Leto LXXV„ ft. tel Poštnina plaftma ▼ gotovini. Cen* 90 C7RSEDNIATVO £N UPRAVA: LJUBLJANA, PXXX3NUKVA OLJOA 1 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO sa oglase Is Kraljevine Italije tn UNIONE PUBBLICITA TIAIAASA 8. MILANO r: 11-22, 31-2S, StH 33 Racani pil postno Čekovnem Ljubljana Štev. 16-351 1U0 CONGESSIONARIA ESCLUSIVA per al pobblkit* dl i: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA 8. ttataa sd MILANO. Gravi perdite nemiche in velivoli Un somtiief gibile nemieo aCfiondato — Puntate di motorizzati detTAsse sul Sronte egiziano H Quartier Generale delle Forze Armate eomunica In dala dl 2 settembre 1942-XX U sepuente bollettmo dl guerra n. 828: Nella giornata di lerl reparti motorizzati ftaliani e germanicl hanhb effettuato, sul fronte egiziano, alcune puntate durante le quali U nrmico ha perduto una trcntina di mezzi corazzatf. L'aviazione dell'Asse ha svolto lnten*a atti\it A su formazioni avanzate e sulle re-trovie avversarie. Nei combattimontl aerei delle dne ultime giornate cinquantuno apparecchi sono stati abbattutl dal cacciatori ItaJo-tedeschi; quattro al tri precipitavano al suolo colpiti dal tiro di batterie contraeree. Velivoli britannici hanno compiuto incur-sloni sulla Sicilia sparando raffiche dl ml-tragliatrice su aleuni centri abitati e contro un treno passeggeri. Un nostro sorrimergibile non e- rltornato alla base. Le famiglie degli equlpaggi sono state in formate. Nostri mezzi navali hanno affondato un sommcrgibile nemico. Hude sovražne letalske izgube Sovražna podmornica potopljena — Izpadi Italijanskih in nemških motoriziranih oddelkov na egiptskem ^ Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil jc objavil dne 2. septembra naslednje 828. vojno poročilo: Včeraj so italijanski in nemški motorizirani oddelki izvršili na egiptskem bojišču nekaj izpadov, pri katerih je sovražnik izgubil kakih 30 oklopnih vozil. Letalstvo osi je vršilo živahno delovanje nad sovražnimi prednjimi skupinami in nad sovražnim zaledjem. V letalskih spopadih zadnjih dveh dni so italijanski in nemški lovci sestrelili 51 letal; 4 nadaljnja letala pa so zadele protiletalske baterije in so treščila na tla. Britanska letala so izvršila napade na Sicilijo in obstreljevala s strojnicami nekatera obljudena središča in neki potniški vlak. Ena naša podmornica se nI vrnila v svoje oporišče. Družine posadke so bile obveščene. Naša pomorska sredstva pa so potopila eno sovražno podmornico. TovariStvo med italijanskimi in nemškimi vojaki Berlin, 2. sept. s. Maršal Bastico, vrhovni poveljnik italijanskih čet v Severni Afriki, je dovolil razgovor nekemu nemškemu vojnemu dopisniku. Maršal Je posebno poudaril tovariškega duha, ki vlada med nemškimi in italijanskimi vojaki, ki se bore proti skupnemu sovražniku. Povprašan glede storitev nemških čet v Afriki, je maršal odgovoril, da je nemiki vojtak ta-ko v napadu kot v obrambi ponovno zgledno dokazal svojo prvovrstno sposobnost. Glede mešanih italljansko-nemških skupin je maršal Bastico rekel, da se vojaki obeh narodov čutijo tesno zediiojene v vojnem življenju. Dnevni stik je ojačil vezi bratskega tovarištva, ki vlada med njimi, številni primeri kažejo odkritosrčnost čustev, ki vežejo Hitlerjeve vojake z Ducejevimi. Z vsakodnevnimi bitkami, je zaključil vrhovni poveljnik italijanskih čet v Afriki, trdota-m klime in težkočami terena se je doseglo to, dja so ljudje raznih narodnost našli način za jasno izražanje tudi v govoru, kar je tudi sad prisrčnega tovarištva. Ducejevo zanimanje za razstavo umetnikov pod orožjem Rim, 2. sept s. Dure ]e Ppreiel v palači Ve-nezii, pisatelja Francema Saporia višjega oficirja in vojnega invalida ter prostovoljca. Raz-govarjal je z mjm o moralnem ui gmotnem uspehu prve razstave italijanskih umetnikov pod orožjem, katero je priredil glavni stan Kr. voj?ke in katera se ie zakljucla včeraj v Rimu T razstavni palači. V 78 dneh te zanimive na- rodne manifestacije izrednega umetniškega pomena, ki je prikazala junaštvo italijanskega vojaka Afosšolinijeva časa, je razstavo obiskalo nad 100-000 ljudi, prodana so bila skoraj vsa razstavljena dela in za mnoga med njimi se je potegovalo več kupcev. Duce je dal natančna navodila za prenos razstave v Bertin, Monako-vo, na Dunaj, v Bukarešto in Budimpešto. Odličen zbor nrefektov Rim, 2. spet. s. Ob nedavnem imenovanju novih prefektov, je vzbudila pozornost ta kategorija visokih uradnikov, šefov pokrajin, ki imajo veliko odgovornost in vedno bolj obširne naloge ne samo v politično upravnem pogledu, temveč tudi v socialno gospodarskem. Tudi s fašističnega in borbenega vidika imajo prefekti odlične zasluge, kakor kažejo naslednji zanimivi podatki: Med prefekti je 93 bivših bojevnikov, 19 odlikovanih s srebrno kolajno za vojaško hrabrost, 20 odlikovanih z brona-erto kolajno za vojaško hrabrost, 6 odlikovanih z vojnim križem za vojaško hrabrost, 94 odlikovanih s križcem za vojne zasluge, 17 vojnih prostovoljcev, 27 vojnih ranjencev, en fiumanski legionar, en san-sepolkrist, 42 pripadnikov fašizma pred pohodom 43 skvadristov, 43 udeležencev pohoda na Rim, 34 Imetnikov liktorske pentlje, 2 ranjena za narodno stvar in en invalid za narodno stvar. Pridelek tobaka v Bolgariji Sofija, 3. sept. s. Poljedelski minister je sporočil, da je bil letošnji pridelek tobaka v Bolgariji z anektiraniml ozemlji ocenjen na 62 milijonov kilogramov. Velik razvoj industrije v Argentini B u en o* Aires, 2. sept. a. Velik razvoj argentinske industrije kaže danes ob priliki industrijskega dneva objavljena statistika. Industrijskih podjeiii je 57.200, v katerih ie zaposlenih 780.000 oseb. V industriji ie investiran kapital 4.700 milijonov pezet. Podatki o proizvodni kažejo, da Argentina ni samo velika poljedelska država, temveč tudi industrijska. Vrednost poljedelske proizvodnje je znašala preteklo leto 1.908 milijonov pezet, vrednost živinorejstva 1.473 milijonov, gozdarstva in rudarstva 656 milijonov, industrijskega delovanja pa 3.400 mifijonov pezet Industrija je torei na prvem mesta v nacionalni proizvodnji. Spansko-argentinska trgovinska pogodba * Boenos Aires, 2. sept. s. V kratkem bo podpisana trgovinska, pogodba med Španijo In Argentino za nabavo 10 milijonov stolov Sta In znatnih količin tobaka ter poljedelskih proizvodov. Prevoz tega blaga, ki trn ho takoj pričel, bodo oskrbele španske ta argentinske ladje, Smrtna nesreča Horthyjevega zeta Budimpešta, 2. sept. s. Dospela je vest, da se je grof Jurij Karolvi, zet regenta Horthvja smrtno ponesrečil pri letalski nesreči. Regentov zet je bil prostovoljec v madžarskem letalstvu. Pri poizkusnem poletu s svojim letalom, v katerem je bil tudi neki pilot podoficir, je letalo strmoglavilo iz višine 700 m v Donavo in je s posadko vred utonilo. Zdaj iščejo trupla in letalo. Vest je vzbudila globoko sočustvovanje med madžarskim narodom, ki sožaluje s tako od usode hudo prizadetim regentom- tanji Nespremenjene niče v Japonski zi politiki Toldo, 2. sept. s. Japonski zunanji minister, ki je demisioniral, je danes izročil svoje posle šefu vlade, ki je začasno postal tudi zunanji minister. Sef vlade je ob tej priliki izjavil, da sprememba v vladi ne bo spremenila Japonske zunanje politike. Novi zunanji minister bo imenovan skupno z ministrom za novoustanovljeno ministrstvo za Vzhodno Azijo. Tokio, 2. sept. s. Zastopnik vlade Tomo-kazu Hori je izjavil novinarjem, da je minister Togo v nasprotju z trditvami tendencioznih informacij, ki so bile razširjene v inozemstvu, demisioniral izključno iz razlogov osebnega značaja, Id niso v nikakršni zvezi in v nobenem odnosu z ustanovitvijo novega ministrstva za vzhodno Azijo, niti z zunanjo politiko Japonske. Docela uničena kitafrka Toldo, 2. aept. s. V noči na 31. avgusta so japonske Čete obkolile 2 km južnozapad-no od Linchlma v pokrajini sanbmg 17. brigado 51. kitajskega armadnega zbora, Id je imela 2800 mož. Po hudih borbah je bila kitajska brigada popolnoma uničena. Japonci so zajeli 504 ujetnikov. Na bojišču je obležalo 1609 sovražnih vojakov. Japonci so zaplenili 22 strojnic m 1000 pušk ter ve-liko količino streliva. I Prodor brzih oddelkov do Volge Nadaljevanje ofenzive Jugovzhodno od Anape—Na Volgi in Ladoškem Jezeru potopljene sovjetske ladje Iz Hitlerjevega glavnega stana, 2. sept. Nemško vrhovno poveljstvo je objavilo danes naslednje poročilo• Jugovzhodno od Anape nadaljujejo nemške in rumunske čete s svojim napadom na sovražnika, ki Se srdito bojuje Da utrjenih višinah. Pred Stalrngradom so naskakujoče čete med boji zasedle še več ozemlja. Severno od mesta so hitri oddelki dosegli Volgo in cdbili več sovražnih protinapadov. Protiletalsko topništvo je na Volgi potopilo sovjetsko 500 tonsko ladjo. Izvidniško le-talo je ob delti Volge potopilo Južno od Astrahana sovjetsko petrolejsko ladjo. Jugovzhodno od Kaluge in pri Rževu Je bilo več krajevih sovjetskih napadov odbitih. Južno od Ladoškega jezera so se ponesrečili ponovni sovražni napadi in je imel sovražnik zelo krvave izgube. Sovjetska topničarka je bila potopljena, dva vlačilca pa poškodovana. Bojna letala so podnevi in ponoči napadala železniško križišče severozapadno od Moskve. Ugotovili so več obsežnih požarov in eksplozije. Ponoči so sovjetska letala bila nad generalnim guvernementom in vzhodno P rusi jo in so zlasti napadala stanovanjske predele v Varšavi. Izbruhnilo je več požarov. Med napadi hitrih nemških in italijanskih oddelkov proti angleškim postojankam v Egiptu je bilo uničenih 30 sovražnih tankov. Med temi boji je nemško In italijansko lovsko letalstvo 31. avgusta in 1. septembra sestrelilo 51 angleških leta. Štiri letala je sestrelilo protiletalsko topništvo. Na Sredozemskem morju je nemška podmornica potopila sovražno 4000 tonsko ladjo, ki je vozila v konvoju. Ponoči je angleško letalstvo napadlo več krajev v Posarju. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. V stanovanjskih predelih je zlasti v Saarlauternu nastala stvarna škoda in škoda na poslopjih. Dve napadajoči letali sta bili sestreljeni. Lahka nemška letala so z bombami težke vrste zadela v polno taborišča čet na angleški južni obali. Ponoči so letala metala rušilne in zažigal ne bombe v Midlandu in v severozapadni Angliji. Izbruhnilo je mnogo požarov. Nemški odgovor na angleško nasilje Vrhovno poveljstvo oboroženih sil nadalje poroča: V angleškem povelju, ki je bilo zajeto pri Dieppu se navaja v dostavku k poglavju 4, št. b-2 K: »Kadarkoli je mogoče, naj se zvežejo roke ujetnikov, da ne bi mogli uničiti svojih dokumentov.« V uradnem poročilu vrhovnega poveljništva oboroženih sil z dne 30. avgusta 1943. je bila med drugim objavljena tudi ta odločba angleškega operacijskega povelja. Angleška vlada ni zavzela stališča glede tega. