128. Številka. B umnjui. o torel. 2. lonlla 1908. XLI. leto. ialiaja rsak dan^zvecer izvzemal nedelje in prasniks ttr velja po pofttl prejeman aa ■¥■!■■ dežele sa VSe leto 25 K, ia pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Llnbliano s poiillanjeuifna dom za vse leto h x, za poi leta 12 k, za četrt leta C K, aa en utsec 2 K, Kdor Hodi samjponj, plača aa vse leto 22 K, za pol leta U K, za četrt leta fi K 50 b, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vsa draga deiele in Ameriko salo teto so k. — Na naroebo brca istodobne vpoiiijatvc naročnine ac ne ozira. — Za oraaaila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat In po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj m iavoit frankovatu — Rokopisi ss na vračajo. — UrsAmlstvo fta opravBlitvo |e v KnaflOf 1 ulicih it 5. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari. Urotaiitva telefon iL 34. Foaaaaezne številke po 10 h. Cpravništva telefon št. 85. Satisfakcije zahtevamo! Vladni svetnik pl. L a s c h a n je pred meseci podlo žalil slovenski jezik in s tem ne samo vse slovensko prebivalstvo kranjske dežele, ampak tudi ves slovenski narod. Ako bi bila naša deželna vlada na svojem mestu, a ko bi res bila ekse- kutivni organ države, ki zagotavlja vsem narodom v svojih temeljnih zakonih popolno enakopravnost, bi moral vladni svetnik Lasehan frčati iz dežele v tistem trenotku, ko je javnost zvedela za njegov nesramni nastop proti slovenskemu jeziku, ki ga govori 96% tistega prebivalstva, med katerim on službuje. No, pri nas so sedaj razmere take, da Lasehan še/vedno prešerno sedi na svojem mehkem stoličku v de-želnovladni palači, ne da bi se mu bilo skrivilo lasu, dasi smo že opetovano javno zahtevali, da dii deželna vlada žaljenemu slovenskemu jeziku, žaljeni slovenski narodnosti primerno zadoščenje. Vprašamo, kje drogodi v Avstriji bi bilo mogoče, da bi smel političen uradnik tako brezstidno žaliti prebivalstvo, med katerim službuje, ne da bi dobil za to zasluženega plačila.7! Naša slavna deželna vlada pa k takšnemu nezaslišanemu nastopu svojega organa molči, ne gane niti s prstom, da bi ga poklicala na odgovornost ter s tem molče odobruje njegovo podlo dejanje. To dejstvo konštatujemo! S tem pade sokrivda tega imper-tinentnega Laschanovega nastopa proti slovenskemu jeziku na deželno vlado in gospod deželni predsednik Božidar Selnvarz - Karsten je osebno odgovoren za Laschanovo grdo žaljenje slovenske narodnosti in slovenskega prebivalstva! Gospod dež. predsednik Schwarz se je morda nadejal, da bo slovenska javnost kmalu pozabila na Laschano-vo dejanje, zato je na vse naše apele trdovratno molčal in pustil Laschana nekaznovanega na njegovem mestu. Je pač kalkuliral, da je od meseca februarja do junija, ko se ima snitj deželni zbor kranjski, precej dolgo in da se v tem dolgem času lahko pozabi marsikaj in tudi Laschanova afera. Toda gospod Schwarz - Karsten se moti, ako misli, da bo slovensko pošteno narodno časopisje zavilo greh, zločin vladnega svetnika Laschana v plašč pozabljivosti! Tega ne bo nikdar storilo, posebno pa ne naš list. Če nihče drugi, bomo mi skrbeli, da bo Laschanovo podlo dejanje ostalo slovenski javnosti neprestano v svežem spominu, dokler ne pride čas, ko bodo naši poslanci poklicali na odgovornost g. Selnvarza v deželnem zboru. Gospod deželni predsednik si naj nikari ne domišlja, da bo imel v deželnem zboru napram naprednim poslancem glede Laschanove afere lahko stališče! Molk, s katerim je klerikalno časopisje na čelu mu »Slovenec« zavilo to škandalozno afero v plašč po-zabnosti, ne pomenja prav nič! Še so m*jd klerikalnimi poslanci tudi možje, Ki čutijo slovensko in ki si v narodnih vprašanjih ne dado ukazovati od brezdomovinskega lista »Slovenca«, če prav je glasilo njihove stranke. To naj gospod deželni predsednik uvažuje in si po tem uravna svoje postopanje. Na vsa usta mu povemo, da ne bomo preje mirovali, dokler ne dobimo popolnega zadoščenja za kruto žaljenje slovenskega jezika in slovenske narodnosti, ki ga ima na vesti vladni svetnik pl. Lasehan in posredno tudi gospod deželni predsednik Selnvarz - Karsten! Toliko v vednost in ravnanje! Skupščina C N. družbe za Istra - Demonstracije. - Žaljena hrvatska tro-Bolnica. P u 1 j , 1. junija. Vzlic vsem protestom puljske kamore, deželnega glavarja Rizzija in župana-odpadnika Stanicha pri namestniku princu Hohenloheju in vzlic celotedenskem pretenju in hujskanju italijanskih listov in raznih drugih subjektov, se je vršila včeraj tukaj glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda za Istro. Takoj v jutro je bilo opaziti po mestu neko nenavadno vrvenje, znak, da se za ta dan nekaj pripravlja. Z balkona »Narodnega doma« je plapolala velika hrvaška trobojnica, a pred »Narodnim domom« se je pričelo zbirati od vseh strani hrvaško in v Pni ju živeče slovensko ljudstvo. Po ulicah — posebno v bližini »Narodnega doma«, ob rivi in na kolodvoru je nastopila žandarmerija in pojavilo se je kakih 6 policijskih, oziroma političnih uradnikov s policijskim svetnikom Ostijem na čelu. Ta poslednji je poveljeval tudi mestni policiji. V veliki vojašnici je bilo konsignirano vojaštvo. Mimo »Narodnega doma« so se tiho plazile razne sumljive prikazni, metavši stru pene in hudobije polne svoje poglede na plapolajočo trobojnieo ter se škri-paje z zobmi, izgubljale v razne ulice. — Tako je pričel dan 31. t. m. Ob desetih je odšla množica — broječa kakih 2000 oseb — izpred »Narodnega doma« na rivo »France-sco Giuseppe«, kamor je ob 10. uri 20 minut priplul parnik »Liburnia« z izletniki Opatije-Voloske. Izletniki so bili nemo sprejeti od prisotne hrvaške množice, kakor od pripravljenih iredentistov, pomešanih z nazovi-socialnimi demokrati. Ko se je sprevod približal »Narodnemu domu«, so zapazili, da je v njih odsotnosti izginila zastava z balkona. Policijski svetnik Osti je namreč porabil priliko odsotnosti množice, poklical ognjegasce in ob prisotnosti naniest-niškega kancelista Zelenka dal odstraniti hrvaško trobojnieo. Razočarana in užaljena množica je zahtevala, naj se trobojnica zopet razobesi. In res je ob velikem navdušenju množice zastava zopet zaplapolala. V tistem trenutku je pa pričela, kakih 30 korakov v oddalju zbrana drhal — katero italijanski listi imenujejo »Cittadini« — (meščani), prav po huronsko rjoveti, žvižgati in tuliti razne iredentistične in našo narodnost žaleče pesmi. Nakrat se je prikazal policijski svetnik Osti — Italijan z dušo in telom, ožji sorodnik renegata Stanicha — ter zapovedal, da se mora zastava takoj odstraniti, ako ne, vdere s policijo v notranje prostore. Ta prevzetni Italijan in birokrat je — ne le impertinentno postopal, temveč, kakor se splošno za-trja, na grd in nekvalifikovan način žalil hrvaško trobojnieo, rekši: »Die-se d . . . Fahne muss unter allen Um-standen hinunter.