IZDAJA OBČINSKA KONFERENCA SZDLLENART
Tiskano 4400 izvodov, po mnenju republiškega komiteja za informiranje št. 421 — 1/7 oproščeno plačevanja temeljnega prometnega davka od proizvodov.
NA RAZPOTJU
Javna skrivnost je že, da smo dandanašnji poleg ekonomske krize vse bolj soočeni tudi z globoko krizo družbene zavesti. Pri tem ne smemo pozabiti, da je ta pogojena s številnimi strukturnimi spremembami jugoslovanske družbe. Na najvišjih ravneh opozarjajo, da moramo poiskati poti za reševanje gospodarskih težav. Dogovorjeno gospodarsko politiko je treba uveljaviti, saj je gospodarski položaj resen in terja takojšnje ukrepanje.
Ko govorimo o številnih aktualnih vprašanjih, nekateri izpostavljajo tudi problem slabe motivacije za delo, govorijo o pravni neurejenosti, uzurpaciji družbene lastnine, pomanjkanju znanja in tehnološki zaostalosti. Zanimive so tudi ocene, da premalo iščemo vzroke za nastalo ekonomsko krizo, včasih pa se tudi obnašamo tako, kot da je socialistična demokracija za večno dana in statična. Gre torej za pomembna vprašanja, ki terjajo odločno akcijo, kritičnost in treznost razmišljanja in korenite spremembe v obnašanju in delu. Bolj kot kdajkoli naj prevladuje marksistična analiza, ki jo moramo takoj reafirmirati.
Želimo namreč dograditi to, kar imamo, spremeniti odnose in razmere, vse za boljši in lepši socializem.
Imamo lepe sklepe in stališča, ki naj končno zaživijo tudi v našem vsakdanjiku.
Če bi ostali na ravni pogovora in sprejemanja stališč, bi to pomenilo korak nazaj.
Mi pa si želimo dva velika koraka naprej.
M. T.
novicE
LETO 4 ŠT. 1 MAREC 1987
LENART
Ureja uredniški odbor: Edvard Pukšič, Janez Kurbus, Jože Štravs, Irena Turin, Ivo Štrakl in Marjan Hanl
Glavni urednik: Marjan Toš
Odgovorni urednik: Rudi Lešnik
Lektorici: Cveta Jurišič in Dragica Lovše
OB DNEVU ŽENA
Osmi marec je dan, ko se spominjamo upornih dejanj zato, da bi ženska postala enakovreden član družbe.
Skozi stoletja je trajal ta boj in postal uspešen šele takrat, ko je postal sestavni del boja delavskega razreda za osvoboditev človeka nasploh, za
Ženska je enakopravno udeležena v gospodarskem in družbenem življenju, odloča o pogojih in rezultatih dela z družbenimi sredstvi in o delitvi ustvarjenega dohodka.
Spoštovane matere, žene in dekleta, 8. marec je kot praznik lep. Pripravili smo
pripravljeno, perilo oprano in stanovanje pospravljeno.
Možje in fantje pa vprašajmo svojo vest, kaj smo do sedaj storili, da olajšamo ta naporna opravila in omogočimo, da se tudi mati, žena, sestra in dekle odpočije od napornega vsakdanjega dela, da se
enakopravnost ljudi. Zgodovina vseh prejšnjih družbenih redov je pisala malo o ženski, saj je bila vedno zatirana, podrejena, zaprta med štiri zidove.
Ko proslavljamo mednarodni praznik žena, ponosno ugotavljamo, da se je v naši družbi v precejšnji meri uresničila vizija Klare Zetkin.
rdeč nagelj, ta vaš simbol boja in zmag. Toplo vam stisnemo roko kot izraz spoštovanja za storjeno. Neprecenljivo je vaše delo na delovnem mestu in doma pri gospodinjstvu.
Posebno slednjega mnogi moški ne znamo dovolj ceniti. Vemo in zahtevamo, da mora biti kosilo pravočasno
njena utrujena roka omehča in utrne žarek hvaležnosti, da smo njeno delo opazili in za to tudi nekaj storili.
Skratka, potrudimo se, da olajšamo delo materi, ki nam je dala življenje, ženi, s katero delimo vse dobro in slabo, dekletu, ki bo naša prihodnja družica, in sodelavki, s katero vsak dan ustvarjamo nove materialne dobrine in nove odnose.

KO BESEDA NI LE BESEDA
Beseda bo o prizadevanjih in uspehih Temeljne organizacije združenega dela Orodje Lenart, ki deluje v okviru Delovne organizacije Unior iz Zreč. Zastavljeni stabilizacijski cilji žal mnogokrat ne obrodijo željenih sadov, v tej TOZD pa so dobre pobude padle na plodna tla. Tukaj stabilizacija ni le beseda!
• LANI VEC KOT USPEŠNO
Številke so še vedno najustreznejši pokazatelji položaja in razvoja, zato si oglejmo najbolj značilne: V TOZD Orodje Lenart so v lanskem letu ustvarili milijardo 420 milijonov dinarjev celotnega prihodka, kar je 140 odstotkov več kot leto prej. Dohodek je lani znašal 800 milijonov, oziroma 198 odstotkov več kot leta 1985.
Izjemno vsebinsko uspešnost teh številk pa dokazujejo naslednji podatki: porabljena sredstva so bila le za 93 odstotkov večja, čisti dohodek pa je presegel tistega iz prejšnjega leta za 198,6 odstotkov. Za sklade so tako lahko namenili 350 milijonov dinarjev, kar je prav tako več kot zajeten kupček denarja. V lenarški TOZD zreškega Uniorja se tako lahko ponašajo z največjim ustvarjenim dohodkom na delavca, ki znaša kar 7 milijonov 180 tisoč dinarjev.
• V ZASTAVLJENE CILJE JE TREBA VERJETI
Ta misel je pravzaprav ključ do uspeha, seveda pa morajo biti ti zastavljeni cilji realni, torej pretehtani do sleherne podrob-
nosti. 110 delavcev lenarškega Uniorja je vedelo, kaj hoče. Največ je bilo moč storiti na področju organizacije dela in avtomatizacije proizvodnje. To sta bila najpomembnejša stabilizacijska cilja, ki sta skrajšala proizvodni čas posameznih izdelkov in jih s tem pocenila. 23 odstotno povečanje obsega proizvodnje tako ni več skrivnost. Potrebno pa je seveda še zavzeto, vestno in strokovno delo. Kar na tem mestu je treba poudariti, da se je tudi kvalifikacijska struktura v TOZD bistveno izboljšala, saj je 50 odstotkov delavcev kvalificiranih ali strokovno še bolje usposobljenih. Osebni dohodki za njihovo delo so bili, brez pretiravanja rečeno, primerni. Dosegli so povprečni osebni dohodek i 55 tisoč dinarjev, lani pa so se osebni dohodki delavcev v tej TOZD povečali za 133 odstotkov.