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil je zaradi tega odredilo, da se vsi angleški oficirji in vojaki uklenejo. Razlog za tako ravnanje je bil sporočen ujetnikom. Ta ukrep bo takoj odpravljen, ko bo angleška vlada z uradnim poročilom razveljavila določbe v zgoraj navedenem povelju. Glede uklepanja nemških vojnih ujetnikov izjavlja vrhovno poveljništvo oboroženih sil tudi, da bo na vse bodoče divjaške metode te vrste, ki so nasilje in ponižanje hrabrih vojakov, takoj in neposredno odgovorilo s hujšimi represalijami. Nemške čete so ravnale in skrbele sa angleške ujetnike kakor za spoštovanja vredne nasprotnike, kaker kažejo številni fotografski dokumenti o Dieppu. Angleškemu poveljništvu se prepušča sodba o tem, ali bo sprememba, ki jo je poveljništvo uvedlo v ravnanje z ujetniki po izkustvu pri Dieppu, zadela bolj nemške ali angleške ujetnike. Angleško izmikanje Amsterdam, 3. sept. s. Angleški vojni minister je objavil izjavo z oziram na sporočilo v včerajšnjem vojnem poročilu nemških oboroženih sil o angleškem pri Dieppu najdenem povelju, ki priporoča, naj se zvežejo roke nemškim ujetnikom in se jim o tem prepreči uničenje lastnih dokumentov. Kakor poroča angleška pol uradna agencija, bo uvedena preiskava, da se ugotovi, ali je bilo tako povelje resnično izdano. Kategorično se zanika, v izjavi, da so ujetnikom zvezali roke. Kakršnokoli povelje take vrste, zaključuje izjavo, bo preklicano v primeru, da je bilo izdano. Sovjetska fronta prebita Pomen prodora do Volge — Sovjetski obrambni sistem pri Stalingradtt skrajno poslabian Berlin, 2. sept. s. Glede zadnjega razvoja na fronti izjaaijajo v berlinskih vojaških krogih, da se je pričela nova zariimiva faza vojne na vzhodni fronti. Iz nemškega uradnega vira so sporočili, da je bila dosežena Volga severno od S tal in grada. Ne označuje se še natančno kraj in tudi ne v kakšni širini je bila reka dosežena, vendar se izjavlja, da so te operacije izredne važnosti z ozirom na vest, da je bila sovjetska fronta zapadno od Volge razbita. Vesti v nemškem vojnem poročilu pričajo ne samo o naravnost ogroženem Stal in-gradu, temveč tudi o skrajnem poslabšanju v vsem sovjetskem obrambnem sistemu v tem odseku. V Berlinu pravijo tudi, da se napa*d na boljseviške postojanke ob severni kavkaski obali črnega morja nag-] o razvija in da nemške ter zavezniške čete pridobivajo še nadalje na terenu. Pregled položaja Berlin, 2. sept s. Obupni, a brezuspešni poizkusi boljševiških čet, da bi zadržale nezadržen pohod Nemcev in zavezniKOV v Stalingrajskem odseku, kažejo neizpodbitno nevarnost položaja, v katerem se nahajajo branilci velikega bol j ševi š k eg a središča. V zadnjih 24 urah, je nemško napredovanje doseglo vrhunec in napadajoče čete so znatno napredovale tako na jugu, kakor na jugozapadu močne trdnjave. Kakor obvešča vrhovno poveljništvo, je nemškim napadalnim četam na neki točki sta-lingrajske fronte uspelo pregaziti sovjetske sile, ki so branile izreda? i močno utrjeno postojanko. V teh borbah je bilo zavzetih okrog 50 bunkerjev severa ozapad-no od Stalingrada. Bombniki in strmoglave! so napadali z velikim uspehom sovjetske utrjene postojanke in zadali sovražniku najhujše izgube. S pomimi zadetki je bilo uničenih nad 30 tankov in 15 sovjetskih topov. Nemški lovci so uničili na tleh 16 sovražnih letal, 54 letal pa je bilo sestreljenih nad bojiščem. Sestrelili so jih lovci s sodelovanjem protiletalskega topništva. V obrambnih bojih, ki še trajajo ▼ osrednjem odseku vzhodne fronte, so nemške čete dosegle krajevne uspehe in zadale sovražniku hude izgube. Zapadno od Kaluge je bila z nemškim protinapadom zavzeta neka višina, ki jo je nasprotnik srdito branil. Tudi v operativnem odseku Rževa nadaljuje sovražnik z brezuspešnimi delnimi napadi in ima pri tem najhujše izgube, zlasti na tankih in letalih. V odseku južnega Kuhana ae nemško napredovanje nadaljuje. Utrjeni kraj Krasnomedivovskaja, vzhodno od Anape, so nemške in zavezniške čete zavzele po 5 dnevnem napornem maršu in po neprestanih borbah. Boljseviki so nudili srdit odpor. Kakor je znano, je boljŠevišTca crnomorska mornarica uporabljala pristanišče v Anapi po padcu Sevastopolja kot oporišče za sporadične obrambne akcije kavkaske obale. Nemški listi so danes prvič objavili vrsto fotografij, ki kažejo zmagovit pohod nemških planincev na Elbrus, najvišjo goro Kavkaza. Prodiranje na Novorosijsk Berlin, 2. sept. s. Iz vojaškega, vira se doznava, da so bile postojanke severno-vzhodno od Novorosijska, Id jih je sovražnik žilavo branil, zavzete v naskoku. Vsi sledeči boljše viski protinapadi ao bili odbiti to vse zavzete postojanke ao ostale trdno v nem&kih rokah. Pri oboroženem rx-vidniŠkem poletu nad Novoroerjskem so nemška bojna letala napadla sovjetski transportni parnlk ln ga hudo poškodovala. V področju juznovzhodno od Georgelijeka Je nemško topništvo učinkovito obstreljevalo sovražne čete, V borbah na področju Sta-lingrada se je nemikkn Četam posrečilo vreči lz postojank južnocapafeo od mesta številne boljševičke skupine, ki ao prtprav* ljale napad. Snoči so nemSke čete zavzele neko nadaljnjo močno utrjeno višino. Z današnjimi napadi je bilo osvojenega zopet mnogo zemljo, kjer so nemške sile prodrlo v utrjeni sistem, ki brani Staiingrad. Uničevanje sovrainili oskrbovalnih zvez Berlin, 2. sept. s. Iz vojaškega vira ae doznava, da so včeraj močne skupine nemških bojnih letal bombardirale z uspehom sovjetske cestne in oskrbovalne zveze ter progo na odseku Staiingrad—Krelov—Ka-nikino. Na Volgi je nemško izvidniško letalo potopilo eno sovjetsko petrolejsko ladjo. Številne druge transportne ladje so bila potopljene ali poškodovane z bombami v teku izvidniškega oboroženega poleta nad Ladoškim Jezerom. Triumf romunske konjenice S kavkaske fronte, 2. sept. Z zavzetjem Anape zvečer dne 31. avgusta, je bila kronana s čudovitim uspehom vrsta operacij rumunske konjenice, ki je razbila sovjetske skupine južno od Rostova ter jih je potem porazila in zasledovala do Anape, tako vzdolž obale Azovskega morja, kakor vzdolž zadnjih hiš ob Kubanu. Koncem julija, ko so dobile ukaz za vstop v akcijo, do danes so rumunske konjeniške edinice prevalile na stotine kilometrov po najrazličnejšem terenu ter premagale raznovrstne težkoče in ovire ter različne improvizirane obrambne položaje sovražnika. Sposobnost, ki so jo rumunski konjeniki v tej fazi kavkaske vojne pokazali, je bila enaka sposobnosti, katero so izpričali že ob Dnjestru in na Krimu, kjer ss s tolikim zaletom vrgli iz položajev sovjetske, še za obrambo sposobne sile. Nova zmaga je torej nov triumf specialnih čet, ki jim je pripadla čast zavzeti prvo kavkaško pristanišče ob Črnem morju Ana po. Ana pa je bla zavzeta v naskoku in osvojili so jo konjeniki maršala Anto-nesca. Mesto, ki je bilo med najbolj znanimi ruskimi zdravilišči, ni mogoče zdaj več prepoznati. Sovjetski vojaki, ki so bih potolčeni v severnem delu Tamana ln južno od Krasnodara, so zbežali v Anapo, pregnali s silo civilno prebivalstvo m vse uničili ter Čakali na priliko za pobeg po morju. Njih upanje pa je bilo zaman, kajtt nemško letalstvo je omrtvičilo njih kretanje. Z zavzetjem Anape je balo Sovjetom odvzeto dragoceno pristanišče ob vzhodni obali Črnega morja, nakar je bil zlomljen odpor, ki ga je sovražnik nudil še nekaj dni okrog mesta. Finski odsek HeMnld, 2. sept. s. V zadnjih 24 urah se je nadaljevalo izredno močno bojno delovanje vadolž vse fronte v Karel i jaki odfcmi, kje je finsko topništvo neprestano obstreljevalo odporna gnezda in v zaledju se zbirajoče sovjetske oddelke. Finska pehota je bila v več odsekih v živahnih borbah z napada jočimi oddelki, ki so bili vat odbiti te so imeM hude izgube. Na fronti Aunuike ožine je finsko topništvo zadelo in umčUo celoten sovjetski železniški konvoj. Pehot« je odbila oborožen izvidniški napad, tofni-štvo pa je razpršilo v zaledju se abirajoČa rdeča oddelke. Na fronti Vzhodne Karekje nliijisjisai ako delovanje topništva t južnem rrlssim V —vernem odseku Je bilo pri Rukajarvtja Živahno delovanje patrulj. Neko sovjetsko letalo. Id je skušalo prelete« TTilsailil, je protiletalska obramba odbita. * Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, četrtek, S. septembra 1G42-XX. Star. 201 Izpred okrožnega sodišča Iz cenika ie napravil kupurodal— pogodbo, to-žitelj pa um ni mogel dokazati, da je imel namero uporabiti jo v svojo protipravno korist usnjenih škornjih z goienicami (st$baJamt), sezajociml nad kolena. Njihova nalaga je bila košnja vodne trave, kakor so rekali po navadi ljudje miriofilu. Delo je bilo vse prej ko prijetno in netežavno, kajti kosec je moral biti pri hoji po reki zmerom previden in pozoren, da ga nI spodnesla voda ali da ni spodrsnil na večjem gladkem kamnu. To se mu je lahko pripetilo, ko je mahal s koso po gosti nravi«, zakoreninjeni v blatnem grušču. Razen tega je moral dobro paziti, da se je spretno ogibal kotljpm ali krnicam, katerih je izdolbla voda vse polno, odnosno da ni štrbunknil v vodo, kakor je bil dolg in Širok. Ko se je začelo preganjanje, napovedano miriofilu, so se jeli počasi pomikati dolgi splavi pok oš enega po Ljubljanici proti tedaj Se naravnemu njenemu vodopadu na Fužinah. Ako je zanesla voda takšno stvar boli k obrežju, je utegnila precej nagajati oudotnLm obrtnikom (mlinarjem, kovačem i. dr.), ki so imeli bliže brega primerne naprave za uko-ridcanje vodne moči ter so morali tako imvnovane grablje, zamcišene z naplavljeno »tisočiistnicoc, pogosto trebiti in Čistiti, da so jih obvarovali poškodb. Po mnogo letih, od kar je bilo urejeno glavno mestno povodje, se je miriofil zopet zarastel. Bolj neznatno v Ljubljanici sami, a še to zgolj tam, kjer mu na tlakovanem njenem dnu naneseni grušč vendarle nudi ugodna tla za prospevanje rasti, ln v Gruberjevem prekopu nizdol ^tvornice za Gradom, v bolj izdatni množini pa Ze v GradaSčici z naravnimi tli, in sicer od mostu, ki veže Groharjevo in Riharjevo ulico, dalje. Težav in sitnosti pa ta povodna rastlina, kakršne je povzročala prednamcem, po vsej priliki vsaj v strugi Ljubljanice ne bo mogla več dosti stresati Iz Hrvatske — Hrvat sko-slo vaška prireditev. Hrvat-sko-slovaško društvo v Zagrebu pripravlja za konec oktobra prireditev pod naslovom »Teden hrvatske umetnosti«. Prireditev bo obsegala razstavo umetnin in knjig, glasbene in gledališke nastope in predavanja v zagrebškem radiu. To 1 prva hrvatsko-slovaška prireditev te vrste na Hrvatskem. — Šolanje gozdarskega osebja. Hrvatsko ministrstvo za gozdove je objavilo pravila o gozdarski šoli na Hrvatskem. Sola ima namen vzgojiti dobro lovsko in gozdarsko osebje ter gozdarsko tehnično pomožno osebje. Pouk v šoli traja 10 mesecev. Gozdno tehnično pomožno osebje se bo pa šolalo še 10 mesecev v posebnih gozdarskih tečajih. V gozdarsko šolo se sprejmejo samo taki učenci, ki so bili že eno leto v gozdarski praksi. Učni načrt obsega najprej poleg strokovnih predmetov tudi splošne predmete. Absolventi bodo opravljali kot poduradniki samostojno lovsko gozdarsko službo. Obiskovanje gozdarsko nadaljevalnih tečajev se mora pričeti najpozneje dve leti po dovršitvi gozdarske šole. Uspešna dovršitev tečaja odpira tečajnikom uradniško pot v državni gozdarski službi. — Izvoz sliv. Hrvatska je začela izvažati slive. Samo iz Brčkega bodo izvozili letos nad 1000 vagonov sliv. — Hrvatska uvaža papir. Uvoz inozemskega papirja, izven kontingenta je vezan na dovoljenje strokovne zadruge za papir. — Dr. švrljuga ponovno izvoljen za predsednika zagrebške borze. Zagrebška blagovna in efektna borza je imela te dni občni zbor, na katerem je bil dosedanji predsednik dr. Stanko Švrljuga ponovno izvoljen za predsednika. — Tovarne pletenin na Hrvatskem. Po najnovejših podatkih ima Hrvatska 35 tovarn pletenin in preje ter 16 tovarn nogavic. Izmed njih so štiri kotonske predilnice. Podatki se nanašajo samo na tovarne, ne pa na obrtne izdelovalnice pletenin, ki jih je na Hrvatskem cela vrsta. — Reforma šolstva. Pouk v hrvatskih šolah, zlasti srednjih, je bil temeljito reformiran. Najprej je bilo treba zasesti mnoga učiteljska mesta z novimi močmi. Šolskih knjig je bilo sicer mnogo, toda uporabnih zelo malo. Treba je bilo poskrbeti tudi za učne knjige. Učne metode so bile zasnovane na novih pedagoških in psiholoških načelih. Učenec naj dobi v šoli pobudo za samostojno delo, vkaterem se bo zavedal svojih dolžnosti. Pouk ni več abstrakten niti v naravoslovju, temveč povezan s praktičnimi dokazi in pri tem se upošteva duševni razvoj učenca. Tujih jezikov se mladina v šolah ne bo več učila tako, da bi se morala napamet naučiti slovnice tistega jezika. Mladina naj se seznani z bistvom naroda, čigar jezika se uči tako, na se uvede iz žive ponazoritve teoretično in praktično učenje jezika Za dekleta bodo določeni posebni gospodinjski učni predmeti. Hrvatske srednje šole dobe realne in gimnazijske razrede. V prvih se bo polagala največja važnost na praktične predmete, v drugih pa poleg splošnih predmetov še na klasične jezike. Med počitnicami bo šolska mladina zaposlena na kmetih, kjer bo Vlaganje prošenj za odsvojitev nepitiiilfartn Nekatere stranke vlagajo prošnje za pooblastilo T smislu čl. 1 Kr. ukaza od 7. maja 1942-XX št. 645 (SI. 1. 