« Te iufamne besede so si zabeležili nekateri naši poslanci za nadaljno uporabo. Trobojnica je vkljub ogorčenim protestom množice izginila z balkona. Nasprotniki so v divje-veselem kriku trium-firali, a naše ljudstvo je užaljeno reagiralo. Prišlo bi bilo gotovo do spopada, ako bi ne bila policija z brahijalno silo potisnila našo množico v prostore »Narodnega doma«. Našin-cev je, užaljenih vsled te brutalne odstranitve narodne trobojnice, vsaj polov i eo odšlo vsak v svoje domove, dočim je zdivjani italijanaški mob odšel proti postaji, pričakovat vlak, ki bi bil moral biti že ob 9. uri 40 minut v Pulju, ali je imel vsled nezgode v Borštu — skočil je namreč stroj tovornega vlaka s tira in tako zaustavil osebni vlak — več kot poldrugo uro zamude. Ko so izletniki iz Trsta, Buzeta in Pazina — kakih 200 oseb — ob 11. 30 minut izstopili, so bili sprejeti s peklenskim kričanjem: »Evviva Pola italiana e romana, evviva Italia!« Fora Croati! in tulenjem Dantijeve himne »Marameo«, »Lega Naziona-le«, »Patria di Rosetti« itd. Izletniki, med katerimi je bil tudi g. poslanec profesor Mandić in pevsko društvo »Čitalnica« od Sv. Jakoba iz Trsta, katere članom je policija takoj na kolodvoru zaukazala sneti društvene znake, so ob tulenju spremljajoče drhali mirno korakali do »Narodnega doma«. Izmed razgrajačev so bili trije najdivjejši po orožnikih aretirani, in sicer dva kamori-sta in en socialni demokrat. Prav gabno je bilo videti rdečkarje, ki imajo vedno polna usta svobode (seveda zase), kako so skupno s kamo-risti na naravnost nesramen način nastopali proti mirno došlim izletnikom. Sram jih bilo, ako bi sramoto še sploh poznali! Med tem je predsednik družbe, poslanec g. prof. Spinčić z daljšim nagovorom otvoril skupščino v veliki dvorani »Narodnega doma«, nakar je tajnik Emin Car prečital letno poročilo oziroma izvest je. S temi govori se ne bodem o bavili, ker so ta-korekoč enaki onim drugih let. Po kosilu so se izletniki razgu-bili po mestu, ogledajoč si razne zanimivosti. Točno ob 4. popoldne se je pa pričela na obširnem in okusno prirejenem vrtu »Narodnega doma« veselica, kjer je kaj pridno svirala godba vojne mornarice. Ljudstva se je nabralo toliko, da se je komaj gibati moglo. Pevski zbor »svetojakob-ske Čitalnice«, pod vodstvom gospoda zborovodje Curda, je s svojim krasnim petjem izzval nepopisne ovacije. Vzklikov: »Živeli Slovenci! Živeli Tržačani!« ni bilo ne konca ne kraja. Ob frenetičnem zahtevanju občinstva so morali ponavljati vsak odpeti komad. Vrlo lepo so peli tudi nežni otročiči iz Ciril-Metodove šole, pod vodstvom g. nadučitelja Jelu-šiča. Ob šestih in pol so odhajali izletniki, ki so morali odriniti z brzo-vlakom v svoje domov je, z veselične-ga prostora proti kolodvoru, spremljani od večjega števila puljskih rodoljubov, policije in žandarmerije. Na peronu je bilo natlačeno občinstva. Ko se je pričel pomikati vlak, so se razlegali urnebesni živio-klici odhajajočih kakor gledajočih. Le en roj fantalinov iz iredentističnega društva »Giovane Pola«, je žvižgal, piskal in sikal. Okoli sedmih in pol so odhajali — med burnimi živio-klici in petjem narodnih pesmi — izletniki iz Voloske-Opatije s parnikom »Liburnia«. Odhajajočim je zopet žvižgala in ponavljala svoje prejšnje nečedno delo, na rivi zbrana »kulture polna« italijanska svojat. Ob krasnem pevanju tržaških slavčkov in slavčic, sviranju godbe in spuščanju umetalnih ognjev po g. Giorgomilli, se je zabavalo mnogobrojno občinstvo pozno v noe na vesel ičneni prostoru. Tako je končal ta buren dan, ko se je na naših tleh nas in našo zastavo grdo žalilo. Sveta dolžnost je naših poslancev, da za grdo žaljenje po-skrbe satisfakcijo in naklonijo žalil-cem zasluženo plačilo. Slavna vlada pa naj si vzame na znanje, da nam to prav nič ni mar, ako jej radi naše zastave Italijanaši pretijo z razobešanjem italijanske trikolore. To je popolnoma njena stvar, jim li dovoli ali ne. Sama si je vzgojila gada na prsih, naj se sedaj tudi sama varuje njegovega strupa. Tega si pa kratkonikar več ne dopustimo, da bi kak prepotenten birokrat radi par iredentistov z brahijalno silo odstranjeval našo trobojnieo, jo žalil in onečaščal! žalostno pa, zadosti žalostno, ako vlada v edinem vojnem pristanu Avstrije, nima toliko moči in korajže, da bi ugnala par fanatičnih sumljivih eksistenc in subjektov, temveč pred to zamazano in grešno kliko kapitulira s tem, da odstranja postavno dovoljeno hrvaško trobojnieo. Žalosten — škandal!! Od vlade pa tudi energično zahtevamo, da odstrani iz Pulja žalilca naše trobojnice — Italijana Ostija, ki je vse prag, nego v tem našem mestu na svojem mestu. Saj to vendar več niti moralno ni, da človek, kateri je v tesni familijarni zvezi z voditeljem puljske kamore, odpadnikom dr. Stanichem, vodi policijski komi-sarijat, ta toli važen urad, kamor spada strogo nepristranski in pravičen uradnik. Slednjič bi bilo želeti, da bi me-rodajni naši krogi v Pulju ob sličnih prilikah malo bolj organizirali in discipliniral] naše ljudstvo. Za boga, se li ne zavaja ljudstvo v politično apatijo, ako se je ondi tisoče broječe k sprejemu došlih gostov, — kakor so bili to izletniki iz Liburni-je, — pa da jih — molče pozdravi?! Ako bi tudi sam vrag z odprtim žrelom stal pred našo fronto, bi se kaj takega ne smelo zgoditi. Tako početje je naroden greh. Nemi pozdrav je pač na mestu, ako pripluje parnik s kakim mrličem, ne pa ako pripluje z izletniki. K navdušenju, samozavesti in neupogljivosti naj se vzbuja in vzgaja naš narod, ne pa mu nuditi oljkovo vejico v trenutku, ko je nameril sovrag na nas svoje kanone. Le z neizprosno energijo si narodi dosežejo upoštevanje in pravice. Ako nočemo propagirati .med našim ljudstvom te ideje, potem pa prirejaj ino naše skupščine rajše kje tam — v Benetkah, bodeino vsaj bolj na varnem kot — v Pulju. LISTEK. Jtoro devico. Povest; spisal K. Oblak. (Dalje.) X. Pozno ponoči je začel stric Anton v svoji sobi obupno zvoniti. Fa-nika je planila pokonci. Oblekla se je samo za silo in stekla v stričevo sobo. »Ah--Fanika--ah-- da si le prišla.