• TUDI CE SO USPEŠNI, STABILIZACIJSKI UKREPI NE SMEJO BITI KRATKOROČNI
Spet gre za eno neizogibnih sodobnih resnic, ki ji v Orodju ne odrekajo veljave. Letos bodo v TOZD ohranili lani doseženi fizični obseg proizvodnje, vso skrb pa bodo namenili kakovosti in še popolnejši izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti. V vodstvu temeljne organizacije so namreč prepričani, da je moč produktivnost še dvigniti.
Misli in pričakovanja pa so usmerjeni v bližnjo prihodnost, v nove naložbe, v razširitev proiz-
vodnega programa, v povečanje števila delavcev; torej v širjenje temeljne organizacije.
• V PRIHODNOSTI TUDI PLASTIKA
Plastični elementi so sestavni del orodja, ročaji na primer, zato jih načrtujejo v Lenartu proizvajati sami; pa ne samo za svoje potrebe, ampak za potrebe vsega Uniorja. Zamisel je zdrava in obetavna, zato dela za novo naložbo že tečejo. Naložba bo veljala okrog 3 milijarde dinarjev (Vseskozi uporabljamo nove dinarje, čeprav so nam stari še vedno pri srcu) in bo omogočila okrog 5 milijard dinarjev celotnega prihodka letno. V novih prostorih z novim proizvodnim programom na novem zemljišču se bo zaposlilo okrog 60 novih strokovnjakov kovinarske in kemijske stroke. Direktor TOZD tov. Anton Jelenko poudarja, da bo pomenila nova naložba vidno prelomnico ne samo v razvoju TOZD, ampak za vso občino. Nova naložba bo izboljšala celotno kadrovsko strukturo, novi mladi strokovnjaki pa so eno najboljših jamstev za razvoj ne samo v ožjem delovnem okolju.
Za konec samo še eden od poudarkov direktorja Orodja: Vedo kaj hočejo, njihov razvojni program je jasen, saj delajo v Uniorju. Ta pa nekaj pomeni. Tudi v svetu!
Edvard Pukšič
NEKAJ INFORMACIJ O GRADNJI AVTOBUSNE POSTAJE V LENARTU
SIS za komunalno dejavnost občine Lenart je v letu 1985 vključil v svoj program tudi izgradnjo I. faze avtobusne postaje.
Avtobusna postaja je locirana jugo-zahodno od blagovnice, južno od Maistrove ulice na platoju med kulturnim domom in Rotovžem. Dovozi in odhodi avtobusov so iz Maistrove ulice, peš poti pa iz Kraigherjeve, Partizanske in Maistrove ulice ter s Trga osvoboditve. Postaja bo imela 8 stojnih mest za avtobuse, 2 stojni mesti za avtobuse členkarje ter 4 rezervna stojna mesta za čakajoče avtobuse. Na zahodnem delu platoja je 30 parkirnih mest za osebne avtomobile. Sama izgradnja avtobusne postaje je bila z investicijskim programom razdeljena v dve fazi:
1. faza
zajema izgradnjo komunalnega dela avtobusne postaje in sicer:
—	ureditev odvodnjavanja meteornih in tekalnih vod,
položitev vseh komunalnih zunanjih razvodov (elektrike, vodovodov, PTT),
—	izgradnja spodnjega in zgornjega ustroja.
11. faza pa zajema:
izgradnjo okrepčevalnice,
izgradnjo čakalnice z garderobo in prostorov za prometno osebje,
—	izgradnjo sanitarij vključno s prostori /a služnostno obrt.
—	izgradnjo nadstrešnice nad peronskim delom,
—	ureditev okolja.
Komunalna skupnost želi takoj po končanih delih 1. faze, to je izgradnji pohodnih površin perona, preseliti sedanjo avtobusno postajališče na lokacijo avtobusne postaje. Z deli na avtobusni postaji pa bo potrebno z nezmanjšano intenzivnostjo nadaljevati v letošnjem letu, četudi se srečujemo z velikimi problemi finančne narave.	Jože MAJCENOVlC
Avtobusna postaja — le kdaj bo začela služiti svojemu namenu?
V 20-TIH LETIH DO NAJUSPEŠNEJŠEGA OBRTNIKA V LENARTU
Prvi trenutek nam v naslovu zapisana trditev zveni dokaj preprosto, vendar nam pogled v življenje in delo 49-letnega Iva Štrakla pokaže še drugo dimenzijo poti do uspeha. Ob peresu in papirju, s katerim je začel, je bilo potrebno še veliko več. In kaj je to več, zaradi česar ni med nami več tako uspešnih ljudi?
Površen klepet ob kavici, ki nama jo je pripravila žena Milena v novem prodajnem lokalu v središču Lenarta, je zadoščal, da smo izvedeli odgovor. Ivo Štrakl je zelo delaven, natančen, in kar je v njegovi obrti še najbolj pomembno, človek je poln idej in ima veliko občutka za lepoto, estetiko. Grafičnega oblikovanja si brez slednjega res ne moremo zamišljati. Seveda je v teh dvajsetih letih moral delati veliko reči v svoji delavnici v Gradišču, pri katerih ta njegova žilica po oblikovanju ni bila v prvem planu. Šele v zadnjem času ji je povsem odprl vrata. Opaziti jo je v prodajnem salonu v Lenartu, ki ga je odprl v začetku januarja letos, vidimo jo na poslikanih ovratnih rutah, na kozarcih, servisih, majicah, lepljenkah in številnih drugih izdelkih, ki nam popestrijo sivino in dolgočasnost prostora. Prebivalci Lenarta lahko tako v domačem kraju kupijo estetsko oblikovane izdelke za darila ali vsakdanjo domačo rabo.
Prodajni salon Iva Štrakla je odprt ob ponedeljkih, sredah in petkih, v njem pa vam hitro
in po zmernih cenah izdelajo tudi fotokopije. Fotokopirni stroj je največja pridobitev Iva Štrakla. Pravi, da ima zelo veliko dela, vendar mnogi tega ne vidijo. Ljudska zavist vidi le zaslužek, ne pa tudi skrbi in vloženega dela. Ob vsem domačem delu, v obratovalnici ob ženi in sinu zaposluje še tri delavce, najde tudi čas za širše družbeno pomembne aktivnosti. Tako je aktiven v svoji krajevni skupnosti, že nekaj časa , pa je uspešen predsednik Obrtnega združenja Lenart. Veliko« je v pogovoru povedal tudi o tej plati dela, o težavah, s katerimi se srečujejo vsi obrtniki.
Ugotavlja, da bi v novem obrtnem zakonu nujno morali doseči nekaj sprememb. V prvi vrsti bi morali uveljaviti dolžniško upniško razmerje, torej 15-dnevni DUR tudi pri plačilu zasebnikom. Spominja se, kako je pred leti ob računih eni od tiskarn hkrati pošiljal kar tožbo za plačilo, daje prišel do denarja. Danes so se razmere izboljšale, vendar še niso urejene. Drugi problem so osebni dohodki obrtnikov. Prav smešno je, da so v lanskem letu obrtniku priznali le 32 tisoč din OD na mesec. Skratka, v davčni politiki bi morali uveljaviti precej sprememb, da bi lahko resnično govorili o razvoju drobnega gospodarstva in obrti. Zdaj pa je še vedno tako, da je priden delavec kaznovan, pa naj bo zaposlen v družbenem ali zasebnem sektorju.
