvoli vsak zbor tri člane. Komisija usklaja vsebino neizglasovanega predloga in se pri tem po potrebi posvetuje z ostalimi delegati obeh zborov. Če tudi po tem usklajevanju, ki se opra-vi takoj po prekinitvi seje, največ v tride-setih dneh ni doseženo soglasje, o zadevi po-novno razpravljajo delegati zbora uporabni-kov in delegati zbora izvajalcev skupščine skupnosti. Nato se ponovno glasuje v obeh zborih skupščine. Kadar skupščina zaradi neusklajenosti stališč zborov ne sprejme odločitve o vpra-šanju, od katerega je bistveno odvisno ddo skupnosti je dolžna o tem obvestiti skupšči-no občine Ljubljana-Šiška, ki lahko začasno uredi to vprašanje s svojim aktom. 21. clen Skupščina skupnosti: — voli predsednika in namestnika pred-sednika skupščine; — voli predsednika in namestnika pred-sednika izvršnega odbora in člane izvršnega odbora skupščine; — voli predsednika in člane komisij skup-ščine; — sprejema statut skupnosti, družbene dogovore, samoupravne sporazume, poslov-nik o svojem delu in druge samoupravne ak-te; — skladno z družbenim načrtom občine predlaga program razvoja družbenega var-stva otrok; — sklepa samoupravne sporazume o pro-gramu otroškega varstva in združevanju sredstev za njegovo uresničitev; ^- sprejema finančni načrt in zaključni račun skupnosti; — sprejema program dela; — sprejema ustanoviteljske pravice; — sklepa samoupravne sporazume z dru-gimi interesnimi skupnostmi o uresničeva-nju skupnih nalog za hitrejši razvoj družbe-nega varstva otrok in družine; — sklepa samoupravne sporazume o orga-nizacijami, ki izvajajo programe za otroke; — ugotavlja začetek veljavnosti samo-upravnih sporazumov in družbenih dogovo-rov; — spremlja razmere, v katerih živi dru-žina z otroki in pripravlja v interesu otrok predloge in ukrepe za izboljšanje tch razmer (denarne dajatve, dnevno varstvo otrok, davčna politika, stanovanjska politika, stano-vanjske razmere in subvencioniranje stana-rin); — določa kriterije za sprejem otrok v vzgojnovarstvene organizacije; — določa pogoje in kriterije za organiza-cijo varstva predšolskih otrok v varstvenih družinah; — določa kriterije za določanje cene sto-ritev vzgojnovarstvenih organizacij in višine prispevanja slaršev po ceni storitve; — razvija razne oblike vzgojnovarstvene dejavnosti za dojenčke in predšolske otroke in kriterije za vključitev otrok v te oblike družbenega varstva otrok (vzgojnovarstvene organizacije, varstvo v drugih družinah, raz-ne oblike občasnega varstva, letovanja otrok); — razvija posebne oblike varstva in vzgo-je za razvojno telesno ali duševno motene otroke; — spodbuja združevanje občanov na ob-močju krajevne skupnosti za pospeševanje razvoja otroškega varstva v skladu s speci-fičnimi potrebami tega področja, za prilago-ditev oblik družbenega varstva otrok, potre-bam zaposlenih staršev in za uveljavitev ne-posrcdnega odločanja občanov v krajevni skupnosti; — skrbi za racionalno organizacijo vzgoj-novarstvene dejavnosti na svojem območju; — skupaj z drugimi samoupravnimi skup-nostmi in prek skupnosti socialnega varstva soodloča o sprejemu družbenega razvoja na-črta v občini; — sklepa o povezovanju skupnosti v me-stno skupnost otroškega varstva Ljubljana in o združevanju sredstev za izvajanje dogo-vorjenega skupnega programa; — sklepa o povezovanju skupnosti v zve-zo skupnosti otroškega varstva SR Sloveni-je in o združevanju sredstev v zvezi skupno-sti; — sklepa o združevanju skupnosti v skup-nost socialnega varstva občine; — sklepa o sodelovanju s skupnostmi otroškega varstva y drugih občinah; — imenuje tajnika skupnosti; — delegira svoje delegate v: skupščino mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana; skupščino zveze skupnosti otroškega var-stva SR Slovenije; skupščino skupnosti socialnega varstva občine in druge družbene in samoupravne organizacije, kjer ima skupnost delegatski sistem; — izvršuje vse druge naloge določene z ustavo, zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori in tem statutom. 22. člen V skupščini skupnosti so vodilna mesta: — predsednik skupščine in njegov na-mestnik, — predsednik zbora uporabnikov in nje-gov namestnik, — predsednik zbora izvajalcev in njegov namestnik, — predsednik izvršnega odbora, njegov namestnik. Na vodilno mesto v skupščini je lahko iz-voljen tisti, ki je po tem stalutu lahko dele-giran v skupščino kot delegat. Na vodilno mesto v skupščini se voli de-legate za dobo mandata, ki traja štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni, vendar ne več kot dvakrat zaporedoma. Delegat je Iahko razrešen tudi pred pote-kom mandatne dobe, če ga skupščina odpo-kliče ali razreši. 23. člen Predsednik skupščine skupnosti opravlja zlasti naslednje naloge: — predstavlja in zastopa skupnost; — podpisuje družbene dogovore, samo-upravne in druge splošne akte ter sklepe, ki jih sprejema skupščina; — sklicuje in vodi seje skiipščine; — skrbi za izvajanje sklepov skupščine; — opravlja druge naloge, za katere ga po-oblasti skupščina. V odsotnosti predsednika skupščine opravlja njegove naloge namestnik. 24. člen Zbora volita vsak svojega predsednika in njuna namestnika. Predsednika zbora uporabnikov in zbora izvajalcev opravljata zlasti naslednje naloge: — sklicujeta in vodita seje zborov, ' — skrbita za izvajanje sklepov zborov, — opravljata druge naloge, ki jima jih poverita zbora. V odsotnosti predsednika zbora opravlja njegove naloge njegov namestnik. 25. člen Kandidacijski postopek za vodilna mesta v skupščini skupnosti iz 22. člena tega sta-tuta se izvede po pristojnem organu občin-ske konference SZDL, način volitev in posto-pek za morebitne primere predčasnega od-poklica ali razrešitve delegatov vodilnih mest pa ureja poslovnik o delu skupščine. 3. Seja skupščine 26. člen Sejo skupščine sklicuje predsednik skup-ščine na podlagi sprejetega delovnega načrta in na lastno pobudo, vendar najmanj dva-krat na leto. Predsednik mora sklicati sejo skupščine, če to zahteva zbor uporabnikov skupščine, zbor izvajalcev skupščine, izvršni odbor skupščine, odbor samoupravnega družbenega nadzora skupnosti, izvršni odbor ali skupšči-na skupnosti socialnega varstva, izvršni svet občinske skupščine ali občinska skupščina. Zahteva iz drugega odstavka tega člena se predloži pismeno s predlogom dnevnega re-da. Predsednik mora sklicati sejo skupščine v osmih dneh po prejemu pismenega zahtev-ka, če y tem roku predsednik ne skliče seje skupščine, jo lahko skliče predlagatelj. 