« • Stric Anton je imel strahovit napad. Ves črn je bil v obrazu in noge so mu otekle. »Zadušil se bom — — Fanika --odpri okno--malo zraka — — ah.« Fanika je odprla okno in spravila v red stričevo posteljo. Naložila mu je pod hrbet blazin, da je mogel starec sedeti. »Saj bo kmalu bolje, stric; zdravnik je vendar rekel, da bodete do spomladi še gotovo živeli.« »Ah — kaj ve zdravnik — ničesar ne ve — danes me je strah — prvič me je strah, da bom umrl. Ali boš do smrti pri meni, Fanika? Ali me ne boš zapustila?« »Ne stric, za ves svet vas ne zapustim.« »Saj sem ti hvaležen, Fanika. Dobra si, blaga si; usmiljenje imaš z menoj potrpljenje.« »Nikar tako ne govorite, stric« »Cemu me tolažiš? Ni več pomoči. Danes še, ali jutri umrjem.« »Lepo vas prosim, stric, ne govorite tako.« »Moja ura — je prišla. Čas je, da ti izkažem svojo hvaležnost.« Naenkrat se je starec dvignil in zakričal: »Kdo je tu. Kdo se tu skriva?« Fanika je vsa prestrašena planila od postelje. »Kaj je, stric?« »Nekdo se je vtihotapil v sobo! Oropati me hoče, mene in tebe!« Fanika se je bila med tem ozrla po sobi. »Motite se, stric,« je rekla. »Nikogar ni tu.« »Zakleni vrata, zapri okno in je zagrni.« Fanika je molče izpolnila stričevo povelje. Nato je vzel stric Anton droben ključ, ki ga je nosil na vrvici okrog vratu. Tu v zidu — ali vidiš — tu odkleni vratca in daj mi škatljo, ki je tam.« Tudi to povelje je Fanika molče, izpolnila. »Danes sem napravil svoj testament,« je v pretrganih stavkih težko pokašljujoč pripovedoval stric Anton. »Pa jim nisem povedal, koliko imam. O, ne! Kom pare me je hudo stiskal, pa se le nisem izdal.« Stric Anton je prijel Faniko za roko. »Ti si bila dobra z menoj. Nikoli nisi nič od mene zahtevala, nikoli. Vse si storila, pa nikdar nič zahtevala. Vem, da te je tvoja mati nagovarjala zaradi mojega testamenta, pa ti mi nisi hotela nič reči. Sam sem slišal, ko si v prodajalni rekla materi*: Stric me ne bo pozabil. Vidiš Fanika, to mi je ostalo v srcu. Zato dobiš vse, prav vse, kar imam.« »O, stric, kako ste dobri...« »Danes sem naredil testament. Dve hiši, posestvo, trgovino, terjatve — vse sem ti zapustil. Trideset tisoč je že vredno. Ah — stoj — kdo je? Eden je vstopil v sobo! Primi ga, Fanika!« Obupno je kričal starec in stiskal škatljo k sebi in komaj se je dal dopovedati, da ni nikogar v sobi. »Morda je Kompare?« »Nikogar ni, stric. Vse je zaklenjeno.« »Kompare ti pride še skozi ključavnico. Zadnji čas lazi okrog mene, kakor pes okrog mize, kjer je klobasa. Ničesar mu ne zaupaj in sploh nikomur. Obljubi mi to.« »Veš, v testament sem postavil samo to, kar ve ves svet, da imam. Pa nikar ne misli, da je to vse. Imam še več.« S tresočo roko je odprl stric Anton škatljo in pokazal Faniki cel kup hranilničnih knjižic. »To, Fanika, ti darujem vse. Daj, čitaj mi, koliko je naloženega na vsaki knjižici. Ta denar je sad petdesetletnega dela. Tvoj je zdaj. A daj, da vzamem slovo od teh bukvić.« Trepetaje po vsem životu je vzela Fanika knjižice na kolena in računala, koliko je naloženega. Starec je jemal pregledane knjižice Faniki iz rok, jih pogladil, kakor ljubeč oče svojega otroka in jih zopet položil v škatljo. »Skupaj stodvanajst tisoč kron,« je končala Fanika. Ko je to rekla, ji je glas drhtel in komaj se je premagovala, da ni padla na strica. »To je vse tvoje. A ne povej nikomur, kar sem ti zapustil, naj mi- slijo, da sem imel samo to, kar sem postavil v testament.« Še enkrat je starec stisnil škatljo k sebi, potem jo je izročil Faniki. »Kako si srečna, dobra moja Fanika. Mlada si še, lahko boš živela in denar se ti bo množil. Še pol milijona boš lahko skupaj spravila. Tako delaj, kakor sem delal jaz. Prihrankov se nikdar ne dotakni.« Padel je na blazine. Prijel ga je zopet hud napad. Fanika je trepetala poleg postelje, a pomagati ni mogla. »V desetih letih — boš imela dvestotisoč — v dvajsetih stiristoti-soč — v tridesetih osemstotisoč — milijon — Fanika — milijon boš imela — Fanika —.« Zopet se je dvignil starec. Široko so bile odprte njegove oči in hri-pavo je donel njegov glas, ko je zakričal : »Glej — nekdo stoji tam — oropati me hoče — to je Kompare — čuvaj se ga —.« »Nikogar ni, stric, res nikogar.« »O — je — je — tam pri vratih — ti se motiš — tam je.« Fanika se je res motila. V sobo je bila prišla smrt. (Dalje >r!ho4Bjl6.) Državni zbor. Dunaj, 1. junija. Vsled sklepa klubovih načelnikov se vrši podrobna proračunska debata skupno, tako da imajo govorniki pravico razpravljati o vseh ministrstvih. Na ta način se ublažijo nasprotstva. Danes sta najprej še govorila k generalni debati glavna govornika Nemec (contra) in G 1 a b i n s k i (pro). Poslanec Neme c je rekel v svojem govoru, da je finančni?minister provzročil gonjo proti sklepu poslanske zbornice zaradi znižanja davka na sladkor ter v ta namen mobiliziral gosposko zbornico. V imenu svoje stranke je govornik zahteval, naj se gosposka zbornica odpravi. Izjavil je, da bo njegova stranka glasovala proti proračunu, ker nima do sedanje vlade prav nobenega zaupanja. — Poslanec G 1 a b i n s k i je izjavil, da dokazuje sedanji proračun primerjan s prejšnjimi, da se avstrijsko finančno gospodarstvo neprestano povzdiga v najvažnejših kulturnih in gospodarskih upravnih panogah. — Poročevalec dr. S t e i n-w e n d e r je dokazoval potrebo, tla se spremeni poslovnik ter je izjavil, da sedanji poslovnik varuje naga j i-vost in hudobnost posameznika proti volji velike večine. Ako hočemo ohraniti parlament, se ta poslovnik ne more obdržati. — Ko je v nadaljnem svojem govoru zagovarjal gosposko zbornico, so češki radikalci in socialni demokratje hrupno ugovarjali ter se je razvila med njimi ostra polemika, — Pri glasovanju se je sklenilo s 125 glasovi proti 74 glasom, da se preide v specialno razpravo. Krščanski socialisti so poslali prvega v debato svojega najboljšega govornika princa Liechtensteina, ki je zagotavljal nemške stranke, da bodo krščanski socialisti držali ž njimi zvesto »Gemeinburgschaft« proti Slovanom na severu in jugu. Afere, kakor Wahrmundova in na graškem vseuč., so preneznatne, da bi napravile