B. C.
S PAPIRJEM IN PERESOM
Ivo Štrakl
Lenart
— obrtnik iz Gradišča in predsednik obrtnega združenja
PRED POKLICNO ODLOČITVIJO
Za učence, ki v tem šolskem letu končujejo osnovnošolsko obveznost, se hitro približuje čas, ko bodo morala njihova koleba-nja in želje izzveneti v za njih najpomembnejšo življenjsko odločitev: kam po osnovni šoli.
Odločitev ni lahka. Še bolj pa jo zapletajo sedanje družbenogospodarske razmere, ki včasih čez noč ovržejo tradicionalna razmišljanja o perspektivah posameznih poklicnih usmeritev. Poklicna odločitev je dolgoročna odločitev. Upoštevati mora interese, želje in sposobnosti posameznika, po eni in družbene potrebe ter možnosti na drugi strani.
Nezadovoljivo stanje v gospodarskem in širšem družbenem razvoju terja uveljavljanje kakovostnih dejavnikov razvoja. Med temi je najpomembnejše znanje. To so spoznale tudi OZD v naši občini, ki načrtujejo smeli razvoj in intenziven pristop k tehnološki prenovi proizvodnih programov. Zato tudi načrtujejo, da bodo zaposlovale vse več strokovnega kadra, ki bo v stanju vzdrževati in upravljati sodobno in zahtevno proizvodno opremo. OZD v občini iz leta v leto razpisujejo vse več kadrovskih štipendij, ki pa na žalost pogosto ostajajo nepodeljene, ker ni interesentov za poklicne usmeritve, ki jih OZD potrebujejo že sedaj ali v bližnji prihodnosti.
Po drugi strani pa se na skupnosti za zaposlovanje prijavlja vse več iskalcev zaposlitve, ki so si pridobili strokovno izobrazbo v smereh, ki jih OZD ne potrebu-
jejo. Preusposabljanje teh iskalcev zaposlitve sicer delno rešuje neskladnost, vendar je to za družbo draga oblika, za posameznika pa težka od zunaj vsiljena rešitev, ki često ne vzpodbuja sproščanje vseh njegovih ustvarjalnih moči. Posebej je zaskrbljujoče, da se iz leta v leto vse več mladih, ki končajo osnovno šolo ne odloča za nadaljnje šolanje (v letu 1986 je takih 26%). To ni dobro za načrtovani družbeni in gospodarski razvoj občine, saj bo primanjkovalo potrebnih strokovno usposobljenih kadrov, naraščalo pa bo število iskalcev zaposlitve brez poklica, ki se bodo vse težje zaposlili. Zato ni odveč in še ni prepozno, da vsak učenec, ki letos končuje šolanje v osnovni šoli, še enkrat sam in skupno s starši (po potrebi pa tudi z učitelji in ustreznimi strokovnimi službami skupnosti za zaposlovanje) preveri svojo poklicno odločitev.
V oporo pri poklicni odločitvi pa je skupen razpis kadrovskih štipendij, ki bo objavljen v dnevnem časopisju. Interesenti za kadrovske štipendije, ki jih razpisujejo OZD v občini Lenart, bodo imeli možnost podrobnejše seznanitve z možnostmi in pogoji za pridobitev štipendije in kasnejše zaposlitve v okviru informativnega dneva, ko bodo OZD v občini odprle svoja vrata. Datum informativnega dne v OZD bo sporočen na vse osnovne šole v občini.
Vsi, ki želijo še širše informacije, pa se lahko oglasijo na skupnosti za zaposlovanje Nikova 9, Lenart.	Majda Štravs
VSEM OBČANOM OBČINE LENART
Vse občane občine Lenart seznanjamo, da v TOZD ZV Lenart opravljamo kompletne preglede občanov, ki bi želeli vedeti, kakšno je njihovo zdravstveno stanje v celoti.
Pregled se sestoji iz kliničnega pregleda (gibal, čutil, živčevja, notranjih organov, obtočil in kože), laboratorijskih preiskav krvi. urina in blata; slikanja prsnih organov, snemanja srca na EKG. Po potrebi pa opravimo še dodatne preiskave po dogovoru, oziroma oceni zdravnika.
Po opravljenem pregledu prejmete potrdilo z mnenjem zdravnika in predlogi o nadaljnem zdravljenju, oziroma navodilo za ohranitev zdravja.
Preglede priporočamo vsem zaposlenim delavcem, vsem kmetovalcem, gospodinjam, obrtnikom, samostojnim umetnikom itd.
Ker občinska zdravstvena skupnost ne krije stroškov vseh preventivnih pregledov, je plačnik stroškov pregleda v tem primeru vsak sam.
Za posamezne preglede se lahko predhodno dogovorite v dispanzerju za medicino dela, prometa in športa TOZD ZV Lenart pri KLEMOSU ali po telefonu 74-171.
Zdravstveni dom Maribor TOZD ZV LENART
ROBIDA IN RIBEZ IMATA PRENIZKO ODKUPNO CENO
SLOVENIJA MOJA DEŽELA
krav in oddajo dnevno 70 litrov mleka. »Kaj bi tarnal« pravi Štefan »slabo je plačano to naše preljubo mleko. Za liter dobimo samo 90 din, v trgovini pa stane 260 din. Preveč je tistih, ki kot posredniki dobro zaslužijo.«
Pri Lončarjevih imajo tudi nasade robide in ribeza. Robide imajo 50 arov. Ta kultura zahteva veliko truda in skrbi, zelo je občutljiva na vremensko neprili-ko, zlasti na mraz. Štefan pravi, da se je radi dotaknejo tudi zajci in srnjad. Lansko leto so jih pridelali 10 ton. Tudi robida in ribez imata prenizko odkupno ce-
URESNIČITEV RASTLINSKE PROIZVODNJE V LETU 1986 - KZ LENART
PŠENICA
SLADKORNA PESA
Združ. enota	Plan	Uresnič.	Uresnič.	Plan	Uresnič.	Uresnič.
	odkupa kg	odkupa	odkupa	HA	HA	%
Benedikt	165.000	124.424	75	10	10,50	105
Cerkvenjak	87.500	44.612	51	8	4,40	55
Gradišče	110 000	90.263	82	8	4,80	60
Jurovski dol	160.000	85.751	53	21	6,90	33
Lenart	170.000	124.771	73	12	1,40	12
Voličina-Selce	115.000	57.021	49	8	0,60	7,5
Trate-Velka	97.500	81.680	84	6	4,00	66,5
Zg. Sčavnica	195.000	168.542	86	12	10,45	87
Skupaj	1,100.000	777.064	70	85	43,05	50,6
LENARŠKI GRIČI IN DOLINE -
NAŠA PODOBA
ŠTEFAN IN HERMINA LONČAR -
LANI 10 TON
Cela Slovenija od hrvaške do avstrijske meje, od italijanske do madžarske, postaja turistična dežela. Verjeli ali ne — vse občine v soseski: Gornja Radgona, Ljutomer, Ptuj in občine Maribor — so po načrtih dolgoročnega razvoja začrtale svoj razvoj tudi na področju turizma. V Gospodarskem vestniku se je v lanskem letu pojavil zemljevid sedanjih in bodočih turističnih krajev iz vseh navedenih občin. Le naša občina je, kdo vedi po čigavi presoji, ostala sredi turistično perspektivnih krajev bela lisa. Naši občani in nekatere delovne organizacije, vodstva družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine pa razmišljamo po svoje in si želimo vsaj delno svojo usodo krojiti sami. Tudi mi imamo gostu kaj pokazati in ponuditi.
