Poftfttaa ebSaoa ^_____ Uto LXL Jtev. 36. V Uddlonl, v poneieljrt 13. februaru 19Z8. £eno Din r Izbaja vsak dan popoldne, ixv»emii nedelje in praznike. — laserati do 80 petit & 2— Din. do 100 vrst 2-50 Din, v«Qi tattriti petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. >S!ovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.—> Din, ta inoserastro 430.— Din. UpravnlStvo: Knaflova ulica It 5, DrUilčfe. — Telefon 2304. Uredništvo: Knafiova ulica št 5, L nađstropje. — Telefon 2034. Tudi Vukićević ne bo uspel? Velja Vukičević riohil mandat za obnovo koalicijske vlade - Doslej so na njegovi strani samo klerikalci - Muslimani gredo v koalicijo samo pod pogpjem, če pristanejo na to demokrati - Položaj še povsem nejasen Dr Perić vrnil mandat — Beograd, 13. februarja. Kakor je bilo pričakovati, je radikalski klub včeraj na svoji popoldanski seji brez debate generalno odklonil vs - ■'-*' in pogoje ostalih parlamentarnih skupin, ne da bi se sploh spuščal v poga-jania ter pozval mandatarja krone dr. Perića, da vrne mandat in predlaga kroni sestavo delavne koalicijske vlade po g. Vukičeviću kot predsedniku radikalskega kluba. Dr. Perič je o tem obvestil šefe ostalih parlamentarnih skupin ter odšel nato ob 6. zvečer v avdijenco na dvor, kjer je ostal do pol 8. Takoj za njim je bil pozvan g. Vukičević, ki je nato novinarjem potr-dil da je dobil mandat za sestavo koa-^cijske vlade. Izjava dr. Perića Po povratku z dvora je dr. Perič sprejel novmarie in jhn dal o svoji misiji za sestavo koncentracijske vlade sledečo iziavo: Včeraj dopoldne sem dobil mandat za sestavo koncentracijske vlade, in sieer po na-sveru predsednika radikalskega kluba. V iz-vrševanju te naloge sem takoj ?topil v stike 9 predstavniki parlamentarnih skupin in to t gg. Vukičevićem, Radićem, Davidovićem, dr. Korošcem in dr. Hrasnico Po vseb teb razgovorih sem ugotovil, da v&e te skupine v načelu sprejniejo koncentracijske vlado. PogojL g&htere in želje raznih klubor pa so t taketn nasprotstvu, da je nemogofo pri ti do sporazuma. Mislim, da teh pogojev in zahtev ni treba podrobneje analizirati, ker so ram večinoma že znani. Po vseh teb naporib sem priš>l do prepri-eanja, da bi bili nadaljnji razgovori in poga-janja breipredmetni. Po današnji popoldanski seji radikalskega kluba sem sporočil sklepe radikalskega kluba predstavnikom ostalih skupin ter izjavil tudi njim to, kar sem izjavil že prej v radikalnem klubu, da bom vrnil mandat kroni ter da bom vladarju ob enem svetoval, da se uvede akcija za se-slavo delovne koalicijske vlade. Pri tej pri-liki sem ponovil svoj apel v radikalskem klubu, da naj tudi vsi predstavniki ostalih skupin v svojem delokrogu delajo na to, da priđe do take vlade. V svoji vežerni avdijcu-ci sem vrnil kroni mandat in svetoval, da poreri sestavo koalicijske vlade predsedniku n&jrečje parlamentarne skupine g. Vu-kićeviću. Vukićević je bil medtem že pozvan v dvor. To je vse, kar vam imam povedati Odklonitev radikalskega kluba političnih krogov ni presenetila. Vedeto se je namreč, da g. Vukičević z vsemi sredstvi pritiska na radikalski klub, da onemogoči uspeh dr. Perićeve misije in tako omogoči njemu, da priđe ponovno na krmilo. G. Vukičević je včeraj ves dan konferiral s svojimi intim-nejšimi prijatelji ter pozival k sebi po-samezne radikalske poslance in jih prepričeval, da je za radikalsko stranko sprejemljiva samo koalicijska vlada pod njegovim predsedstvom. Vukičević dobil mandat za koalicijsko vlado Ko se je zvečer z mandatom v žepu vrnil z avdijence v vladno predsed-stvo, so ga tam že pričakovali njegovi najintimnejši prijatelji, med njimi Čeda Radović in dr. Korošec. Navzoč je bil tudi predsednik muslimanskega kluba dr. Hrasnica. Novinarjem je izjavil, da bo danes pričel s kcmztiltacijami. Slabi izgledi za obnovo • koalicije Kakor se je že snoči naglasak) y okolici g. Vukičevića, računa g. Vukičević predvsera na obnovo stare koalicije. Radikali povdarjajo, da jim je poleg klerikalcev sigurna podpora muslimanom in Nemcev tako, da bi imeli brez demokratov 156 glasov. Upajo pa, da se jim bo posrećilo pridobiti vsaj fpar poslancev iz demokratskega kluba tako, da bi imeli v skupščini če tudi le samo večino par glasov. Kar se tiče demokratov, se izve, da demokrati ne mislijo vstopiti v vlado pod vodstvom g. Vukičevića. Ker je dr. Marinković, ki je bil glavni zagovornik sodelova-nja z g. Vukičevićem, vceraj pismeno obvestil g. Davidovića, da se umakne ix političnoga življenja in da zato njegova aseba ae pridc v poštev pri n&- beni bodoči kombinaciji, je ta verzija še bolj pridobila na verjetnosti. V tem slučaju ni upati. da bi prišlo do obnove radikalsko-demokratske koalicije. Vukičevićevci zato Že vnaprej na-glašajo, da niti ne računajo na posebno sigurno večino. Povdarjajo pa, da bi ta vlada sprejela samo proračun in uzakonila inozemsko posojilo. na kar bi bila Narodna skupščina odgođena do avgusta, nato pa s kraljevim ukazom razpuščena ter za jesen razpisane nove volitve. Vukičević se že pogaja — Beograd, 13. februarja. G. Vukičević je danes zjutraj pričel razgovore s šefi poedinih parlamentarnih skupin. Najprej se je sestal z dr. Koroš-cern, ki ga je posetil ?e ob 8. v vlad-nem predsedstvu. Ta sestanek je bil zgolj formelnega značaja, ker je znano, da je dr. Korošec že ves čas nagla-šal, da gredo klerikalci v vsako kombinacijo z radikali ter da je sploh g. Vukičević glava SLS. Takoj nato je odšel g. Vukičević v radikalski poslanski klub, kjer se je vršila kratka seja, v kateri je g. Vukičević poslance v krajši izjavi obvestil, da je dobil mandat za sestavo koalicijske vlade ter da bo tekom današnjega dne stopi! v stike z ostalimi parlamentarnim! skupinami. Ko so nekateri poslanci zahtevali, naj jim Doda toč-nejše poročilo o svojem mandatu ter o stališču, ki ga namerava zastcipati napram ostalim skupinam, je g. Vukičević to odklonil in sejo takoi zakljucil. Skrivnostna pot na Topčider Vzbudilo pa je splošno pozornost da g. Vukičević nato ni nadalieval po-gajanj, marveč se je po krajgl konfe-renci s svojimi ožjimi prijatelji v sprem-stvu poslancev Vujića in TrHunoviĆa odpeljal z avtomobilom na Topčider. Demokracija ne gre v Vukičevi-ćevo vlado Med tem so se sestali v demokrat-skem klubu demokratski ministri ražen dr. Marinkovića, ki je bolan ter so imeli dolgotrajno konferenco z g. Davido-vicem, na kateri so razpravljali o na-daljnem postopanju demokratskega kluba. G. Davidović jim je pri tej pri-liki obrazložil svoje staliSče ter izrazil mnenje, da ne kaže, da bi demokratski klub podpiral Vukičevićevo vlado, ker smatra, da bi z obnovo VukiSevićeve-ga režima postat položaj še težavnejši in bi se nasprotstva med vlado in opozicijo še bolj pooštrila. Pri tej konfe-renci je odšel dr. Šumenković k dr. Marinkoviću, da ga obvesti o razvoju dogodkov, minister dr. Angjelinović pa je odšel v vladno predsedstvo, kjer je pričakoval g. Vukičevića, Napram novinarjem so bili demokratski ministri zelo rezervirani in so odklcmili vsako izjavo. Ob pol 12. se je sestal k svoji seji izvršni odbor Demokratske unije, da določi smernice obeh demokratskih skupin pri predstojećih pogajanjih z g. Vukičevićem. Seja ob 12.30 še traja. Kakor pa izve vaš poročevalec je bilo v načelu sklenjeno, da bo tako demokratski klub kakor Kmečko-demokrat-ska koalicija odklonila sodelovanje v vladi pod predsedstvom g. Vukičevića. V političnih krogih se splošno sodi, da g. Vukičević ne bo uspel. Prozoren manever z nrožnjami Vukičevci si seveda na vse načine prizadevajo, da bi osigurali sestavo delovne vlade. Razni radikalski prvaki so danes posetili demokratske poslance ter jim zatrjevali, da ima g. Vukičević zasiguran volilni mandat, če bi demokrati preprečili sestavo delovne vlade. Še vedno pa se govori o nekem iznenađenju in zdi se, da je s tem v zvezi tudi Vukičevićev dopoldanski poset na Topčiderju. V političnih krogih pa nihče ne vzame teh groženj res-no, marveč iih smatrajo vsi za prozoren manever, s katerim boce z. Vuki-čevlć iz^iliti uspeh tvoie misUe. — Beograd, 13. februarja. Kakor se v opoldanskih urah izve, je g. Vukičević pozval g. Davidovića na sestanek za popoldne ob 16. Zatrjuje se, da je dr. Hrasnica na dopoldanskem sestanku g. Vukičeviću izjavil, da pristane v načelu na sadelovanje v n'egovi vladi, toda le če bodo sodelovali tudi demokrati, ker smatra, da bi bila njegova vlada v nasprotnem slučaju dela ne-zmožna in bi pomenila le kratko odgo-ditev krize, ki jo je treba končno definitivno resiti. Ta vest je vzbudila v političnih krogih tem večjo senzacijo, ker so vukičevci trdno računali na pod-rx>ro muslimanov. Vse je odvisno od demokratskoga kluba Politični krogi z največjo napetost-jo pričakujejo nadaljni potek Vukičevi-ćeve misije. Težišče situacije je sedaj v demokratskem klubu, ker je od nje-govega sodelovanja odvisen uspeh ali neuspeh g. Vukičevića. Vukičević v avdijenci — Beograd, 13. februarja. G. Vukičević se je vrnil s Topčiderja sele ob pol 13., na kar je takoj odšel na dvor, kjer se ob 14. še mudi. Po konferenci demokratskih ministrov z g. Davidovi-ćem je odšel na dvor tudi dr. Kumanu-di, g. Davidović pa se je takoj nato sestal z gg. Pribičevićem in Joco Jova-novićem, s katerima je razpravljal o nadaljnih korakih. Po tej konferenci je rzjavil g. Davidović novinarjem, da od g. Vukičevića še ni bil pozvan na razgovor. Demokratski klub ostane enoten Minister Grga Angjelinović pa je novinarjem, ki so ga vprašali kako stališče zavzemajc demokratski ministri in ali mislijo razcepiti demokratski klub, izjavil: Na razcep demokratskega kluba nikdo ne misli. Mi ostanemo enotni v vladi in v opoziciji. Na ljubo s. Vukičeviću pač ne borno cepill svoje lastne stranke, da bi lahko ostali mor-da 14 dni v vladi. STEPAN RADIĆ V ZAGREBU Zagreb, 13. februarja. Gosp. Radić, ki je nameraval prvotno že danes ponoći odpoto-vati v Beograd, ostane še do mtri dopoldne v Zagrebu. # • . . OTVORTTEV DRŽAVNIH BORZ DELA — Zagreb, 13 februaria. V smislu od« loka ministrstva za socijalno politiko bodo v sredo zvečer v vsej državi na slo-vesen način otvori ene na novo urejene javne borze dela. Dosedanje državne bor-ze dela se ukinejo. ustanove pa se javne borze dela s posebnim upravnim odborom, v katerem bo zastopnik državne oblasti kot predsednik, nadalje po dva z as topnika ob« lastnega odbora, DeUvskc zbornice in Okroznega urado za zavaravanje delavcev. POINCARE V STRASSBURGU — Strassburg. 13. februrja. Včeraj se je mudil tukaj ministreki predsednik Poincare. Ko se je zvečer vrnfel na kolodvor, so skuša U komunisti pod vodstvom poslanca Kuebera prirediti proti njemu demonstracije. Številno množico pa je to tako razljutilo, da je napa-dla komuniste in je policija poslanca Kuebera komaj uhranila pred razjarjeno množico. STRAHOVIT VTHAR NA MORJU — Pariz, 13. februarja. Na franeoski rivijeri in v Sredozemskem morju je razsajal včeraj silen vinar. Pomorski promet je lelo ogrožen in mestoma popolnoma ustavljen. Ladje, ki so v luk ah, so vožnjo prekinite, več ladij, ki jih je neurje zasačilo na odprtem morju, pa je hrez sledu izginilo. Tudi na kop-nem je povzročilo neurje ogromno Škodo. Posebno hudo so prizadeti mandljevi nasadi, ki so baš sedaj v cvetjn. Na progi Pari*_Avig-non je bil promet za več ur ustavljen, ker je vinar podrl brzojavne droge in jih vrgel na tir. Tudi v Italiji je razsajal strahovit vihar I in zatrjuje se, da se je več italijanskih lftdij I ponacrečilo. 1 Združena demokracija se ne boji volitev Zanimiva izjava Svetozarja Pribičcvića. — Če priđe do novih volitev, nastopi demokracija z enotno listo. — Vukičeviću se ne bo posrećilo obnoviti koalicije. G. Pribičević je takoj po seji izvrš-nega odbora Demokratske unije sklical sejo poslanskega kluba KDK, na kateri je poročal o polrtičnem položaju ter re-feriral o razgovorih z g. Davidovićem. Po tej seii je spreiel novinarie in jim odgovarial na stavljena vprašinia: — Kako stalisče zavzema KDK napram misiji g. Vukičevića glede sesta-ve koalfcijske vlade? — M.i smo svoje staliŠče že jasno označili, ko je g. Vukičević imel mandat za sestavo koncentracijske vlade. — Kako stališče pa bodo zavzeli demokrati? — Oni imajo popolnoma proste roke. To pa seveda še ne po-meni, da bodo sedaj sli brez nas in proti nam. Oni so le svobodni v taktiki in metodah. sicer pa borno tudi vnaprej posto-pali sporazumno. — Kaj mislite, ali se bodo demokrati pogajali z g. Vukičevićem? — Jasno je, da se z radikali tako dolgo ni mogoče resno pogajati, dokler so oni mnenja, da imajo monopol na državno oblast. Dokler oni zahtevajo vse važne resore, kakor je notranje ministrstvo, iinance, predsednika vlade in predsednika Narodne skupščtne zase, o tem ne more biti govora. — Toda radikali so zelo -močni, je prrpamnil nek novinar. — Kaj se pravi močni? IVU smo močnejši od njih. Nas ?e izvolil narod po svoji svobodni volji, njih pa policija« Naj gredo radikali enkrat v opozicijo, pa borno videli, koliko jih bo ostalo. Mi se volitev prav nič ne bojimo. Nastopili borno po vsej državi z enotno listo, In sami lahko izračunate, kakšen bo rezultat Sicer tudi oni pra-vijo, da bodo postavili skupno listo z dr. Korošcem. I"oda to bi bilo brez vsakega pomena, ker v Vojvodinu na Hrvatskem, Bosni in Dalmaciji ter \ Srbiji klerikalcev sploh ni. Kar pa se tiče Slovenije, pa mislim, da dr. Korošec ni tako neumen. da bi pristat na tako listo, ker bi s tem izgubit še več, kakor pa bo že sicer. — Kaj pa muslimani? Ali bodo tudi oni šli s skupno Vukičevićevo listo? — O tem zelo dvomlm, ker sem prepričan, da bi bosanski muslimani nikdar ne glasovali za radikale. — Kako se bo razvijala situacija? — Tega vam ne morem povedati, ker nisem prorok. — G. Vukičević pravi, da ie to zadnji poskus za sestavo delovne vlade. — G. Vukičević govori brez poob-lastila in mislim, da ga bo<3o dogodki sami demantirali, ker se bodo razvijali brez njega in preko njega. — Torej vi ne verjamete, da bi g. Vukičević uspel? — Seveda ne. Demokrati ne morejo ž njim, mi pa nočemo. — Ali bodo demokratski ministri razcepili klub? — Tega zaradi g. Vukičevića ne bodo storili in to tem manj, ker lahko z nami gredo kot ćela stranka v vlado. Sicer borno pa morda že danes videli, kaj bo. Angleški tisk o naši vladni krizi — London. 13. februarja. >Temps<: raz-pravlja o položaju na Balkanu ter poudarja, da je Balkan prenehal biti torišče mednarod-nih konfliktov. Vse balkanske države posve-5ajo glavno pažnjo netranjira reformam. Na Čelu vseh stoji Jugoslavija kot največja in najmočnejša balkanska država, ki beleži tudi najlepši razvoj. Kriza vlade, ki vlada že cei te-den, se v marsičem razlikuje od dosedanjih težkih vladnih križ. Pred vsem je treba po-udariti, naglaša »Temps^, da dokazuje baš razvoj sedanje vladne krize, da je v Jugoslaviji boj za edinstveno državo in narodno edinstvo končan in da so s tem izginili tudi vsi plemenski boji, ki so doslej nafbolj ovi-rali normalni razvoj te države- To je pri tej krizi najbolj znafcilno dejstvo, ki daje obenem tudi garancije za to, da se je Jugoslavija konsolidirala in da je njena bodočnost v vsakem oziru zasiguran a. Iz ljubljanske kronike Zopet samomorilni kandidat! — Prenočišče v čebelnjaku. — Med veselico okraden. Anton Sojer je 201etni krepak mladenič. Do zadnjega je bil kot delavec zaposlen pri petrolejski tvrdki Lorant. Sojer stanuje v Mo-stah. Zaljubljen je v dekle Štefko Kopačevo, ki stanuje v skromni baraki zadaj za Mladin-skim domom na Kodeljevem. Štefka mu je pred meseci porodila nezakonskega sinfka Tončka. ^eraj je Sojer, ki je že nekaj dni brez posla, prišel k štefki. Sin?ek je umiraL To je moža močno pot rio in zafel je jokati. Danes zjutraj je prisel zopet k Stefki. Bilo je ofcoli 11. dopoldne. Ko je videl, da mu je mali Tonček umri, je potegnil iz žepa steklenico, v kateri je bil slabo razredčeni lizol. Vpri^o ljubice in pred mrtvaškim odrom sinčka je Sojer izpil lizol, Zgrađil se je takoj nezave-sten na tla in začel močno hropeti. Štefka je bitela na policijo ter prosila pomoČi. Rešilni avto je soferja odpeljal v bolnico, kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč ter mu izprali želodec Anton Sojer je zapustil z okorno roko pisano in slabo čitljivo pismo, v katerem pravi: — Ne morem prenesti izgube ljubljenega otroka. Prosim, dajte mi v krsto otrokovo sliko. V bolnici upajo, da ga ohranijo pri življenju. Letošnje leto se je začelo v znamenju sa-m orno rov. Doslej beleži kronika že 9 samo-morov in 5 poskusenih samomorov. • Tam na sevemi periferiji mesta proti Kle-Eam gospodari stari Jože, ki je original in čudak, obenem pa ljubitelj žen. Jože Suhec rad prenočuje nesretna dekleta, ki se klati jo brez kruha, strehe in morale okrog po mestn in katerim je povratek v mesto sploh prepo-vedan. Dekleta se k njemu zatekajo in pri njem prenoČujejo. Jože jim da kako jedačo. LopBa in pfikupljiv* dekleta prenoSuje ▼ hi- ši, druga pa napodi kar v Čebelnjak in svi-njak. Danes zjutraj je policija z detektivi priredila na periferiji racijo. — Posetili so seveda tudi samotni Jožetov hram. — Tam je bil prav dober uspeh. V sobi pri go-spodarju so dobili krepko, a delamrlno 20-letno Malko, v čebelnjaku 181etno Julko, a v svinjaku na slami težko bolno Jerco. Dekleta so na policiji kratko naslikale svoj bedni položaj in vse ozadje težke socijalne bede. Vs« tri so pred dnevi zapustile zapore okrajnega sodišca, kjer so prestale večtodenski zapor radi vlačuganja. Tožile so, da ne morejo dobiti službe v mestu, ker jih že vsi dobro po-znajo. — Zakaj pa ne greste na deželo? Tam prav lahko dobite primerno službo, ko ste drugare vse tako močne in krepke, je pri-pomnil nekdo. — To pa že ne! KmeČko delo nam smrdi. Na deželi je le poleti fletno! Pohvalile pa so JoŽeta Suhca, da j« dober in usmiljen mož, ker jim da skromno preno-ci^ce in tudi hrano. Akademik B. P. je v soboto odžel na pu*» no zabavo, ki se je vršila v goetilni pri Ker-šiču v Spodnji šiski. Vrhni suknjič je obesil na obešalnik ter nato prij»edel k mizi. Pomo-toma pa je pustil v suknjicu denarnico. Ko je pozneje hotel plačati, je ves presenećen zapa-zil, da mu je nekdo iz notranjega žepa izmak-nil denarnico, v kateri je imel 1130 Din gotovine in legitimacijo ljubljanske univerae, kakor tudi druge listine. Tat je neznan in »o vsi sledovi za njim zabrisani. Drzni iepar naj bo vsaj toliko kavalir, da vrne akademiku njegove listine in legitimacijo. Borzna porodila. LJUBLJANSKA BORZA. D e v e z e: Amstredam 0 — 22.93, Berlin 13.565 — 13395 (1358), Budimpešta 0 do 9.9508, Curih 1093.5 — 1096.5 (1095), Dunaj 800.27 — 803.27 (800.0177). London 277 12 4o 277.92 (277.52), Ncwyork 56.