27. člen Prvo sejo skupščine skupnosti v novem mandatu skliče predsednik skupščine iz pre-teklega mandata, ki prične sejo in jo vodi do konstituiranja. 28. člen Sejo zbora skupščine skliče predsednik zbora na lastno pobudo, na zahtevo najmanj tretjine delegatov zbora, predsednika skup-ščine, na predlog odbora samoupravnega družbenega nadzora, na predlog izvršnega od-bora skupnosti ali drugega organa. Predsednik zbora mora sklicati sejo zbo-ra v osmih dneh po prejemu pismenega pred-loga, če tega v tem roku ne stori, lahko skli-če sejo zbora predlagatelj. 29. člen Sejo skupščine je treba sklicati s pisme-nim vabilom, ki mora vsebovati dnevni red z datumom, uro in krajem seje. Vabilu za sejo mora biti priloženo tudi gradivo k posameznim točkam predlaganega dnevnega rcda. Vabilo in gradivo za sejo mora tudi biti poslano delcgacijam oziroma konfercncam delegacij praviloma petnajst dni pred dnem, ki je določen za seja. 30. clen Predsednik skupščine lahko povabi na se-jo skupščine družbcnopolitične organizacije, družbcnc organizacijc, društva in druge or-ganizacije in skupnosti, ki s svojo dejavnost-jo uresničujejo posamezne vzgojnovarstvene smotre in naloge, da njihovi predstavniki stalno ali občasno sodelujejo v delu skupšči-ne in njihovih delovnih telesih. Predsednik skupščine povabi na sejo skupščine predstavnike vzgojnovarstvenih or-ganizacij, predstavnike drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbene in stro-kovne delavce, če lahko pripomorejo k uspeš-nejšemu dehi skupščine. Udeleženci seje iz prvega in drugega od-stavka tega člena imajo pravico enakoprav-no razpravljati po vseh točkah dnevnega re-da, nimajo pa pravice glasovati. 31. člen Sejo skupščine prične predsednik skupšči-ne potem, ko verifikacijska komisija ugoto-vi, da je skupščina sklepčna. Predsednik skupščine predlaga dnevni red seje. Vsak delegat lahko predlaga spremembo ali dopolnitev dnevnega reda, svoj predlog mora uteraeljiti. Skupščina sprejme dnevni red z javnim glasovanjem. 32. člen Seja skupščine se ne more končati, dok-ler dnevni rcd ni izčrpan, lahko pa se preki-ne in nadaljuje v času, ki ga ob prekinitvi določi skupščina. 33. člen Prva točka dnevnega reda seje skupščine ali zborov skupščine je pregled izvršitve sklc-pov prejšnje seje. Ta pregled poda predsed-nik izvršnega odbora skupščine. Ena od točk dnevnega reda seje mora bi-ti predvidena za postavljanje delegatskih vprašanj in za odgovore na delegatska vpra-šanja. 34. člen Na seji skupščine oziroma zbora se vodi zapisnik. Ta mora vsebovati: zaporedno šte- vilko seje, kraj in čas seje, imena predšedu-jočih, število prisotnih delegatov, število in po možnosti imena opravičeno in neopravi-čeno odsolnih delegatov, imena drugih pri-sotnih z navedbo njihovih funkcij, ki jih za-stopajo, dnevni red seje, imena razpravljal-cev in povzetek njihovih razprav in izjav ter sklepe o posameznih točkah dnevnega reda. Zapisnik podpiše predsedujoči, zapisnikar in dva overovatclja zapisnika, ki ju izvoli skupščina (vsak zbor po enega) na začetku seje. 35. člen V petnajstih dneh po seji skupščine ozi-roma zbora mora biti posredovan vscm de-lcgatom in drugim udeležencem, ki so bili na scji, skrajšan zapisnik in sprejeti sklepi. Zaradi kontinuiranosti dela skupščine ali zbora prejmcjo skrajšan zapisnik in pregled sklepov seje z vabiiom in gradivom vodje delegacij ob sklicu naslednje seje. 36. člen Podrobnejši način in potek seje ter glaso-vanja ureja poslovnik o delu skupščine. Poslovnik o delu skupščine določa tudi postopek za izvolitev, odpoklic ali razrešitev predsednika in namestnika predsednika skupščine skupnosti. 4. Pravice in dolžnosti delegatov 37. člen Funkcija delegata je družbena in častna. Delegat ima pravico in dolžnost udeleže-vati se sej skupščine, posameznega zbora, v katerem je delegiran, izvršnega odbora in drugih teles, v katere je izvofjen ali imeno-van. Za vsako izvolitev ali imenovanje je po-trebno soglasje predlaganega delegata. 38. člen Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o ka-terih se odloča v skupščini, ravnajo delegati v skladu s smernicami in tcmeljnimi stališči cielegacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi potrebami in interesi. 39. člen Delegat je dolžan o delu skupščine in svo-jcm dclu v njej poročati delegaciji, ki ga jc delegirala na sejo skupščine. Na vsaki seji skupščine se delegat izkaže s pooblastilom, ki ga izpolni in podpiše vod-ja delegacije ali konference delegacij, ki je delegata izbrala na sejo skupščine. Delegatski mandat delegata v skupščini traja dokler delegacija ali konferenca dele- gacij za svoje delegatsko mesto v skupščini ne določi drugega delegata. 40. člen Delegat ima pravico: — biti voljen ali imenovan v organe, ki jih volita oziroma imenujeta skupščina ali iz-vršni odbor, — pravico, odločati-glasovati, — predlagati skupščini naj obravnava do-ločena vprašanja, — predlagati skupščini ali zboru naj ob-ravnava vprašanja v zvezi z izvršcvanjem sa-moupravnih aktov skupnosti, z delom izvrš-nega odbora, komisij ali z delom tajnika ozi-roma strokovnih služb, — obrniti se na izvršni odbor skupščine z vprašanji glede dela izvršnega odbora, taj-nika ali dela strokovne službe. 41. člen Delegat lahko postavlja vprašanja in dajc predloge ustno ali pismeno. Na delegatska vprašanja je treba po možnosti odgovoriti na isti seji, če to ni mogoče, je treba odgovor pripraviti za prihodnjo sejo skupščine. Dele-gat ima pravico vpogleda v gradivo, ki ga pri-pravlja ali zbira strokovna služba skupnosti. 42. člen Delegat ne more kazensko odgovarjati za mnenje, ki ga izrazi ali za glas, ki ga je dal na seji skupščine skupnosti ali zbora katere-ga delegat je. 43. člen O udeležbi delegatov na sejah skupščine ali zborov se vodi evidenca. Predsednik skupščine skupnosti ali zboni pismeno opozori vodjo delegacije ali konfe-rence delegacij, če se njen delegat dvakrat zaporedoma ni udeležil seje skupščine ali zbora. Ce takšno opozorilo ne spremeni sta-nja, obvesti predsednik skupščine o neizvr-ševanju samoupravnih pravic in dolžnosti družbenopolitične organizacije v TOZD, dc-lovni skupnosti ali drugi organizacijj, oziro-ma v krajevni skupnosti. 