237/53) za odsvojilne pogodbe o nepremičninah in za pogodbe o stvarnih pravicah na nepremičninah pri Inšpektoratu za sodstvo v Ljubljani, namesto pri upravnem oddelku (.II) Visokega komisarir.ta za Ljubljansko pokrajino, kar zakasni poslovanje s temi vlogami. Zaradi tega se interesenti opozarjajo naj v bodoče vlagajo predmetne prošnje neposredno pri upravnem oddelku (II) Visokega komisariata. Iz pisarne Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino pomagala kmetovalcem delati. Tako se bodo navezali tesni stiki med šolsko mladino in ljudstvom, mladina se bo naučila spoznavati in ceniti kmečko delo. Iz Srbije — Podržavljenje židovskega premoženja. Premoženje Židov, ki so bili 15. aprila 1941. državljani bivše Jugoslavije ali ki n:>o imeli nobenega državljanstva pride po zakonu brez eriškodnine v last srbske države. Srbija jamči za dolgove teh Židov samo do višine izkupička za njihovo premoženje. — Obvezna prijava koles in pisalnih si rojev. Srbska centrala za železo in kovine je odredila, da je treba v 10 dneh prijaviti vse pisalne stroje in kolesa po stanju z dne 25. avgusta, v kolikor niso bila registrirana pri pristojnih oblastih 15. avgusta. Kolesarji morajo poleg tega prijaviti koliko setavnih delov imajo v zalogi. Nakup ali prodaja pisalnih stroiev ali koles je dovoljena samo z dovoljenjem centrale za železo in kovine. — Dobra vinska letina v 2upi. Kakor iz drugih pokrajin jugovzhodne Evrope, tako poročajo tudi iz 2upe, središča srbskega vmogradništva, da bo letošnja vinska letina zelo dobra. — Srbsko-madžarski dolgovi. V smislu prejšnje ureditve vprašanja starih blagovnih terjatev med Madžarsko (brez priključenih južnih pokrajin) in Srbijo, bi bili morali madžarska in srbska Narod- J na banka sprejemati plačila do konca ju-; nija 1942. Ta termin je bil pa podaljšan j do 31. julija 11943. Madžarska Narodna ! banka sporoča, da se bodo protivrednosti j v pengo za dinarske zneske pri Srbski Narodni banki likvidirale po vrstnem redu vplačil. Iz Spodnle štaferske — Veliko manlfestacljsko zborovanje v Celju. V soboto ln nedeljo je bilo Celje v znamenju velikih svečanosti štajerskega He'matbunda. Prirejen je bil prvi okrožni dan. na katerem so se zbrali zastopniki vseh krajevnih skupin. Kot častna gosta sta i prlsprla v Celje namestnik Gauleiterja Tho-j bias Portschv in vladni prezident dr. Muller j Haccius. V okviru svečanosti je bila otvor-{ jena tudi razstava del spodnještajerskih eli-I karjev. Na velikem manifestacijskem zbo-| rovanju, na katerem je govoril zvezni vodja, se je zbralo nad 22.000 prebivalcev iz vsega celjskega okrožja. Velike svečanosti so bile zaključene v nedeljo popoldne s športnimi prireditvami, katerim je prisostvovalo nad 5000 gledalcev. — Razširjenje socialnega zavarovanja, šef civilne uprave na Spod. štajerskem je izdal uredbo o socialnem zavarovanju na Spod. štajerskem. Naredba je stopila v veljavo s 1. avgustom in prinaša znatno izboljšanje odnosno razširjenje socialnega zavarovanja, V bivši Jugoslaviji so bili od socialnega zavarovanja izključeni vsi v kmetijstvu, vinogradništvu in gozdarstvu zaposleni delavci im uslužbenci. Z novo uredbo je pa razširjeno socialno zavarovanje tudi na te delavce ln nameščence. Za vse panoge socialnega zavarovanja na Sp. štajerskem je pristojna izpostava socialnega zavarovanja v Mariboru. — Novi grobovi. V Lajterspergu pri Mariboru je umrl trgovec in posetnik Rudolf Rišnik, star 44 let. V Mariboru je umrla čevljarjeva vdova Elizabeta VVeingerl, stara 80 let. V Peklu pri Mariboru je umrl viničar Ivan VVeingerl, star 59 let. V mariborski bolnici je umrla znana gostilničar-ka Terezija Pogačnik, stara 49 let. V Celju je umrl dentist Henrik Zagoričnik iz St. Pavla pri Preboldu, star 51 let. — Gibanje prebivalstva. Od 16. do 24. avgusta je bilo v Ptuju rojenih 7 otrok, poročili so se v tem času Adalbert Windisch s Terezijo KleX ln Josip Kmetec s Pavlo Soštarič. Umrli so trije prebivalci. Na Pra-gerskem je bil rojen v istem Času en otrok, v Slovenski vasi 3 otroci. V Laškem sta se poročila Karel Vrunč in Angela Uršič, umrl je pa Jakob Po vale j. V RogeJkl Slatini Ji bilo rojenih 11 otrok, poročila st« se Anton Lovrenca* in Marija Strniša, umrla »ta pa Alois Hornaus in Adam Scbnetder. (Be lemnica KOLEDAR Danes: četrtek, 3. avgusta: Evfemija, Doroteja DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Kresna noč Kino Sloga: Gospod Maks Kino XTnkm: Pustolovci v zraku DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoll, Tvrseva cesta 6. Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus Moste — Zaloška cesta 47. Z Gorenjskega — Športno in otroško igri«1«* v Medvodah. V neposredni bližini »otočja Sore in Save je bilo nedavno otvorjeno lepo športno in otroško igrišče za mladino občine Med-dvode. Dan za dnem se zbira na njem roz-igrana mladina, da se zabava z veselimi igrami in športnimi vajami v okrepitev telesne moči in zdravja. •— Preimenovanje dveh kolodvorov. S 1. septembrom sta bila preimenovana kolodvor Stein (Feistritz) v Stein (Oberkrain) in Stein (Feistritz Ladestelle) v Stein (Ladestelle Oberkrain). — OtroAld vrtci v kamniškem okrožjn. V krajevnih skupinah kamniškega okrožja, kjer imajo otroške vrtce, je vladalo zadnje tedrje živahno vrvenje. Povsod so priredili vesele poletne svečanosti, na katerih so sodelovale otroške vrtnarice. Take svečanosti so bile prirejene v Ihanu, Črnučah in Komendi. — Vojaki Iz prve svetovne vojne so zborovali. V nedeljo je bilo v domu zborovanje vojakov iz prve svetovne vojne. Zbralo se je okroc: 60 starih vojakov, med katere je Heinrich Burgstaller razdeiil različne brošure s posvetilom okrožnega vodje. Zborovanje udeležencev iz prve svetovne vojne je bilo v nedeljo tudi v Lukovici. NSDAP je pa priredila nedavno v kamniškem okrožju šest zborovanj bojevnikov iz svetovne vojne. Na zborovanju na Vačah je govoril okrožni vodja Pilz, v Moravčah j« govoril deželni svetnik dr. Dovjak, v Lukovici okrožni kmetijski vodja Burgstaller, v Krašnji in Lukovici sta nastopila Ista govornika, v Dobu pa okrožni kmetijski vodja Burgstaller sam. — Zbirka za nemški Rdeči kri*. Druga cestna zbirka za nemški Rdeči kri?, je vrgla v kamniškem okrožju 30.000, v kranjskem 32.576 in v radovljiškem 21.000 mark. Naše gledališče DRAMA Sobota. 5. septembra, ob 17,30: Zaljubljena žena. Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol. Radio Ljubljana PETEK, 4. SEPTEMBRA 6042-XX 7.30: Pisana jjlasba. 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 12.20 Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Koncert sopra-nrsrtke Rezike Lirnj^ck-Korrtnikm-o. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini, 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih sil v slovenščini 13.25: Orkester pesmi, vodi diirigcnt Angelini. 14.(M>: Pmroeila v italijanščini. 14.15: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. pijanec. Glasba za gr>-dalni orkcMcr. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Novi orkester, vodi dirigent Fragna. 17.35: Koncert tria »Emona«. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Simfonična glasba. 20.00: Na poved časa; porovila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov ▼ slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Znani dueti. 21.15: Koncert Ljubljansdcega Komornega tria (M. Lipcvšck: klavir. A. Dermelj: violina. C. Sedlbauer: čelo). 21.55: Koncert va^-ke muzike. 22.15: Nicotera: Pogovori s Slovenci. 22.25: Koncert alriatk« B. Sturm-StritaT. 22.45: Poročila v italijanščini. RAZNASALEC Sef uradh pošlje raznašalca, da poravna v mestu nekaj računov. Vrne ee opoldne pijan. — Kaj je pa to? — vzklikne Sef. — Saj ste pijani ko Čep. — Veste, gospod Sef, komur Koli sem plačal, vsak rm? je počastil s atlcem ali kozarčkom dobre kapljice . .. — Zares ? AH pa ni bilo med njimi prav nobenega, abstinenta? — Pač, nekaj jih je bilo, toda njim sem poslal denar po svoji ženi. Ljubljana, 3. avgusta Včeraj so imeli v razpravni dvorani št. 79 sodniki opravka z zanimivim spornim primerom iz našega trgovskega življenja. Trgovec Z. Z. je vložil kot subsidiarni tožilec in zasebni udeleženec kazensko tožbo proti lastniku znane trgovine s steklom 441etnemu B. L., ki je po rodu Ceh iz Ki-jova in doslej še ni bil kaznovan. Tožbo je povzelo tudi državno tožilstvo, ki ga.je na razpravi zastopal državni tožilec dr. Lučovnik. V obtožnici je subsidiarni tožilec trdil, da je obtoženec lani konec avgusta prenaredil cenik za kuhalne kozarce v kupno pogodbo s tem, da ie na cenik, na katerem mu je podpisal Z. Z. le klavzulo o ZTc skontu pri takojšnjem plačilu, pripisal tifc nad njegovim podpisom prl-stavekt »To blago sem Vam po navedenih cenah prodal« in da je na levi strani istega cenika pred literskimi merami napisal množino kozarcev, in sicer z namenom, da bi se uporabila listina kot prava, to je kot dokaz sklenjene kupne pogodbe. Nadalje bi naj obtoženec zgoraj označeno prenarejeno listino skušal uporabiti kot pravo kupoprodajno pogodbo, da bi iz Javnih skladišč v Ljubljani dvignil večjo količino stekla, ki je bilo last tožilca Z. Z. Končno naj bi bil isto listino v pravdnih zadevah okrajnega in okrožnega civilnega sodišča uporabil kot pravo, pri čemer je že bilo podano priznanje, da je pristavek »To blago sem vam po navedenih cenah prodal« pripisal sam. S tem bi naj bil zagrešil prestopek in dve zločinstvi po § 214-1 oziroma II kz zakona delno v zvezi s § 31. Obtožbi je sledila obširna obrazložitev, iz katere povzemamo na kratko naslednje-Obtoženec se je avgusta lani zanimal za nakup kuhalnih kozarcev. Pri njem se je oglasil zasebni udeleženec in mu ponudil v nakup vso svojo zalogo. Obtoženec ni bil voljan kupiti vseh kozarcev, temveč le določeno tipo. Ker je bil Z. Z. po svojem pooblaščencu v pogajanjih z neko drugo tvrdko, ki je hotela kup:ti vso zalogo, obtožencu ni hotel ugoditi. Po zatrjevanju obtožnice na podlagi izpovedi prič. tega dni rti prišlo do sklenitve kupčije. Ze naslednji dan se je obtoženec zglasil pri ravnatelju Javnih skladišč in mu dejal, da je od Z. Z. kupil količino kozarcev, kakor jo je sam označil v ceniku in skušal doseči izročitev blaga. To se mu naj ni posrečilo samo zaradi stališča ravnatelja, da bo izroči blago le, če bo prejel zadevno odredbo lastnika. Popoldne sta se obtoženec in zasebni udeleženec zopet sestala in slednji je dejal obtožencu, da bo prodal kozarce čez dva dni, če do tedaj ne bo prodal vse zaloge trgovcu, ki se z njim pogaja. Tedaj mu je na njegovo prigovarjanje tudi priznal 3° o skonto ob takojšnjem plačilu, kar je zapisal na cenik in podpisal. K temu da je potem obtoženec pripisal inkriminirano besedilo »To blago sem Vam po navedenih cenah prodal«, in sicer tako, da je pri>tavek tvoril nekako logično celoto z zapisom klavzule o 3° o skontu. Razen tega je obtoženec nad podpisom napravil še samolasten pristavek na levi strani cenika pred litrskimi merama, in sicer je zapisal Število kozarcev tako, da je dotični cenik dobil videz kupoprodajne pogodbe, zlasti ker je bil na njem podp:san tudi obtoženec. To listino naj bi potem hotel uporabiti v svojo korist, kakor smo že zgoraj navedli. Senatu je predsedoval sos Ivan Brelih, kot sodnika pa sta sodelovala še dr. Fe-laher in sos Anton Šporn. Zasebnega udeleženca je zastopal dr. Stane Jereb, obtoženca pa je zagovarjal dr. Rudolf Krivic. Razprava je bila mestoma zelo živahna, zlasti med končnimi govor-; odvetnikov, ki sta oba ponovno replicirala. Obtoženec je krivdo zanikal. Izpovedal je. da se je s trgovcem Z. Z. pogajal :za nakup kozarcev že leta 1939. Pogodba je bila takrat sicer sklenjena, ker pa je potem Z. Z zahteval višjo ceno, ni bila izpolnjena, O poteku pogajanj, iz katerih se je potem razvila civilna in sedanja kazenska tožba, je izpovedal v bistvu enako, kakor je navajala obtožnica. Zatrjeval pa je. da je bila kupoprodajna pogodba ob njegovem obisku v Javnih skladiščih, ko mu je Z. Z. priznal 3n'o skonto, že sklenjena pod pogojem, da Z. Z.