^—57 (56.9). Pariz 227.77 — 224.77 (223.77), Praga 168.4 do 169.2 (168.8), Trst 300.45—302.45 (.101.25. 3101.55V Efekti: Celjska 164 detiar. Ljubljanska kreditna 135 _ 135 (135), Vevče 140 denar, Kreditni zavod 160 denar, Strojne 70 blago, Kr. ind. dr. 350 blago, Ruše 365 — 270, Lesni trg: Tendenca nespremenjena. Zaključena 1 vagon desk, smreka, jelka, 74 mm, IIL, fco vagon meja po 400. ... * t Deželni pridclki: Tendenca za žito čvrsta, Cene pšenici so se ix>novno dvig-nile. Zaključero ie bilo 6 vagonov pšenice. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Dunai 801.27, Berlm 301 .** London 27732, Newyork 56.90. Pariz 223.70, Praga 168.80, Curih 10.95. rNOZEMSKE BORZE. Cttrih: Beograd 9.135, Dunaj 73.12, Be-r-lm 123.95, Miian 27^2, London 25.^35, Nevv-y^rk 519.90, Pariz 20.34. Stran 2. •SLOVENSKI NAROD, dne 13. februarja 1928. ste* 36 Stanovanjska beda v Ljubljani Odporodaaa so n&noma mala ttnoTaoia, — Dne 1* maja bo najntaitf 10 % maaf stanovaaj kakor doslaf* — Nw iid»r»owt nekaterih hišnih poMitnilcor. — Previsok* najnanlai — Stavtma akdfa mstne obfitee. Dejstvo, da je bilo saioo v Linbliani za 1. maj, k9 prtueha vdfevnost sedanjts* stanovan&kega zakona, došlej o4t>ove stanova*;, Splolj je nerazumljivo, 4a plačujeio driavni uradi v zasebnih hiSah razm^rotna visoke najemnine, dočim bi mogli im»ti v vojaSni-cah mnogo ceneiše prostore. Vsekaikor bi bilo tuđi potrebno, da hiš-ni gospodari i po možnosti poćakajo z no-vimi vselitvami in a4aptacijanri vsaj do !• avgusta, da se polete prvi naval. Prav tako bi bilo umestno, da ne tirado nai&mnta do višin. ki jih najermiiki ne bi zmogli. Ako bo na«eščenec moral dati vso svojo pla-čo za najemnlno. bosta vsekikor prikraj-&ana tr«ovec in obrtnik, katerfm ne bosta mogla plačevan svojih potrebščin, i« go-»podarska stasnacija bo postala $e vaćja. NaglaSalo, da sta n. pr Italila in Netn-Cija poda!ja§a!i stanovanjski zakon, da je fraoooslci tf>a.rlamen.t dovoli] za omiljenie stanovanjske bede 650 milijonov frajjkov kredita. Povsem naravno je, da ugotavlja DeUvska zbornica, da je uaša država z ukmitvijo stanovanjskega zakona stofita korak, kakrsnega ni napravila nobeua država, k» ie bila v vojni, čeprav so posve^ čaJe druge države rrmogo ve4 pokornosti gradnji novrh stanovan} kakor pa*t. Dc» lavska zbornica ugotavtja, da so naj*«nine poskočile do visine, ki ie za d«lavc* !a na« meščence nezma^IJtva. Mi ne odre-kamo hiSnim la&tnikom Pra-Vice do svobodnega razpoiacania stano-vaa1. orpozarjamo pa Jih, da se bo v shi-čaju, ako ne bo zmagala pri njih irvidev-nost, še prav lahfco moglo zgoditi, da se bo stanovanjski zakon še vseeno podaljšal, ka]ti do 1. maja je še vedno precel daleč in kak nov zakon se v Narodni skfnupščitri še vedno lahko si>rejle preko noCi. Mislimo, da bi bilo to hitnim posestnlkom gotovo manj ljubo, kakor pa sedanjt pologa), ko si ob prknerni uvidevnosti lahko ohra-nijo možnost svobodnega raspolaganja s stanovanji. Oelavska zbornica v LJubliftni zahteva podaljSanje neodpovedljlvosti Matiovanj do 1. 1935. Slične zahteve postavljajo tud, druge Delavske zbornice in zaSčitne organizacije naleiraiikov. Ražen tega zabteva Delavska zbornica, naj se rierrmdoma Izdela zakon o gradnji malih stan ovan i, ki oaj pooblaš^a roestne občine, da zberejo v obtikl da^kov rečli del povisanih stanario in oporabUo ta Sredstva za gradnjo novih cenenih 5 anovanj. Sprljo te zabtcve ugotavljamo, da so iioančna sredstva Uutrijaoske mostne občine moctio Izćrpana \n da mora pr©d-vsel poskrbeti za krjtje onJb 43 tniUjonov dolcov, ki llh ie zapusti! vladol koa«Iar s svojo slabo izvedeno stanovajifffeo akcijo. Naše mnenje ie, da bo občina scved kljut) temu morala aekaj ukreniti in da bo morala graditi predvsam mala stanovaiija, kakršnih je tuđi oajvec oapovedajith. PrJ tem bo seveda morala gledati na to, da bodo nova stanovanja zerajena s črm manlšrmi stroški rn zato tuđi CUn več. Povsem naravno je seveda. da bodo v slučaju, ako bodo hišni posestnlki prisilili občino graditi Čim večje itevilo stanovao], morali nositi tuđi večje breme mestnib davscin. ter je že zaradi te^a potrebno, da ne izrabijo ugodnosti, ki iih jim nudi u-kinjenje stanovanjskesra zakona, do skraj-nostl. Maj bi se vsi pokltcani činitelji zavedati, da ljudje ne morejo ostat) na čest!. Proračun Delavske zborice Za prosveto je določeno nad 356.000 Din, za sodfalno politiko nad 400.000 Din. — Kako skrbi naša vlada za izseljence. Na včerajšnj? plenarni seji je Delavska Zbornica po dveumi debati sprejeU proračun za. leto 1928, ki znaSa 2,450.000 Din dohodkov in 2,228.000 Din iadatkov, torej izka^uje prebi tek 170.000 Din. Ta prebitek pe pri piše k Htavbnemu skladu DZ. Upravni stroSki zna-Sajo 140.800 Din. Zanimivo je poglavje, ki vir kazuje izdatke Zbornice za povadigo prosvete med delavfitvom. Za ljudsko vzgojo in izobrazbo je določeno 856.720 Din. Od tega zneska je določenih 174.000 Din za. kulturni odsek v Ljubljani, ki lepo napreduje, zlasti njegova knjižnica v GradiMu. Knjižnica ima ie sedaj mno*?o najnovej$ib leposlovnib in poljudno znanstvenih knjig. Za Maribor je ooločenih 14.400 Din. Tuđi ostali industrijski kraji so prejeli za svoje prosvetne oddelke primerne zneske. Zvišal se je med drugim prispevek za Trbovlje od 3000 na 8000 Din. Proračun Zbornice temelji pa prispeTkib, ki jih plačuje delavstvo. Te prispevke je mi-nister za socijalno politiko znižal od 0.5 na a3 odst. O proračunu se je na eeji raivila daljia debeU, v katero so posegli Gaj5©k (kršS. soc), Jnvan (narodni klub), LeskoSeb Cbernotovec) in Fran Svetek (soc.). Delegat Juvan je ▼ sploSnem odobraval prora&in, samo nekatere postavke j« kritizirat Krititt-ral je pred vsem poslovanje mariborske ekspoziture. Konstatiral je, da je postavka za •tatistiko roalenkostna. Znaša namreč samo 10.000 Din. S tem zneskom ni mogofe Zbornici voditi obsežne in podrobne statistike ter izdajati pol»l? *«5T» Se prlmerne publikacije. Predavanja je treba postaviti na širso podla-go. Izbira predavanj ni bila vedno posieie-ua! ker nišo popolnoma odgovarjala potrebara in'zahtevam delavstva. Oštro ja grajal ttifti postopanje centrale DZ v Beojrradu. Prispevek za centralo 160.000 Din je previsok, kajti centrala ne upoSteva pri svojih publlkacijah Slovenije. Centrala Uska ra»# brofcir« in propagandistiCne spise le v ćirilici In srbo-hrvaščini, a v slovenScini doslej Se ni iađala nobene broSure. NaSim delaveem je zato one-inogoSeno, da bi priSli do prknernag« Štiva. Zanlmivo je v proračunu tuđi poglavie VI., to je proračun za socijalno politiko. Za njo Je doloSenih 400.240 Din. Poeamerae postavke tega poglavja vsebajejo: Za izseljence 10.000 Din. K tej postavki se je poudarjalo, da mora pred vtem ma 1*-seljence skrbe ti diiavt, ki pa se za nje malo briga. Izseljenci v raznih evropskih drtavab, kakor v NemSiji in Franciji, so prepu«5eni sami sebi. Ker nišo socijalno zavarovani* vlada med njimi velika brezposelnost. Debata je ugotovila, da je Nemčija naJfi đriavi ponudila pri sklepanja trgovinske pegođbe sedjaln« laš^ito naših delareeT, e« («đi naia đrtava na tem«Tja reciprocitete praTSam« saSCIto nemSkih đeUrreT v naSi diHUri. Nafia vlada pa je to ponudbo kratkomalo odklomla oxi-roma briski rala. Za delavske kuhinje je dolocen inatok 60 UsoC Din, tm xa9Sito obratnih mupnikOT 100 tiae«, sa aaKifo vmjenocT 10.000, m ▼olitre delavskih zaupnikov 100.000 Din, a ostali tneaek za drage socijalne potrebe in na* prave. Sprevemba repertoarja. Zaradi obole-losti nekaterih fflanov drame te aa daata na* poredana predstava >Sodnik calamejakic sa red C preloži na torek, dne 14. t. m. Dramsko gledalište ostane đanes zaprto. 