Osnovno, kar pritegne domačega ali tujega gosta, so lepota, kulturnozgodovinske znamenitosti, lov, ribolov in podobno. Za urejenost, čistočo in lepoto krajev, so v nekaterih krajih
bo lahko pridobila priznanje »Turistično vrtnico« ali v negativnem pomenu »Pekočo koprivo.« V vsaki krajevni skupnosti bo prav tako potekalo tekmovanje med posameznimi nase-
I ji-
Podelili bomo posebna priznanja in več odlikovanj ali graj gostinskim delavcem in prodajalcem za najbolj ustrežljivo in manj ljubeznivo ponudbo. Ocenjevali bomo urejenost gostinskih in trgovskih lokalov in vseh tistih delavnic ali področij, kjer lahko domači ali tuji turisti iščejo pomoč ali usluge. Občane obveščamo, da bomo upoštevali tudi kulturno obnašanje domačinov, kar lahko sekcije ali turistična društva izboljšajo z različnimi akcijami izobraževanja. Akcijo je pričel v občinskem merilu Svet za družbeno aktivnost žena, vendar bo brez aktivnega odnosa vseh delovnih ljudi in občanov, akcija ostala samo na papirju. Zato še enkrat pozivamo: odnos do narave — je odnos do nas samih!	Svet za družbeno aktivnost žena
tod živijo zares marljivi ljudje. Pred 18 leti so obnovili gospodarsko poslopje in stanovanjsko hišo. Kupili so potrebne stroje, da je delo lažje.
Babica Terezija ne skriva zadovoljstva nad sinom, snaho, vnukom in vnukinjo. Posodobili in uredili so kmetijo, da je kaj. Troje pridnih rok se pozna, še posebno, če gre za ženske, ki imajo občutek za red in čistočo. Kljub letom babica prime za sleherno delo in pomaga po svojih močeh. Ko smo kramljali v topli kuhinji, je Štefan večkrat omenil, da ga moti neobdelana zemlja. »Družba bi morala biti ostrejša do tistih, ki zemljo zanemarjajo. Zemljo tistemu, ki jo zares obdeluje.«
Žena Hermina je poleg dela aktivna tudi v krajevni samou-
pravi. Dolgo časa je bila članica Sveta osnovne šole v Zg. Ščavni-ci, zdaj pa deluje v sekciji za družbeno aktivnost žena pri KK SZDL v Zgornji Ščavnici pa tudi v Društvu prijateljev mladine.
Bodočnost kmetije ni ogrožena. Sin Andrej bo nadaljeval očetovo delo, končal je kmetijsko šolo v Svečini. Tudi hčerka Renata, ki še žuli osnovnošolske klopi rada pomaga pri delu. Celo za stroje se zanima. Štefan Lončar nam je povedal tudi svoje mnenje o novem načinu obračunavanja zdravstvenega varstva kmetov. Meni, da ni stimulativno za mlade. Ljudje se bodo zavarovali v nižjih razredih, posledice pa bodo seveda nižji prejemki. Regresov po njegovem ne bi potrebovali, če bi imeli kmetijski pridelki primerne cene.
storili že mnogo, toda akcija še ni zajela slehernega dvorišča in ulice. Zato se je občinska konferenca SZDL v okviru Sveta za družbeno aktivnost žena odločila za akcijo tekmovalnega značaja, ki vas bo ogrela, da bo naše dvorišče vsaj tako urejeno kot sosedo-
vo, naša ulica lepša od druge in naša vas čednejša od sosednje.
Na koncu želimo ugotoviti, katera krajevna skupnost bo v celoti zaslužila, da jo drugo leto ob kulturnem prazniku proglasimo za najlepše urejeno. Krajevna skupnost kot celota
Med griči in dolinami se skrivajo kulturne znamenitosti Slovenskih goric
Štefanova domačija je lepo urejena in vzorno obdelana. Doma so še žena Hermina, sin Andrej, hčerka Renata in babica Terezija. Gospodarijo na 8 hektarjih obdelovalne zemlje, pridelujejo koruzo in pšenico, imajo 8
no. Letos bodo Lončarjevi nasadili na 25 arih še malino. Obetavni načrti in nove skrbi.
Štefan nam je povedal še, da kmetje včasih pogrešajo strokovne nasvete pospeševalcev.
Urejena kmetija daje videz, da
Družina Lončar iz Zgornje Ščavnice 20
ZDRAVNIK VAM SVETUJE
MLADI PIŠEJO
NARAVOSLOVNI DAN -
KRVODAJALSKA AKCIJA
V šoli smo izvedeli, da bomo prvi naravoslovni dan posvetili krvodajalski akciji. Z zanimanjem smo ga pričakovali, saj smo vedeli, da bomo preživeli zanimiv in koristen dan. Tudi dela smo se lotili zelo resno.
Najprej smo sodelovali pri pisanju vabil na katerih so bile lepe misli mojih sošolcev:
—	Krvodajalci so zelo humani ljudje. Mislim, da bi moral biti vsak človek tudi krvodajalec. (Adriana)
—	Krvodajalec ima svoje življenje; z vsako kapljo darovane krvi pa ga omogoča tudi drugim. (Aleksandra)
—	Ko bom velika, se bom zgledovala po krvodajalcih. (Klavdija)
—	Krvodajalstvo je tovarištvo, humanost, pomoč v borbi za življenje. (Leon)
—	Ce si dal kri, vedi, da je to delo vredno veliko več kot kakršnokoli drugo. Na to si lahko zelo ponosen. (Tatjana).
začela intervjuvati krvodajalce. Pogovarjala sem se z osmimi. Povedali so mi veliko zanimivega. Na začetku sem imela malo treme, proti koncu pa sem 'se pogovarjala že sproščeno. Medtem so moji sošolci in sošolke opravljali druga dela. Za krvodajalce so sošolci posebej izdelali usnjene broške, ki sta jim jih Stanka in Brigita pripeli ob prihodu. Niko in Leon sta spretno pomagala pri vpisovanju. Nina in Andreja sta imeli veliko dela v laboratoriju, Alenka in Tatjana pa sta bili zelo ponosni, ko sta pomagali zdravnici pri merjenju krvnega pritiska. Nekaj sošolcev je pomagalo pri oblačenju, pa pri pripravljanju in strežbi malice in še bi lahko naštevala. Še posebej seje izkazala Klavdija, ki je vseskozi fotografirala.