-jev opolno-močenec še ni prodal kozarcev drugi tvrdki. Zmenila sta se, da bo prevzel kozarce čez dva dni. Tedaj pa tožilca n- bilo na sestanek. Inkriminirano besedilo da je vpisal na cenik pred ravnateljem Javnih skladišč. Zanikal je, da bi bil zahteval oa Razbojnik Juan na begu Z železno pestjo je stisnil svojemu pazniku vrat in mu pogledal prav od blizu v prestrašene o.i. Paznikov obraz je po-sinel in usta so zajecljala nekaj nerazumljivega. Toda Juan se ni zmenil za to. Z divjim poželenjem je pritisnil svoj obraz na železno mrežo svoje celice, skozi katero je posegel z rokami, da je bliskovito po opičje zgrabil paznika za vrat in ga jel daviti," dokler se ni onesvestil. Juan je bil vse dobro premislil. Ze več tednov je samo še šepetal tako. da so mu verjeli, da je hripav in da je paznik nastavljal glavo na železno mrežo, če je Juan kaj hotel. Tri dni je nastavljal paznik uho neposredno na mrežo, za katero je orjaški Juan ponižno sedel in šepetaL Četrtega dne je pa planil Juan pokonci liki razjarjena gorila, njegovi železni roki sta objeli vrat mladega paznika s silo, ki je moža malone omamila. In potem je Juan začutil, da se je paznik onesvestil. Ni se mu mogel več iztrgati, tudi samokresa ni mogel več potegniti izza pasa. Igro je bil izgubil, mladi paznik. Juan je potegnil onemoglo, nepremično paznikovo telo tesno k mreži, potem so pa njegovi prsti popustili in z desnico Je segel po svežnju ključev, ki Jih Je nosil paznik za pasom. Odpel je pas in naglo potegnil ključe k sebi v celico. Končno Je izpustil paznika in se vrgel zarečih oči ha sveženj ključev. S krepiti mi, drhtečimi rokami je brskal po klju-ah, da bi naSel pravega. Vedel je, kakšen je bil ključ njegove celice, saj ga je več- | ravnatelja na podlagi tako prikrojene 11- j stine izročitev blaga. Listino je izpopolnil le za svoje potrebe in je ni Imel namena uporabiti zato. da bi si z njo pridobil kakšno protipravno korist. Popoldne mu je potem Z. Z. telefoniral, da mu kozarcev ne more prodati, ker jih je *« prodal drugemu interesentu. Zagrozil mu je s tožbo, če sklenjene pogodbe ne izpolni. Glede besedila je trdil, da ga je zato napisal v prvi osebi, ker ne obvlada dobro slovenščine. Številke na ceniku pa je pripisal, ko je bil pri svojem odvetniku, kateremu Je poveTil vložitev zasebne tožbe na izpolnitev kupne pogodbe. Zapis je bil le »ad informandum«. Priča Z. Z. je izpovedala tako. kakor je trdila obtožnica. Tudi iz njenih izpovedi je sledilo, da je bila vendarle kupčija sklenjena pod pogojem, če blago ie ni prodano. Kasneje se je namreč izkazalo, da je bilo blago prodano drugi tvrdki šele dva dni kasneje. Torej je bila kupčija veljavna že nepogojno. Priča je povedala še, da je bilo kozarcev 1700 in da je oškodovana za 15.000 lir. Sedaj so kozarci še vedno v Javnih skladiščih pod zaporo, ki jo je odredilo sodišče na zahtevo obtoženca. Na zahtevo pravnega zastopnik Z. Z. je sodišče pričo o njeni izpovedi zapriseglo. Prečitane so bile nato še izpovedi nekaterih drugih prič, ki sp prisostvovale razgovorom med zasebnim udeležencem in obtožencem, nakar so dobili besedo tožilca in branitelj. Državni tožilec kakor pravni zastopnik zasebnega udeleženca sta bila mnenja, da je razprava dokazala krivdo obtoženca po obtožnici. Branilec pa je izvajal, da je bila pogodba med obema strankama o nakupu kozarcev sklenjena, listina pa, kakor so izpovedale priče, ni bila nikjer uporabljena kot dokaz sklenjene pogodbe. Ravnatelj Javnih skladišč je izpovedal, da ni imel vtisa, da bi hotel obtoženec z listino dobiti od njega blago. Drugi pripis je obtoženec napravil vpričo dr. Krivica v njegovo informacijo. Torej blago s prenarejeno listino ni bilo zahtevano. Listino je potem predložil sodišču branilec v civilni pravdi na svojo pobudo in ne na pobudo obtoženca. Ce je potem kdo zagrešil zločin, ga gotovo n: obtoženec. Po kratkem posvetovanju je senat obtoženca po § 280 kp oprostil z motivacijo, da 5 214 zahteva, da je podana namera, da bi se prenarejena listina uporabila kot prava. Ta namera v postopanju ni bila dokazana. Dejanje torej ni kaznivo, zasebni udeleženec pa je bil s svojim odškodninskim zahtevkom zavrnjen na pot civilne pravde. NE 77.000 TEMVEČ 27.000 DIN V včerajšnje poročilo o razpravi proti Franji Drmotovi zaradi dveh prevar se Je vrinila neljuba tiskovna pomota. Drmoto-va ni oškodovala vseh oškodovancev za* 77.000 din, pač pa za okoli 27.000 din. Popravljamo, ker nismo hoteli in nočemo nikomur delati krivice. Iz starih spominov Ljubljana, 3. septembra Myriophyllum (polatinjeno iz grščine, nemški TausendblaU, slovenski v dobesedni prevedbi nemara stisočl'stnica«: ali pa »tisočpercsnicac) ie dvokaličnica (dikotila), ki raste po vseh delih sveta večinoma v tekočih sladkih vodah. Rastfna ima često zelo dolgo, gibljivo, mehko steblo z mnogimi vejnastimi izrastki. Njeni listki so drobno pernasto razcepljeni, podobni koci-nicam in rjavkasto zelenkasti. Na njenem razcvetju, komaj vidno molečem iz vode, so neznatni dvospolni cveti. Kot taka tvori rastlina plujo^e Sope, prirasle na kamenje, ki zoprno smrde, če so koliCkaj časa na suhem. Mir:ofiiu najbolj podoben je sorodni ceratophvllum, ki ima trša stebla ter se najbolje počuti v mirno stoječih vodah. Preden je bila urejena Ljubljanica skozi sredino mesta, se je šopiril v njeni strugi mirofil v takšni množini kakor ne kmalu kakšna druga povodna zel. Zato ga je bilo treba glede rasti kolikor toliko krotiti, saj je oviral ponekod ne le vodni tek, ampak tudi plovbo. Predvsem je delal preglavico barjanom, ki so dovažali v mesto svoje dni šoto v velikih čolnih ter jo izkrcevall. razen na Trnovskem pristanu, kjer so izlagali tudi Podpcčani kamenje in Vrhničani c-peko, predvsem ob Sv, Petra nasipu (nasproti sedanjemu praznemu prostoru med mesarskima tržn'cama) in spod Usnjarske ulice, potem pa Še sredi med šcmpetrsklm mostom in bodočo zatvornico ob Ambroževem trgu. Nekoč so se pojavljali poleti za časa, ko js bilo vodno stanje bolj nizko, v Ljubljanici s kosami trdni možaki v močnih krat napeto ogledoval, kadar je paznik odklenil celico, da bi ga odvedel na dvorišče na izprehod. Končno ga je našel, potisnil je roko kolikor je mogel skozi mrežo in poskusil vtakniti ključ od zunaj v ključavnico. Kar je Juan prebledel. Njegova roka ni dosegla ključavnice. Ključa ni mogel vtakniti v njo. Divje je buljil skozi mrežo. Toda veža je bila prazna kakor vedno ob tej nočni uri, ko so jetniki smrčali in je bedel samo en paznik. Juan se je ozrl na onesveščenega moža tam zunaj pred četico. Ležal je zelo bled in prav na lino-leju, njegov otroški, kreolski obraz je imel kljubovalen in očitkov poln izraz. Morda je bil mrtev in Juan ni mogel iz celice. Poskusil je še enkrat vtakniti ključ^ v ključavnico. Potisnil je rame med dve železni palici, z vso silo sa je naslonil na mrežo, obrnil roko in jel s ključem iskati ključavnico. Sopel je, pot mu ie lil po obrazu. Končno se mu je posrečilo in z naglim obratom roke je odklenil vrata. Srdito in preteče je planil Juan Iz celice. Zavlekel je paznika v njo, mu potegnil samokres izza pasu, zaklenil za seboj celico in se jel neslišno plaziti po prazni veži, kjer so bile ob obeh straneh z debeHmi železnimi mrežami zavarovane celice, v katerih so spali jetniki. Nihče ga ni opazil, ko je velik in teman zapustil vežo. Se enkrat je neslišno odprl vrata za seboj in pogledal nezaupljivo nazaj. Hitel Je skozi ve* vež, odprl več vrat ln dosegel glavna vrata. Pod enimi vrati je opazil skozi špranjo svetlobni žarek. Prečrtal je napis »Ravnatelj«. Aha, tu Je bila torej pisarna dona Pedrosa, kjer sp bili spravljeni njegovi dokumenti. Juan je bil mračna natura. Vedel je, da ni človek nič brez dokumentov. Na drugi strani je bilo pa važno, da bi čim prej izginil. Kaj bi mu pomagalo, če bi imel dokumente v rokah, pa bi pravočasno ne odnesel peta? Odločno se je torej obrnil proti glavnim vratom, poiskal iz svežnja pravi ključ in jih odprl. Hladen nočni zrak je zapihal skozi vrata in Juan si je prvič po petih letih globoko oddahnil. Bilo je nepopisno lepo biti svoboden — ne, ne sme dovoliti, da bi ga ponovno zgrabili. Brezpogojno je moral dobiti svoje dokumente. Tudi denar mu je bil potreben. No, oboje bo znal najti v ravnateljevi pisarni. Segel je po samokresu in ga pripravil na strel. Potem je pa odločno odprl pisarniška vrata. V pisarni je gorela luč in ravnatelj je sedel za pisalno mizo. Nejevoljno je dvignil glavo, Juan je preteče dvignil samokres. Don Pedro je presenečeno vstal in dvignil roke. Juan ga je potisnil k steni in mu z osornim glasom zapovedal, naj se ne gane. Potem je pa jel iskati dokumente in denar. Toda našel ni ničesar. Razočaran se je Juan znova 'obrnil k ravnatelju in mu zapovedal sleči suknjič. Molče je don Pedro izpolnil njegovo povelje. Juan je naglo oblekel ravnateljev suknjič, snel klobuk z obešalnika in vprašal grozeče: — Kje so moji dokumenti? Don Pedro je stal bledega, trdega obraza v ostri svetlobi in ga motril izpod čela. Nobena mišica njegovega obraza se ni zganila. Bil je precej nizke, koščene postave. — S katero črko se začenja vaše ime? — Juan Mendoza! Gospod, moj potni list, hitro, hitro.. • — Mendoza? Mendoza, pravite? Cujte... *a> im mm iinaMi w—jwb vi ste zares Juan Mendoza? Vi? Saj to ni mogoče! Presenečeno je gledal razbojnik ravnatelja, ki je bil videti naenkrat ves izpremenjen. Kaj neki je mislil? Mar je bila to past? Ali pa? ... — Kaj se je pa zgodilo? Kaj pomeni to? Ravnatelj se je zasmejal. Njegov smeh je bil škodoželjen. Tako se smeje človek drugemu, ki je pošteno nasegel. Jua-nu ta smeh ni bil prav nič po volj L Ravnatelj je pa stopil ta čas k polici, kjer je poiskal platneno vrečico in jo vrgel brezbrižno Juanu, rekoč: — Tu je vaš potni list in denar. Meni je vseeno, haha! — Kaj je vam vseeno, don Pedro? — Nič, kar pojdite, senor Mendoza! Tecite, bežite! Saj ne vem, če bi lahko storili kaj boljšega. Mendoza je stal na pragu. Grozeče je meril .s samokresom na ravnatelja in razmišljal. Potem je pa zagodrnjal: — Kako to? Kaj bi lahko storil boljšega? Ravnatelj je počil v glasen smeh. Ni se mogel premagati, udaril se je po suhih kolenih in se krohotal, da mu je kar kri zalivala obraz. Potem se je pa zamajal počasi proti razbojniku, dokler mu ni le-ta nastavil samokresa na trebuh in zakričal nanj. Ravnatelj je kaj hitro postal resen. — Zakaj se smejete, don Pedro? — Ker ste največji tepec Amerike. — Kako to? — Ker sta dve leti, ki bi ju morali še odsedeti, po guvernerjevi odredbi črtani. Da — črtani, razumete? Lepo ste se vedli in zato ao vas pomilostilL V treh štirih dneh bi lahko mirno zapustili ta dom, ne da bi kdo vprašal po vas. In kaj ste sto- rili namesto tega?? Da bi pridobili tri ali Štiri dni, ste si nakopali policijo na vrat, da vas bo * znova zgrabila, da boste ponovno obsojeni in da boste morali odsedeti še ti dve leti. Nekateri ljudje res ne vedo, kaj bi počeli s svojim živi jen jem. Vi... tepec! In don Pedro se je znova za krohotal, da so se zasvetili njegovi beli zobje. Juan je stal presenečen na pragu. Skozi odprta vezna vrata je pihljal hladen nočni vetrič. Nekje zunaj je lajal pes. Juan se je obrnil na ravnatelja, ki se mu je bil ta ta čas zopet zresnil obraz: — Ali mi obljubite pozabiti na ta dogodek, če ostanem tu? Ravnatelj je prikimal. — In zaradi poskuienega bega ne bom kaznovan? — Ne, Juan Mendoza, — mu je obljubil ravnatelj. — Ne boste kaznovani. To vam obljubim pod častno besedo. Juan je molče slekel suknjič, vrnil ravnatelju platneno vrečico z dokumenti in odšel nazaj v svojo celico. Ravnatelj je odvlekel mladega paznika, ki še vedno ni ničesar razumel. Ko se je vrnil, je zaklenil Juanovo celico, potem se je pa ustavil dober meter od nje in vrgel Juanu cigareto: — Svojo obljubo bom držal, Juan Mendoza. Vse drugo je pa bila seveda zvijača. Kaj hočete? Med nama je vojna. V vojni je pa dovoljeno vse, mar ne? Sicer pa — morda pridem prihodnjič jaz na vrsto.- In prižgal je Juanu cigareto, toda zelo previdno. Juan je željno vdihnil tobačni dim. Nekaj časa je zrl topo predse, potem je pa siknil skozi zobe: — No dobro — pa naj bo. Do prihođnjifi, don Pedro! fiter. 