nasprotstva med kršč. socijalisti in svobodomiselnimi Nemci. (Bratci so si tedaj zopet v objemu!) Nadalje je rekel princ, da Nemci zato ne delajo prave narodne politike, ker jim manjka — resnično nemškega časopisja. Končno je govornik pohvalil svobodomiselne nemške stranke, ker se niso dale zapeljati, da bi bile povodom zadnjih izgredov na vseučiliščih izzvale kulturni boj. (To pohvalo so sprejeli »svobodomiselni« nemški poslanci s povešenimi očmi in z rdečico na licih). Razprava se bo nadaljevala jutri. Program za parlamentarno delovanje. Dunaj, 1. junija. Do poletnih počitnic upa baron Beck spraviti pod streho razen proračuna še podržavljenje Severne železnice in zvišanje davka na žganje. Tudi to pot se državni zbor ne zaključi, temuč le odgodi ter se zopet sestane med 10. in 15. septembrom. Takoj v prvi seji se mu predloži proračun za leto 1909. ter se izvrše volitve v delegacije. Razen proračuna in jezikovnega zakona pripravi vlada do jeseni še sledeče predloge: zakon o zavarovanju za starost in onemoglost, podržavljenje državne železniške družbe, zakon o donavski parobrodni družbi, zakon o reformi hišnega davka in najbrže tudi novi kazenski zakon in brambni zakon. To ogromno delo pa bo mogoče spraviti pod streho le tedaj, ako se baronu Becku posreči napraviti do jeseni v jezikovnem vprašanju vsaj premirje. Jezikovni zakon za Češko. Praga, 1. junija. »Narodni Listv« poročajo z Dunaja, da je jezikovni zakon za Češko izgotovljen ter pripravljen, da se predloži poslanski zbornici. Vse podrobnosti so znane ministrom in poslancem obeh prizadetih strank, toda poslanci so morali obljubiti ministrskemu predsedniku strogo molčljivost. Potemtakem se še nič ne ve, kakšna usoda čaka jezikovni zakon v parlamentu. Sedanje razpoloženje ni po tem, da bi baron Beck upal predložiti ta načrt še v poletnem zasedanju. Iz ogrskega parlamenta. Budimpešta, 1. junija. V začetku današnje seje je predložil naučni minister zakonski načrt, ki določa, da mora biti pouk v vseh ljudskih šolah, državnih, občinskih in verskih, popolnoma brezplačen. — Potem se je nadaljevala in dognala debata o finančnem zakonu. Poslanec Nagy je izjavil, da se smejo zvišati plače častnikom le tedaj, ako se uvede v skupno armado na Ogrskem madžarščina. Ministrski predsednik dr. Wekerle je izjavil, da je zvišanje plač častnikom neizogibna stvar, a moštvu se dohodki ne zvišajo, temuč se mu le izboljša hrana ter bodo vojaki dobivali vse potrebščine, ki jih morajo sedaj kupovati, in natura. Italijani proti jezikovni reformi v Dalmaciji. Z a d e r , 1. junija. Italijani širijo vest, da vlada ne misli urediti jezikovnega vprašanja v Dalmaciji z zakonom ali očitno naredbo, temuč s tajnimi navodili (t) na vse urade. Pri tem hoče vlada italijanski jezik popolnoma izriniti iz notranjega uradovanja (kar bi bilo tudi edino pravilno!) ter odpraviti vse dvojezične napise, pečate, razglase itd. Povsod zavzame vladajoče mesto edinole hrvaščina. Vsi italijanski poslanci pripravljajo skupno parlamentarno akcijo, da to preprečijo. Vstaja na Samosu. Solun, 1. junija. Turška vlada* prikriva resnobo vstaje na Samosu ter je časopisom strogo prepovedano kaj pisati o vstaji. Vkljub temu pa je splošno znano, da so vstajo provzročili Mladoturki ter je prav lahko mogoče, da se prenese z otoka na evropsko Turčijo. Vstaši so tako močni, da turški general Sadik paša ne upa izkrcati z vojne ladje turških vojakov, dasi so] jih trije bataljoni. Vstaši so že dvakrat začeli streljati na turško križar ko, ki se je morala umakniti od brega. Pri naskoku je bil ranjen Mahir paša. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je razposlala vsem svojim podružnicam naslednji dve okrožnici: I. V »Narodni založbi« v Ljubljani je pred kratkim izšla knjiga z naslovom: »Slovensko-nemška meja na Koroškem«, nabral Ante Beg. Cena 1 K 40 vin. Ta knjiga opisuje stanje obmejnih Slovencev na Koroškem in nam kaže jasno, a poleg tega žalostno sliko nazadovanja slovenstva na Koroškem in iz tega sledečo nujno potrebo naj intenzivnejšega delovanja za narodno obrambo. Družbi sv. Cirila in Metoda je zagotovljenih iz dohodkov razpeča-nih knjig nekaj gmotnih prispevkov, ali več, kot ti dohodki, je vredno spoznanje opasnosti, v kateri se nahajajo koroški Slovenci. Vpogled, ki ga nudi Begova knjiga v tužni Korotan, je budeče Vabilo vsem, ki narodno čutijo, da se pridružijo velikemu in plemenitemu delu družbe sv. Cirila in Metoda. Prosimo torej vse podružnice, da priporočajo Begovo knjigo »Slovensko-nemška meja na Koroškem« in jo kar najbolj mogoče razširijo med našim narodom. II. Naše podružnice nimajo le sodelovati pri nabiranju članov in njihovih prispevkov za osrednjo družbo, temveč morajo v drobnem izvajati v svojem okolišu vse naloge družbe sv. Cirila in Metoda. Danes si dovoljuje podpisano vodstvo opozarjati slavno podružnico na družbeno blago ter jo naprositi, da blagovoli posvetiti nekaj svojega dela tej važni stvari. Predvsem pridejo v pošte v naše vžigalice. Dejstvo je, da so naše vžigalice glede kakovosti danes na prvem mestu in da so njih cene primerne. Pa tudi pogodba z založnikom g. Iv. Perdanom je za družbo ugodna. Ako bi vse podružnice v delu za razširjenje naših vžigalic tekmovale, bi lahko spravili na letni donesek nad 10.000 K za družbo sv. Cirila in Metoda. Naše vžigalice pa nimajo le gmotnega pomena, jačijo tudi naš narodni čut, kajti znamenje narodne hiše je, če na njenih mizah nahajaš družbene vžigalice. Prosimo torej, da podružnični odbor poizve pri vseh trgovcih in trafikantih svojega okoliša, ali se tam prodajajo naše vžigalice, ako ne, naj skuša doseči, da se nemudoma naroče in uvedejo. Ako obstoje med trgovci v tem pogledu nasprotstva, da n. pr. kdo iz narodne nestrpnosti noče prodajati našega blaga, naj se skuša potom primerne agitacije našega trgovca posebej podpirati. Poizve naj se v vseh gostilnah, ali imajo na mizi naše vžigalice, pa tudi glede zasebnih hiš naj se po malem to dožene in začne agitacija, da se rabijo povsod družbene vžigalice. Podružnični odbor naj se pri tem delu poslužuje predvsem mlajših moči in pa narodnega ženstva. Naj se ne straši tega dela, ki na videz in prvi hip izgleda malenkostno. To delo je važen del tako-zvanega drobnega narodnega dela. Brez tega drobnega dela sploh ni noben uspeh možen, zato se ga moramo oprijeti