Ogledali smo si tudi prostor, v katerem je potekal odvzem krvi. Tu je bilo najbolj zanimivo. Nekaj sošolcev je medtem likovno in literarno
Dr. Glaser med lenarškimi osmošolci
Hodili smo po ulicah in vaseh, lepili plakate in snubili krvodajalce. S sošolcem sva bila zadolžena za Sp. Žerjavce. Največ krvodajalcev sta zbrala Robi in Zvonko. Nekatere sošolke in sošolci so šli v tovarne. Tudi delavcev se je veliko prijavilo, največ v PIK-u. Zbrali smo rekordno število prijav, na kar smo bili zelo ponosni. Tamara in Sabina sta obiskali nekaj tistih krvodajalcev, ki so darovali kri že zelo velikokrat in se z njimi pogovarjali.
Na dan krvodajalske akcije smo prišli v šolo s svojimi naravoslovnimi mapami. Vsak je imel svojo zadolžitev. Odšla sem v prostore, ki so bili pripravljeni za krvodajalsko akcijo. Tam se je zbralo že zelo veliko ljudi. Zrinila sem se do učilnice, kjer sem imela sposojen magnetofon. Bila sem malo nervozna. Ko se je začela krvodajalska akcija, sem
ustvarjalo na temo krvodajalstvo. Vsi smo bili zaposleni. Ko sem končala svojo nalogo, sem odšla na predavanja. Z nami seje pogovarjal dr. Glaser, vodja oddelka z transfuzijo splošne bolnišnice Maribor. O krvodajalstvu nam je povedal veliko zanimivega in pomembnega.
Zadovoljni in obogateni z znanjem o tem humanem dejanju smo po končanem delu šli domov. Daje bil naš naravoslovni dan tako uspešen, so pripomogli številni krvodajalci. Zahvaljujemo se jim, da so se tako množično odzvali našemu vabilu.
Naslednji teden smo v večnamenskem prostoru pripravili razstavo, ki je pokazala vse naše delo, ki smo ga opravili ob tej akciji.
Sabina Župec, 7. b raz.
OŠ Lenart v Slov. goricah
NAVODILA ZA NAROČANJE HIŠNIH OBISKOV
•	KAKO NAROČAMO OBISKE NA DOMU?
1.	Obisk zdravnika na domu naj naročajo odrasle osebe, ki bolnika in njegove težave (bolezen) dobro poznajo! Zdravnik oceni resnost in nujnost obiska na domu iz pogovora s tistim, ki obisk naroča, zato ne pošiljajte otrok, če to ni nujno potrebno.
2.	Navedite podatke o bolnem: ime, priimek, starost, točen kraj bivanja, kako se hiša po domače imenuje in po kateri poti se do hiše lahko pride.
3.	Opišite bolezen, oziroma težave bolnega: Vročina (velja le tista, ki jo izmerite s termometrom), kašelj, bruhanje, pekoča voda, driska, vrtoglavica, glavobol ali opeklina, udarni-nina, zlom kakšne kosti.
Kako dolgo takšno stanje bolnika že traja: nekaj ur, dni, tednov ali mesecev?
Ali se je za to boleznijo že kdaj zdravil? Ali ima pri sebi že kakšno zdravilo? Kako se imenujejo ta zdravila?
V primeru zastrupitve sporočite zdravniku:
—	ob kateri uri je prišlo do zastrupitve,
—	kaj je bolnik pojedel, popil ali vdihoval — po možnosti ime strupa,
—	koliko časa je to trajalo, oziroma, koliko strupa je zau-žil.
•	KAKO PRIPRAVIMO BOLNIKA DOMA:
—	Bolnik naj bo snažen in čisto oblečen. Seznanjen mora
biti s tem, kdaj pride zdravnik.
—	Postelja, v kateri leži, naj bo dostopna in čisto postlana.
—	Primerno naj bodo shranjeni tisti iztrebki, ki niso normalni, (krvava voda, izbruhana kri in podobno), da jih lahko zdravnik vidi in oceni.
—	Pripravljena naj bo zdravstvena knjižica. V primeru oprostitve plačila participacije pa odrezek od pokojnine ali ustrezno potrdilo.
—	V veliko pomoč so tudi vsi izvidi specialistov, laboratorijskih preiskav, rentgenskih slik, odpustnica iz bolnišnice, in drugo. Vse imejte pripravljeno, ko pride zdravnik.
—	V hiši naj bo pripravljena voda, milo in brisača.
• KAKO OZNAČIMO POT IN HIŠO?
—	Hišne številke naj bodo na vidnem mestu tako, da jih vidimo s poti, ki vodi do hiše.
—	Dostop do hiše naj bo urejen (splužen) in označen.
—	V nočnem času naj bo hiša osvetljena. Če pri hiši ni elektrike, povejte to že takrat, ko naročate obisk.
—	Pse zaprite ali privežite vsaj takrat, ko pričakujete obisk.
Občani lahko naročate obiske na domu osebno pri zdravniku ali pa po telefonu 74-240, praviloma v dopoldanskem času do 13. ure.
dr. Bojan Lovše
KJE NAS ČEVELJ ŽULI?

Bolj po polžje poteka izgradnja skladišča trgovine KZ v občinskem središču
MILAN EDER IZ ZGORNJE ŠČAVNICE
CIVILNA ZAŠČITA NAJBOLJ MNOŽIČNA
NE MOREM BREZ PETJA
Le kdo ga ne pozna? Prijaznega in nasmejanega Milana Edra, zasebnega gostilničarja iz Zgornje Ščavnice. Tokrat ne bomo pisali o težavah gostincev, temveč o petju, pevskem zboru in dirigiranju. Milan Eder vodi pevski zbor Obrtnik iz Lenarta že šesto leto. Sam pravi, da ima na prehojeno pot lepe spomine, pa tudi nekaj grenkih in bridkih izkušenj. »Veste, zdi se mi, kot da včasih nekatere moti ime našega zbora. Ne bi sicer rad delal komu krivice, toda občutki so žal takšni. Pa nič zato, kljub temu bomo še naprej delali in nastopali. Letos se bomo udeležili srečanja obrtniških pevskih zborov Slovenije v Domžalah, snemali bomo za Radio Maribor in za TV Ljubljana. Vse te naloge želimo opraviti do konca junija. Razen tega pa bomo tudi letos veliko nastopali na najrazličnejših prireditvah, tako da imamo dela in skrbi več kot dovolj.«
Pevci obrtniškega pevskega zbora, ki ga finančno podpira lenarško obrtno združenje, so zbrani iz najrazličnejših krajev: iz Malečnika, Pernice, Maribora in seveda iz naših zaselkov. Vadijo dvakrat tedensko. Na osnovni šoli v Zgornji Ščavnici imajo zanje veliko razumevanje. Sicer pa vadijo v osnovni šoli Lenart. Zgleden primer koristnega sodelovanja, ni kaj.
Vseh pevcev je 31, začelo pa jih je 15. Posebno težko pridobivajo nove pevce, saj imamo ljudje vse manj časa. Milan nam je tudi pripovedoval, kako je celih 10 let vodil oktet na Zgornji Ščavnici. pa so se pevci postarali, razšli in okteta danes ni več. Zaupal nam je tudi željo lenarških lovcev, da bi ustanovili manjši lovski pevski zbor. Vodil bi ga naj Milan Eder. Tudi to nam je povedal, da se je včasih že mislil posloviti, pa ga je ljubezen do slovenske pesmi in svojih fantov premagala. In je ostal. Celih 15 let v ljubiteljski kulturi — kot pevec in pevovodja.	M. T.