44. člen Delegatom, ki zaradi opravljanja funkcij oziroma udeležbe v delu skupnosti izgubijo osebni dohodek, pripada nadomestilo oseb-nega dohodka v skladu z določili družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih povračil in stroš-kov delegatom ter voljenim in imenovanim funkcionarjem. Konkretno višino nadomesti-la določi izvršni odbor skupščine. V. ODBOR SAMOUPRAVNEGA DRUŽBENEGA NADZORA 45. člen Nadzor nad izvajanjem sprejete politike za področje otroškega varstva, nad uveljav-ljanjem pravic in obveznosti delovnih ljudi v skupnosti, nad uporabo sredstcv ter nad de-lom skupščine skupnosti in njenih organov tcr strokovne službe, opravlja odbor samo-upravnega družbenega nadzora. 46. člen Odbor samoupravnega družbenega nadzo-ra štcje 9 članov. Sestavljen mora biti tako, da so v njem zastopane temeljnc organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in vzgojnovarstvene organizacije. 47. člen Predlog kandidatne liste odbora samo-upravnega družbencga nadzora pripravi pri-slojni odbor OK SZDL y sodelovanju z OS ZS. Predlagani ne morejo biti člani delega-cij. O predloženi kandidatni listi glasujejo de-legacije na svojih sejah. Izvoljeni so tisti člani, za katere je glasovala več kot polovica vseh delegacij. Če kdo od predlaganih za odbor samo-upravnega družbenega nadzora ni dobil po-trebne večine, pripravi pristojni odbor OK SZDL nov predlog in ga ponovno predloži de-legacijam v razpravo in odločanje. 48. člen Mandat članov odbora samoupravnega družbcnega nadzora sovpada z mandatno do-bo skupščine in njenih organov, oziroma tra-ja štiri leta. Članu odbora samoupravnega družbenega nadzora lahko preneha mandat pred pote-kom roka, za katerega je bil izvoljen, če je odpoklican ali razrešen. V primerih iz drugega odstavka tega čle-na odločajo delegacije, ki istočasno po po-stopku iz 1. odstavka 47. člena izvolijo novc-ga člana. Temu traja mandat do roka, kot bi trajal članu, namesto katcrega je bil izvo-ljen. 49. clen Člani odbora samoupravnega družbenega nadzora izvolijo izmed sebe predsednika od-bora in njegovega namestnika. Predsednik sklicuje in vodi seje odbora. Sejo je dolžan sklicati, če to zahtevajo: — najmanj trije člani odbora, — skupščina skupnosti ali njen izvršni od-bor, — eden od zborov skupščine, — najmanj pet članov skupnosti ali — pristojni organ za družbeni nadzor skupščine občine Ljubljana-Šiška oziroma pravobranilec družbenega samoupravljanja. 50. člen -'.¦¦ ; Odbor samoupravnega družbenega nadzo-ra obvezno obravnava letna poročila o delu skupnosti in njenih organov ter zaključne ra-čune skupnosti. Obravnavanje določenih vprašanj lahko predlagajo tudi: — občinske konference družbenopolitič-nih organizacij, — služba družberiega knjigovodstva in — sodni ter drugi organi pristojni za družbeni nadzor. 51. člen člani odbora samoupravnega družbenega nadzora imajo pravico: — prisostvovati sejam skupščine, posa-meznega zbora ali organov skupščine, — dajati pripombe in predloge k predlo-gom samoupravnih aktov, ki jih sprejema skupščina ali njeni organi, — dajati pobude, da se določena vpraša-nja vključijo na dnevm red seje skupščine, posameznega zbora ali organov skupščine. 52. člen S svojimi ugotovitvami, stališči in pred-logi odbor samoupravnega družbenega nad-zora seznanja: — skupščino skupnosti, — članice skupnosti, oziroma njihove de-legacije, — organ ali organizacijo, ki je zahteval sklic seje oziroma predlagal obravnavo dolo-čenega vprašanja. Če odbor ugotovi i\ delovanju skupnosti, njenih organov ali strokovne službe dejanje ali opustitev, ki predstavlja kaznivo dejanje, gospodarski prestopek ali kršitev samouprav-nega sporazuma, družbenega dogovora ali te-ga statuta, obvesti o tem organe pooblaščene za ukrepanje. 53. člen Predsedniki organov skupnosti in njihovi člani so dolžni odboru samoupravnega druž-benega nadzora odgovoriti na vsa vprašanja, ki jih ta odbor zastavi pp posameznih pod-ročjih, tajnik skupnosti pa jim je dolžan da-ti na razpolago vse gradivo, ki ga ima skup-nost v svojem arhivu. Strokovna služba po potrebi in na željo odbora samoupravnega družbenega nadzora opravlja zanj administrativno delo. VI. ORGANI SKUPŠČINE SKUPNOSTI 54. člen Organi skupnosti skupščine so: — izvršni odbor, — komisije, — odbor za Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito. 1. Izvršni odbor skupščine 55. člen Izvršni odbor skupščine opravlja izvršilne zadeve, in sicer: — izvršuje sklepe skupščine, — obravnava vsa vprašanja z delovnega področja skupščine, spremlja stanja in po-jave na tem področju in oblikuje predloge splošnih samoupravnih aktov, sklepov, sta-lišč, priporočil in drugih aktov, ki jih spre-jema skupščina, — skrbi za izvajanje samoupravnih aktov skupnosti, — spremlja uresničevanje samoupravnih aktov, — sprejema splošne in posamične akte v zadevah, za katere je pristojen po tem sta-tutu ali ga je za to pooblastila skupščina, — usklajuje delo delovnih teles izvršnega odbora, — ustanavlja komisije in druga telesa za proučevanje stanja in razvoja posameznih delovnih področij iz svoje pristojnosti, — opravlja druge naloge, ki mu jih pove-ri skupščina skupnosti. 56. člen Izvršni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini. Izvršni odbor je dolžan podati kratko po-ločilo o svojem delu na vsaki seji skupščine. Ce skupščina to zahteva, je dolžan izčrpno poročati o svojem delu o posameznem vpra-šanju. Izvršni odbor je dolžan najmanj enkrat letno obširneje poročati o svojem delu skup-ščini skupnosti. Izvršni odbor je dolžan dati obvestilo ali odgovor na vprašanja s svojega delovnega področja, če to zahteva delegat y skupščini skupnosti ali skupščini občine Ljubljana-Ši-ška. 57. člen Izvršni odbor ima predsednika, namestni-ka predsednika in 9 članov, ki jih voli, odpo-kliče ali predčasno razreši skupščina. Funk- cija predsednika izvršnega odbora je družbe-na in častna, razen, če skupščina s posebnim sklepom določi, da je profesionalna. 