požrtvovalno. V podružnici naj bi imeli zapisnike trgovin, gostiln in celo zasebnih hiš in po tem zapisniku naj bi odbor vodil sistematično delo za naše blago. Na podoben način se priporočamo za delo v prilog razpečavanja drugega blaga, ki se prodaja naši družbi v korist. Družbena pisarna razpošilja narodni kolek, računske listke, razglednice; trgovec Jernej Bahovec prodaja peresa, Iv. Bonač svinčnike, Fr. Kollmann cilindre za svetil j ke, Iv. Perdan kavni pridatek (cikorijo), Vaso Petričič toaletno milo, Makso Zaloker drožje, A. E. Škaberne platno, vsi ti v Ljubljani. Poleg omenjenih prodajajo družbi v korist tvrdke: Ivan Drufovka v Gorici voščilo za čevlje, Adolf Jaeobi, Dunaj VIII. svalčične papirčke in ovitke, I. N. Peteršič v Ptuju pisemski papir, Jakob Vrečko petanjsko kislo vodo, budjejeviška akcijska pivovarna donaša družbi od vsakega na Kranjskem prodaijega hektolitra 20 vinarjev. Podpisano vodstvo prosi, da «e sklice seja podružničnega odbora, da se v njej o tej naši okrožnici razpravlja. Priporoča se tudi, da r^fci o svojih ukrepih poročate in nam svoje nasvete naznanite. O tem bo razpravljal naš gospodarski odsek, pa tudi skupščina se bo pečala o drobnem delu naših podružnic, O tem bodo poročali tudi časopisi. Dnevne vesti, V Ljubljani, 2 junija. — Klerikalni »Slovani«. »Slovenec« se je dušil jeze in zavisti, da so bili poslanci dr. Kramar, Ivan Hribar in dr. Hlibovicki tako nad vse pričakovanje sijajno sprejeti v Petrogradu. Drju. Kramaru in Hlibo-vickeinu bi sijajni sprejem še privoščil, županu Hribarju pa bognezade-ni. Od jeze, gneva in zavisti ni škofovo glasilce, ki sicer priobčuje v svojih predalih vse mogoče budalosti, zabeležilo niti ene vesti o posetu slovanskih delegatov v Petrogradu, kamoli da bi poročalo o velevažnih, naravnost historično pomembnih dogodkih, ki so se doigrali za časa bivanja slovanskih poslancev v Petrogradu. Toda to možem pošten jakom okrog »Slovenca« še ni zadostovalo. Premišljevali so, kako bi še izdatneje dali duška svoji onemogli jezi nad tem, da si je drznil župan Hribar iti v Petrograd brez pismenega dovoljenja častitega »Slovenčevega« uredništva. In uganile so jo modre glave. Včerajšnji »Slovenec« protestu je proti temu, da se je župan Hribar drznil govoriti o Petrogradu v imenu slovenskega naroda, »češ, da mu nihče ni poveril mandata, da bi smel govoriti v imenu slov. ljudstva«, na to pa nadaljuje doslovno: »Kar se pa tiče slovanskega kongresa, že danes lahko to povemo (stereotipna »Slovenčeva« fraza!), da slovensko ljudstvo na njem ne bo zastopano, ker pod falitno liberalno zastavo naše ljudstvo nikamor ne gre.« K tej bornirani ekspektoraciji pripominjamo samo to-le: Gospodje okoli »Slovenca« že zopet bolehajo na megalomaniji; so pač že pozabili, da je pri zadnjih državnozborskih volitvah volilo skoro polovica slovenskih volilcev protiklerikalno in da se imajo klerikalni poslanci zahvaljevati samo volilni geometriji in srečnemu slučaju, da so prišli v zbornico v sedanjem številu, pozabili so na strahovit svoj poraz pri goriških de-želnozborskih volitvah, sicer bi ne nastopali sedaj tako prešerno in bi si usurpatorski ne lastili edine pravice, zastopati in reprezentirati — slovenski narod. Dokler torej častivredna klerikalna gospoda ne bo po-basala vseh mandatov v malho in dokler ne bo vjela zadnjega slovenskega volilen na svoje limanice, bo vedno še morala, če tudi morda proti svoji volji, trpeti,da bodo v imenu slovenskega naroda govorili župan Ivan Hribar in drugi napredni poslanci in sicer s prav isto pravico, kakor to store klerikalni takozvani ljudski zastopniki! Kar se tiče udeležbe slovenskega naroda pri vseslo-vanskem kongresu, pa naglasamo, da v tem vprašanju brezspolni brezdo-movinci okrog »Slovenca« ne bodo odločevali. Kdor se namreč v praša-nju vseslovanskega kongresa zateka za pomoč k nemškim listom, ta pač ne zasluži drugega imena, kakor brezdomovinec! V snočni »Neue Freie Presse« namreč čitamo pod senzacionalnim naslovom »Absage der Slovenen fur den allslavisehen Kongress« to-le brzojavko: »Lai-bach, 1. Juni. Das Organ der sloveni-schen Volkspartei, der »Slovenec«, schreibt unter dem Titel »Die slove-nische Volkspartei und der allslavi-sche Kongress« unter anderm: Abge-ordneter Hribar batte kein Recht, in Petersburg im Namen des sloveni-schen Volkes zu sprechen. \Vir erkla-ren schon heute, dass das slovenische Volk auf dem allslavisehen Kongress nicht vertreten sein wird, da es nicht gesonnen ist, unter der Flagge Hri-bars zu inarschieren.« Ako uvažuje-mo, da »Slovenec«, ki se ga citira v brzojavki, izide v Ljubljani šele ob polu 5. popoldne, »Neue Freie Presse« pa že ob 3., je očividno, da je omenjeno brzojavko poslalo židovskemu listu katoliško »Slovencevo« uredništvo. S tem je povedano dovolj in bi bila vsaka nadaljna beseda odveč! Rodoljubno slovensko občinstvo si bo že samo znalo ustvariti o postopanju »Slovenca« in njegovega ozadja svojo sodbo, mi se vzdržujemo vsake sodbe, vprašamo pa poslanca dr. Janeza Evangelista Kreka, ki je bil menda navzoč pri seji slovanskih poslancev na Dunaju, ko so delegirali predsedstvo — dr. Kramara, Hribarja in dr. Hlibovickega — v Petrogradu, ali se strinja s sramotno škandaloznim nastopom »Slovenca« v vprašanju vseslovanskega kongresa? — Prezidanje mestne hiše v Idriji je zopet dobro došlo katehetu Oswaldu, da more najgrše pačiti in zavijati resnico. Tako pravi v »idrijskih novicah« v »Slovencu« med drugim: »Na laž postavljata trditve o javni knjižnici prvi župan Šepeta-vec, ki je zastopniku deželnega odbora pojasnjeval, da potrebujejo čitalnično dvorano za dijaško veselico, drugi pa notar Pegan, ki je v zapisnik diktiral, da bode dvorana služila mestni hranilnici. Kako bode še potem v dvorano spravljena javna knjižnica, mi ne moremo razumeti, to razume le liberalen dopisnik, ki nam očita laž. Mi pa pribijemo le suha dejstva, ki so se zabilježila v uradnem zapisniku.