Pevski zbor Obrtnik Lenart, ki ga vodi Milan Eder, na skupnem nastopu v Lenarškem kulturnem domu.
O nastanku in začetnem razvoju organiziranih oblik varstva in zaščite ljudi ter njihovih materialnih in drugih dobrin pred naravnimi nesrečami in vojnimi razdejanji je malo znanega. Prve organizirane oblike zaščite so nastale predvsem za zaščito ljudi in imetja pred oboroženimi napadi in za zaščito in reševanje ob požarih. Z razvojem medčloveških odnosov in tehnike, ki se je uporabljala v vojne svrhe, je pogojen tudi hitrejši razvoj dejavnosti za zaščito in reševanje ljudi in imetja. V novejšem času so le-te dejavnosti najbolj napredovale med prvo, predvsem pa med drugo svetovno vojno, saj se je zaradi razvoja vojaške tehnike ogroženost stopnjevala in premeščala težišče vojaških akcij s fronte v zaledje, predvsem na upra-vno-politična, industrijska in oskrbovalna središča. To je povzročalo naraščanje izgub med civilnim prebivalstvom. Dejavnost zaščite se je organizirala v okviru civilne obrambe kot posebne sestavine obrambnega sistema.
Jugoslavija na področju CZ nima daljše tradicije, vendar so bili temelji današnjega sistema zaščite in reševanja položeni že v narodnoosvobodilnem boju. Organiziranju formalnih oblik zaščite in reševanja smo pristopili takoj po osvoboditvi z organiziranjem protiavionske zaščite, po letu 1955 pa se ie organiziral sistem CZ Možnosti za razvoj CZ so se s podru-žabljanjem obrambno samozaščitnih funkcij v socialistični samoupravni družbi nenehno izboljševale, največji napredek pa je bil dosežen po letu 1976.
Zavedajoč se uničevalne moči sodobnega orožja ter možnih posledic naravnih in drugih nesreč se posveča vse večja pozornost organiziranemu razvijanju in krepitvi CZ, ki ima velik pomen v okviru družbeno samozaščitne in obrambne funkcije. CZ je del splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter se organizira v vseh bivalnih in delovnih okoljih. Delovni ljudje in občani, samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične skupnosti ter družbenopolitične in družbene organizacije so dolžni organizirati CZ kot najbolj množično obliko svojega organiziranja pri zaščiti in reševanju ljudi in imetja ob vojnih razdejanjih ter naravnih in drugih nesrečah in nevarnostih v miru.
Delovni ljudje in občani ter drugi družbeni subjekti izvajajo CZ v miru z organiziranim odkrivanjem nevarnosti naravnih in drugih nesreč, njihovim preprečevanjem jn zmanjšanjem njihovih posledic, s sodelovanjem pri zaščiti in reševanju ter pri odpravljanju njihovih posledic.
Z uresničevanjem CZ v vojni se zagotavlja varstvo in zaščita ljudi, materialnih in drugih dobrin pred vojnimi razdejanji, ker je pogoj za ohranjanje in delovanje proizvodnih in drugih moči družbe za uspešno vodenje oboroženega boja in drugih oblik odpora. V tem se kaže strateški pomen in vloga CZ v sistemu splošne ljudske obrambe.
Najbolj množična oblika zaščite in reševanja ljudi, materialnih in drugih dobrin ob vojnih akcijah, naravnih in drugih nesrečah, je osebna in vzajemna zaščita, v katero so vključeni kot
0 ŠTAFETI MLADOSTI LETOS
Že leta razpravljamo o štafeti mladosti, o njeni drugačnosti, novi vsebini in podobi. Od tod spoznanje, da odgovornosti za razvoj naše družbe ne moremo izražati zgolj manifestativno, ampak mora štafeta mladosti predstavljati inovativne in kreativne sposobnosti mladih. Letošnji korak, ki predstavlja prehod iz zgolj manifestativnega družbenega angažiranja, pomeni, da štafeta 1987 ne bo tekla in tudi
ne bo obiskala vse slovenske občine.
V slovenskem prostoru bomo obravnavali različne problemske sklope v času od 21. do 27. marca 1987. Mladi v občini bomo spregovorili o zaposlovanju, problemih na področju vzgoje in izobraževanja in mladinski kulturi. Za različne generacije pripravljamo nove vsebine in oblike, ki se bodo v občini vrstile ves teden:
PETEK, 20/3-1987
OTVORITVENA MANIFESTACIJA:
kraj in čas: kulturni dom pri Lenartu
nosilec: 00 ZSMS Lenart (B. Slavinec. E. Udiljak)
MLADINSKA ZABAVA:
kraj in čas: gostilna »Vindiš« pri Lenartu
nosilec: 0K ZSMS Lenart
igra:	vojaški ansambel »Slava Klavora«
SOBOTA. 21/3-1987
LIKOVNA DELAVNICA kraj in čas: OŠ Lenart
ob 18.00 ob 20.00
ob 9.00
nosilec: 00 ZSMS OŠ Lenart (tov. M. Reščič) dejavnost: slikanje, kiparstvo
TEHNIČNA DELAVNICA
kraj in čas: OŠ Lenart	ob 9.00
nosilec: 00 ZSMS OŠ Lenart (tov. D. Divjak) dejavnost: domislice in spretnosti mladih tehnikov
KINO PREDSTAVA:
kraj in čas: kulturni dom Benedikt	ob 16.00
nosilec: 00 ZSMS Benedikt
KONCERT:
kraj in čas: kulturni dom pri Lenartu	ob 18.00
nosilec: oktet »CENTROVOD« ob svoji 10-obletnici
NEDELJA, 22/3-1987
ŠPORTNA SREČANJA:
kraj in čas: po KS v občini Lenart ves dan
nosilec: ZTK0 Lenart (B. Tuš)
LUTKE ZA CICIBANE:
kraj in čas: kulturni dom pri Lenartu	ob 16.00
nosilec: lutkovna skupina VVO »Marice Kerenčič« Lenart (tov. K. Travnikar)
SESTAVINA
nosilci nalog delovni ljudje in občani, ki so se dolžni usposabljati za:
—	osebno zaščito pred učinki sodobnih borbenih sredstev in posledicami naravnih in drugih nesreč,
—	nudenje osnovne prve medicinske pomoči,
—	gašenje začetnih požarov,
—	enostavnejše oblike reševanja iz ruševin.
Občani si morajo zagotoviti določena sredstva, kot so: osebni zaščitni komplet z masko, vsaj mesečno zalogo osnovnih živil, sredstva za zatem-nevanje ter ustrezna sredstva (priročna) za začetna gašenja požarov.