58. člen Izvršni odbor je voljen za dobo štirih let. Če pred potekom te dobe kolektivno odstopi ali če mu skupščina izglasuje nezaupnico, os-tane v svoji funkciji do izvolitve novega iz-vršnega odbora. Predsedniku, namestniku predsednika in posameznemu članu izvršnega odbora prene-ha funkcija, če skupščina sprejme njegov od-stop ali če ga odpokliče oziroma, če je zgubil status delegata. V primeru prenehanja funkcije iz razlo-gov po drugem odstavku tega člena, skupšči-na skupnosti na prvi seji izvoli novega člana izvršnega odbora in to iz vrst tistih delega-cij, ki jim je pripadal razrešeni član. 59. člen Nihče ne more biti v izvršnem odboru iz-voljen zaporedoma več kot dvakrat. 60. člen Izvršni odbor odloča na sejah. Seja je sklepčna, če je navzočih več kot polovico čla-nov. Odločitev je v izvršnem odboru sprejeta, če zanjo glasuje nad polovico navzočih čla-nov. Glasovanje na sejah izvršnega odbora je praviloma javno. 61. člen Seje izvršnega odbora sklicu.je predsednik izvršnega odbora. Predsednik izvršnega od-bora mora sklicati sejo, če to zahtevajo vsaj 3 člani izvršnega odbora ali predsednik skupščine. Ce predsednik ne skliče seje v osmih dneh od dneva vložitve zahteve, jo lahko skliče predlagatelj. 62. člen Sejo izvršnega odbora skliče predsednik na podlagi ustreznega gradiva. Gradivo mo-ra biti strokovno pripravljeno, vsebovati mo-ra namen in cilj, ustrezno obrazložitev, pred-log sklepa ter datum in podpis predlagatelja. 63. člen Predsednik skliče sejo izvršnega odbora s pismenim vabilom, ki mora vsebovati tudi predlog dnevnega reda. Vabilo z gradivom mora biti poslano čla-nom izvršnega odbora in drugim vabljenim praviloma sedem dni pred dnem, ki je dolo-čen za sejo. Izjemoma lahko predsednik izvršnega od-bora skliče sejo v roku, krajšem kot je dolo-čen v prejšnjem odstavku in ne da bi poslal naprej gradivo, če tako narekuje nujnost za-deve, zaradi katere je seja sklicana. , 64. člen ¦ Predsednik izvršnega odbora: — sklicuje in vodi seje izvršnega odbora, — skrbi in odgovarja za izvršitev sklepov skupščine in izvršnega odbora, — podpisuje pogodbe z vzgojnovarstveni-mi organizacijami in drugimi izvajalci dejav-nosti na področju otroškega varstva in druge akte izvršnega odbora ter skrbi za njihovo izvrševanje, — je odredbodajalec izvrševanja finanč-nega načrta, — opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina ali drug splošni akt. Za svoje delo je predsednik izvršnega od-bora odgovoren skupščini. 65. clen V odsotnosti predsednika opravlja vse njegove naloge z vsemi pravicami in dolž-nostmi njegov namestnik. 66. člen Izvršni odbor ima naslednje pristojnosti: — uresničuje sklepe skupščine, — pripravlja predloge splošnih aktov, ki jih sprejema skupščina, — pripravlja in obravnava gradivo za se-je skupščine, — skrbi za izvrševanje programa in fi-nančnega načrta skupnosti, — skrbi za izvrševanje sklepov skupščine, — pripravlja predloge za določanje meril in pogojev za uporabo sredstev, — odloča o sklepanju pogodb za uresniče-vanje sklepov skupščine, — nadzoruje porabo sredstev danih na podlagi pogodb, — poroča skupščini o svojem delu, — skrbi za opravljanje strokovnih del za skupnost in — opravlja druge naloge, ki mu jih pove-ri skupščina skupnosti oziroma, ki spadajo v njegovo pristojnost po splošnih aktih skup-nosti. 67. člen Konkretnejši način sklicevanja seje, po-tek seje, glasovanje in vsebino zapisnika se-je, odpoklic ali razrešitev članov ter podob-no, ureja poslovnik o delu izvršnega odbora. Poslovnik o delu izvršnega odbora ureja tudi vprašanje pravic in dolžnosti članov iz-vršnega odbora, v kolikor niso že določene s tem statutom. 2. Komisije skupščine skupnosti 68. člen Za proučevanje posameznih področij de-javnosti, lahko pa tudi za izvajanje določe- nih nalog ima skupščina skupnosti stalne ali občasne komisije. Predsednike komisij in njihove člane imenuje skupščina skupnosti. Za predsednike stalnih komisij so lahko ime-novani samo tisti, ki imajo lahko status de-legata skupščine, za člane pa lahko tudi dru-gi občani. 69. čleh Stalne komisije skupščine skupnosti so: — komisija za programiranje, — komisija za iinančno-ekonomska vpra-šanja, — komisija za denarne pomoči družinam za vzdrževanje otrok, — komisija za pospeševanje stalnih in ob-časnih oblik dnevnega varstva predšolskih otrok, — komisija za pospeševanje varstva otrok motenih v telesnem ali duševnem razvoju. 70. člen Komisija za programiranje: — obravnava vprašanja programiranja razvoja otroškega varstva v občini, — pripravlja predloge o letnih, srednje ročnih in dolgoročnih programih razvoja otroškega varstva v občini, — spremlja izvajanje programov razvoja otroškcga varstva v občini, — ugotavlja potrebe na področju družbe-nega varstva otrok in predlaga prioritetne naloge, — daje predloge za organizacijo raznih oblik dnevnega varstva otrok. 71. člen Komisija za finančno-ekonomska vpraša-nja: — obravnava sistem združevanja finanč-nih sredstev za uresničevanje programa otro-škega varstva, — obravnava in daje mnenje k finančne-mu načrtu in zaključnemu računu skupnosti otroškega varstva, — daje mnenje k ceni gradnje vzgojno-varstvenih objektov in adaptacij prostorov za otroško varstvo, — opravlja druge zadeve s področja fi-nanciranja skupnosti otroškega varstva y ob-čini. 72. člen Komisija za denarne pomoči dmžinam za vzdrževanje otrok: — proučuje sistem denarnih pomoči in predlaga ukrepe za izboljšanje tega sistema, — spremlja življenjske stroške in predla-ga valorizacijo denarnih pomoči ter cenzu-sov, — spremlja izvajanje denarnih pomoči, — opravlja naloge, za katere je pristojna po določilih Pravilnika o denarnih pomočeh družinam za vzdrževanje otrok, — opravlja druge naloge iz svoje pristoj-nosti, za katere jo pooblasti skupščina, za-kon ali samoupravni sporazum. 73. člen Komisija za pospeševanje stalnih in ob-časnih oblik dnevnega varstva predšolskih olrok: — pripravlja predloge za razvoj raznih ob-lik vzgojnovarstvene dejavnosti za dojenčke in predšolske otroke in predloge kriterijev za vključitev otrok v te oblike dnevnega var-stva otrok na območju občine Ljubljana-ši-ška, — sodeluje pri organizaciji letovanj in zi-movanj predšolskih otrok, — pospešuje in spodbuja delo z otroci na igriščih, — spremlja razvoj varstva otrok v drugih družinah na območju občine in predlaga uk-repe za izboljšavo te dejavnosti. 