201 >SLOVENSKI NAROD«, Četrtek, 3. septembra 1942-XX. Stran S ' Začela se je meteorološka jesen Ali bo tudi jesen tako lepa kakor sta bila poletje in pomlad? — Vpliv suie Ljubljana. 3. septembra. Metereologi imajo svoj koledar; med tem ko se astronomska jesen začenja šele 22. septembra, se je jesen po meteorološkem koledarju začela že v torek. Letošnje vreme je izjema, kajti doslej je še vedno poletje tudi v resnici, ne le po koledarju. Vrste se sami izredno lepi in tudi po toploti pravi poletni dnevi. Morda bo se nekaj dni tako lepih, čeprav bi tega ne smeli več pričakovati. Navadno je bilo ob tem času, ob začetku septembra, že precej hladno in pogosto deževno ter megleno. Vsi letošnji meseci so bili mnogo bolj suhi kakor navadno; dežja je bi'r> precej manj kakor znaša povprečje zračunano na daljšo dobo v Ljubljani. Prav zaradi tega se sedanjega lepega vremena ne veselimo vsi. Tudi meščani tožijo nad sušo. Avgust ima pri nas povprečno le 8 jasnih dni; letos je pa bilo nad 8 jasnih dni celo v drugi polovici meseca. Vročih dni pa avgusta kljub temu ni bilo posebno mnogo. Metereologi štejejo za vroče dni tiste, ki njih najvišja toplota znaša vsaj 30°. Takšni dnevi so v Ljubljani avgusta povprečno le trije. Septembra ni več nobenega vročega dne. Nenavadna izjema je bila, da smo imeli v torek vroč dan, kar bi bilo treba posebej zapisati. Septembra se že upravičeno bojimo dežja, kajti v tem mesecu dežuje povprečno v 12 dneh in po 10 dni je oblačnih. Jutra so navadno meglena; povprečno je septembra 12 meglenih dni, prav toliko kakor oktobra. September in oktober sta najbolj meglena meseca v letu. Zimski meseci so manj megleni. Vendar je tudi september pri nas včasih zelo lep mesec. Po vsem tem, kakšno je bilo vreme v dosedanjih letošnjih mesecih, bi morda smeli sklepati, da bo tudi september lep. Toda prav zaradi tega bi smeli tudi soditi, da se bo prej ali slej vreme temeljito sprevrglo, kajti suša ne more trajati večno. Vsekakor bo september jesenski mesec vsaj nekoliko po vremenu. Povprečno dobimo v Ljubljani septembra 138 mm dežja, celo malo manj kakor avgusta. To si razlagamo tako, da so avgusta še poletni nalivi, ko pade v sorazmerno kratkem času mnogo dežja, med ko septembra dežuje rahlo, včasih dan za dnem, vendar je vsota padavin manjša. Septembra pa tudi ni več tako naglo izhlapevanje, ker so dnevi že krajši in hladnejši, pa se nam zdi, da je vlage več. September je eden najlepših mesecev, če ne celo najlepši; vsaj tako se zdi kmetom in vinogradnikom, ki se ne ozirajo zgolj na vreme- temveč na to, kar jim da zemlja v posameznih mesecih. September da v resnici mnogo. Letos bo v tem pogledu še lepši mesec, ker je sadno drevje tako bogato obrodilo. Septembra se že začenja tudi trgatev. Letos se bo trgatev nedvomno začela prej, ker je bilo vreme tako lepo ter toplo, da je tudi grozdje hitreje zorelo. V naših krajih se trgatev začenja navadno ob koncu septembra. V nekaterih krajih na Dolenjskem začno trgati precej zgodaj, tako da je trgatev septembra že opravljena. Na Štajerskem je trgatev pozneje, ker čakajo, da bi grozdje dobilo čim več sladkorja. Včasih se trgatev zavleče celo do konca oktobra. Večina sadja, ki ga pridelujemo v naših krajih, zori septembra. Tudi nekatera zgodnja jabolka zore Šele sedaj. Zimska jabolka pa zore v drugi polovici septembra, včasih šele oktobra. Kmet in vrtnar spravljata septembra nekatere glavne pridelke. Tako kopljemo v tem mesecu krompir. Letos so sicer mnogi izkopali tudi pozni krompir že avgusta, vendar večina krompirja zori šele zdaj. Zdi se, da bodo obdelovalci zemlje v nižjih, mokrejših legah letos lahko precej zadovoljni s pridelkom. Tudi v bolj suhih legah suša krompirju na srečo ni tako škodovala kakor smo se bali. Tu in tam je sicer slab pridelek, v splošnem je pa krompir letos mnogo bolje obrodil kakor lani. Pohvalijo se celo radi meščani, ki se jim zdi, da jim zemlja ne da nikdar dovolj pridelka. Tu in tam, kjer so že kopali krompir, so se ponašali z njim, ker je bil izredno debel, pa tudi precej roden. Nekateri so sicer tudi tožili, da je bilo malo pridelka ter da so pričakovali več. Številni pa še čakajo, ker upajo, da krompir še vedno raste. V resnici krompir pridobiva na hranilnih snoveh, dokler je krompirievka kolikor toliko zelena. Zdaj je bilo tako lepo vreme, da se pač ni bilo treba nikomur bati, da bi mu krompir gnil v zemlji zaradi vlage. Ne kažejo se le koristni vplivi sedanjega suhega vremena. Marsikje je nastopila že izredno huda suša, kakršne ni bilo v naših krajih že desetletja. Starejši ljudje pripovedujejo, da je bila tako huda suša pred 25 leti, L 1917. Ce suša ni škodovala krompirju, pa je zelo zadržala v rast: zelje in repo. Tudi ajdi sedanja suša ne koristi, čeprav nekateri mislijo, da mora ajda cveteti le ob suhem vremenu, če naj dobro obrodi. Kmetje vedo, da ajda najbolje obrodi, če od časa do časa, ko cvete, namoči rahel dež, vlage pa ne sme biti mnogo. Zadnje tedne je začel izredno naglo zoreti fižol: listje rumeni ter odpada in stročje se tudi naglo suši. Fižol bi zdaj še rasel, če bi bila zemlja dovolj vlažna. V stploSnem je fižol dobro obrodil, a pridelka bi bilo nedvomno še več. če bi suša ne bila tako huda. — Kljub vsemu smo pa lahko z letošnjo letino zadovoljni, ker je bila navzlic suši boljša od lanske. DNEVNE VESTI — Jniraška. smrt dveh vojaških kaplanov na vzhodnem bojiAou. Iz Rima poročajo: Vojaški ordinariat je prejel sporočilo o smrti dveh vojaških kaplanov, ki sta padla na vzhodnem bojiSCu. Prvi je don France-sco Marcocchi, drugi pa don Ferruccio Palmiro Morando, ki je bil kanonik. Mo-rajido se je večkrat obrnil na vojaški or-cimariat da bi bil prideljen v službovanje ne samo v vojni coni, ampak tudi v akcijski, operacijski vojni coni. — Kulturni film o postumijski jami na mednarodni filmski razstavi v Vene/Ji. Skupno s španskim filmom »Prokleta vas« so vrteli na mednarodni razstavi filmske umetnosti v Vcnezii tudi kulturni film ^Fo-stumijska jamac Avtor filma je P. Bene-detti. Krasne slike je posnel Artur Giorda-ni. V filmu so verno in plastično prikazane nedosežne prirodne lepote, ki jih Krije v sobi pustumijska podzemska jama od milanske stoletnice pa do divno oblikovane Kalvarije. — Nove vatikanske znamke. Iz Vatikanskega mesta poročajo: Guverner je objavil razglas, v katerem se sporoča iz laja spominskih znamk karitativnega dela pija XII v sedanji vojni. Tri nove zn=mke so po 25. cent., 80 cent. in 1.25 lir. Na vseh treh je v ozadju Kristusovo obličje h kateremu se obračajo množice. — Ukoslovni tečaji v Trentu. Minister ljudske vzgoje Bottai je otvoril v Trentu v navzočnosti prvakov In odlicnikov iz trent. ske pokrajine pripravljalne In izpopolnje-valne ixkosloyne tečaje, ki jih je organiziralo ukoslovno središče Kr. študijskega »arizornistva. Tečaje je otvoril s primernim nagovorom na 35o mladih učiteljev minister ljudske vzgoje eksc. Bottai. V svojih izvajanjih je podčrtal visoko poslanstvo osnovne šole za oblikovanje novega Italijana. Poudaril je prizadevanje fašistične vlade ter njene ukrepe, ki so bili namenjeni moralni in gospodarski veljavnosti italijan-sk^ra učitejstva. Ob zaključku je navajal minister Bottai pripravljenost učiteljstva za žrtvovanje, kar so pokazali itadijanskt učitelji predvsem v okupiranih pokrajinah. — Podeltev slikarskih nagrad »Berga-mo.Ber-gamoc je priznalo razpisane slikarske nagrade sledečim umetnikom: prvo nagrado 50.000 lir dobi slikar Franc Menzi za sliko >Družinat. Drugo nagrado 25.000 Ur slikar Renato Guttuso za sliko >Krizanje«. Tretjo nagrado elikar Ivan Atradon za sliko >Cvetlice«. Četrto nagrado 10.000 lir slikar Renato Birolli za sliko >Kompozicijac. Po 5.000 lir sta prejela slikarja Angel Savelli in Dominik Caratattore, po 2.500 lir pa slikarji Josip CapogTossi. Alvino Galvano in Jakob Zappella- — Pričetek operne sezone v MIlanu. V organizaciji D opol a v ara in ob sodelovanju mOanskih oblastev se bo pričela dne 22. septembra v Milanu nova operna jesenska sezona, ki bo trajala do 19. oktobra. Otvoritev nove sezone bo z opero >Orseolo< pod vodstvom maestra Hillebranda Pizzettija. Nato bo sledila >Boheme« z Marijo Lauren-tijevo, nakar bo uprizorjen > Se vi jaki brivec c v proslavo Rossinijeve 1501etnice. >Lohengrina«, ki bo uprizorjen za >Sevilj-sfcim brivcem«, pa bo pel Ivan Voyer. Pri uprizoritvi Leoncavallove opere »Zaaac bodo peli v glavnih vlogah Franca Somigli, Mario Del Monaco in Henrik De Fran-ceschL Jesenska sezona bo zaključena 2 nedoeeglijvo «Ando<, ki jo bo podajala Klara Jacobo. . — Novo gledališče v Salsomaggioru. Dne 1. septembra je bilo otvorjeno v Salsomaggioru novo gledališče z uprizoritvijo Pucci-idjeve lirične opere »Boheme«. V naslovni vlogi je nastopila sopranistka Mala?da Fa- vero. Novo giedaliSče, ki je b>lo zgrajeno na prostoru prejšnjega g-ledališča »Ferra-rio«, bo nadaljevalo dobro trad'cijo umetniškega odrskega udejstvovanja tako na dramskem kakor na opernem tori5ču. Novo gledališče je zgrajeno udobno in harmonično, v njem je prostora za 160o oseb. Zibano je v sodobnem gledališkem slo^ru. Razpolaga tudi z vrtilnim odrom, ki omogoča hitrejšo vrstitev scen, prizorov, slik in dejanj. — Vrl topnlčar reSM potapljajočega se mladeniča, v reki Brno se je kop^l v Villa-lesi pri Novari mladi Angel Bertolotto. Nenadoma se je začel očiv;dno zaradi trenutne oslabelosti potapljati. V bližini je bil 22 letni topničar Karol Dlana, ki je potapljajo-čemu se mladeniču takoj priskočil na pomoč ter ga rešil. Zanimivo je. da je nedavno rež.TVfdčev brat rešil pri Novari nekoga drugega potapljajočega se mladeniča Iz reke Gogna. — V Parmi je bila otvorjena razstava živilskih konzerv. V nazočnosti Podtajnika Amicuccija, Zveznega tajnika, polprefekta in drugih predstavnikov je bila otvorjena v Parmi v tamkajšnjih vojvodovih vrtovih prva razstava živilskih konzerv, ki jo je organiziral Zavod za razstave živilskih konzerv. — Kova starinska Odkritja v Dalmazii. Iz Zare poročajo: Delavnost italijanskih arheologov v dalmiziiskem področju, ki je bilo priključeno Italiji, beleži v zadnjem času lepe uspehe. V s?vemi Dalmazii v Mata .k u pri Ra-**anz; so izkopali velik nagrobnik, nizetc steber liburniiskega sloera in druge starinske predmete. Tudi pri Cattaru so odkrili zanimive izkopanine, zlasti v Ri-senu, v starinskem Ri?inium. NajpomembnejŠe izkopanine pa so v teku v najznamenitejšem arheološkem središču v Saloni. Tukaj so bila izvrSena očiščevalna dela pri starinskem gledališču ter amfiteatru, ki sta sedaj popolnoma osvobojena od okolice. Pod bivšim jugoslovanskim režimom je bilo pri teh delih neko dansko odposlanstvo. Pričela so se obnovitvena dela na ob^h znamenitih zgodovinskih in starinskih spomenik h. Nadaljevala se bodo izkopavanja z namenom, da se popolnoma razišče to starinsko mesto In da s3 povežejo v celoto vse dosedanje izkopanine. Na ta način bo mogoče dognati popolno topografijo Salone, ki je sedlaj Še precej neznana oziroma premalo znana. Najznamenitejše odkritje v zadnjem času je ^ečja stavba, kl se odlikuje po bogastvu ln zanimivosti svojih mozaikov. Posebno dobro so ohranjena tla v značilnih, toda Časovno in slogovno različnih skladih, ki jih postopne spremembe niso poškodovale. V raznih skladih so tudi raznovrstni mozaiki, ki jih sedaj odkrivajo in ki bodo nedvomno med največjimi privlačnostmi Kr. arheološkega muzeja v Spa-latu. — Avtobus V drevo. Na cesti iz S. GSo-vannija v Milano se je pripetila avtobusna nesreča, ki bi lahko terjala bolj usodne posledice. Zaradi premočene ceste je zdrsel avtobus proti cestnemu robu ter za vozil v obcestno drevo. K sreči je bilo zaradi silnega sunka od 100 potnikov poškodovanih le 14 oseb, ki so po večini v domači oskrbi. — V kamnolomu zasut iz Fiuma poročajo: V kamnolomu v Ermesburgu se Je pripetila smrtna nesreča, ki je terjala življenje 38 letnega delavca Martina Zigmana, ki je usluiben pri tvrdki Medvedic. Zigman Je bil nekoliko oddaljen od svojih tovarišev, ko se je nenadoma odtrgal peščeni plaz in ga zasul. Tovariši so Is daljave opazili dogodek ln ao takoj pohiteli zasutemu Zigma- LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ot> delavnikih ob 15. in 18* 15. ob nedeljah m praznikih ot IQ.SU 14.S0. 