21. II. 1928. Pustni torek - Carigrajski karneval - KAZNA SOKOL IL Predpust na deželi v znamenju noža Zahrbten napad v Grotcpljcm, — Radi dddeta tepen. Danea ob 5.10 zjutraj je bila ljubljaiiska reSevalna postaja telafoBJaio poklicana od poStnega orada na GroaupUem na pomoK. Poziv se je kratko glatil: — RetUni avto naj priđe takoj v Orosup-lje, da odpelje tri tefko ranjene rnoie v bolnico. — Rettlni avto jo ttkoj oddirjal % dTema resevalcema po polenjfkt cesti na Groauplje. V hifti poaegtoika in čevljarskega mojstra Franceta Peroeta St 50 sta reševalca na51a tri rasjenee, ki so imeli glave in roke za silo obrezane z d ornati mi, platnenim! obveza mL Naložili so jib v avtomobil ter odpeljali v bolnišoico, kjer so jira rane izprali in nato obvezali. Ranjenci &o bili: France Perne, čev-ljarski mojster, 33 let star, Anton Omahen, 321etni poaegtntk in Janez Strubelj, 301etni po&estnik. Zdravnikl bo Perneta in Omahnu rane na glavi izprali in obvezali. Ker nišo rane komplicirane in ne povsem težkega značaja, so ju nato od pustili, da sta 51a domov. Teije pa je ranjen posestnilv Janez štrubelj, ki je bil z nožero v rezan v glavo, na roke in zadat v hrbet. Njega so pridrzali v bolnišnid. Kakor pripovedujejo ranjenci, so sli vsi trije po končani vetelid pri >Rufu< po oetti Uoraov. Pomenkorali ro 53 in si tuđi žvižgali oeko veselo pesem. Nenadoma pa so nad nje skočili trije fantje s Perovega. Napadli ?o jih iz im teti ft Pri napadu ie je najbolj nkazal znani pretepeJ in radi pretapa in poboja ie večkrat kazoovani posestnikov sin Janaj Zu-panttft i Perovega. Ta je potegnil iz žept dolg oster noi ter z&če\ z njim mahati, kakor z bridko sabljo, p° QJin- BU je ves divjL Molje so te aicer postavili ▼ bran. Toda Perovd ao jib kmalu ukrotili. Vti trlje so obležali na cesti. Nato pa so jih prenesli v Pemetovo bilo. perovčaoi so po aapedu zbežali. Kakor zatr-jujejo, so se Perovcani zmotili. Mislili ao, da so fantje iz vaši Blato, na katere 10 t> dolgo jezni. Orožniki so danes Znpanciča In njegova to-variša. aretirali ter Jih bodo popoMne r>rip*-ljali v za pore deželnega sodiača. • V Poljski ulici v dižki stanujoci elritlro-tehnik Maks KompoŠ je sno^i odlel na ViJ, da bi se veselil med kmefkimi fanti in je zato krenil v neko gostilno, kjer je bila veselica in ples. Nekemu fantu je brez vpraSanja in dovoljenja prevzel žalo dekJe Marjanro ter se s njo zavrtel po sobi. Plesal je valček. Dekle se gra je okleniU in je zapustila domaje viS-ke farite. To je t»' tako razjarili), da >o skočili na Kompoaa iu ga silovito pretepli. Dobil I* težko poSkodbo na plavi. Odpeljali po sra še ponoči v bolnico, iijer so imi -citavrtki precej veliko rano iiprali in tajili. Pisane zgodbe iz naših krajev Te^iostTen neznanac ▼ Mostarju. — Samomorilna epidemija tuđi v Beograda« — Velik požar v Sarajevu, — Žrtve železni- Ske nesreće pri Som boru. Ferdo Kukovcc in Radoslav Cesa-rec, narednika VII. ^etalskesa polka v Mostarju, sta javila policijski direkciji, da sta sedela m&ti večeru v hotelu Wilson z artiljerijskim noročnikom Zvonimirom " Nikšičem in nekim lepo oblečenim neznancem, starim okoli 35 let, ki se je izdal za vojaSkega detektiva. Izjavil je, da ga je poslala zagreb-ška komanda mesta službeno v Split in se je med potio zjjlasil r>ri svoiem prijatelju NikšiČu. Poročnik in neznanec sta govorila v nemščini in iz njunega razgovora je narednik Kukovec posnel, da namerava neznanec Dobesrniti preko meje v Italijo in bo spravil tia tuđi po-ročnika. Tedaj je narednik začel govoriti z neznancem nemško. na kar je bil ta silno razburjen in se te začel opra-vičevati, če$ da j© bii razgovor med njim in poročnlkom brez oomena. To se je zdelo naredniku sumliivo in je iavil dogodek policiji. Policija je pre-prečila odhod neznanca v Split in zadržala tuđi poročnika. ki je hotel od-potavati s tujcem še istega večera brez dovoljenja svojih predpostavlienHi. Po-ročnik je izjaviL da je bil neznanec pijan in sploh ni govorti o kakem begu. Narednika sta se pa hotela mašcevati iz ljubosumnosti zaradi neke natakari-ce v hotelu. Neznanec ie iztavil, da je iz Zagreba in se oiše Josio Torbica. Mostarski poglavar je prosil zagrebško redarstvo za informacije o Torbici in ga pridržal v zaporu. ker je možno, da je član vohunske družbe v službi Italije. * V soboto zvečer so razburili ves do-Ienji dcl Sarajeva signali sirene želez-nlSke delavnice m lokomotiv na kolodvoru. Sirena je naznanjala, da je rra-stal požar na kolodvoru. Gorela je le-sena baraka št. A. Na kolodvor je pri-hitela najprej mestna gasilska četa, malo kasne je pa še gasilska četa že* lezniške delavnice. Baraka je bila vsa lesena. Ker je v Sarajevu sedaj malo dežja, je bila baraka papolnoma suha in se je ogenj bliskovito razšiTil. Ker je pihal moćan veter, je bila velika ne-varnost. da se požar razširi še na bližnje lesene objekte. V blizini barake se nahaja tudl skladiSče gorliivega materijala. Zato so morali gasilci zastaviti vso energijo in spretnost, da so lokalizirali požar. To se jim je po večur-nem naporu tuđi posrečilo. Pred pol-nočjo je baraka pogorela do tal. K sre-či so dan prej iznesli iz barake veliko količino moke. Zgorela je^pa baraka in nekateri predmeti, tako da znaša Skoda okoii 50^)00 Din. Na pogorisče ie prišla množica sarajevskih mešča-nov in je policija komaj vzdrževala re4. Kako i« nastal požar, še ni pojašnjeno. Doraneva se pa, da ga je za-netila iskra iz kake lokomotive. V soboto se je pripetila težka žeksz-niska nesreča na progi med Novim Sadom m Soraborom. VCeraj je dobila subotiška železni§ka direkcija podrobno poročito o katastrofi. Poročilo na-vaja, da se je nesreča pripetila pri kolodvoru Stapane. V blizini kolodvora je skočU s tira potniški vlak. ki ie vo-»1 rt Sombort v Novi Sad. Vlak je \o-tM pri Sttptriu s polno brzino, ko je skočila stim najprvo lokomotiva in po-tem Se vagoni za tijo. Vlakovodja ni iz-gubil prtsotnosti duha hi je v Mpu nesreće ustavil vlak ter tako prepreci! še večjo nesrečo. Med potniki je nastala velika panika. Nekateri so poska-kali iz vagonov skori okna. Ženske so iokale hi vriSčsaVe. Nesreča je žal za-htcvala tuđi tfoveške žrtve. V gneči je bH zmečkan en otrok in je takoj iz-dihniL Ražen tega ie bilo 12 potnikpv lafje ranjenih, trije potniki pa težko ranjen* ht ie njih stanje brezupno. Promet na progi ie bil ustavljen. Po 6-ur-nem napomem delu* so železmski de-lavci spravili progo v red fn je bil vpo-stavu« zopet redon promet Tuđi v Beogradu se množe samo-mori in skoraj ni dneva, da bi policijska kronika ne beležila obupnega čina prostovoline smrti. Nad vse tragični so pa samomori po plesnih prireditvah. ko se obupanec ali obupanka vrne z zabave in v svoji sobici spozna vso niče-vost predpustnega rajanja. Takih sa-momorov je bilo v Beogradu zadnje čaše že pet. Včeraj je izvrSila samo^or Ida Carska. Članica baletne družine Tele-mele. Carska je Rusinja, živi pa v Beogradu že več let. Vpisana je bila tuđi na beo-grajski univerzi. Ponoći je plesala, čez dan pa Studirala. Zivela je skupno z nekim Ostrovskim, Ki je tuđi član baletne družbe. Carska je pred-snočnjim prosila svojega direktorja, naj ji da večji predujem, Če5 da gre na ples Aerokluba. Dobila je denar in pred od-hodom na ples je dejala svojemu prijatelju, da edino ples in zabava človeka potolažita, da ne o-bupa nad življenjem. Carska se je vrnila ob 2, uri s plesa v družbi niekega rnladeniča. Gospodinji je dala 10 Din, da je spustila mladeniča iz hiSe. Mladenič je res kmalu odšel Carska je pa spoznala, da tuđi ples iu zabava ter Ijubezen ne potolaSijo Čioveka Zato ie v»ela vrvico in se ie obesila. Ko ie Ostrovski prišel zjutraj s plesa, jo je našel že mrtvo. Sokol Mladinska čajanka Sokola I. Sokolsko društvo MuPljana I ii priarc-dilo včeraj popoldne, kot to stari vsako lc-to mladinsko čajanko za svoi naraščaj. Kljub lepi nedelji, ie prih!telo na — boli iLterno društveno prireditev — rarven na-raščaja, ki je bil zbran polnošteviliio jako dosti članstva, starv^v naraičaja In c'ru-gih prijateljev bokola I. Priredite-v, ki jo je vodil predsednik mladitiskegu odseka brat Ryška, je obsegala: godbene točke, ki iih ie izvajal društveni orkester, «o-vor društvenega staroste brata dr. Pe-stotnika, deklamacije, rajalne vaje nara-SČajnic, skupine moškega naraščaia na braaii o ghrmas*id i olesn. — H. M.: IX. olimpijada u Amsterdamu 1°28. — J. Babaček: Cvl-5enl stars^ch. — J. Kalfba: Viežbe dvanaestorice. — Vijesti iz župe Voh-ode Hr-vole u Solitu. — Vijesti iz zadarsko - šibe-n!$ke sokolske žm>e. — Jugoslavensko so-kolsrvo ^- Slavensko Soko!stvo. — Sokolska Stamoa. _ Občni zbor sokolsk« žom LiuMJaAa se bo vrJil v nedelio 26. februaria doool-drie. Sokolska župa Liubi'ana, ki ii je starosta brat Nande Marolt. ie oo statistlki od 30. itmUa 192FT natvečia hmtć vseh jn- aoslovenskih sokolikib ^up. Steje 36 dru-itev, ki imajo vsega čUnstva % deco in na-raičajam 7S00. 18 drnttev ima ivoje do-movt. — Sofcolsko dru!