74. člen Komisija za pospeševanje varstva otrok, motenih v telesnem ali duševnem razvoju: — spremlja potrebe o varstvu in vzgoji prizadetih otrok v občini, — organizira razne oblike varstva teh otrok, — spremlja ali analizira izvajanje dnevne-ga varstva teh otrok, — predlaga, da se problematika otrok, mo tenih v telesnem ali duševnem razvoju, ob-ravnava v izvršnerp odboru ali skupščini in da se ta problematika vključi v občinske pro-grame. 75. člen Vsa ostala vprašanja o volitvah, imenova-nju komisij ter o delu teh organov, ki niso urejena s tem statutom, urejata poslovnik skupščine in poslovnik izvršnega odbora. 3. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito 76. člen Skupnost v mejah svojih pravic in dolžno-sti, v skladu z zakonom o ljudski obrambi ter zakonom o družbeni samozaščiti, v sode-lovanju s skupščino občine Ljubljana-šiška skrbi, da se pri oblikovanju politike in pri sprejemanju razvojnih programov vzgojno-varstyene dejavnosti predšolskih otrok upo-števajo interesi Ijudske obrambe in družbe-ne samozaščite ter konkretne naloge, ki jih morajo na tem področju izvajati vzgojnovar-stvene organizacije, navedene v dvanajstem členu tega statuta. 77. člen Skupnost sprejme svoj obrambni načrt in izvršuje druge pravice in dolžnosti na področ-ju ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z zakonom, družbenim dogovorom o družbeni samozaščiti v Ljubljani ter s skle-pi skupščine občine Ljubljana-Šiška. 78. člen Za neposredno uresničevanje nalog s pod-ročja ljudske obrambe in družbene samoza-ščite ustanovi skupnost odbor za ljudsko ob-rambo in družbeno samozaščito. 79. člen Odbor za Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito ima devet članov. Predsednik odbora je predsednik skupščine skupnosti, člani pa predsednika zborov, predsednik iz-vršnega odbora in njcgov namestnik, namcst-nik predscdnika skupščine, sekretar aktiva ZK, tajnik skupščine skupnosti in vsakokrat-na predsednica aktiva ravnateljic vzgojno-varstvenih organizacij v občini. 80. člen Naloge odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito so opredeljene s po-sebnimi sldepi skupščine skupnosti ter z za-konom o ljudski obrambi in družbeni samo-zaščiti. 81. clen V primeru neposredne vojne nevarnosti ali nenadnega napada prenehajo veljati dolo-čila tega statuta o rokih sklica skupščine ali njenih organov in kvorum za veljavnost spre-jetih sklcpov. Način dela skupnosti in njenih organov določi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, če ni način delovanja v takih prilikah določil državni organ. Po prenehanju nevarnosti ali napada se mora takoj sklicati seja skupščine in ji po-ročati o delu v času iz prvega odstavka tega člena. VII. SPLOŠNIAKTI 82. člen S samoupravnimi splošnimi akti skupno-sti se urejajo pravicc, obveznosti in odgovor-nosti članov skupnosti in organov skupnosti v medsebojnih razmerjih do drugih družbe-nih dejavnikov. 83. člen Skupščina skupnosti lahko s svojim sploš-nim aktom pooblasti izvršni odbor, da sprej-me pravilnike, navodila in druge splošne akte o postopku in načinu izvrševanja pravic, ob-veznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz sploš-nih aktov skupščine. Izvršni odbor sprejme poslovnik o svojem delu. Odbor samoupravnega družbenega nadzo-ra sprejme poseben poslovnik za svoje delo. 84. člen V> Skupščina sprejme statut. Druge splošne akte sprejme po postopku, ki je določen s tem statutorn. Predlog statuta in drugih splošnih aktov predloži skupščini njen izvršhi odbor. 85. člen Pred predložitvijo splošnih aktov skupšči-ni v sprejem, mora izvršni odbor dati v ob-ravnavo predlog statuta, samoupravnega spo-razuma, družbenega dogovora, programa skupnosti, predlog samoupravnega sporazu-ma o osnovah in merilih svobodne menjave dela in predlog meril o oblikovanju dohodka vzgojnovarstvenih organizacij vsem delegaci-jam, ki delegirajo delegate v skupščino skup-nosti. 86. člen Ko izvršni odbor oblikuje predlog sploš-nega akta, čigar osnutek so obravnavale de-legacije, je izvršni odbor dolžan obravnavati vse podane predloge, pripombe in mnenja k osnutku, ter v obrazložitvi predloga navesti, katerih predlogov, pripomb oziroma mnenj v predlogu ni upošteval in zakaj. 87. člen Splošni akti sprejeti v skupščini skupno-sti začno veljati praviloma osmega dne po-tem, ko so objavljeni v uradnem glasilu ob-čine, če ni določeno, da se objavijo v Urad-nem listu SR Slovenije. 88. člen Spremembe in dopolnitve samoupravnega splošnega akta se sprejemajo po postopku, ki velja za njegov sprejem. Ne glede na prejšnji odstavek lahko izvrš-ni odbor predlaga skupščini spremembe ali dopolnitve, ne da bi dal prej osnutek v ob-ravnavo, če spremembe oziroma dopolnitve izhajajo neposredno iz sprememb ali dopol-nitev zakona, odloka ali sklepa skupščine ob-čine Ljubljana-Šiška ali iz samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti in gre sa-mo za uskladitev splošnega akta. 89. člen Obvezno razlago samoupravnih splošnih aktov daje organ, ki je akt sprejel. VIII. UPRAVLJANJE IN GOSPODARJENJE S SREDSTVI SKUPNOSTI 90. člen Združevanje sredstev za uresničevanje programov razvoja družbenega varstva otrok temelji na načelu vzajemnosti in solidarno- sti vseh delovnih ljudi in na načelu soraz-mernosti prispevka z osebnim dohodkom de-lavcev oziroma ekonomsko močjo drugih de-lovnih ljudi. 91. člen Sredstva skupnosti so: . — prispevki, ki jih plačujejo delavci iz OD in iz dohodka TOZD, — prispevki, ki jih plačujejo kmetje in druge osebe, ki opravljajo samostojno po-klicno gospodarsko in negospodarsko dejav-nost, iz dohodka, — prispevki skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije za upokojence in invalide od pokojnin in inva-lidnin, — prispevki, ki jih zagotavljajo TOZD od svojega dohodka, občinski proračun ter dru-ge organizacije in skupnosti kot solidarnost-ni prispevek za hitrejši razvoj družbenega varstva otrok, — samoprispevki in prispevki občanov, volila, darila ter druga sredstva. 