« Kaj ima opraviti dvorana v novem mestnem poslopju s prostorom za javno čitalnico in knjižnico, nam je res neumlji-vo, še bolj pa, da bi s tem župan izpodbijal potrebo ljudske knjižnice. Da je zapisal to neumnost kak Brus, Jazbar, Reven, Zevnik in kakor se že imenujejo klerikalni pisači, bi bilo opravičljivo, da pa piše to katehet Oswald, ki je imel načrte za prezidanje hiše v rokah, moramo deti to na rovaš njegove zlobnosti. Velika dvorana, ki bo namenjena večjim priredbam, tedaj tudi za dijaško veselico o priliki prve mature na idrijski realki, ki jo je imel v mislih župan, se nahaja v pritličju ob ulični strani, dočini so prostori namenjeni za javno čitalnico in knjižnico v prvem nadstropju ob dvorišču. V te prostore bi se po mnenju notarjevem lahko nastanila mestna hranilnica, ee bi deželni odbor vztrajal pri svoji odredbi, da ne sme občina ustanoviti in vzdržavati javne čitalnice in knjižnice. V tem smislu se je govorilo tudi v seji občinskega odbora. Naj le izposluje Osvvald pri svojem prijatelju deželnem odborniku dr. Lampe-tu prepis dotičnega uradnega zapisnika, pa naj ga priobči, da spozna pravi smisel notarjevega utemeljevanja. In Oswald ima še drznost trditi, da pribija le suha dejstva, ki so se zabel ježe vala v uradnem zapisniku. O^rrdi ljudje! Ne poznate več sramu: Ne župan, ne notar, ki sta kot vsak razumen in napreden človek vneta zagovornika javne knjižnice in čitalnice, ne postavljata na laž trditve o javni knjižnici, marveč deželnemu odboru kranjskemu, ki je nn Oswaldovo pritožbo prepovedal izvršiti sklep občinskega odbora za ustanovitev javne knjižnice in čitalnice, se bo zahvalilo idrijsko ljudstvo, da ne bo imelo tega važnega kulturnega zavoda. Toda motijo se klerikalci, če mislijo, da bodo s takimi odredbami zaprli ljudstvu pot do izobrazbe-prosvete. Danes so v moči, jutri pa se zna zgoditi, da ne bodo več! — Imenovanje. Kaznilnični pristav moške kaznilnice v Steinu na Nižje avstrijskem, Moric Haus, je imenovan za nadzornika ženske kaznilnice v Begunjah. Zopet Nemec! — Iz šolske službe. Zaradi bolezni je dobil dopust g. Egidij Sehiffrer v Mirni ter pride na njegovo mesto razpoložljiv učitelj g. Franc Gradnik kot suplent. — Volitev v okrajni cestni odbor trebanjski. Za načelnika je izvoljen g. Fran Bukovec, posestnik v Mrzli Luži, za njegovega namestnika pa g. Ivan Novak, posestnik v Račjem Selu. — Odlikovani delavci in delavke. Za 401etno zvesto službovanje so dobili častno svetinjo Albin Tolmaj-nar, Franc Mihelič, Ana Hladnik, Katarina Mehle in Anton Obrata, delavci in delavke v papirnici v Vevčah. Redni občni zbor tržaške tramvajske družbe se je vršil v Trstu v soboto popoldne pol predsedstvom viteza Filipa Artellija. Družba je imela leta 1907. dohodkov 1,285.861 kron in 57 stotink, a čistega dobička 600.291 K 15 vin. Dohodki so znašali leta 1906. 45.066 K 14 vin. manje nego lani. — Da, da, belgijski jezuitje si imenitno polnijo žepe na stroške tržaškega občinstva, ki je še vedno tako naivno, da samo plačuje tramvajske sprevodnike s krajcarjem napitnine pri vsakem voznem listku. Znano je namreč, da je ogromna večina delnic tržaške tramvajske družbe v rokah jezuitov v Belgiji. — Predsednik vitez Filip Artelli je tudi prijavil, da so uvedena pogajanja s tržaško občino za razširjenje tramvajske mreže z zgradbo novih črt in da so ta pogajanja že tako daleč, da je upati, da se pride v kratkem do sklepa nove pogodbe. — »H Lavora- tore« je glede teh pogajanj že pred par tedni povedal članom sedanjega mestnega sveta, da nimajo pravice, sklepati nikake pogodbe sedaj, ko je pričakovati, da dobi tržaška občina po reformiranem volilnem redu povsem novo zastopstvo. »Lavoratore« je namreč trdil, da sedanji občinski svet ne sme vezati rok bodočemu, po novem volilnem redu izvoljenemu mestnemu svetu. In tu mu treba priznati, da ima popolnoma prav. Meka vseh regnikolov je Trst. Kakor mora vsak, verni mohameda-nec v Meko, tako mora vsak lačni re-gnikolo v Trst. Trst je obljubljena dežela vseh italijanskih podanikov in v to obljubljeno deželo mora Italijan priti, pa naj si bo na kakršenkoli način. — Tako se je na primer preo! nekaj dnevi pripeljal v Trst z Llov-dovim parnikom »Metković« 161etni Mihael Ricciardelli. A ker ni imel niti enega bajoka, se je v Benetkah skrivaj vtihotapil na parnik, se na parniku skril in se v Trstu tudi srečno izkrcal, ne da bi ga bil kdo opazil. — A ker si ni mogel kaj, da ne bi kradel, so ga kmalu, — namreč minoli petek — zalotili in odvedli v zapor. Začel je sicer z malim: ukradel je bil v svobodni luki dva noža, žlico in vilice, v skupni vrednosti samih dveh kron. — Najprej je ukradel jedilno orodje, potem bi bil ukradel jed, a potem bi bil šel na tej poti še dalje. — Sedaj bo kaznovan radi te male tatvine in radi sleparije, ker je osleparil parobrodno družbe* za vozni listek, a potem se bo peljal nazaj v Italijo po odgonu — torej zastonj v Trst in zastonj nazaj iz Trsta! Avgust Semulič in morilec tržaških kočijažev! Kakor smo že poročali, je dne 27. m. m. italijanska oblast izročila avstrijski onega Avgusta Semuliča, ki je bil dne 31. januarja t. 1. aretovan v Vidmu, ker je bil par dni prej dvakrat ustrelil z revolverjem na mlinarja Furlana, ko se je ž njim vozil od Devina proti Gabrovici. Tržaška policija je že mislila, da so jej v tem slučaju — kakor v slučaju vlomilcev Korena, Ar-zon i. dr. ljubljanska in dunajska policija — italijanski karabinerji pomagali priti do — morilca kožijažev Praznika, Mohoroviča in Vidava. Ali — »ni v vsaki luknji rak« — to pot se je tržaška policija varala. Tržaška policija, tržaški listi — iz-vzemši »Edinost«, ki je takoj po prvih dneh vstrajno trdila in na podlagi raznih dejstev dokazovala nasprotno — so bili vsi mnenja, da je Avgust Semulič tudi morilec prej v Trstu umorjenih kočijažev In na podlagi tega mnenja je tržaška po| -cija zahtevala, da se Semulič odvede najprej v Trst in še le potem v Gorico okrožnemu sodišču, ki ga ima soditi zaradi zločina, izvršenega nad mlinarjem Furlanom. Minule Bobote je preiskovalni sodnik dr. Kumar pozval priče, ki so videle morilca v kočiji pok. Praznika v noči 9. julija m. 1. in v kočiji pok. Mohoroviča v jutro 16. julija m. 1. malo prej nego sta bila ta dva kočijaža umorjena, kakor tudi one priče, ki so videle morile;« dne 15. decembra m. 1. na Općina h. ko je bil najel pok. Lovrenca Vida v. Tem pričam — bilo jih je s — je preiskovalni sodnik pokazal Avgusta Semuliča. In 5 teh prič je izjavilo, da Semulič ni morilec kočijažev; dve sta rekli, da so sicer Semuličeve brčiće nekam podobne brčicam onega človeka, ki sta ga videli v kočiji pok. Mohoroviča, a eden — kočijaž Pi-tteri — je izjavil, da se sploh m- spominja ničesar. Mi moremo le z veseljem konstatovati, da