štvo Beograd II. je po šttvttu tretie in nalmlalšc jugi^loventko sokolsko društvo v nali prestotic:. Od pred voine obstofi sokolsko društvo Beogr^-Matica. leta 1922. ie Wo ustanovljeno sokolsko drultvo Beograd I. in leta 1927. Beograd II. To drušrvo Je kr.elo 5. t. ni. svuj občoJ zbor, ki se z* le udeletilo številno ćljnsrvo In ki ga ie otvori! z lepim iugo-voTom stirosta dr Rlbir. Poodiria! je. da ie treba posebno v Beogradu lirit: z n*;-većJo vnetro in požrrva\aInottJo. Vsa do-roćila poedinih drulrvenih fwtkciionarjcv so bila »orlasno in z odcbravtnlem »prt-ieta. Načelnik brat Jovanov ć cr ufotovli v svojem poročilu, da je doseglo druitvo v razmeroma kratkem času drbre rezultate. — Prf volirvah so bi!! izvođeni? starosta brat dr. T. Ribar, podstarostn brata Luka-revlč in D. Jovanović. načelnik s. .Tovano-xiĆ. tamHc M. J?okolskega oinsnik«' w ijč+l ixpod peresa brata J. Smertnika jak<» dober članek o m«nj5insk#m vpratinju v nali dr-žavi. 0[>ozarjamo na ta Manek tio ono nn*o javnost, ki se bavi s tem vprataujpm. — Sokolsko društvo Ljubljana 1. priredi v nedeljo 12. t. m. popoldne v veliki dvorani 114 Taboru mladlnsko čajanko. Na vjporodu bodo telovadne to^kr, netje. Hekblna<-ijo, ^odba. Opozcrjauio vsr\ ki jiDi je pri grr;i ftokolskn mladin«, da w \\-- ditrp. žBeteznicci KOLEDAR. Dane*: Poudeljek, 13. februarja 1908; ka-toličani: Katarina; pravoslavni: Tt1 nin^tarj"«. Vi-ativoj. Jutri: Torek, 14. februarja 1936; katolita-ni- Zdravko; pravoslavni: 1. frtr.. Cv^b«. DANAŠNJE PSIREDITVE. Drauut: vSodnik xalam^j«kit. Kino Matira: >Ob zori". Kino Dior: *,Svetovna vojna Konrert gdf. JHke Htamatićc^f ob ?0. ▼ Filharmoniji. Dežurne lekarn«*. Danes: Ramor, MikloŠieeva resta; Tmk^ tzv, Mestni trg. Na deiell praniujejo predpm»t po starih običnjih « predr>ustnimi vaselicami in plftfi Raja se do ranega jutra. Ponel'^od po pred-pust pramujejo tuđi v znamenju noia in kola. Pr os veta Repertoar Narodnega gledali^ča v Ljubljani Drama. Začetek ob JO. 13. lebr., pondeljek: Zaprto. 14. f^br., torek: Sodnlk zalam«i»ki. C Opera. Zadetek ob po! 20 13. febr, pondeljek: Zaprto. 14. f?tbr., torek: Miloševa ienitev. A Oposar)amo na. noro$«nji konMrt, kl I* priredi konc«rtnji pevka sjdč. Jelka Stantato vić \z Beograda ob 20. uri v dvorani Filharmonije družbe. Gd£. konceHantka nam za-poje ćelo vrsto iamospevov iz francofke in Ipanske literature. Na klavirju jo ipreralja j Marijan Lipov§ek. Podrobni »poredi m dooi-jo v predprodaji v Matični knjurarnu Utotako tuđi vstopnice za koncert. Začetek koncert« to^no ob 20. uri in iicer v dvorani Filharmo-!iicne družb« na Konj?resnem trgu. >Xoya Mniikac. V nekaj dneh iziđe v založnišrvu niasbene Matice v Ljubljani in redakciji Emil« Admmite nni zveiek dvome-seČnika za vokalno in instrumentalno jflaabo >y<>T» imnikac. -Nova muzika* je c-dini kU*-beni list v Ju(^>slaviji. ki bo predvaem irdaj^i w>lo8peve, klavirske in violinske komjxwJci-je ter komrozicije za dnurc instrumente in instrumentalne skupine. Literarno in koro-pozitorno sodelovanje pri listu fo obljubili pkoro vsi sodobni znamenitej^i £lasb»jnik.i naše države. List bo služil knu-ertnemu odru. domu, Soli, s prilogo >Mala Nova Muzika. rw posebej Se mLidini, »Kova muzika- bo oprem Ijena od^ovarjajoč vso ni modernim tehni^no-tiskarskim zahtevam kar najlepSe. bo ob«e-gala 8 strani literarne priloge ter 18 strani notuega tiska, ki ?a izvikuje družba VVald-heim in Eberle na Dunaju. Ćelo lete iziđe 6 zvezkov z 48 ptrani literarne priloge, z okoli 100 atranmi notneffa tiska z najmanj 40—5rt domafimi, stKiobnimi kompozicijarai najraz-HČnejSe vsebine. Ololetnn naročnioii znaia pa samo 100 Din. Uredništvo iu založni«t\To prosila ua5o glasboljubeco publiko, da za na-5o glasbeno kulturo pre potrebnom u listu xa-sigura obfitoj z mnogobrojnici aboniranj^m na >Novo muziko'. Naslov: Nora Munka. Glasbena Matira, Ljubljann. Drastičen dokaz zakonske nezvestobe Sodišiče v 'rutinu ie rooraJo te d«i raspravljati o n©navaodJcupila njegovo sVužkmio in ta ie iriavila pred sodiSdem nasto^no: Gospod Reviglio in eospa Of«ero st»ta breirdvomno v eni sofci. To sklepam Iz dei-stva. da je sospejina postelja v-sako jutro nedotaknjena. In da se še bolj prepričam o tem, sem nasadila v gospejkio posteljo maitme šivanke, ki iih ni bilo mofcoče opaziti, ampak samo — ftititi In sospa se niti erikrat n] pTitožila! Ta tejava Je delovala na sodnike tako procM"iČeva4no, da so o-bsodtfi oba ni trt me-sece zapora. Stev. -.5b. •SLOVENSKI NAROD, dne 13. februar ja 1928. Stran 3, dnevne vesti. — Odlikovani *•: s redom Bclega orla V. stopnje direktor državnih železnic v Subotici di\ Jakob Borko io upravnik železnilke de-lavnice v Mariboru Momčilo štefanović, z redom Sv. Save IV. stopnje načelnik splošaega oddeUca ljubljanske železni&ke direkcije dr. Aleksander Fatur, načelnik strojnega oddel-ka ljubljanske direkcije Anton Dolin&ek, načelnik gradbenega oddelka ljubljanske direkcije Emil Hofmann, načelnik j>rometno-ko-mercijalnega oddelka ljubljanske direkcije Feliks Benedek in Šef zunanjegu odseka v prometnem ministrstvu dr. Ivan Kavčifc; z redom Sv. Save V stopnie namestuik šefa per-^onalnega odseka ljubljanske direkcije Josip Goetlša, šef sanitetnega oddelka ljubljanske direkcije dr Josip Tičar, referent za kontrolo blagajn pri subotiiki direkciji Jotip Ko-rošec, urad. zagrebške direkcije Janko Pir-jevec, poetajenaeelnik v Mariboru Karol šte-ftn, Sef sekcije ljubljanske direkcije Franjo Zelenko, sef knrilnice Ljubljana glavni kolodvor Friderik Weinberger, uradnika uprave za gradnjo železnic Viktor Kladnik in Pavel Ziovec, postajenacelnik Ljubljana glavni kolodvor Franjo Zemlja in referent generalne direkcije državnih želeuiic Josip Smerdu; z zlato medaljo za zvesto službo nadsprevodnik postaje Ljubljana Karol LipovSek, nadzornik prog€ ljubljanske direkcije Ivan Gregorič, uradnik kurilnice Maribor VIgilij Škofic in /.vantfnlka direkcije pomorskega prometa v Splitu Josip Turk in Anton Ukra; s srebrno medaljo &a vestno službo kurjač pri ljubljanski direkciji Karol Zrimfek. — Ti drfarne eloibe. V vi&jo skupino io pomaknjen pomoćnik knjižnicarja licejske knjižnice v Ljubljani dr. Jože Rus. _ Letonski poslanik na oaiem dvoru. Za poslanika Icton&ke republike v Bco-giadu je imenovan g, Duenras. ki je stalni delegat v Drultvu oarodov v Žencvi. Po Gbamosvojitvi Letonske je bll g. Dueroas najprei podanik na Švedskim, na to pa generalni konzul na Danskcm. _ Medoarodni konsres inženjerskih iboraic. Od 9. do 12. marw se bo vrJil v Pragi medtiarodni kongres inženjerskih zbornic, na katerem se bo raspravljalo o orga-niraciji inženjerske stroke in teheičnih del Doslej so se prijavile jugoslovenske, poljske in avstrijske inženjerske zbornice. — Konferenca o novem voznem redu. Začetkom maja se bo vršila v prometnem mmJstrstvu konferenca vseh oblastnib žc-Iczniških direktorjev, na kateri bo đefhri-nvno določeo vozni red. Kakor vsako leto, stopi novi vozni red v vdiavo tuđi letos 15. maja. — Zračni promet med Zagrebom in Beo* cnadoni. Drugi potniški aeroplan, kl bo prevaža! potnflte in pošto med Beogradom in ZagTebora, Je Že prfspel v Beograd. Redni zračni promet na progf Beogra-d- Zagreb se t>rične v sredo. __ Halijajiska konkurenca v pomorskom prometu. Iz Splita poročajo, da nameravajo i talijanske parobrodue dmitoe uvest! v le-rosnji sezoni pet parobrodnih prog ob naš! abaJi. Te dni se je vršila v Splitu konfe-rcTica naSih parobrođnih družb in zastop-mkov zainteresiranih ustanov, na kateri se ie raspravljalo o novem voznem redu. Ske-njeno je bilo naprositl fiuančno mitiistrstvo in Narodno skupSčtno, da bi država zvisala subvencijo naSiin parobrodnim družbam, ker drugače ne bo mogoče kljubovati {talijanski konkurenci. — Uredba za pospeševanje žlvlnoreje. Nekateri listi so te rc<*$ v Beogradu. Dane? se rrjčne v Eieo^radu proces proti komunistom, ta* bo ntjvečji te vrste v naši državi Pred sodfSčcm se moTa zasrovarjati 25 51a-iiov nelegalne organizacije komunistiene omladine. Za proces se zanima tuđi ino-zemstvo V Beogra-d ie dospelo već no-vinaricv Iz Avstrije, Nemčife in Madžarske, da prisosrvujejc procesu. Tajno ko-munistieno orsranizacivo je odVrila mesec^ oktobra be-oj?rai<:ka poMcija. TedaJ Je bflo are ti ranih 5<\ oseb. od teh so po zaslKa^u izpustili iz zaporov 25. Med oMožeucf *so dr. Sima Markovič, urednik beograjskih >Novosti< Otokar Keršovani. novinar La.- zar t>teiaso§kodbe, pregreška soper javni red in presotri^a nošenja orožja nu S let težke ]e*e. poostrt-ne s postom iri '.rJim leiiičcm vsakega pol leta. S tem ic bilo P om i a dno porotne zasedanie zaključeno. —Q Mtrlia Đaškirčeva i» oteti Unev-nlkJ. O tej znameniti Rusinji, pisateljici in slikarici, katere dnevniki so prevedeni r:.i vse svetovue jezike, nredava slovensko \Sčučiiiški profesor dr. Nikolaj Preobraa*1-skt v ponedcljck, 13. t. m. ob po! 19. na univerzi. — Splošnn žensko J"'isi\ ^ —U Predavanle \/ vrrnjrst/a. Kuk t obfčahio vsak torek. priredi tudf dne 14. tm. podružnica SadiarskfcKa hi vrLiiar^kt-ga dru§h*a v Liublian: vrtnar*ko predavanje. In sfeer ob dvaiset:h uvečer v pro-storih meSSanske dekli^ke sole pri Sv. Jakobu. Predaval bo £. Vladimir Kurent »O kulturi paradižnikov *u p ?nke.