Razen izvajanja osebne in vzajemne zaščite so delovni ljudje in občani dolžni organizirano izvajati naloge civilne zaščite v okviru enot in štabov civilne zaščite, ki predstavljajo posebno organiziran, strokovno usposobljen in tehnično opremljen del civilne zaščite.	JULIJ PEČAN
Radenska
NA OBISKU PRI LENARŠKIH ATLETIH
Na področju športa je Lenart od nekdaj igral vidno vlogo v slovenskem in tudi jugoslovanskem prostoru. Tri zvrsti športa so ime Lenarta ponesle širom po naši domovini: konjeništvo, rokoborba in atletika — zlasti teki na dolge proge.
Atletski klub Lenart je bil ustanovljen leta 1982. Pred tem so bili atleti združeni v atletski sekciji pri TVD »Partizan« Lenart. V klubu je danes 12 aktivnih atletov.
• PIONIRJI
JOŽE ČEH iz Jurovskega dola je bil lani zmagovalec mednarodnega teka pionirjev v Varaždinu, IGOR MARČIČ iz Jurovskega dola je dosegel 4. mesto na republiškem prvenstvu na atletski stezi v dolžini 2000 m.
C I lil
Radenska i
RENATA HABJANIČ in MILENA ZEMLJIČ iz Lenarta sta dosegli 3. oz. 4. mesto na lanskem spomladanskem republiškem krosu.
• MLADINCI:
ZVONKO HOLDINAR in DARKO GABOR iz Lenarta ter MARJAN PINTARIČ iz Negove so dosegli 4. mesto v štafeti Teka bratstva in enotnosti ob žici okupirane Ljubljane 1986. Ob udeležbi okoli 40 ekip ta dosežek predstavlja poseben uspeh.
SUZANA ČRNČIČ iz Jurovskega dola in ROMANA POLANEC iz Lenarta sta bili v letu 1985 razglašeni za športnici leta v naši občini. Ob teku bratstva in enotnosti ob žici okupirane Ljubljane je štafeta mladink iz Lenarta v postavi ČRN-ClC-POLANEC-HABJANIČ dosegla visoko 2. mesto med 45. štafetami iz vse Slovenije.
• ČLANI
BRANKO LEHNER iz Benedikta sodi med najprizadevnejše člane v klubu, saj je tekmovalec in trener mladih upov. Njegov lanski najvidnejši uspeh je I. mesto v maratonu na 20 km, ki je bil organiziran v počastitev spomina na Dura Dakoviča in Nenada Hečimoviča na Duhu na Ostrem vrhu.
Slavko Lehner iz Benedikta je trenutno na služenju vojaškega roka. Pred odhodom v JLA je dosegel vidne rezultate tudi v republiškem merilu.
MILAN JANKOVIČ iz Maribora je okrepil vrste atletskega kluba
Lenart iz prijateljstva in poznanstva z ostalimi člani. Vsi trije so dosegli največji uspeh lenarške atletike v zadnjih desetih letih lani, ko so na Teku bratstva in enotnosti ob žici okupirane Ljubljane dosegli med 650 ekipami visoko uvrstitev — 3. mesto.
O tem in drugih dogodkih smo se pogovarjali s Francem Polancem, prizadevnim predsednikom atletskega kluba, ki je bil nekoč sam izvrsten športnik in vzor mladim pri Lenartu. Z nekoliko grenkobe v glasu pa je dejal še naslednje: »Ob tej kratki predstavitvi ni mogoče opisati vsega truda in žrtvovanja prostega časa, ki so ga tekmovalci in nekateri člani upravnega odbora vložili. da so dosegali te rezultate. Resnici na ljubo pa moram povedati, da je povezovanje s Telesno-kultur-no skupnostjo občine Lenart v preteklosti bilo mnogo boljše. Tudi na finančnem področju je vedno slabše. Želeli bi tudi več razumevanja družbe pri ureditvi atletske steze na Polani. Ob tej priliki pozivam vse nekdanje aktivne člane, da se bolj zavestno in odgovorno vključijo v delo kluba, kajti delo na ramenih peščice ljudi ne bo rodilo pravih rezultatov. Vse mlade talente iz osnovnih šol pa vabim, da se udeležijo treningov vsak petek ob 16. uri v telovadnici osnovne šole Lenart.
Atletika je kraljica športa! Pridite!«
Kljub vsem naštetim težavam pa se je najin razgovor končal z optimističnim nasmehom predsednika in z napovedjo novih uspehov v letu 1987.
R. L.
Franc Polanec in njegovi atleti
PONEDELJEK, 23/3-1987
OKROGLA MIZA »KJE IN KAM«?
kraj in čas: mladinski klub pri Lenartu (stara OŠ)	ob 14.00
nosilec: 0K ZSMS Lenart (T. Letnik) vsebina: prostorska problematika mladih
TOREK, 24/3-1987
»SREČANJE Z ZNANCEM«: kraj in čas: OŠ Lenart nosilec: OK ZSMS Lenart in ZK0 Lenart vsebina: pogovor v obliki »Ml SPRAŠUJEMO ODGOVARJA«
KINO PREDSTAVA:
kraj in čas: kulturni dom pri Lenartu	ob 18.00
nosilec: 0K ZSMS Lenart
SREDA, 25/3-1987
pogovor: »IDEJE MLADIH V USTALJENI KULTURNI PONUDBI« kraj in čas: kulturni dom v Gradišču
—	pogovor v sejni sobi	ob 16.00
—	predstava v dvorani	ob 18.00 nosilec: 0K ZSMS Lenart (A. Dvoršak)
00 ZSMS Gradišče (D. Korošec) vsebina: uveljavljanje idej mladih v KUD-ih, mladinska kultura
OKROGLA MIZA: »SPRAŠUJEM SE: KDO IN KJE SEM?«
kraj in čas: kulturni dom Benedikt	ob 17.00
nosilec: 00 ZSMS Benedikt (M. Koler)
vsebina: vloga mladega človeka v življenju KS
ČETRTEK, 26/3-1987
KONCERT znane pop skupine
kraj in čas: kulturni dom pri Lenartu	ob 19.00
PETEK, 27/3-1987
OKROGLA MIZA: »KO BOM VELIK, BOM POSTAL . . . ?« kraj in čas: Livarna TOZD Lenart	0b 13.00
nosilec: 0K ZSMS Lenart (L. Polanec, M. Štravs, D. Hameršak)
vsebina: poklicno usmerjanje, štipendiranje, pripravništvo, povezava šola-združeno delo s poudarkom na mentorstvu, kvalitetno zaposlovanje;
POPOLDAN S TABORNIKI »ZELENI GRIČI«: kraj in čas: kulturni dom pri Lenartu
predprostor dvorane: stojnice z njihovimi izdelki ob 16.00 zabavna prireditev	0b 18 00
nosilec: taborniški odred »Zeleni griči« Lenart »SMEH JE POL ZDRAVJA«
kraj in čas: kulturni dom Benedikt	0b 18 30
nosilec: 00 ZSMS Benedikt (S. Lovrenčič) vsebina: kulturno-zabavna prireditev
SOBOTA, 28/3-1987
GOSTOVANJE KUD »KONJŠČINA« ZLATAR BISTRICA kraj in čas: kulturni dom pri Lenartu nosilec: ZKO Lenart
V času festivalnih aktivnosti bo razstava ročnih del zaposlenih v TOZD PIK Lenart v izložbi blagovnice Mercator Potrošnik.