se je dokazalo, da je Semulič — Slovenec - Krašovec — nedolžen na groznih umorih kočijažev. A konstatovati treba tudi, da je tržaška policija vse te štiri mesece — odkar je bil Semulič aretovan — mirno čakala, da ji italijanske oblasti izioče Semuliča, da ga potem v Trstu pokažejo gori rečenim pričam; da tržaška policija vse te Štiri mesece ni storila — najbrže — ničesar na zasledovanju morilca kočija-žev, ki tako še dan danes nekažnjen hodi okrog. — Postni ofici|ant g. Anton U č a k a r je prestavljen iz Logatca na* glavno pošto v Ljubljano. ^ — * Fotogral^Landan se priporoča slovenskemu občinstvu na ta način, da njegova hči nosi po Ljubljani slamnik, ves poln plavio! Vsekakor jako oenena in dobra reklama za Človeka, ki ga je slovenski denar spravil do dobrega gmotnega stanja. Slovenci, nosite le Se naprej denar ljubljanskim Nemcem, da vas bodo potem toliko predrsnejše izzivali! Prispevek celjskega okrajnega zastopa k mostnemu vodovoda. Vladni komisar Lehman n je svoječasno odloČil, da ima celjski okrajni zastop prispevati k mestnemu vodovodu celjskemu 80.000 kron. Dr. Hrašoveo in tovariši so se proti temu pritožili na upravno sodišče, ki je v svoji sobotni seji to določitev okrajnega komisarja kot protizakonito rai-velj avilo. Priloga »Slovenskemu Narodn" St 128, dne 2. jnnija 1908. Slovensko pevsko društvo s Sedetem V Ptuju je pri svojem občnem zboru 27. maja izvolilo ta-le odbor: DragotinZupančič, predsednik; dr. Bela Stuheo, podpredsednik; Vinko Šerona, tajnik; Valentin Kajnih, blagajnik; Janez Ko omu t, arhivar; Silvester Šentjurc in Sikst Hrovatin, namestnika. Zunanji odborniki: Matej Hubad, Ivan Žemljic, Fr. Zaoherl in J. Jošt; Anton Po-rekar in Fran Lenart, namestnika. Revizorji: dr. Josip Komlja-neo, dr.Dragotin Koderman in Josip Wr esnik. Družbi sv. Cirila In Metoda je poslal računski svetnik g. Janko Premrov iz Sarajeva za meseo maj t. L znesek 9 K od sledečih gospodov po 4 v: Bergant, Buberl, Dovič, Holz, Huber, Kobler, Mikuš, Peterlin, Preindel, Smodiš in Valpotič; Zemlja-rič60h; po 2 K pa Rozman in Premrov. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Fran Pišek iz Brežio narodni davek v znesku 11 K od sledečih gg: Ivan Poljanšek, Andrej Levak, dr. Ivan Benkovič, Neimenovan za maj in juni, Josip Šetinc, Josip Uršič, Jos. Boeoio, Maks Mer čun, I. Behaček, Frano Pisek. Družba sv. Cirila in Metoda je sprejela znesek 200 K, katerega je poslala akademično društvo „Sava" na Dunaju za prodani legitimaoijski list Ta znesek je prejelo društvo „Sava" od nPrve češke splošne delniške družbe za zavarovanje na življenje" (glavno zastopstvo v Trstu) za naročenih 200 kom. leg. Usta a 1 K. Ta zavod je edini te vrste, ki se poslužuje teh legitimacijskih listov in jih prilaga zavarovalnim policam. Priporočamo zavod „Prve češke zavarovalne družbe" in želimo, da legitimaoijski listi dobe mnogo odjemalcev. Družba sv. Cirila in Metoda je prejela 14 K s fantovščine gosp. Viljema Trtnika. Dobro srečo v novem stanu! II. ljudski tabor. K včerajšnjemu poročilu o veselici pevskega društva „Ljubljanski Zvon" nam je Še s priznanjem omenjati g. Štamcarja, ki je z znano spretnostjo pel solo in pa vrlih gospodičen in gospa, ki so z neumorno vztrajnostjo in nesebično požrtvovalnostjo razpečavale in prodajale sladkornine, igrače in šaljivo pošto, zlasti še dražestnih gospodičen v narodnih nošah. Vsem tem rodoljubnim damam, dalje vsem darovalcem dobitkov in sploh vsem posetni-kom veselice in podpornikom društva se najiskreneje zahvaljuje odbor slov. pevskega društva „Ljubij. Zvon". Narodnim slovenskim društvom Murskega polja in Slov. gorici Dne 15. in 16. avgusta t. 1. naj bosta pravi narodni praznik za Mursko polje in Slovenske gorice. Ta dneva praznuje telovadno društvo „Murski Sokol" svoj petletni obstanek in obenem razvitje svoje društvene zastave. Naša Častna dolžnost, da našemu „Sokolu" podarimo društveno zastavo in da obenem priredimo slav-nost, ki bo kazala, da nad Murskim poljem in Slov. goricami ponosno vihra zastava narodne odločnosti, narodne zavednosti in vzorne slovenske požrtvovalnosti. Vabimo Vas torej vse narodne Slovenke v naš krog, da pomagate z delom, nasveti in prispevki, da bosta dneva 15. in 16. avgust res vpisana v zgodovino našega okraja kot prava, manifestačna, narodna dneva! V Ljutomeru, dne 30. maja 1908. Na zdar! Predsednica Matilda dr. Grossmanova, tajnica Josipina Pichlerjeva. (Prijave, nasveti in prispevki naj se pošiljajo na gospo Marijo Kocuvan kot blagajničarko v Ljutomeru.) Poročil se je v Suhorju Vinko Bes al, trgovec, z gdč. Mici P i-bernik. čestitamo. Pomnoženi veselični odsek slovenskega trgovskega društva „Merkur" za prireditev velike vrtne veselice dne 5. julija ima danes ob 9. zvečer sejo v društvenih prostih, nakar odsekove Člane opozarjamo. Kongres čeških naravoslovcev in zdravnikov. Ljubljanski ude-ležniki se odpeljejo v četrtek dne 4. juniia ob 9 uri 26. min. zjutraj preko Jesenic v Line, kjer se pre noči. — Prihod v Prago v petek dne 5. jnnija ob 3. uri popoldan. Slovenski odbor. Deželno društvo državnik pisarniških oficijantov in pomočnikov za Kranjsko v LJubljani vabi na svoj 3. redni občni zbor, ki se vrši na binkoŠtno nedeljo dne 7. t m. ob 3. popoldne v mali dvorani „Mest nega doma" z običajnim dnevnim redom, volitvijo odbora in poročilom delegata o dunajskem shodu in konferenci načelnikov. Predlogi, ki se hočejo na shodu staviti, morajo biti pismeno priglašeni. Računajoč na polnost e-vilno udeležbo se tovariši z dežele opozarjajo, da so jim pri ljubljanskih tovariših nekatera prenočišča na razpolago. Prva pomočniška skušnja na Kranjskom Pred oblastveno komisijo za pomočniške skušnje v Ljubljani je bila včeraj prva taka skušnja, ki je, kakor se poroča, prva na Kranjskem. Skušnjo je delal mizarski pomagalec Anton Hočevar, ki jo je dobro napravil. Pravico ima torej do naslova f„pomočnik" ter do samostojnega izvrševanja mizarskega obrta. Občni zbor „Podpornega društva uradnikov o. kr. uiitnlne" bo dne 7. junija ob 4. popoldne v prostorih Mikuževe gostilne v Kolodvorskih ulioah v Ljubljani. Ker ima odbor važne točke na dnevnem redu, vabi Člane k obilni udeležbi. — Dedno baronstvo je dobil p o dad mir al v Trstu Leopold vitez Jedina. Iz Kazine so spravljali včeraj prah in drugo nesnago z Mateličevim sesalnim strojem. Kakor čujemo, se Mateliču ni posrečilo spraviti iz kazine največje nesnage, namreč vse-nemškega smradu, ki okužuje tako ta prostor, da bo najbrž Že v kratkem treba seči po krepkih razkuže-valnih sredstvih. Slovensko predstava v Ptuju Člani slovenskega gledališča v Ljubljani prirede v Ptuju dve predstavi. Danes, v torek, 3. t. m., igrajo Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini Šentflorijanski", jutri, v sredo, 4. t. m, pa Bernsteinovo igro „Tat". V četrtek, 5. t. m., gostujejo v Šmarju pri Jelšah v igri „Tat". Vsprejemne skušale na umetno-obrtnl šoli na Dunaju. 