1630 19 18JM> Kino Matica TeL 22-41 Poezija ljubezni kresne noči ln globoka drama razdvojene duše v filmu KRESNA N06 Gertrud Meyen. Anna Dammann. Otto Wernicke Tehnično nedosegljiv prikaz letalskih akrobacij PUSTOLOVCI V ZRAKU Lepa Rita Hayworts se bori za ljubezen postavnega, simpatičnega Gary Granta KINO SLOGA TEL. 27-30 Znižane cene! Znižane cene! Duhovita komedija GOSPOD MAKS V glavni vlogi: Vittorio de Sica in Assia Norio. Režija: Mario Camerini. nu na pomoč. Ko so ga izkopali izpod zemeljskih plasti, je bil že mrtev. — Smrt na kravjih rOajeh. 32 letni volar Julij Morroni iz Airuna pri Leccu, ki je bil uslužben na poljedelskem gospodarstvu Comolli, je bil sredi dela v hlevu, ko ga je nabodla na roge trenutno razjarjena krava. Morroni je kmalu zatem podlegel za dobljenimi poškodbami. — Nesreče. Bogataj Marija, 14 letna hči delavca iz Verda, si je pri padcu zlomila levo roko. Kervina Franc, 59 letni upok. zvaničnlk iz Ljubljane, se je vsekal v levo roko. Mihelič Ivan, 44 letni mizar iz Ljubljane, si je pri delu s cirkularko poškodoval pr3te desne roke. Juliju Cub^r, 31 letnemu delavcu v kemični tovarni v Ljubljani, je pri delu brizgnila žveplena kislina v obraz. Mehle Vera, 19 letna trgovska pomočnica iz Ljubljane, je padla po stopnji-cah in si poškodovala desno nogo. Zaletel Angela, 23 letna služkinja iz Ljubljane, je padla z voza in si zlomna desno roko. Dre-melj Anton, 12 letni sin kurjača drž. žel. iz Ljubljane, je padel z drevesa in si zlomil levo roko. Kmetic Ivana, 61 letna trafikan-tinja iz Ljubljane, si je pri padcu zlomila levo roko v zapestju. IZ LJUBLJANE —lj Tetlen za tednom — brez dežja. Zdaj s: ne vrste le lepi dnovi, temveč že tedni. Že neliaj tednov nI bilo v Ljubljani kapljice dežja. Zadnje dni je sicer kazalo, da se bo vreme spremenilo, potem jo pa zračni tlak začel zopet naraščati in ni več izgledov, da dobimo kmalu dež, ki je zdaj že res zelo potreben. Ker so chevi sončni in se zjutraj dvigne megla zgodaj, čez dan toplota še vedno precej naraste. Tako je znašala včeraj najvišja tem parat ura v Zvezdi 28,3°. Poročali smo. da je bil v torek, 1. t. m., še vroči dan. to se pravi, da je najvišja dnevna temperatura presegala 30°, kar se izredno rećko pripeti septembra v Ljubljani. Po vremenoslovnih podatkih Ljubljana septembra sploh nima nobenega vročega dreva.. Prav tako nenavadno je bilo. da je bil letošnji najbolj vroči dan 31. avgusta. Navadno dosež3 toplota rekord že julija ali vsaj v prvi polovici avg-usta, v novejši dobi pn menda doslej še ni bilo najbolj vročega ene ob koncu avgusta. —lj Otava je pospravljena. Mnogi kmetje so začeli kositi otavo že pred t^dni, tu in tam se je pa KoSnja zavlekla do zdaj. Letos ni mogel nihče tožiti, da ga je pri košnji oviralo slabo vreme, pač pa so mnogi tožili, da je bila otava slaba. Suša je zelo škodovala in marsikje sploh ni kazalo kositi, ker so bili travniki bolj rumeni kakor zeleni. Sonce je vprav požgalo travo. Zato nekatere skrbi, kako bodo prehranili živino čez zimo. —lj Ravnateljstvo Sole Glasbene Matice opozarja starše in gojence, ki so se že vpisali na šolo Glasbene Matice ali se bodo vpisali še tekom jutrišnjega dneva, da morajo priti vsi gojenci v soboto, dne 5. t. m. popoldne cb 15. uri v Hubadovo pevsko dvorano. Tam bodo zvedeli, kateremu strokovnemu učitelju so dodeljeni in takoj nato se določi v učni sobi sporazumni urnik. Redni pouk v vseh predmetih se bo začel v ponedeljek, dne 7. t. m. Prijave sprejema in daje vsa potrebna pojasnila pisarna Glasbene Matice v Vegovi ulici. — lj trmctuISm dvojica, violinist Karlo Rupel in pianistka Zora Zarnikova besta otvorila jutri, v petek, dne 11. t. m. v veliki filharmonični dvorani novo ki ncertno sezono Glasbene Matice ljubljanske. Violinist Rupel uživa pri nas solves enega prvih naših umetnikov koncertantov, prav tak sloves pa uživa njegova sodelavka pianistka Zora Zarnikova. Začetek koncerta bo točno ob pol 7. uri zvečer. Prcdpi odaja vstopnic od soboto dalje v Knjiga- m Glasbene Matice. —lj Razdeljevanje drv za mesec september, pri pooblaščenih trgovcih s kurivom bo'o za mesec september dobili drva vsi oni, ki nimajo plJna niti gozda ter ne večje zaloge drv kot za mecec dni. Od sobote 5. t. m. dalje naj gredo upravičenci k trgovcem, kjer bodo po predložitvi mesarske knjižice in potrdila hišnega gospodarja, da nimajo zaloge drv. niti plma niti gozda, dobili po 25 kg drv na osebo. Upravičeni trgovci s kurivom naj se pa zaradi navolil za razdeljevanje drv zanesljivo zglase v sobi št. 3 mestnega preskrbovalnega urada že v petek 4. septembra med 8. in 9. uro. —lj Prodaja plemenskih krav. Po nalogu Kmetijske^ oddelka Visokega komisan-ata obveščamo kmetovalce, da bo v petek 4 septembra doooldne od 8 do 12 ure na klavnici v Ljubljani prodaja plemenskih krav. konj. prašičev in koz po ugodnih repah —lj Na II. ženski realni glmnazcijf v Ljubljani se bodo vršili ponavl^alnl, razredni, privatni in nižji tečajni izpiti po sledečem sporedu v poslopju Trgovske akademije. Razredni izpiti (za tiste, ki radi prometnih ovir ali bolezni niso v juliju dovršili razreda) od 16. do 18. sept.. popravni izpiti od 16. do 21. sept.. privatni Izpiti od 16. do 24. sept. in nitji tečajni Izpiti tudi popravni od 21. do 24. sept. Podrobni razpored bo objavljen 10. sept. na oglasni deski pred ravnateljevo pisarno. (Trgovska akademija III. nadstropje). Za sprejemni izpit za I. razred morajo vložiti starš: do 15. sept. pri ravnateljstvu prošnje, kolek o-vane s kolekom sa 4 lire in opremljene s rojstnim ln krstnim Ustom ter spričevalom o dovršenem 4. razredu osnovne šole. Izpit bo najbrže 25. ln 26. septembra. Vzorci prošnje se dobe pri sol. sluZltelju. — Ravnateljstvo. —lj Gostilna Lovšin toči zopet svoja stara, priznano najboljša, sortirana vina. Iz pokrajine Gorizia — Zaključek počitniške kolonije »Anna d'Aosta«. Te dni je bila zaključena helioterapična počitniška kolonija »Anna d' Aosta« v Goriziji. Zaključek je* bil zelo slovesen. K prisrčnemu slavju so se zbrali Zvezni tajnik v Goriziji. podprefekt dr. Rosato kot zastopnik prefekta Cavanija, poveljnik karabinjerjev, Zvezni podpo-veljnik G. I. L.-a Agnello ter številni častniki. Na zaključnem slavju je nastopilo 150 kolonijskih gostov, dečkov balil-la. ki so se odlično izkazali s slikovitim izvajanjem športno telovadnega sporeda. Sledila je plavalna tekma, po kateri so bile izročene zmagovalcem lepe nagrade. — Birma nje v Colliu. Te dni je posetil Medano gorizijski nadškof mons. C. Mar-gotti, ki je bil na pastirskem obisku. Prisostvoval je svečani maši, ki jo je daroval medanski župnik Don Milanic. nakar je spregovoril medanskim župljanom nadškof Margotti ter jim prikazal naloge, ki jih ima Škof kot duhovnik, oče in pastir svojih škofljanov. Sledilo je birmanje, pri katerem je bilo birmanih 236 dečkov in deklic iz medanske župnije. Iz pokrajine Trieste — Na polju slave je padel na balkanskem bojišču poročnik Aldo Zappula. Pokojnik je bil vzgojen v Triestu kot sin triestinske matere. Rojen je bil 1. 1920 in je posečal triestinsko univerzo. Pripadal je znani diviziji »Bergamo«. Dne 28. avgusta je sporočil spalatski Zvezni tajnik pokojnikovemu očetu konzulu Luci-janu Zappuli, da je »njegov sin junaško padel za fašistično domovino«. Aldo Zappula je bil tudi odličen športnik in je vzrastel v triestinskem G. U. F.-u. Njegovo truplo je bilo prepeljano v Trieste in bo pokopano na pokopališču sv. Ane. — Hrvatski dečki na poti skoii Trieste. Iz raznih italijanskih mest in iz počitniške kolonije »Igea Marina« se je ob vrnitvi na Hrvatsko ustavilo v Triestu 100 hrvatskih dečkov. Ogledali so si razne triestinske zanimivosti in nadaljevali vožnjo v svojo domovino. Na kolodvoru so jih pvozdravili zastopniki G. I. L.-a in triestinske liktorske mladine. Z istim vlakom se je pripeljalo v Trieste zastopstvo madžarskih častnikov, ki so se vrnili s študijskega potovanja po Italiji. Madžarske častnike so pozdravili na triestinskem kolodvoru zastopniki triestinske-ga častništva, stranke in drugih organizacij. — Umri i so v Triestu 43 etna Marija Kobal-Repic, 80 letna Josipina Tomsich-Zupar, 52 letni Atilij Opara in 36 letna Marija Pulito. — Poročili so se te dni v Triestu trgovec Josip Spetic in gospodinja Hildegar-da Toniutti, mehanik Mario Hovale in gospodinja Hermenegilda Forni, pomorski kurjač Stanislav Marši in zasebnica Lucija Sturman, mehanik Karol Pelizon in šivilja Viv»jana Bozzatto. — Smrt znanega triestinskega gospodarstvenika. Iz Venezie je prispela vest, da je na Lidu umrl znani triestinski gospodarstvenik dr. Albert Moscheni. Pokojnik si je pridobil številne zasluge za razvoj triestinskega gospodarstva, bil je priznan strokovnjak v zadevah pomorstva in prometa. Po naglem vzponu na lestvici triestinskega gospodarstva je postal leta 1924 ravnatelj bivše Cosulicheve pomorske plovne družbe in je ostal na tem mestu do 1. 1937. Zelo dragoceno je bilo njegovo sodelovanje pri uradu za proučevanje prometnih vprašanj, kjer se je podrobno pečal s problemi, ki so bili v zvezi s prometnim razvojem Triesta in Fiuma s posebnim ozirom na prometne stike z zaledjem. Bil je tudi član pokrajinskega korporacijskega sveta in priznan strokovnjak za prometna vprašanja, ki so zadevala odnošaje pomorskih pristanišč ob Adriaticu s srednjeevropskim in podonavskim prostorom. Bil je nadalje upravni svetnik železniške družbe Donava e— Sava — Adriatico. Sodeloval je kot strokovnjak na številnih važnih konferencah in je bil tudi v raznih mednarodnih komisijah. Njegovo gospodarsko znanje mu je zelo koristilo kot članu sentžermenskih pogajanj. Deloval pa je razen tega kot gospodarski pisatelj ter je napisal obilo razprav, ki se nanašajo na triestinsko gospodarstvo. Športni pregled Matašič bo igral v Bologni Včerajšnja Gazzetta dello Spdrt poroča, da bo v bližnjih dneh zapustil Spalato znani nogometni igralec, nekdanji reprezentativni Igralec bivSe jugoslovanska nogometne reprezentance Matosič. Za Matosiča si je zanimala že deli časi Bologna. Razne o.ire je bilo mogoče odstraniti šele sedaj in Bol ogni je odprta možno«*;, da sprejme Matošiča v svoje najboljše moštvo. Ma-tožič bo za Bologno prva pomembnejša letošnja pridobitev. Matošič je sedaj star 24 let in igra srednjega napadalca. Nekaj Časa je igral tudi v Beograjskem športnem klubu, nazadnje je bil član bivšega Hajduka lz Spalata. Sestava nemške plavalne reprezentance za Genovo V Genovi pričakujejo te dni prihoda nemške plavalne reprezentance, ki se bo v soboto in nedeljo pomerila z italijansko plavalno reprezentanco. Italijanski plavalci, ki pridejo v poštev za sodelovanje v reprezentanci, že trenirajo v Genovi od ponedeljka. Tudi Nemci bodo prišli nekaj dni prej zato, da se privadijo bazenu, vodi in drugim okolnostim, važnim za tekmovanje. Za dvoboj je v Genovi splošno zanimanje, mnogo gostov se bo pripeljalo tudi od drugod. Kako bo nemška plavalna reprezentanca definitivno sestavljena, se ni znano. Zanimivo je, kar poroča v tej zvest Gazzetta dello Sport. ■ Nogometne tekme t Nemčiji V nedeljo so v nogometnem okrožju Do-nau-Alpenland nadaljevali s jesenskim prvenstvenim tekmovanjem. VeČina tekem je bila na Dunaju. Končale so mm »: Usldi: Florladorfer AC-Rapld 4:2. WAC-W1«er Sportklub 2;1, AUmira-FC Wien 3:2, Reicha-bahn SG-Austrla 2:2 ln Sturm (Gradec)-\Vacker 0:0. Istočasno se v Nemčiji nadaljujejo tudi pokalne tekme sa Tschammerjev pokal. Tekmovanje se bliža koncu. V nedeljo so se končale tekme takole: LSV Stettin-LSV Puznitz 4:1, Tus Uplne-Adler Deblln 4:1. Werder Bremen-Kickers Offenbach 6:1. Schalke 04-Westende Ham-born 4:1, Munchen 1860-Sportgemeinschaft 15:1, Hamburger SV-SV Desssu 05 3:0, VfB Stuttgart-Stadt Dudelingen 