92. člen Višina prispevka iz predhodnega člena in način plačevanja se določi vsako leto s samo-upravnimi sporazumi. Ce ne pride do sklenitve samoupravnega sporazuma, določi občinska skupščina mini-malni program družbenega varstva otrok in sredstva za njegovo financiranje. Predlog za sprejem občinskega odloka po prejšnjem odstavku poda skupščina skupno-'sti otroškega varstva. 93. člen O načinu in pogojih porabe sredstev od-loča skupščina skupnosti s finančnim načr-tom na podlagi programa lazvoja družbene-ga varstva otrok. 94. člen Sredstva skupnosti so namenjena in se dajejo predvsem za razvoj družbene baze otroškega varstva, za take oblike, ki zagotav-ljajo racionalnost, ekonomičnost in ki vklju-čuje večje število otrok. Skupnost lahko da-je izvajalcem dejavnosti otroškega varstva tudi posojila. Način in pogoje določi skupščina skupno- sti. 95. člen Skupnost lahko prenese sredstva na eno-to skupnosti otroškega varstva v krajevni skupnosti in na podlagi programa družbene-ga varstva otrok. 96. člen Za pospeševanje in financiranje nalog družbenega varstva otrok, ki so pomembne za več interesnih skupnosti, lahko skupnost s samoupravnim sporazumom združuje svo-ja sredstva s sredstvi drugih interesnih skup-nosti. . 97. člen Skupnost ima obvezno rezervo. V obvezno rezervo se izloča vsako leto najmanj en odstotek sredstev skupnosti za tekoče leto. Obveznost izločanja sredstev v obvezno rezervo preneha, ko ta sredstva dosežejo vi-šino deset odstotkov enoletnih sredstev skup-nosti, ponovno pa nastane, ko se sredstva ob-vezne rezerve zmanjšajo pod ta znesek. 98. člen Skupnost združuje del sredstev za uresni-čevanje skupnih nalog, ki so pomembna pri uresničevanju programa mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana. Na podlagi samoupravnega sporazuma skuptiosti združuje in prispeva del sredstev za uresničevanje skupnih nalog, ki so po-membne za SR Slovenijo, v zvezo skupnosti otroškega varstva SR Slovenije. IX. ENOTE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA 99. clen Za kar najbolj neposredno uresničevanje samoupravnih pravic in interesov in zaradi uspešnejšega izvajanja nalog iz 11. in 12. čle-na tega statuta, se občani v krajevnih skup-nostih in delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki izvajajo naloge družbene-ga varstva otrok v krajevnih skupnostih, lah-ko organizirajo v enoto skupnosti otroškega varstva. Enota skupnosti otroškega varstva ureja nekatere oblike družbenega varstva otrok, ki neposredno zadevajo območje, za katero je ustanovljena in predlaga skupnosti otroške-ga varstva, da v program družbenega varstva otrok vnese naloge in ukrepe, ki so dejanski odraz potreb delovnih ljudi in občanov v kra-jevnih skupnostih. 100. člen Delo enote skupnosti otroškega varstva vodi odbor, ki ga imenuje svet krajevne skupnosti. Odbor enote skupnosti otroškega varstva določi svoje pristojnosti, način in obseg dela s svojim poslovnikom. 101. člen Naloge enote skupnosti otroškega varstva so zlasti da, — predlaga program dejavnosti družbene-ga vai^stva otrok za svoje območje, — organizira in usmerja razne oblike družbenega varstva otrok (dnevno varstvo, popoldanska vzgoja in varstvo otrok, ki niso zajeti v vzgojnovarstvene organizacije, počit-niška letovanja otrok, varstvo otrok v dru-gih družinah, organiziranje varstva na otroš-kih igriščih), — določa kriterije za sprejem otrok y vse oblike vzgojnovarstvene dejavno&ti, ki jih or-ganizira, — določa višino prispevka staršev k ceni storitve vzgojnovarstvenih dejavnosti, ki jih organizira ali izvaja, — sodeluje pri načrtovanju gradnje vzgoj-novarstvenih objektov na svojem območju, — pri izvajanju programa dejavnosti druž-benega varstva otrok sodeluje z organizaci-jami združenega dela, z drugimi krajevnimi skupnostmi, društvi in družbenopolitičnimi organizacijami, — daje soglasje k delovnemu času vzgoj-novarstvene organizacije na njenem območ-ju, — združuje sredstva za hitrejši razvoj družbenega varstva otrok na območju kra-jevne skupnosti, — obravnava ali daje mnenje na gradivo za seje skupščine skupnosti otroškega varst-va in njenih organov, — opravlja še druge zadeve, ki so oprede-ljene s statutom skupnosti otroškega varst-va, s statutom krajevne skupnosti in njenim poslovnikom. X. TAJNIK SKUPNOSTI 102. Hen Tajnika skupnosti imenuje skupščina skupnosti na podlagi javnega razpisa za štiri leta in je lahko ponovno imenovan. 103. člen Tajnik skupnosti sodeluje pri načrtovanju in izvajanju politike skupnosti, organizira in vodi delo strokovne službe skupnosti in je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti in drugim njenim organom. 104. člen Tajnik skupnosti opravlja zlasti naslednje naloge: — vodi strokovno službo skupnosti, — skrbi za zakonito in pravilno poslova-nje skupnosti, — je odgovoren za pravočasno pripravo gradiva za seje skupščine, izvršnega odbora in drugih organov skupnosti, — skrbi za izvrševanje sklepov skupščine in organov skupnosti, — skrbi za organizacijo in delovanje stro--kovne službe, — skrbi za pripravo osnutkov splošnih in drugih aktov skupnosti, — je po pooblastilu predsednika izvršne-ga odbora odredbodajalec za izvedbo finanč-nega načrta, — opravlja druge naloge, ki jih določata skupščina ali izvršni odbor oziroma druge naloge, za katere ga zadolži ali pooblasti skupščina ali izvršni odbor. 105. clen Po sklepu skupščine lahko tajnik skupno-sti opravlja delo tajnika tudi za drugo samo-upravno interesno skupnost, če ga ta za taj-nika imenuje. V primeru iz prvega odstavka tega člena, samoupravni interesni skupnosti, za kateri opravlja delo tajnika ista oseba, uredita med-sebojna razmerja in določata pravice ter ob-veznosti s posebnim aktom. XI. MESTNA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA LJUBLJANA 106. člen Skupnost se z drugimi skupnostmi otroš-kega varstva občin Ljubljana povezuie v mestni skupnosti otroškega varstva Ljublja-na zaradi izvajanja skupnega in enotnega programa, določenega s samoupravnim spo-razumom o ustanovitvi mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana: — sofinanciranje cene storitev vzgojno-varstvenih zavodov, — štipendiranje kadrov za delo v vzgojno-varstvenih organizacijah, — navodila za enotno metodologijo izra-čuna cene storitev, — začasno uveljavljanje in sprejemanje enotne lestvice diferenciranega plačevanja cene storitev staršev, — začasno uveljavljanje novih cen stori-tev na območju Ljubljane, — sofinanciranje posebnih oddelkov za otroke, motene v duševnem in telcsnem raz-voju, — sofinanciranje pridobivanja novih ka-pacitet s sredstvi samoprispevka občanov, sredstvi TOZD in posojili, — izvajanje drugih nalog, za katere so se skupščine skupnosti otroškega varstva ljub-Ijanskih občin odločile, da so skupnega po-mena za Ljubljano in jih je potrebno enotno izvajati. 