VABLJENI VSI OBČANI!
ob 16.00
- ON
KRAJEVNI MOZAIK
• LOKAVEC
Že nekaj let se srečujejo s pojavom. da mladi odhajajo iz kraja. Razlogi za takšno stanje so predvsem v nerešeni stanovanjski problematiki in skromni možnosti zaposlitve. V kraju ni predvidena družbena gradnja (blok), na razpolago pa nimajo niti dovolj zemljišč za individualno gradnjo.
Predvsem slednje povzroča v kraju precej slabe volje, saj so ljudje pripravljeni ostati in graditi v Lo-kavcu. Krajevno asfaltna cesta je v izredno slabem stanju, saj sta zadnji dve hudi zimi pustili svoje sledove.
Stranske ceste so dobro gramozi-rane in vzdrževane, predvsem po zaslugi prizadevnega tajnika KS Jožeta Srčiča. Njegovo delo so občani pohvalili na zboru občanov.
Telefonsko omrežje bodo lahko razširili v letu 1988. ko bo razširjena avtomatska centrala v Sladkem vrhu.
Urejanju okolja v obeh zaselkih posvečajo veliko skrb. Trenutno potekajo tudi aktivnosti za pridobivanje dokumentacije za obnovitev krajevne hiše, kjer so z lastnim delom že usposobili pisarno K.S ter prostore za gasilce in mladino.
• LENART
V zaključnem postopku so dela pri gradnji transformatorske postaje v Sp. Partinju. Pri tej investiciji so z delom, materialom in denarjem sodelovali tudi bodoči uporabniki, krajani Sp. Partinja. dela Zg. Parti-nja in Zamarkove.
Pospešeno potekajo aktivnosti za napeljavo sistema kabelske televizije v mestnem naselju Lenart. Pridobljena je že projektna dokumentacija in načrtujejo, da bodo z deli pričeli takoj, ko bo to dopuščalo vreme. Odziv lastnikov individualnih hiš je velik, slabše pa je z družbeni-
mi stanovanji, kjer je interes manjši.
Po razgovorih s predstavniki
podjetja za PTT promet bo letos v mesecu oktobru razširjena telefonska centrala za 1000 številk. Dela za razširitev centrale bodo trajala približno 6 mesecev. Po tem roku bodo lahko pričeli z gradnjo krajevnega omrežja.
• ZAVRH
Preteklo leto je bilo za kraj Zavrh uspešno na različnih področjih. S pomočjo prizadevnih krajanov, zlasti pa s složnim delovanjem društev in organizacij. je kraj bogatejši za spominski kotiček — Maistrovo spominsko sobo. Ob uresničitvi tega programa ne smemo pozabiti tudi izdatne družbene pomoči republiškega in mariborskega Zavoda za spomeniško varstvo ter pomembnega deleža delovnih organizacij občine Lenart in Občinske kulturne skupnosti.
Stavbo, v kateri je spominska soba. ponosno imenujejo Maistrova vila. Dokončen zunanji izgled bo stavba dobila v letošnjem letu. V kraju delujejo krajevna konferenca SZDL, osnovna organizacija ZSMS in turistično društvo v tesni medsebojni povezavi, ker so v vseh organih isti ljudje, saj je Zavrh z zaselki Čermljenšak, Nadbišec in Gradenšak zelo majhen kraj.
Vedno večje pa je število vikendašev. ki se žal ne vključujejo dovolj aktivno v življenje kraja.
Letos pričakujejo krajani, da bo končno predan svojemu namenu tudi gostinski lokal, ki ga ureja Agrokombinat Lenart — TOZD gostinstvo in trgovina. Prizadevne članice Aktiva kmečkih žena, ki deluje pri Turističnem društvu, si tega prav gotovo želijo najbolj, saj ne morejo pokazati svojih kulinaričnih spretnosti brez ustreznih prostorov.
V kraju so si zastavili široko akcijo »Čiščenje, urejanje in varovanje okolja«. S tem želijo doseči, da bi bil kraj čim lepši in privlačnejši za življenje prebivalcev in turistov, ki so vedno številčnejši.
Turistično društvo Rudolf Maister — Vojanov je bilo zaradi olepševalnih akcij v lanskem letu nagrajeno s simbolom »Zlata metla«, ki ga je podelila Turistična zveza Maribor. Ta plaketa in doseženi rezultati pa so krajanom dali novih idej in delovni elan za še lepšo urejenost svojega kraja.
PRI SKORAJ 100 LETIH ŠE CEPI DRVA
ROZALIJA VOGRIN -NAJSTAREJŠA KRAJANKA VOLIČINE
Ne boste verjeli, da imamo tudi v naši občini občanko, ki bo septembra letos stara natanko 100 let. Častitljiva starost, ni kaj. Rozalija Vogrin živi na manjšem posestvu v Zg. Voliči-ni 95. Ima vnuke in pravnuke, pri njej živi vnukinja Romana Bezjak. Rozalija je nad vse prijetna ženička, rada se pogovarja o tem in onem in obuja spomine na mlade dni. Kljub letom še dobro vidi in sliši, rada pa poprime tudi za kakšno manjše delo. Pred letošnjo zimo je celo sama cepila drva, da ji ne bi bilo hladno. Vsi želimo, da bi vrla Rozalija Vogrin 3. septembra letos veselo in zadovoljno proslavila svojo 100-letnico.
SL0VENSK0-
G0RIŠKA
IKEBANA
Ni še dolgo tega, kar so sredstva obveščanja objavila podatke o narodnem dohodku na prebivalca v slovenskih občinah. Med 65 občinami je lenarška še vedno na zadnjem mestu. Ugotovil sem možnost, kako bi se občina Lenart povzpela za kakšnih 20 mest: število slovenskih občin je treba skrčiti za dobro tretjino...
Gradnja hladilnice v Porčiču dobro napreduje. Nekateri zlobneži že predlagajo, naj bo temperatura v hladilnih halah primerna za vzdrževanje ledenih površin. Tako bi lahko — po njihovem — v praznih halah sredi vročega poletja — igralni hokej...
Kmetom iz Šetarove pri Lenartu so, kot je slišati, prostori občinske skupščine vedno bolj všeč. Vedno več jih vedno pogosteje zahaja tja. Ne vem samo, zakaj so njihovi obrazi pri tem tako nezadovoljni, saj so vendar občinski hodniki prav skrbno urejeni...
V Uniorju pri Lenartu načrtujejo novogradnjo, imajo pa težave z zemljiščem zaradi zaščitene kmetije v neposredni soseščini. Potrebno se bo odločiti — ali ohraniti zaščiteno kmetijo naslednjim rodovom ali pa zaščititi še Unior in ga pustiti takšnega še nekaj prihodnjih stoletij...
REŠITEV NOVOLETNE KRIŽANKE:
VSE NAJLEPŠE, ORGANIZATOR, LEO, AM, ROLO, IDI, ELZA ČISTKAR, ARO, INTERNAT, IB, NEKRIST-JANI, ACA, MAO, CAR