- — Vabjjo se rsi člaal in t«K nečUnl, da se predm-nja odeieže v &m večlem Stevfln. -41 >IJrfiOMrif Sokol-. Za srradajoče htrcegovske, in crnogorske Sokole darovali so trlje neimenovani brat je Dm 110 da bi oaiti v naifcraJSeni ćasu mnjjj norJictnrs-valcev. —4j Slovensko zdravnliko druitvo v LJa^HasL Redni občni zbor društva se vrši dne 3. marca t. I. ob 8. rvečer v prostor ih restavraolje ^Ljubljanski dvore. 147-n — Nafvečja sokolska maskarada na Go-re^ijskem se vrSi na pustno soboto 18. t. m. v Kranju v vseh prostorih NaT. doma. So-delujeta 2 orkestra želez. srlasb. druStva »S!oga<: iz Ljubljane. !46-n —!| »Karneval v Sevilji obišće:o naj-Upše §panK)IJfe in najslavneiši toreadorji. kateri nastopijo v številnih nacijonainth igrrah v pestro dekoriranih dvoranah Narod ne ga doma. Nad 40 godbenttcov bo vži-gaio mladino k plesu. NajkrasneiSe maske pridejo na pustni torek na 65. Sokolovo maSkerado v Narodni dom. 145-n — 1! Vse šeat]akobcane in drogo ob-člnstro vabimo v torek 14. fefcr. k proslavi petdesetletnice našega pevca Otona Zu~ nančiča Spominski v«Cer prfredi Sentja-ko'bsk"' sledaliitki oder s sodelorvanjem svojih čljffiav in slovenskega akademske-ga okteta Pričetek ob 20 uri Vstopnice so po 5 m 2 dinarja v predprodaji v trgovini Pcter $terk. nasl. Mrloš Karničnik na Starem trgu — lj Vreme SotK>mo doževno vreme it* marsikateremu turistu iu sportnflcu pre-križalo nacrte za nedelio. V soboto zvećer ie moćno deževalo toda nkol 33. je pre-nehalo. nakar se ie vreme snremeinlo. V nedcljn riutraj ic bilo nepričaleovatio lepo 1:1 jasno. Toda barorneter ie dosegel v te] zimi najnižje stanje Ob 7. zjutraj je namreč kazal 750 NedeHa je bila fczredno lepa in solnčna Krafno vreme je izvabllo me5^aue v okolico. Takega poseta Ljubljanski Grad že kmalu 11: videl. Le na kres-ae noči pribaja na Qrad tako mnogošte-vilna množica kakor }c bila včerai. Da-nes ob 7. zmtraj je kazal baroroeter 758, termometer 3 C pod uičlo. opoldne pa 758.5. termometer pa 0 C. — lj Nesreća. Včeraj se je na trati ob solnčnem vremenu isral 4-letni siaček pri županu Oražmu v Mostab zaposlenega de-lavca Franca Jurca. Med igro je padel tako nesretno, da si je zlomi! levo roko. — lj Male tatvloe. V VerovSkovi ulici v Vodmatu stanuloči Ivanki Sotler je nek-do iz veže zmaknil ridho in mo§ko srajeo. Sotlerje\-a trpi 200 Din škode. — Dve mla-d: barabei se potepata po Ljubljani in po-c nj a ta razglednice. Pri tem pa tuđi gle-data, da kaj izmakne!a. Osumtjena sta, da sta. nathtčitelju v p. Ivanu Kiferlu v soboto v Gosposki uirci izmaknila medeno ktjuko, vredno 30 Din. — !i Policijska kronika. Policija je za-prla tri mlade, nesrečne in spolno bolne viačuce. Prrjavljeni sta bili dve inanj?i tatvini. Elegantni poaočoSakr so suoči silno kričali, razaraj ali in prepevall po ulicah. Prcjeii bodo od policije primerno odlikovanje. Policiji je bila prilavMeaa palkodba tuje lastnine, slučaj oevarne gTOJtn-je, 1 pa&ji kontumac in 4 avtomobilisrj odnosno vozmki radi prestopkov ce5tnopoliciJskega reda. —lj K«r ni mogla u« redate, |« Blm r eaurr. Po Ljubljani «e je vSeraj raz^iriU ve*t, da je neka mladenka izvršila eamomor. ker ni mogla iti na ernobelo red uto. Pri g. štefanu Hoiću v Knafljevi ulici ^t. 7 je ie nekaj časa stanovala 211etna Emilija Ravnik, hcerka £e-lezuiškega pod uradnika. ki ima svojo hišo na Selu. Radi družin=kih razmer se je preselila drugam. Bila je že Iri leta namešjena pri N«b«vljalnl zadrugi Selemiftirjev, ki ima svoje ^kladišče i u proda jalno tik Ranzingerjeve-ga skladiS^a na glavnem kolodvoru. V sobo-to je bila ie žalo vesela in razposajena ter je svoji prijateljici dejala: ^Berta. kdaj borao zopet pri tebi kuhale špageti'? V soboto ivee^r ie g. Hoić odšel £ svojo soprogo ni eioobelo red 11 to v Union. Po vabil je tuđi Emilijo, oua je pa odklonil;* vabilo. Čeg da ni-ma primeroe obleke. Ostala je doma. Vo-zneje je g. Hoić okoli poluoči ■elefoniral, naj priđe na reduto. Zopet je odklooila. Ko pa se je g. H016 vrnil okoli 4. zjutraj domov, mu j*' na >topnkali udaril v nos plin. Odprl je vrata. Iz kuhinje je puhnil moCan smrad po plinu. Hitro je odprl kuhinjo in oudil se mu je ^rozen prizor. Emilija je ležala na tleb. Bila je mrtva. Pok ličani policijski zdravoik dr. Avramović je ođrediL da ?o truplo pre-peljali v mrtvainioo. Okolnost, da ni mogla Emilija radi toalete ua reduto, je na njo tako vplivaia, da se je zastrupila s plinom. — Kristofić - Bučar: Bluze, otroške '»Meke! _. _ . 3T Iz Celja ~c V SokolskMi domu v Oaberju prlč* nt odsek celjtke^a Sokoi kaol?ko poslopje v «-elji*ki okolit-i. katero bo primerno adaptirala za svoje urade, za knjižnico pro.sv šc premlada, da bi razumela Domen prisege. Zagovornikov predlog ie bil odkionjen in Schellerjevo so zaslišali pod pri^^go Zagovornik dr. Frev ie nred njenim zaslišanjem zahtevaL nai pokliče^ kot pričo policijskega raviiatclia dr. \Veis-sa. ki ie zasliševal Hildo takoi po krvavi tragediji. Hilda ie doslovno priple-sala v ravnatel.ievo sobo in žarečih oči izpovedala vse, kar se je zgodilo pred usodno nočjo in z.iutraj po krvavi tragediji. Njene izpovedbc so Da bile moč-no pretirane in zlazane. Dr. VVeiss ie izjavil, da svoj živ dan ni imel opraviti s tako perfidnim človekom. kakor )0 HiWa. Hilda sama ie med zaslišanicin opetovano plakala zlasti ko ie morala od-govarjati na vprašania o liubavnem riizmcrju z mladim gimnazisto-m in nie-govimi tovariši. Hansa Stenhana je ^a-ma izvabila v vilo. Vcdela ie dobro, da ga brat sovraži. ni na vedela, da priđe usodne noči v vilo brat s Pavlom Krantzom. Sprva ic hotela Stephana skriti, ko sta pa začela Giinther in Pavel v sosedni sobi popivati. mu je od-prla vrata in ga spustila k sebi. Bila ;c prepričana, da Giinther ne ve. kdo je pri nji. Ziutrai ie odprla okno in hotela izpustiti Hansa na vrt. potem si ic pa premislib in .sra skrila za nostelfo. Nato je odšla v kuhinjo. Oba mladeniča sta bila močno vintena. Giinther ie stopil v sestrino sobo in se začcl nred ogledalom frizirati, Naenkrat ie skočH v krhinjo po Pavla, oba sta se vrnila in zaklenila za seboi vrata, na kar so padli usodni streli. Kmalu je Pavel plani! iz sobe in ko ie Hilda vstoolla. Ma njen brat i;i Hans }.c umirala. Sobotno nadalievanie obravnave \c bilo na zahtcvn dr/avnega Dravdnika prekinjeno, da se pokličeio še nekatere priče, v prvi vrsti obto2enčc\ oče ni sodni izvedenec dr. Placzek. Cez pol ure se ie obravnava nadalie-vala. Senat ie vse predlogc glede za-slišanja novih prič odklonil. Za-sliSana ie bila samo Hildina prijateljica Elinur Ratti. Ko ie hotela Hilda vzeri k sebi Stephana. ji ie prijateljica rekla, nai tega ne stori, ker je v vili nien brat. Todii Hilda se za ta nasvet ni zmenila. Rek'^j je prijateljici, da bi se rada malo za!u-vala. Predno je odšla zjutrai v solo. >o je oglasila pri Schellerjevih. Hilda je v n;eni navzočnosti prosila Krantza, . ai ne pove. da je Stephan §e v vili. Pavel ji ie dal častno besedo. da njenem-i bratu ne bo povedal. da ie bil Stephan vso noč pri nji. Nato ie odšel Giinther v sobo in naenkrat so se začuli ^tr?li. Med zaslisevan.iem Drič ie Priše! >' porotiio dvorano pruski nravusodni minister z dvema visokima uradniko-ma. da se udeleži kot Doslusnltc (*br;j -nav^e. Po zasljšanju HiMine Drijatcljice je bila obravnava Drekinjena. ker je bil Krantz preslab, da bi rnoge' slediti rb-ravnavi. Ncrnško nacijonalna frakcija je stavila v parlamentu nredlog srlede izpremembe tiskovnega zakona. k\ nai hi preprečil priobčevaoje vseh poroČil izpred sodi^ča. v kolikor ojrrožam >*ra-mežliivost mladine. Proces vzbuja v Nemčiii in v inozemstvu splošno zanimanje, ker ga ic treba presojati iz peđajroškega in mo-ralnesa \ idika. Iz mnogih evroDskih Jr-žav sro prispeli v Berlin strokovnjaki. zdravniki, pedagogi in poročevalci ve-likili Hstov. da se udeleže porotne obravnave. na kateri se bo razgalila žć'Jostna slika moralne Dokvarjenosti naše mladine. Vzoren jetniški ravnatelj Pred okrožnim sodišOctn malena !i-tuvskega mesta Šauten se prjčne v kratkem zanimiv proces, ki pač nima primere v zgodovini kriminalistikc. Zagovarjati se bo moral namreč ravnatelj tamošnje jctniSnice. Mož je poslo-val naravnost vzorno. S svojimi jetniki. vlomilci, barabaini in potepuhi je žive! v najlepši slogi. Jetnike je vsako noc izpustil, jim dal potrebno vlomilsko orodie in jih vedno točno instruirah kie je teren za vlom najbolj ugoden, k}c se najlažje priđe do plena. Plen so jetniki pravično razdelili z ravnateljem. Proti primerni kavciii. ki si io je lopov prislu-žil s ponočnimi »gostovanji*. je ravnatelj marsiHaterega pustil iz zapora. To drćno poslovanje je trajalo skn-raj dve leti. Policija je bila vsa obupa-na, kajti drznim vlomikem nikakor ni mogla do živega. Ko pa ie neke noći podjetni ravnatelj s svojo družbo v ne-kem bližnjem mestu skušal vlomiti v večjo banko, so ga pri poslu zalotih. Svoje službeno mesto je seveda takoi zamenjal z zapotom in te dni pnde pred sodišče. te priđe Anglež v Pariz PariSki listi priobčujeio pikantno zgođbo o nekem Angležu. ki se ie v Parizu pošteno opekel. Blizu panSkc opere je Uudska restavraciia. katero pesečajo večinoma Parižani, ki so tuđi Stalni «OStjC in plačuieio tedensko ali mesečao, kakor iim oač konvenira. Pa je zaneslo nekesa dne v lokal rodjetnejca Angleža Stcer ie bi! lokal nabito Doln, toda Amrlež si ie kmalu tiasel orimeren prostor. Pokliča! je na-takarja in mu skušal dopovedati, da bi rad nekaj jedel. Nalete! oa ie slabo. Na taka r je bil v ans:leščini tkjdoIh analfabet in v naivečio nevolio Angleža tuđi v lokalu ni bilo nobenesa Amcri-Čana ali Angleža. ki bi mu i-omag^l. dasi jih sicer v Parizu kar mrtipoii. Au-glež je bil v zadresi. Jedilni list hi liil pisan tuđi samo v francoičtni. Ka i sto-riti? 2e ie hotel dati restavraeiii ylov<>. ko mu je šinila v glavo srečn.i niisci. Pri sosedni tnizi je sedei Tra.icoz, Ki si ie naročit slastno kosHo in jede / velikim tekom. Anglež ni dosti pomlš-Ijal. marveč k rskel: »Comme ca!