107. clen Naloge, ki jih v okviru Ljubljane s pod-ročja otroškega varstva izvaja mestna skup-nost otroškega varstva Ljubljana, so oprede-ljene s srednjeročnimi programi družbenega razvoja otroškega varstva, konkretizirajo pa se z letnimi programi razvoja družbenega varstva otrok skupnosti otroškega varstva ljubljanskih občin, katerih sestavni del je tu-di program razVoja družbenega varstva otrok mestne skupnosti otroškega varstva Ljublja-na. Potrebna sredstva za izvajanje skupnega in enotnega prograrna mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana združujejo skup-nosti otroškega varstva ljubljanskih občin s svojimi letnimi finančnimi načrti. 108. člen Skupnost uveljavlja svoje pravice in pre-vzema ter izvršuje svoje obveznosti v Mestni skupnosti otroškega varstva Ljubljana po svo.jih delegatih v skupščini mestne skupno-sti Ljubljana in njenih organih. XII. ZVEZA SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA SR SLOVENIJE 109. člen Skupnost se združuje v zvezo skupnosti otroškega varstva SR Slovenije, na katero prenaša s samoupravnim sporazumom nalo-ge, ki terjajo širšo solidarnost vseh delovnih ljudi, zlasti pa: — oblikuje sistem denarnih pomoči otro-kom, — otroške dodatke, — posebni dodatek k otroškemu dodatku, — pomoč za opremo novorojenega otroka, — nadomestilo osebnega dohodka za čas podaljšanega porodniškega dopusta, — zagotavlja pomoč za razvoj družbenega varstva otrok na manj razvitih območjih SR Slovenije s tem, da sodeluje pri programira-nju in krepitvi materialne baze vzgojnovar-stvene dejavnosti ter pri sprejemanju drugih ukrepov, — sodeluje pri oblikovanju družbeno-eko-nomskega razvoja SR Slovenije glede druž-benega varstva otrok, — proučuje sistem otroškega varstva, — oblikuje program družbenega varstva otrok na območju republike, — skrbi za hitrejši razvoj premalo razvi-tih oblik družbenega varstva otrok (razne ob-like varstva za telesno in duševno razvojno motene otroke, varstva otrok v drugih dru-žinah, letovanja, igrišča, družbena prehrana), — spodbuja samoupravno sporazumeva-nje med skupnostmi otroškega varstva, ter sklepa družbene dogovore ter samoupravne sporazume o zadevah družbenega varstva otrok, ki se sprejemajo na ravni republike, — sodeluje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter drugimi organi in organiza-cijami, ki delujejo na ravni republike pri iz-vajanju nalog, ki so v skupnem interesu, — sodeluje pri oblikovanju stališč v zvezi s sklepanjem mednarodnih sporazumov o pravicah otrok naših delavcev na delu v tu- jini ter spremlja uresničevanje teh sporazu-mov, — spodbuja, sodcluje in izvaja raziskoval-no in analitično delo s področja družbenega varstva otrok, — izvaja druge oblike družbenega varstva otrok, pomembne za vso republiko, — in druge naloge, ki so v skupnem inte-resu. 110. člen Obveznosti iz 109. člena tega statuta ures-ničuje skupnost na podlagi samoupravnega sporazuma. 111. člen Skupnost uveljavlja svojc pravice in pre-vzema ter izvršuje svo.je obveznosti po svojih delegatih v skupščini zveze skupnosti otroš-kega varstva SR Slovenije in njenih organih. XIII. SKUPNOST SOCIALNEGA VARSTVA 112. člen Prek svoje delegacije v skupščini skupno-sti socialnega varstva in njenih organov sc skupnost zavzema in soodloča pri sprejemu takih razvojnih programov in drugih odloči-tev, ki bodo v korist vseh otrok. 113. člen Zaradi posebnega družbenega pomena skupnosti prek skupnosti socialnega varstva najmanj cnkrat letno seznanja občinsko skupščino o svojih načelih predlogih spora-zumov in o uresničevanju sprejetih progra-mov in sporazumov. 114. člen Prek skupnosti socialnega varstva skup-nost enakopravno odloča s pristojnima zbo-roma skupščine Ljubljana-Šiška in v skladu s statutom občine. XIV. POSTOPEK ZA UVELJAV-LJANJE, ODLOČANJE IN IZPLAČEVANJE DENARNIH POMOČI 115. člen Pravico do otroškega dodatka, posebnega dodatka, pomoči za opremo novorojenega otroka in nadomestila za čas podaljšanega porodniškega dopusta (v nadaljnjem besedi-lu: denarne pomoči) se uveljavlja z vložitvijo zahtevka in predložitvijo dokazil, določenih s statutom in drugih aktih zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije. 116. člen Način uveljavljanja, po&topek in organ za odločanje o denarnih pomočeh določa pose-ben pravilnik. S pravilnikoin so podrobno določene pra-vice in obveznosti upravičenca do denarne pomoči kot tudi obveznosti in pravice skup-nosti. XV. SAMOUPRAVNO SODIŠČE 117. člen Spore v zvezi z denarnimi pomočmi dru-žinam in druge zadeve v zvezi s samouprav-nimi odnosi v skupnosti otroškega varstva rešuje samoupravno sodišče. 118. člen Samoupravno sodišče za področje otro-škega varstva ustanovijo skupnosti otroške-ga varstva, ki delokrog, sestavo in pristojno-sti samoupravnega sodišča določijo s samo-upravnim sporazumom o ustanovitvi samo-upravnega sodišča. Skupnost otroškega varstva lahko s sa-moupravnim sporazumom z drugimi interes-nirni skupnostmi ustanovijo samoupravno sodišče, ki bo reševalo tudi spore s področ-ja otroškega varstva. S samoupravnim sporazumom skupnosti ustanoviteljice določajo delokrog, sestavo in pristojnosti samoupravnega sodišča. S samoupravnim sporazumom tudi dolo-čijo medsebojna razmerja, to je pravice in dolžnosti in obveznosti, s katerimi izvajajo in zagotavljajo delovanje samoupravnega so-dišča. 