0:2. V Mariboru so v nedeljo gostovali v prijateljski tekmi praški železničarji, ki so nastopili proti mariborskim železničarjem. Zmagali so Gradčani 4:1 (2:1). Mariborčani so nekaj časa imeli Iniciativo. Po prvem golu so precej popustili, posebno k^r jim sreča ni bila naklonjena. Gostje so prevladali in zasluženo zmagali. Za mariborske železničarje so Igrali: Ukmar. F*ran-geš, Soupal. Turk. Prah. Pozelt Hermann. Kardinar, Klevčnik. Fišingcr ln Terpin. Lanzi je izboljšal italijanski rekord na 800 m Znani italijanski tekač na arednir proge Mario Lanza trenira v Schiu in sc pripravlja, da bi zrušil svetevni rekord v teku ns 1000 m. Z njim skupno trenira tudi dodgo-progaš Beviacqua. Lanzi je v nedeljo pretekel progo 800 m v času novega italijanskega rekorda 1:48.6. s tem je izbolj;al *yo-j do«dann rekord M 4 desetinke v.kunde. Malo pred nastopom Lanzija je 8eviacqus pretekel 3000 m v 8:30. Novo vodstvo Gradjanskega Hrvatski športni vodja Je * poscbnrm odlokom imenoval novo vodstvo zagrebškemu nogometnemu klubu Grad lanskemu. Poverjenik (predsednik) je dr. Fedor Cačič. njeflova namestnika pa dr. Vladimir Bazal* un Slavko Prevendar, člani posv'ctcvvajnejja odbor-a so: Martin Krde-hč. Ivan Grjfunć, Zla tko kemtting. Ivan Lončar Rudolf Man ž. Vladimir Sinkonič. Simon Pene CJjuro Pe-termanec. Stjepan Sekulić. Ante Skrtić m Ivica Vkkrvić. Drobiž Po naknadnih virih monamo d<*po!niri n»-ponedoljsko pore«BJlo o poteku sot>ctnega io nedeJj -Jcega krvats.kega <šče ve je ponesrečil. Z motornim kolesom se je rale tel v ton-orni avtorm-bil m zdravniki so uj?otovilj prelom nočne kosil Kakor smo že zapisali, »pada med najboljše rezultate — ni pa najboljši — tve-delj<4cega lahkoatletskeg* dvoboia Italija— Švica novi italijanski rekord v skoku s palico 4.17 m. Iz poročil o poteku mitinga posnemamo, da so je Romeu posrečU skok šele v zadnji popravi. Kasneje so dvigni'li letev na 4.28. da bi zbrisali dosedanji evrop-aki rekord Norvežana Hoffa. Poskus rušenja rekorda pa ni uspel. Po fimkih tabolah je najboljši rezultat dvoboja Consolinijeva znamka v metu d taka 51.18. Omenjeni dvoboj v Curihu je p«ritej?nirt na igrišče rekordno število gledalcev. BiJo jih je do 15.000. Kaže. da imajo Švicarji mnogo smfcla. kako se pndooivsjc prijatefii za lahkoatlet>ko. Računi so 2e v naprej pokazali, da bodo Švicarji dvoboj utffubili. Vendar so bili v nekaterih točkah »gumi favoriti. Da bi gledalcev ne spravili že ▼ začetku v nerazpolorenje, to uvrstiti kot prve tri točke, kjer je bilo sigurno, da bodo zmagali. Tako je biJo v začetku razmerje točk za Švicarje ugodno, začetne zmage wo gledalce zelo navduiile in razpoloženje je bilo potem do konca ugodno m domače stlete, ki so jih gledalci navdušeno bodrvii. Redko se zgodi, da bi atlet v kratkem času ponovi neki rezultat dvakrat Peder-zani, ki je na nedeljskem dvoboju a Švico zmagal v fkoku v daJJmo, je takoj po prvem skoku 7.32 zopet skoćid čez enako daljavo. To mu je prineslo tudi zmago Švicar Studer je namreč do*e#e4 enako daijino 732. Ker pa je bil potem naslednji Pedef-sanijev skok boljii od Studerjcvega. je ob enakosti rezultatov pno mesto pripadlo Pederzaniju. Dne 4., 5. in 6. septembra bo v Montre-uxu ten^iki dvoboj med predatavnistvorna Italije in fivice. Švica je imenovala naslel-nje svoje zastopnike: Pfaff. Maneff, J. Spitzer, R. Spitzer, Steiner, Buser, Grana; in Huonder. Razen teh bo v Igrah dvojic nastopil Billeter. Veliko kopenhagensko nagrado v kole. sarski dirki profestonaJistov si je letos prt* boril holandski drkac Derkaen. Rezultat je v toliko presenetljiv, ker je na dirki sodeloval tudi svetovni prvak Van Vliet, ki ga je Derksen dvakrat porazil. Švedski nogometni klubi so igrali v posebnem tekmovanju za Švedski nogometni pokal. V finale sta se plasirala Oeis Gote-borfr in ELfsborg. Boras. Obnovite naročnino! »Frifotecnlca« Oruppt ooninrsasorl automstlet »Farrettl« qualaia«l appllcaaiona frsddo par eonaalasio-ns. eonssrvasioas pro-dottl aJlmentazlone. Armad let t i domeatlcl eompletl 159/300 litri. RlTolgersl: GBfUn — »Ffigotecnico« avtomatska kom prMorske naprava »*arrettt«, sa vse vporabs v hladilni stroki, as smrso-vanjs, ohrenjeveaje ti vil. Kompletne omm rice aa soapodtnjatve i sa/300 utrov. oortuts saa L f*s Z. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, četrte*. S. ecptciuPia IM»CX Umetnine in njihova usoda so poknpili v Evropi za milijonske slik in iih odpeljali v Ameriko — slikam rasla denarna vrednost Kako je nekaterim Bivši ameriški državni tajnik Andrew W. IVIallon je docela izpraznil svetovno znano petrograjsko Eremitažo. Ko so v Rusiji zavladali boljševiki, so kmalu začeli razprodajati umetnine, ki so bile zbrane v Petrogradu. Potrebovali so za svoje smotre milijone dolarjev in ponudili so zanje umetniške zaklade bivše carevine. Med vsemi bogataši, k: so 96 takrat udeležili razprodaje umetnin, je bil najpoa-jetnejši Mi?ter Mellon. Boljševikom je izplačalo okoli 40 do 50 milijonov dolarjev (v približni takratni vrednosti 200 milijonov zlatih mark), zato pa si je izbral Iz prekrasne zbirke najboljše rozine. Takra: so v njegovo last prešle mnoge Raifaelovt, Ticianove. Botticellijevp mojstrovine, nadalje slike Jan van Eyka in kakih 20 prekrasnih Rembrandtov Do danes je o>tslo neznano, koliko slik je Metfon odnesel Iz Eremitii/e. kajti v Mellonovem muzeju v VVashingtonu jih je razstavljenih »le* za 19 milijonov dolarjev. V dobi inflacije je Mellon zmanjšal tudi nemško umetniško posest. Takrat je prešla v njegovo last v hannoverskem muzeju se nahajajoča Holbeinova slika »Portret kralja Eduar-da«. nadalje nekai Watteauevih slik In Lancretsov >-Camergo«, ki ga je FrideriK Veliki nabavil za Potsdam. Vse te slike so bile prenesene v Ameriko. Ta naglica ameriškega zbiranja umetnin, ki jo je začel Morgan z geslom »za najboljše mi ni nobena cena previsoka*, je zelo oškodovala tudi Italijo Ker se je Italija zavarovala proti izvozu umetnin z zakonom o zaščiti umetnin, so se Američani lotili tihotapstva. Tihotapljenje umetnin je postal priljubljen sport ameriških finančnih mogotcev in po izvršenih dejanjih' so ?e hvalili s svojimi podvigi. Tako je n. pr. ameriški bogataš Wiedener iztihotapil leta 1910. sloviti van Dvcksov portret >Dame z zamorcem« v železni cevi, ki jo je vložil v svoj avtomob.l tako. da je navidez bila sestavni del mehanizma. Njemu se je tudi posrečila »mojstrovina^, da je v svoji zbirki v Filndelfijl zbral tri slike Jana V. Vemeera van Delita (iz čigar roke nam jo ohranjenih Le 32 slik.) Drugi bogataš E. Hundington je kupil leta 1925. Gain-boroughovo sliko >Blue Boy« za 3 milijone mark. Stvar s*= je razvijala tako. da je leta 1925. nek umetniški zgodovinar napisal tale stavek: »Ce ne nastopi popolna sprememba v svetovnem položaju, se smemo dejansko bati, da bodo vsa največja umetniška dela prepeljana v Ameriko«. Seveda je to ameriško nekritično zbiranje umetnin, ki se je hotelo predvse?n postavljati z velikimi vsotami in je praviloma nastopalo brez pravega poznavanjr umetnosti. ?brr.io onstran oceana tudi mnogo ničvrednih in ponarejenih slik. Tako je nastal francoski rek. ki pravi: »Co-rot je v vsem svojem življenju naslikal okoli 4000 slik. Od teh jih je samo v ameriških zbirkah in zasebni lasti 5945.« »Pred pol ure so razburjeni ljudje zarad; silne vročine postali živčni. Tri četrtine vseh navzočih je prišlo očitno zaradi Milletovega »Angelusa«. Ko je bila slika okoli pete ure stavljena naprodaj, je spreletel vso galerijo dolg, razburljiv drget. Dotlej so vs: sedeli, tedaj pa so vsi vstali. V en; minuti so ponudbe za >^An-gelusa« zrasle na 300.000 frankov. Na eni strani dra/.ita dve ameriški skupini, na drugi pa Antonin Proust, opolnomočerec francoske vlade. Cim se cena za sl*ko dvigne za nadaljnjih 100.000 frankov, se razleže v dvorani ploskanje. Pr; 450.OO0 frankih je ena ameriška skupina nehala ponujati, druga pa je še vztrajala in zde?o se je. da je odločena odpeljati mojstrovino v Ameriko. Neverjetna strast se je polastila vseh duhov. Sedaj se je začelo mešati v igro patriotsko ču.stvo. Ljudje se Stiskajo okoli Prousta, na katerega obrazu se očituje, da je pripravljen opustit: boj, in mu kličejo: »Bravo! Nikar ne izgubite poguma! Ne pustite, da nam »Angelus« uide! Ce vam primanjkuje denarja, vam ga bomo mi zbrali.« In znova stopi Proust v boj ter ponudi 500.000 frankov. Bučeče odobravanje je sprejelo njegovo ponudbo. Nasprotniki so takoj ponudili 500.001. Bled od razburjenja je Proust dražil, prisiljen po svojih tekmecih, do 553.000 frankov. Kladivo je padlo, »Angelus« mu je bil prisojen.« To je poročilo o dražbi umetniške zbirke industrijca Secretana, ki je bila v Parizu 1. julija 1889.. ko je bil Milletov »An-gelus* rešen za Francijo. Deta 1869. je Mil-let ponudil sliko Louvreu za 5000 frankov, pa je vodstvo muzeja odklonilo nakup Leta 1876 se je slika poiavila pri pariških trgovcih z umetninami in je bila znova ponuđena francoski vladi, tokrat že za 25.000 frankov. »Zelo radi bi kupili.« so dejali gospodje iz Louvrea. »toda dane* ne moremo plačati 25.000 frankov za to, kar nam je bilo ponuđeno pred nekaj leti za petino te cene!« Tako je sliko kupil takrat v Parizu stalno bivajoči Američan po imenu Wilson. Leta 1883. ie Wilson dai svojo zbirko umetnin na dražbo. Generalni ravnatelj Louvrea se je že prej pogaja! z Američanom in mu ponudil 50.000 frankov za sliko. Wilson se za njegovo ponudbo ni zmenil, namignil mu je pa. da bi Milieta morda daroval francoski vladi, če —? in pokazal je pr; tem na prazno gumbnico . . . Takoj so razumeli ;n m^ster Wilson ie postal vitez francoske častne legije. Razen tega so se dogovorili, da pride »Angelus« (tako rekoč kot vaba) vendarle na dražbe, izdražil pa ga bo posrednik m istra Vv"il?ona za smešno visoko ceno 150.000 frankov. Rečeno, storjeno, pa — zgrešeno! Na draž.bo je prišel tudi agent industrijca Secretana. ki mu je prav tako ugajala Milie-tova slika. Zastopnik mistra Wilsona se je že začel potiti, ker je imel tako neuklonljivega tekmeca. Ko je ponudil ceno 150.000 frn ik »v, je njegov tekmec takoj ponudil K30. To je bilo preveč. Wilsonov agent ni imel višjega pooblastila. Tako je prišel »Angelus«, za kateroga je generalni ravnatelj Louvrea pripravil v muzeju že lep prostor, v posest Secretana in Američan VVilson je bil zastonj imenovan za viteza Častne legije. Zopet je moral Louvre čakati. Končno je prišlo 1. 1889 do velikega zloma na trgu z bakrom. Industrijec Secretan je hankrotiral in moral je prodat: svojo zbirko na dražbi. Sedaj je francoski vladi končno le uspelo to majhno, toda izredno irpo sliko, ki so jo pred 20 leti odklonili za 5000 frankov, kupiti za 553.000 frankov. Slikarji nimajo vedno radi tolikšnega stopnjevanja cen. Takratni dražbi Secreta-novih slik je pris^-tvoval tudi slikar De-gas in, spominjajo se mrtvega prijatelja Mrl let a. ki je > An grehi sa« moral prodati aa 1200 frankov, je rekel: >To je nečuveno, slikarstvo je enostavno onečaščeno«. Toda enako se je zgodilo z neko njegovo sliko. Leta 1912 je bila v Parizu prodana Dega-sova slika »Plesalka na drogu« za 435.000 frankov. Degas je le zmajal z glavo: slikarji sličimo cirkuškim konjem. Mi dirkamo, drugi pa stavijo cene. Svojecaano sem za sliko dobil 5O0 frankov!« Slike Corota je bilo mogoče dobiti okoli 1. 1870 pri pariških trgovcih z umetninami povprečno za 300 do 400 frankov. Leta 1912. pa je neka Corotova slika prinesla 150.000 frankov in leto dni kasneje neka drugra 310.000. Leta 1876 so na dražbi prodali del slovite zbirke barona Schneider-Creusota. Na prodaj sta bila stavljena tudi dva Rem-brandtova portreta (Pridigar Alenson in njegova žena), dve odlični umetnini iz mojstrovih mladih let. Okliena cena je znašala za obe sliki 50.000 frankov. Ko je dra- žilec imenoval to vsoto, je vsa dvorana bruhnila v smeh. Med splošnim odobravanjem je nek trgovec z umetninami iz Kolna izjavil, da položi za obe sliki 1.000 frankov. Nato so obe sliki umaknili z dražbe. Leta 1906. je ameriški zbiralec VViedener ponudil sinu umrlega barona Schneiderja tri milijone zlatih mark za pridigarsko dvojico. Baron Schneider ml. pa oba Rem-brandta za to ceno nI hotel prodati! Veliki nemški romantik Kaspar David Friedrich, za katerega slike plačujejo danes do 100.000 mark, je svoječasno prodal svojo slovito sliko »Visokogorski gozd« za S3 tolarjev. Dve leti po njegovi smrti (1840) je bilo 30 njegovih slik prodanih na dražbi Reimerjeve zbirke za niti ne sto tolarjev .. . \Vilhelma Leibla portret plemiča von Pervalla s-Lovec« je bil 1. 