« T<>. je bila namreč vsa nie^r > * ■• *i'r Natakar je razumel gosta in prinese1 mu je nafočeno kosilo. Francoz si je međtem naročit že novo led. Vfdeč. da ima njegov . sosce je medteni nosl.ivil. AngWi pa je ostal sam, zri žalo*ten sko-zi okno in študiral. kako bi se izmazal. In čim ie opazil, da ie natakar izginil v kuliinio, mu ie hinila v glavo srečna irisel. Naglo je segel v žep. položjl več bankovcev na mizo in io iadrno odku-ril. In ko je prišel na ulico, jo je ubral \ dir in teke I kar so ga nesle noge ... Ko je natakar opazil, da ic gost ckI-šel brez slovesa in nustil na mizi kup bankovce\\ ie strme obstal. ToHko na-pitnine še svoj živ dan ni Drejel. »Ti Anglcži so pa res prismode,» j« pravil nekemn go^tu. Toliko imaio denaria, da nt vedo kod in kam bi ž niim in kako bi se ;^a iznebili. Nu. meni ie nrav!... In zadovoljen ie vtaknil denar v £ep. Fiancoski gost ie namreč r>lačal hrano za teden dni. cPRAVJJ VMSTXIK>. Tzila je prvi številka PraTnepa vestnika &a 1. 1#28. V»ebi na tejra li-ta za pravoeilovja in pr«vosodje jf sl*iW;ir Dr. Jotip Abram: AH ugasne vtle-l plarila kupnin^ s |>onnrojeniin denarjem n\-vfcza platila? — Milan Skerlj: Menično pm vo po itaH)aii>Uem osnutku trgovinttkecr.i zakonika iz leta 1925. — Dr. M«*tod Dolep. Sio\Tenpk:» knjiga o dHbvi. — Naroda »e f»r-i ^EdinostiT v Trstu in flane letno 96 Din . Februarska Stovil ka ekODonjFkega meFe?aika ♦ Bankaratro vsobujV *ieđWe Mlitualne Flanke: Lj^boniii Lj. J>t. Koiiier pi.^p o potrebi zadčit** tr.s^ii*• nfskih viog. veliki župan dr. Perović o ek<> nomsk^m stanju severne Oalmacijo, valiki : župan St. Knježević o Dubrovniku in ROip" darstvu dubrovačke oblasti, «vetalk CutoK<> \\6 o |x>litiki. dr. Pinner o zakonski *»tabili i zaeiji italijantke Ure. dr. Bogdau Markovi< l t> CHiDOvnih I'JpmU pri šesta vi državne^a f budista. Svetozar Maknimović o pol|«d^l-*ivu vzbodse Srbije, Apolen Eropkin o ki tuaciii v sovjetaki Rusiji itd. Bankarstvo se naroea v Zagreba ta tttn« lelso Wb Wn Strtn * •SLOVENSKI NAROD» dne 13. februari* 1928. !5tcv 36 PMr SoiOurg: šBoljševiški vohun Roman !. V palači bankirja Samuela Kinghe-ada se je zbrala številna družba naj-znamenitejših in najpopularnejših mož mesta Denvera, dasi bankir ni povabil na čajanko niti virtuoza, niti plesalke svetovnega slovesa. Edina privlačnost je bilo ime: I b r a-hin Mordet, doktor okultnih v e d, in obljuba, da bo delal zagonetni tiijec ne le poizkuse, marveč tuđi dokaze z medijem, ki da bo gledal na njegovo povelje enako jasno v bodočnost kakor v preteklost. Ime dr. Ibrahina Mordeta ni bilo v mestu neznano, dasi se nihče ni mogel pohvaliti, da bi bil zagonetnega tujca kdaj videl. Dr. Ibrahin Mordet je bival že tri mesece v najlepšem denverskem hotelu, kjer je najel zase in za svojo slu-žinčad ćelo nadstropje. Toda posetov nikoli ni sprejemal in če je sploh kdaj zapustil hotel se je zgodilo to samo ponoći. Podnevi je zelo redko zapuščal hotel in se to vedno preoblečen tako, da bi ga nihče ne mogel spoznati. In vendar je vedelo za njegovo bivanje v hotelu vse mesto, kajti novine so priobčevale o njem obširna poročila. Od kod so izvirala ta poročila, nišo ve-dela niti uredništva. Ugotovili so samo, da so se našla ta poročila v uredniških nabiralnikih. In ker so bila zanimiva, so iih uredništva rade volje priobče-vaia. Iz teh porocil so prebivalci Denver-sa zvedeli, da je dr. Ibrahim Mordet sicer Indijec, da pa ne more utajiti fran-coskega rodu, kar je dokazoval že njegov priimek. Francoski praded se je vrinil po čudnem naklučju usode v rodbino in-dijskega radže in sicer že v osemnaj-stem stoletju. Izginil je v nji kakor kapljica rose v travi, toda med številnimi imeni odlične rodbine je zapustil tuđi svoj priimek. Ime Ibrahim dokazuje, kako never-jetno se je razširila Mohamedova vera v deželi, kjer bi morala vladati nad du-sami pravovernih samo Brahma in Budna. Dr. Ibrahim Mordet je zelo bogat. Potuje po vsem svetu samo iz Ijubezni do znanosti, ne pa iz radovednosti. Rad bi spoznal, katera človeška rasa, odnosno kateri narod je posebno bogat na medijih. Po dobljenih izkušnjah napiše za vse Človeštvo zanimivo delo, v ka-terem dokaže, katera rasa ali kateri narod je izvoljen za okultno vedo in ima v tem pogledu prvenstvo, kajti znano je, da bo posegla okultna veda sčaso-raa na vsa polja znanosti in kulturnega napredka. Kdor ni čital novin, je zvedel vse to iz brošure, ki so jo metali v tolikih iz-vodih po ulicah in parkih, da v mestu skoraj ni bilo človeka, ki bi je ne imel. Ni torej čuda, da so vsi, ki so bili po-vabljeni vAve 48-50. hiteli v palačo bankirja KLngheada, da vidijo zagonet-nega in zanimivega tujca. Na čajanko so prihiteli ne le bankirji in novinarji. ne le pisatelji in upodablja-joči umetniki, marveč so prišli tuđi predstavniki znanosti, ki so oborožili svoje kratkovidne oči z velikimi drob- nogledi, da bi si mogli dobro ogledati pustolovca. Bili so namreč prepričani, da zasačijo in razkrinkajo sleparja, dasi so ga množice povzdigovale med oblake kot natznamenitejšega indijskega fakirja. Vsi so pričakovali, da bo dr. Ibrahim Mordet za svoje šarlatanske porz-kuse uredil in opremil sobo tako, kakor delajo drugi šarlatani. Toda zmotili so se. Zlasti dame so bile nezadovoljne in razočarane, ko se je pojavil na pre-prostem malem podiju, pokritem s per-zijskimi preprogami suh, lepo raščen mož štiridesetih let v salonski obleki. Dr. Ibrahim Mordet se je predstavil sam. Prosil je odlično družbo, naj po-trpi pol ure, da bi mogel teoretično pojasniti dokaz, ki ga doprinese po predavanju v praksi Prošnje ni bilo mogoče odkloniti. Dr. Mordet je prosil tako skromno in se smehljal tako prijazno, da so mu ćelo dame oprostile salonsko zunanjost Po kratkem premikanju stolov, po preriva-nju, šepetanju, smehljajih in poklonih je družba zasedla stole v polkrogu pred podijem. Dr. Mordet je govoril dobro angle-ško, toda že po prvih besedah je bilo vsem jasno, da je njegova materinščrna mehkejsa nego angleščina. Njegov obraz, zagorel in podolgovat, je spominjal na obraze prorokov starega testamenta, samo da je nosil crne brke, crno brado in dolge crne lase, počesane gladko nazaj tako, da so tvorili samo za ušesi bujne kodre. Le obrvi $n oči so pričale, da je bila rodbina indijskih radž v stikih z azijskim vzhodom. Dr. Ibrahim Mordet je govoril uvo-doma splošno o okultnih vedah. Mirnog grede je omenil y Evropi in Ameriki dosežene uspehe in dasi je skuša! oči-vidno priznavati resno prizadevanje •evropskih in ameriških učenjakova, vendar je družba opazila njegovo ironijo in zaničevanje. Sele ko je prešel na jedro problema in začel govoriti o indijski vedi, ki jo goje že tisočletja po mračnih dvoranah indijskih hramov in samostanov, so mu zažarele oči kakor dragulji in njegovo predavanje je postalo namah oduševljeno, očarljivo. Dr. Ibrahim Mordet je dosegel vr-hunec in vzbudil radovednost poslušal-cev s trditvijo, da spravi medij samo s kretnjo roke v stanje, v katerem se obe duši ne le spojita, temveč tuđi izena-Čita, seveda pod pogojem, da najde med poslušalci primeren objekt svojega poizkusa. — Da ne bora več dolgočasil slav-nega občinstva s teorijo, preidern raje takoj k dokazu, V polkrogu vidim lepe in duhovite dame. Dovolite, gospoda, da stopim med vas z iztegnjenirni ro-kami. Medij se izda sam in sam se spoji z duhom krasne kreolke, franeoske ce-sarice Jozefine, — je dejal dr. Mordet skoraj proseče. Dasi so ostali poslušalci mirni in dasi ni nihče odgovoril na to željo, je stopil dr. Mordet s podija. Dvignfl je roke, kakor bi hotel blagosloviti odlično družbo, in stopil je počasi v polkrogu pred gosti. Pri tem je upiral svoj srepi pogled damam naravnost v oči. Prišel je do gtvspodinje, bujne trideset-letne Iepotice. ZamaiaJ se ie in stoječ na eni no© je dvigml počasi drugo nogo, da stopi naprej. Gospodinia je pr> nosno in sajnozavestno vzdriala njegov srepi pogled, nakar je stopil dr. Mardet k mladi stasfti dami, sedeči na levi strani gospoeftnje. Začul se je obupen klic: «2oržek, umirarn ... in gospodična Luisa Kinghe-adova, bankirje\^a bčerka, se je one-svestila. — Medij, izboren medij! — je vzklik-nil dr. Ibrahhn Mordet navdušeno. Toda v istem hipu je že stal za stolom one-sveščene devojke mlad gospod z obličjem razjarjenega arhangela, ki je objel onesveščeno mladenko in zakričal srdito: — Proč, brezvestoi pustolovec. Ubili ste angela! V dvorani je nastala nepopisna zmešnjava. Vsi so planili pokoncl Vsi so bili presenećeni in gnetli so se okrog skupine dr. Mordeta, gospodrnje, one-sveščene devojke in razjarjenega mla-d eni ča. Toda gospodinja se je znala dobro obvladati. Srdito je pogledala mladeni-ča in vzkliknila: — Pojdite v svojo sobo, Zorž! Vaše vedenje je skraino nedostojno. Kdo je vas klical? Gospodar, star, dostojanstven gospod, je prije! 