119. člen Samoupravno sodišče v skladu z določili samoupravnega sporazuma o njegovi ustano-vitvi s svojim poslovnikom ureja svojo orga-niziranost, način dela in pristojnosti ter dru-ge zadeve, ki so pomembne za njegovo de-lovanje. Poslovnik samoupravnega sodišča potrjujejo skupščine vseh skupnosti ustano-vitelja samoupravnega sodišča. XVI. RAZMERJA SKUPNOSTI PO DRUGIH INTERESNIH SKUPNOSTI 120. člen Skupnost sodeluje s posameznimi samo-upravnimi interesnimi skupnostmi, zlasti pri naslednjih nalogah: 1. Skupnostjo za izobraževanje pri: — pridobivanju in vzgoji strokovno uspo-sobljenih delavcev za predšolsko vzgojo in uskladitev sistema izobraževanja vzgojiteljev s potrebami in principi samoupravne sociali-stične vzgoje in izobraževanja; — preobrazbi osnovne šole, da bo zagoto-vila otrokom poleg socialistične vzgo.ie in uspešnejšega izobraževanja tudi podaljšano in končno celodnevno varstvo, kvalitetno pre-brano in pomoč pri učenju; — pri razvijanju mreže in kvalitete dela posameznih šol, tako da bi hitreje odpravlja-li razlike v obravnavi otrok, ki še obstajajo glede na razlike okolja in oddaljenosti od večjih središč; — izpopolnjevanju izobrazbe odraslih s pripravo na žakon, na materinstvo s posre-dovanjem vzgojnih in psiholoških dogajanj, ki zadeva]o sožitje v družini in vzgoji otrok. 2. Skupnostjo socialnega varstva pri: — pomoči socialno ogroženim otrokom y obliki denarnih podpor družinam (soudelež-bi pri stroških šolske prehrane, pri stroških za otroke v vzgojnovarstvenih organizacijah in zavodih za usposabljanje razvojno, teles-no in duševno prizadetih otrok); — plačilu za varstvo in vzgojo v vzgojno varstvenih organizacijah in zavodih za uspo-sabljanje razvojno, telesno in duševno priza-detih otrok; — ustanavljanju oddelkov za razvojno, telesno in duševno motene otroke; — izpeljavi organizacije krajevne skupno-sti, da bo po potrebi vsaka družina deležna skrbi za varstvo in vzgojo otrok. 3. Stanovanjsko skupnostjo pri: — zagotavljanju hitrejše, obsežnejše sta-novanjske gradnje in funkcionalno ustreznih stanovanj za družine z otroki; — zagotavljanju doslednega uvrščanja ob-jektov za varstvo in rekreacijo otrok in var-nost prometa v urbanistične načrte za nova stanovanjska naselja in pri zbiranju primer-nih lokacij za stanovanjska naselja glede na zdravo okolje; — subvencioniranju stanarin za družine z nizkimi prejemki in večjim številom otrok. 4. Z zdravstveno skupnostjo pri: — izvedbi sistematičnih zdravstvenih pre-gledov triletnih otrok po enotnem programu, publiciranju ugotovljenega stanja ter uvedbi iikrepov za obvezni zdravstveni program za izboljšanje zdravja predšolskih otrok; — izpopolnitvi preventivnega zdravstve-nega varstva šoloobveznih otrok; — razvijanju oblik kliraatskega zdravlje-nja in primernih oblik letovanj za otroke; — razvijanju socialnozdravstvene patro-nažne službe in uveljavljanju ustrezne oblike pomoči razvojno ogroženim otrokom; — izpopolnitvi dela dispanzerja za žene in posvetovalnic. 5. Skupnostjo zaposlovanja pri: — urejanju delovnega časa zaposlenih staršev z malimi otroki tako, da imajo otro-ci stalno varstvo; — proučevanje razmer, v katerih delajo noseče matere in preverjanju ustreznosti nji-hovega varstva pri delu. 6. Skupnostjo za telesno kulturo: — pri pridobivanju in vzgoji strokovno usposobljenih delavcev za dejavnost telesne vzgoje, športa in rekreacije za predšolske olroke; — pri načrtovanju in pridobivanju objek-tov in urejenih površin za izvajanje telesno-vzgojnih, športnih in rekreacijskih dejavno-sti za otroke. 121. člen Skupnost se lahko povezuje s skupnostmi otroškega varstva drugih občin, na načelih solidarnosti združuje sredstva za uresničeva-nje skupno dogovorjcnih nalog s področja družbene skrbi za otroke ter usklajuje druž-bene cilje glede razvoja družbene skrbi za otroke. 122. člen Skupnost omogoča in zagotavlja delovnim ljudem, da svoj in družbeni interes za hitrej-ši razvoj družbenega varstva otrok uresni-čujejo po delegacijah in delegatih v organih skupnosti, skupščine občine in krajevnih skupnostih. XVII. JAVNOST DELA SKUPNOSTI 123. člen Seje skupščine skupnosti in njenih orga-nov so javne in je lahko na njih navzoč vsak-do pod pogoji, ki jih določajo poslovniki. Vsak, kdor izkaže upravičen interes, ima pravico vpogleda v zapisnike sej skupščme in njenih organov. Organi skupnosti so dolžni skrbeti za ob-veščanje članov skupnosti oziroma njihovih delegacij in širšo dejavnost o svojem delu v sredstvih javnega obveščanja, posebno še v občinskem glasilu ali na drug primeren na-čin. Širšo javnost so dolžni organi skupnosti vsako leto seznaniti: — s sprejetimi programi, — s tem, kako so programi izvršeni, — s finančnim načrtom in sklepnim ra-čunom. XVIII. SKUPNA SLUŽBA 124. člen Za opravljanje strokovnih, administrativ-nih in tehničnih opravil za potrebe skupno-sti se organizira skupna — strokovna služba. Skupno strokovno službo lahko skupnost ustanovi samo za svojo skupnost ali skupaj z več skupnostmi. Delo skupne službe, če je ustanovljena sa-mo za skupnost vodi tajnik skupnosti, če pa je ustanovljena za več skupnosti, pa vodja skupne službe. Način organiziranja skupnih strokovnih služb na predlog izvršnega od-bora določi skupščina skupnosti. 125. člen Medsebojne pravice, obveznosti in odgo-vornosti delavcev skupnosti skupne službe ureja samoupravni sporazum. Sredstva za poslovanje strokovnih služb se zagotovijo v vsakoletnem finančnem na-črtu skupnosti. XIX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 126. člen Samoupravne akte in delo skupnosti je treba uskladiti s tem statutom najkasneje šest mesecev po njegovi uveljavitvi. 127. člen S sprejemom tega statuta preneha velja-ti začasni statut skupnosti otroškega varstva občine Ljubljana-Šiška, ki ga je skupščina sprejela dne, 24. 12. 1974. 128. člen Ta statut je sprejela skupščina skupnosti otroškega varstva občine Ljubljana-Šiška na seji dne, potrdil pa ga je Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Šiška na seji dne , veljati pa začne osmi dan po ob-javi v občinskem glasilu. PREDSEDNIK SKUPŠCINE: Ljubljana, dne Predloge, pripombe in dopolnitve na pred-loženi osnutek Statuta je poslati pismeno do 30. aprila 1978 na naslov: SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA OBCINE LJUBLJANA-SlSKA LJUBLJANA, Trg prekomorskih brigad 1 grednlk priloge Mario L. Vilhar