1890. ponuđen Staedelsovemu muzeju v Frankfurtu ob Meni za 2.000 mark. Vodstvu muzeja se je zdela cena previsoka in zato so nakup odklonili. Pet let kasneje je bil portret kupljen za berlinsko državno galerijo, ki je plačala zanj 50.000 mark. Melioracija zemljišč v Evropi Načrti za melioracijo v Franciji, Rumunaji, na Slovaškem, v Bolgariji in Protektoratu Na osnovi posebnega julija 1941. izdanega zakona izdelujejo v Franciji velike melioracijske načrte. Po podatkih, ki jih je objavila >Le genie civil« bodo prva dela izvršena v zanemarjenem ozemlju Sologne južno od srednje Loire. Gre za zemljišča, ki merijo približno 300.000 ha in ki so jih že pod vlado Napoleona III. izboljševali z izkopavanjem jarkov za odtok vode. Po takratnih delih so že lahko sejali pšenico in oves, med tem ko sta prej komaj uspevali rž in ajda. Polja, ki jih je zelo lahko namakati, so zlasti primerna za povrtnino. Drenaža pa se je obnesla šele po letih, število prebivalstva je naraščalo in z njim se je večala tudi proizvodnja. Znaten del So-logne je primeren predvsem za gozdno gospodarstvo in vsa drevesa, vključno sadna drevesa, zelo dobro rodijo. Dela, za katera izdelujejo sedaj načrte, naj bi izboljšala gospodarsko izkoriščanje Sologne. Povzdignila naj bi predvsem kmetijstvo z živinoiejo, znova naj bi se veliki deli pogozdili, predeli zaliti z vodo pa naj bi bili koristno izrabljeni za gojitev rib. Sologne je le redko naseljena in bi se moglo na nji naseliti še okrog 100.000 prebivalcev. Računajo, da bi ta pokrajina mogla zalagati Pariz z vsemi živilskimi potrebščinami. Imenovan je bil poseben komisar, dp. izvede vsa dela, ki so predvidena za melioracijo Sologne. Zelo velike melioracijske načrte izdeluje tudi Rumunija. Meliorirati hočejo veliko pokrajino v severni Moldaviji v velikosti 120.000 ha. Zemlja je bila doslej skoraj neuporabna zaradi stalnih poplav in zemeljskih plazov. Upajo, da si bodo pri teh delih pridobili bogata izkustva, ki jim bodo kasneje koristila pri izdelovanju drugih melioracijskih načrtov. Slovaška je za rešitev vprašanj, ki se tičejo izboljšanja zemeljskih donosov in melioracije zemlje predvsem v kmetijske svrhe, ustanovila državni preizkusni zavod, v katerem izvajajo mehanično, fizikalično in kemično analizo zemlje. Od tega se nadejajo bistvenega izboljšanja kmetijske pro- izvodnje. Izračunali so, da bi mogli s 100 milijoni slovaških kron izboljšati 5257 ha neobdelane zemlje in 7597 ha divjine in jo dati na razpolago za kmetijsko obdelovanje. V ta namen so razpisali za pridelovanje 30 slovaških kron za vsak stot pridelanega žita. Bolgarija je v svojem državnem proračunu ustanovila fond za izboljšanje in povečanje kmetijske uporabne zemlje v višini 656.50 milijonov levov. Od te vsote odpade na obratne glavnice za vodne sindikate 130 milijonov levov, za izvedbo vodovodnih del pa 125 milijonov levov. Izboljšanje narodne zemlje in divjine je dobilo danes smisel kakor splošno vsaka večja proizvodnja, kajti kmetom je zagotovljen odkup pridelkov po rentabilnih cenah. Po uvedbi obveznega preizkusa zemlje leta 1940. je bilo v ćeškomoravskeni protektoratu izvršenih že lani 75.000 zemeljskih preiskav. Ugotovljene so bile pri tem reakcije, potreba po apnu in preizkušena vsebina fosforjeve kisline. Na osnovi zbranih podatkov je mogoče napraviti pravilne gnojitvene načrte. Koncentracija anjjlciikih oklopnih vozil in mehaniziranih pripomočkov, ki zajeti med zadnjimi akcijami Misleči obveščevalni aparat Podoben je telefonski celici — Vsa obvestila so strogo zaupna V švicarskem obmejnem mestu Baslu na tromeji Švica—Nemčija—Frarcija so postavili na trgu pred glavnim kolodvorom obveščevalni avtomat, ki je na zunaj podoben telefonski celici m nosi jasno čitljiv napis »Orientacija«. Avtomat, ki si £i\ vmislil neki meščan me-ta Basfta. pomem dragoceno prometno-tehnično pridobitev, ki je važna zlasti za tujcefa obiskovalca mesta, ki ne obvlada deželnih jezikov in se zaradi te£a pri iskanju določenih cest ali zvez ne more znajti. Kako se avtomat uporablja? V celici ležijo seznami cest. posebnosti, ki si jih je vredno ogledati, in seznam vseh bascNkih trnovim Ko obiskovalec avtomata najde v seznamu, kar i> če. je vsako nadaljnje spraševanje zanj odveč, kajti vse potrebno za dosego cilja mu pove avtomat. Vanj vrže novec za 20 stotink. zavrti v seznamu za svoj smoter ugotovljeno pripadainčo šte-vi'ko (krkor postopamo tc pri telefonskih pogovorih) na iskalni plošči m pritisne na tipko »izdaja načrta«. Nekaj sekund šumi in rcpo'ta v strojih avtomata, nato pa mu ta vrže barvan načrt Rasla velikega formata, s katerim s« more tuice — ja>no in absolutno zanesljivo — orientirati o poti in sicer na j k raj m in najprimernejši, ki ga privede do iskanega cilja. V načrtu najde najprej zaznamoran knaj stojišča avtomata, nato pa pregledno z velikimi rdečimi pikami zaznam do 25.000 prebivalci postrežbe vseh kategorij 180 lir V občinah s preb.valci do 10.000 postrežbe vseh kategorij 150 lir. Za dovo'jenje nadrobne prodaie žganih pijač, ki ga izdaja prefekt bodo veljavne naslednje takse: V občini z več ko 500.000 prebivalci luksusne postrežbe 1800 lir. po-trežbe I. kat. 1200 lir. postreže II. kat. 900 lir. pc-frežbe III. kat. 700 lir ostale kategorije 500 lir. V občinah s 100.000 do 300.000 prebivalci luksusne pG^tre''he 1500 I it postrežbe I. kat. 900 lir. postrežbe II. kat. 700 lir. postrežbe III. bat. 600 lir. ostale kategorije 450 lir. V občinah in naselbinah s 25.000 d<> im.000 prebivalci plačajo za zadevno dovoljenje luksusne postrežbe 1000 lir. pr »strežbe I. kat. 800 Hr. postrežbe II. kat. 600 lir. ostalih kategorij 400 Vir. V občinah in naselbinah z 10.000 do 15.000 pmo-bivalci plačajo postrežbe vseh kategorij 350 lir. V občinah s prebivalci do 10.000 postrežbe vseh kategorij 300 lir. V primeru omejitve potrošnjo morajo plačati alkoholne prodajalnice za dovoljo-njt. Prefekta ali pa oblasti javne varnosti 500 lir. Za vsakoletno obnovitev 250 Ii;r. Za začasno dovolilnico, ki jo izda oblast javne varnosti v klimatičnih in zdraviliških krajih se plača taksa 750 lir, začasna taksa tm. prodaio ob priliki sejmov in praznikov 10 lir. Zabava ameriških vojakov V ameriški vojski skrbe tudi za zabavo in razvedrilo vojakov. V ta namen so !j lezni? — Draga ženica, rekel Je, da Imaš raz*« vane živce in zato pojdeS letos na počitnic« na kmete. Potrebna sta ti tišina in monotonost. — Ce je tako, moraš pa tudi ti % meooi. D. Dn Maurier: 83 Prva žena Roman Recite bobnarju, naj me naznani,« sem mu dejala. »Z brčanjo. saj veste kako? In potem naj naznani Miss Karolino de Winter. Rada bi presenetila gospodo, ki stoji tu spodaj.« Srce mi je brezumno razbijalo, lica so mi žarela. In vendar, kako zabavno je bilo! Blazno, smešno, otročje zabavno! Nasmehnila sem se Klarisi, ki se je stiskala na hodniku, ter privzdignila široko krilo. Nato sem se za trenutek zdrznila, ko je zabrčal boben in napolnil dvorano s svojimi odmevi. Videla sem, kako so ljudje ob znožju velikih stopnic presenečeno in osuplo pogledali kvišku. »Miss Karolina de Winter,« je oznanil godbenikov mogočni glas. Stopila sem prav na začetek stopnic in obstala, s smehljajem na obrazu in s klobukom v roki, kakor dekle na sliki: nato sem počasi krenila nizdol, pričakujoč, da me pozdravita ploskanje in smeh. Toda nihče ni zaploskal, nihče se ni ganil. . Vsi so molče in kakor okameneli strmeli vame. ;Beatrice je pridušeno vzkliknila in se zgrabila za usta. Še vedno se smehljaje sem položila roko na [ograjo stopnic »Dober večer, gospod de Winter,« sem izprego-vorila. Maksim se ni ganil. S kozarcem v roki je strmel vame. V njegovem obrazu ni bilo niti kapljice krvi. Pepelnata bledica ga jc pokrivala. Videla sem, da je Frank stopil k njemu, kakor bi mu hotel nekaj reči. Maksim pa ga je odrinil. Obstala sem, čeprav sem imela nogo že na prvi stopnici. Nekaj jo moralo biti narobe; ali mar ne razumejo, za kaj gre? Zakaj me Maksim tako gleda? In zakaj stoje vsi drugi kakor hipnotizirane lutke? Tedaj je storil Maksim dva koraka proti stopnicam, ne da bi odtrgal oči od mojega obraza. »Kakšna šala je to?« je zavpil. Oči so se mu srdito zabliskale. In tisti pepelnato bledi obraz . .. Nezmožna, da bi se premaknila, sem stala na mestu, z roko na ograji... »Portret,« sem za jecljala, polna groze nad njegovimi očmi in njegovim glasom, i Portret... tisti, ki visi v galeriji.« Dolg molk. Negibni smo gledali drug drugega. »Kaj pa je?« sem rekla, z občutkom, kakor bi me nekdo davil za grlo. »Kaj sem storila?« Da vsaj ne bi tako strmeli vame s tistimi nemimi, okamenelimi obrazi. Da bi vsaj kdo kaj zinil... Ko je Maksim nazadnje izpregovoril, nisem več spoznala njegovega glasu. To je bil mrzel, mrtvaško miren glas, ki ga nisem bila še nikoli slišala. »Pojdi in se preobleči.« je rekel. »Vse eno je, kaj deneš nase. Večerno obleko, kakršno koli.« Hotela sem odgovoriti, pa nisem mogla; bila sem kakor ukleta od njegovih oči, ki so edine še živele sredi blede krinke njegovega obraza. »Zakaj tako stojiš?« je vprašal. Njegov glas je bil čudno rezek. »Al: nisi slišala, kai sem rekel?« Tedaj sem se obrnila in v slepem diru planila pod stebrovje. odtod pa na hodnik. Kakor v sanjah sem videla prepadni obraz godbenika, ki me je bil naznanil. Smukmla sem mimo njega in se opotekla, ker nisem gledala, kam stopam. Solze so mi jemale vid. Nič več nisem vedela, kaj delam. Klarisa je bila izginila. Hodnik je bil prazrn. Omamljena in zbegana sem pogledala okrog sebe. Videla sem, da so vrata, ki vodijo v zahodno krilo, odprta; nekdo je stal na pragu. Bila je gospa Danvers. Nikoli ne bom pozabila sovražnega in zmagoslavnega izraza, ki ji je pačil obraz. To je bil obraz vzradoščenega peklenščka. Smehljala se mi je! Jaz pa sem bežala, bežala po dolgem, tesnem hodniku, vse do svoje sobe, se opotekala in se zapletala v vlečko kostuma. xvn Klarisa me je bleda in prestrašena čakala v spalnici. Komaj me je zagledala, so se ji ulile solze Ne da bi rekla besedico, sem jela trgati obleko s sebe, da se mi je svila kar vriskala pod rokami. I tudi tako ni šlo; Klarisa, ki je še vedno glasno jokala, mi je priskočila na pomoč. »Pomiri se Klarisa, saj nisi ti kriva, sem rekla; :oda zmajala je z glavo, in solze, ki so ji drle po licih se niso ustavile. »Vaša obleka, gospa, vaša lepa bela obleka...« »Nič ne de. Ne najdeš kaveljcev? Evo jih tu, na hrbtu.. In tu mora biti še eden, samo ne vem, kje. ..« Z drhtečimi rokami je šarila okrog kaveljcev, pa jih ni mogla odprti, kakor tudi jaz sama ne; ves čas sem slišala njeno hlipanje izza hrbta. »Kaj boste zdaj oblekli, gospa?« je vprašala. »Ne vem. Ne vem.« Nazadnje so bili kaveljci odpeti, in obleka je padla z mene. Rajši bi ostala sama, Klarisa,« sem dejala. »Bodi tako prijazna, pa pojdi. Nič ne skrbi, ni mi slabo. Nehaj misliti na to, kar se je zgodilo. Narobe, hočem, da se nocoj zabavaš.« »Ne morate, da vam zlikam kakšno obleko, gospa?« Gledala me je z zabreklimi, še vedno solznimi očmi. »Niti minuto ne bo trajalo. ..« »Ne,« sem odgoovrila. »Pusti, kar pojdi. In. Klarisa?« »Da, gospa?« »Nikar... Nikar nikomur nič ne pravi o tem, kar se je zgodilo.« »Ne. gospa.« In že se ji je udri nov potok solz. »Ne kaži se takšna pred drugimi,« sem rekla. »V svojo sobo pojdi pa si malce izperi oči. Saj ni za kaj jokati, prav res da ne.« Nekdo je potrkal. Klarisa se je prestrašeno ozrla vame. ; Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inaeratni del Usta: Ljubomir Volčič — Vsi ? Ljubljani