2orža za rasno in mu dejal osorno: — Pojdite, gospod. Moja stvar je skrbeti za dekleta. Mladenič se je ozrl srdito na dr. Mordeta, £eš, se bova Že Se videla. Na-to je prepustO onesveščeno mladenko staremu gospodu in naglo odSeL Dr. Prati bankirjev domaći zdrav-nik, se je nagnil nad dekleta in ji nastavi] uho na prsa. Potem je odrcdiU naj jo takoj odneso v njeno sobo. Ko je dr. Prat t odhajal za shižin-čadjo, ki je nesla Luiso Ktngheadovo iz dvorane, si je naenkrat premislil ter se vrnil k dr. Mordetu, ki je še vedno stal sredi dvorane kot zmagovalec in se zaničljivo smehljaL Dr. Pratt je stopil k njemu in mu zašepetal na uho: — Varujte se, gospod! — — Zakaj? — je vpraSal dr. Mordet zaničljivo. — Mar zato, ker je miss Luisa tako sijajen medij, da bi takoj po-trdila vse, kar sem teoretično razlagal? — Ne verjamem vam niti besedice, — je odgovoril dr. Pratt, — in če miss Luisa ne bo kmalu zdrava, gorje vam! Dr. Pratt je bil oči vidno razjarjen in zato je obrnil dr. Mordetu hrbet in odšel, da nudi onesveščem Luisi prvo zdravniško pombč. a Dr. Pnrtt je 1jil v bankirjevem dormj zelo priljubljen. Bil je prej domaći prijatelj in svetovalec nego zdravnik. Kajti bil je sošolec ustanovitelja banke, Samuelovega očeta. In ker sta bOa stara sošolca rudi stara prijatelja, je lahko prihajal dr. Pratt v Kingheadovo palačo če treba tuđi trikrat na dan. Poznal je vse in tuđi njega so poznali vsi od vratarja do šefa. In vsi so ga imeli radi. Zato so bili dr. Prattn znani v patačf tuđi vsi saloni, sobe, predsobe, hodniki in stopntSča .kakor v lastni hiši. Ni vprašal banldrja, niti njegove mlade žene, če sme naravnost y Luisino sobo. Odredil je kar sam, naj odneso onc-sveščeno bankiTjevo hčerko v njeno sobo in odšel je za njo. V predsobi je naletel t>a mJadeniča, ki je prvi priskočil« da prestreže omed-levajočo Luiso. Tu je bila tadi sobarica Betsv, dekle dvajsetih let. Gotovo sta oba čakala, da priđe zdravnik, kajti čim se je pojavil na pragu, sta mu hi-tela naprori, — Pomagajte, drag: doktor, za božjo voljo vas prosim, pomagajte! Luisa se še ni zavedla! — ie vzkliknil mladenič in skleni! roke. — To je dobro premišljen umor. gospod doktor! — je zatrjevala Betsy. — Oh, saj vem, prav dobro vem, da jo je nalašč umoril! Resite drago miss, re-šlte jo! Dr. Pratt se je ozrl radovedno na Betsy in dejal mirno, toda odločno: — Gospod Žorž. zapovedujem vam, da takoj odidete. Razumite me, da vam zapovedujem kot zdravnik. Prosim vas kot prijatelj, pojdite, pojdite! Cez eno uro smete zopet priti. A vi. draga Betsy, molčite! Razumete. zakaj zahte-vam, da morate molčati? Molčati morate zato, ker se bojite za miss Luiso in ker jo ljubite! Dr. Pratt je stopil v dekličnio spaJ-nico, kjer je naSel samo še bivšo Luisino dojiljo. Druge pomoćnice tuđi ni potrebovaL rv € G I ^ x flMH Kl J L t najboiiše, najtrainejše zato naicencjšel Jekliške katakombe" v Ljeningradu Čudna socijalna politika sovfetskega upravitelja I^jeningrajska >V«t«nii&ja Krasiuija Ga-setac poroža v zvezi z novimi odkritji zlorabe uradnega poslovanja o groznih raraerah v nekem zavodu za dekleta v Dukovskaji ulicL Upravitelj zavoda je bil neki Jakov-ljev, ki se bo moral zagovarjati pred sodi-Sfem. Zavod je v prvi vrsti namenjen kot zaveti-§5e bresposeltUh deklet Vanj pa so prihaja-U tuđi zločinci in drugi sumljivi moški, ki so apriasarjali pretepe in vsakovrstne nemire. To poSetje je postajalo s časom tako strašno, da se ni moglo ve$ prikrivati Dekleta so zaprosila novinarje, naj obiščejo zavod, in posledica je bila, da so Sasopisi pričeli pisati o >dekliSkih katakombah^. Ko je upravitelj Jako vi je v fcital ta poročila, se je po-praskal sa uSesi in uradno poročal» da je VBe v redu. In resi Časopisi so morali objaviti, da je vse, kar je bilo zapisano, izmišljeno! Pred par dnevi pa so zastopniki osrednjega odbora >Komsomok (komunistični mladinski pokret) presenetili tfvod z nena-povedanim obiskom. Fonkcijonarji so morali ugotoviti, da so v zavodu ooblte vse sipe in polomljene vse postelje. Povsod »o našli ćele kapice smeti. Na postelji je ležala dvajsetletna Ana Ivanovna, pokrita s cunja-mL Tri mesece je ie lešala v smradu in umirala. Na drugi ozki železni postelji ]e haSU komisija tri speča dekleta, popolnoma oblečena. Izjavila so, da §o hotela ime ti mar vsaj za pol ure! Po vseb !M%bab ni naila komisija niti ene svetilke V prostorih upravitelja Jakovlja pa m> do-bili največjo udobnost. Električno lu^ lepo opravo, velika ogledala. Po 8tenah je viselo več Ljeninovib slik. Na vpraianja komisije je odgovarjal Jakovljev, da gre samo za objektivne iivijenske pogojec. Komisija naj se ne čudi razmeram v zavodu, ampak naj pjomisli, da priokolje-nja- Italija bo potrebovaU hokatombe čioveikih rrtev ra osvojhev zemeUske oble. In v-pričo te nje-ne velezzodovinske msije ae more biti go~ vora o straini preobljudenost:, ki fašistični državni upravi mimogrede povzToča nekaj ^trbi. {»rebivaLstvu p3 pomajijltanje. Pred par dnevi je bil uveljavljen novi i*a-!:!auski karenski zakoatk. ki z draknn;in;nv kazntmi zabranjuje rckiaoo in prodaj inje sred-stev za pre?reicvan'e porodov. Se ve4! ltalijajj-ska jasrica zna ute-mcUevati svoje sodbe glede rakonskega življeaja tud: tara. kjer za kakr^no-koli omejevanje porodov ntma paragrafa. Pred nekim sodiš^eoi v Rknu ]e mlada dama vložila tožbo ra k>črtev zakona, ker da m«">ž ne mara otrok in ^o nacovar^ k t>-( tc11^- .";-- ---rodov. To smatra mlada dtsoa ra srobo Žalrtev — hi sodiiie ji jt pritrdilo :cr rjzjr;,. n.v*:o raicortsko zvezo s takim n«Me*ancem. Svoj sklop utcrael1u]c sodtiće taiole: Naravi j« v žensko du-Šo globoko ras»dra!a Tia^^^ T'"> maiterrostvu. In ra aaravo mJc«kor ne md« *a-ostaiati falistifino sodiAČe. Kaseosk; iako.n z»-branjajc sredstva za rArepre^evanje porc»dov. Intimni odnošajj zakoocev pa * tetn dobivajo 70-vsem novo etično in pravno podlaso. Namenoma iK>vrročeno ner>kwir>o$t, ki krii ne samo nanvui red temveč tuđi sveto pravico ?ene :n Javni Interes, mora italijanski sodnik smatrati za de-janje, ki na^pr^tuje pravni zavesti driave . . . Italijaoskim zakoo^im paronj torej odslej pripada sveta dolinost, da dobavljajo čim Mcvil« nejši narašiai zj. fa^LstiCno mililo. Tu ne m^re bi'ti U2o\-tc-nografije in strojepisja ter vsen pisarniških del — isčt službo. — Dopisi pod »Vestna 244» na upravo *S1. Naroda« Opremljeno sobo z električno razsvetljavo in posebnim vhodorn, v blizini Po* ljanske ceste — oddam. — Po* nudbe pod «Zračna 242» na upravo «Skn\ Naroda». Baker Kupimo večjo množino starega bakra. — Ponudbe z oraačbo količine tn cene pod «Kotlar 255» na upravo «Slovenskega Naroda*. Ekonom z vecietno prakso, zmožen s!o-veoftkega in nem§kega jezika ter vešč vseh pisarniških del — lSČe službo v Ljubljani — Ponudbe pod «Ekonom/235» na upravo «ŠIov. Naroda*. Liko$ UUBUIfl« MEsmmu prittntimjr kn tartare- —------------ - hijaliib pitir Ptjrola inrrtijfffl ttžat ia aiidia |mr,rahovcc| I PLANINKA! Prenavlia čisti in osve-žuie kri izbnliS«-* slabo orebavo. slabotno dek>-vanfe Crcvesa in vzpod-bnja apetit — 1 paket 20 Din — Prirvornča: Lekarna Bahovec, LJUBLJANA Koneresni trz 17T Hi zdravja lirez dobre prebaoe! Ali čutite Pnt*^k m napetost v želodcu po jedi, ki&c okus v uatihr Ali trpite na saprtosti, omotičcosti i* pomanjkanju špan ja? Ali Vas muči glavoboi bolcčme ^ želodcu in dimhah? Ali imate ixpuičaje, mozolje, n < stale saradi slabe prebave? — Prepričajte se tuđi Vi da preizku&ena zdravima specialiteta «FIGOL» »eliksu ureja probavo in Vam vrača rdiravje «F1GOL» se do biva po vseh lekarnah izdeluje ga pa in razpoiilja pc > poiti s povsetjetn t navoduom vred lekarna i dr. Z. SEMELIĆ, Dubrovnik 2 ] Isvkni sabojček s 3 stekleoicami 105 Dm. z 8 stekle-nicami 245 Dm. Ena steklenka z omotom m poStninc i 4a— Dm. UnJiji. Ti^sj T.ibshOT m- M—•— «-*-----^ ■— l-----■* " ^ V«^ * ***** AlUptK Otoo Cfcriitel. - Vsi * Ljubljani.