6 julija bo zglaševanje za vsprejemne skušnje, ki bodo 7. in 8. julija za šolsko leto 1908/09. Kdor želi biti vsprejet, mora priti osebno in prinesti seboj potrebne dokumente in izdelane vzorce. Na poznejše zglasitve se ni mogoče ozirati. Podrobnejša pojasni a daje tajništvo zavoda na Dunaju, L, Stu-benring 3. Redni občni zbor „Zadružne zveze v Celju" bo 13. junija ob 10. dopoldne v dvorani ^Narodnega doma" v Mariboru. Pripravljalni zbor dražbo iiLastni dom1' registrovane občne stavbene zadruge z omejeno zavezo v Ljubljani, zadnjo nedeljo v restavraciji npri Levu" je bil dobro obiskan, če tudi je lepo vreme vse ljudstvo vabilo iz mesta na prosto. Zanimanje za to humanitarno gospodarsko družbo je jako živahno, more se reči, občno. Izlet na Razpotje sta napravila v nedeljo Sokol v ^ireh in Idriji. Iz Žiro v je prišlo 22 Članov v kroju, iz Idrije pa 16. Vadile so se skupno proste vaje za zlet notranjskih sokolskih društev v Logatcu in redovne vaje. Ob 6. uri je bil odhod in se je idrijski Sokol vračal čez Gore v Idrijo, kamor je dospel ob 8. uri zvečer. Iz Hotedršice. Lepe razmere vladajo pri nas. Klerikalci bi nas naprednjake najrajši v žlici vode vto-pili. Posebno vnet v tem krščanskem delu je župnik Jaro Lojze, ki ima v očetu Petkovšku in materi Petkov-šci vstrajna pomočnika. Pravijo ljudje, da imajo ti trije že narejen cel „plan", kako bo odfrčal liberalec za liberalcem iz našega lepega kraja in bo potem ljuba klerikalna pšenica tako veselo rastla in cvetela, da bo padala kar mana z nebes. Do takrat pa — tako se govori — je še tako preklicano daleč, da ni upati, da bi kak J are ali PetkovŠek in njegova boljša polovica to dočakali. Vendar upanje je dobro, pa naj bo še tako majhno! Po poglejeno nekoliko delovanje teh oseb! Župnik Jarc je v nedeljo 24. maja na leci milo pel, da ni lepo, ker se farani upirajo ter mu nočejo več o dr a j to vati bire in drv. Na glavarstvo smo vložili prošnjo za odkup od bire in upamo, da bomo dosegli, kar nameravamo. Čadno ni, da farani Jarcu nočejo veČ odrajtovati bire, ker zahteva kake stvari trikrat toliko, kot je ima pravico dobiti. Da je temu tako, je dokaz n. pr. tale prav jasen: Neki napreden fant je šel po samski list k Jarcu. Ta samski list stane sicer samo 3 K 7 vin , a ljubeznivi nesebični Jarc je pa zahteval zanj 20 kron! Jaro misli zdaj menda dokazati, da je tudi Kristus samske liste računal po 20 kron, ker mu ne gre v glavo, da bi bilo to kaj preveč v sedanjih časih, ko je krščanstvo in katoliška oerkev v taki silni nevarnosti, ko od vseh plati preže nanjo njeni sovražniki, da bi jo uničili. Božji namestniki trpe silo in pomanjkanje in če se za en samski list da zaslužiti 20 kron, se za dva dobi 40 kron, če je kdo toliko neumen, da jih da. Toliko računati zna Jarc vsak dan, če tudi je trezen kot na veliko soboto zjutraj ! — Na Vrbanov dan, to je 25. maja, smo imeli volitev obč. starešinstva. Materi PetkovŠkovi se žarela lica, ko so zopet očka Petkovšek poslali župan. Za to mesto se ni nihče drug pulil, čeprav „Domoljub" otresa svoj smrdljivi jezik o Karlu Isteniču in Šemrovu, da sta se onadva zanj potegovala. Seveda Jaroa jezi, da Iste- nič ni hotel dati denarja aa njegov konsum, ki bi naj izpodrinil naše trgovoe. Zdaj je Jaro zaradi tega tako nesramen, da očita zaradi tega Isteniču treznost! Kar se tiče Šem-rova, pa povemo Jarcu kar naravnost, da se Še nikdar ni pehal aa županski stoleo, dasi ga je že imel na ponudbo, ampak ga vselej odklonil. Tudi Korče se še ni nikdar ponujal za župana, še vprašal ni za to mesto. Spominjamo naše klerikalčke na tisti pregovor, ki pravi: Kakršen je lopov, tako misli o drugih! Saj se razumemo, kaj ne! — „Domoljub" čveka nadalje, da smo zreli za Studenec, toliko smo imeli opraviti z volitvami, če bi bili mi hudobni, rekli bi o tem in onem, da je zrel za tja, in dokazali to z dejanji njegovimi. Pa nismo tako neusmiljeni. Poglejte, kaj bi rekel župnik Jaro, ki je bil obsojen na tri dni zapora oa. v primerno denarno globo, ker je očital logaškemu sodniku zaslepljeno pristranost v sodbi proti njemu, zaradi „umivanja" 68 letnega Marka Rupnika z batom! Ali bi ne bil Jaro jezen in razžaljen, Če bi trdili, da je on zaradi tega zrel za Studenec za blaznioo? Pa nočemo reči tega! Ali pa če bi mi rekli, da spada očka Petkovšek zato na Studenec, ker se je v teku treh let pod njim občinska blagajna tako spraznila, da je sedaj sama tema notri ostala, da je človeka kar strah Če noter pogleda — ali bi ne bil tudi ta razžaljen in jezen kot gad ? Gotovo ! Zato pa neČemo tega reči. Na praznik Vnebohoda smo imeli pri nas veselico pod Petkovškovim kozolcem. Marijine devioe, ki so pozno v noč delale priprave zanjo, so hodile domov po polnoči, fantje so jih pa lovili po vasi. Vse v božjo Čast in slavo, pa bomo tako zveličani, da se bo vrag kar v ušesa grizel. — Predno končamo, naj povemo, da je naš poštar Dovžan, kakor ljudje pravijo, ves zaljubljen v farevške vode in fa-rovško pečenko. Zato je pa tudi 8. maja pred cerkvijo moral vse po zreti, kar je preje izbruhal, ko je nekemu posestniku nekaj očital, pa je bil ta tako nečloveški človek, da je šel Dovžana tožit in dobil tožbo. AU ni to hudo? Hudo, hudo je pa še kako! — V kratkem se vidimo spet! Izkaz daril za Elilzabotno otroško bolnico. Darovali so: Ga. Eliza Schemerl pl. Streben 20 K, g. Viktor Schiffer 10 K, g. Ivan Nep. Roger, podpredsednik Vinc. družbe, 10 K, g. Friderik Žakelj, šol. svet. 5 K, g. Viljem Tonnies, tovarnar 40 K, g. Ferd. Schmitt, inženir 10 K, Jos. Vesel, c. kr. profesor 10 K, Konrad Rubbia, c. kr. dež. gozdni nadzornik 5 K, Herman Halbensteiner 10 K, Gustav del Gott, o. kr. okrajni glavar v p. 10 K, Fran Galle, graščak 50 K, Teodor baron Schwarz, dež. predsednik 100 K, ga. Josipina Ahazhizh 5 K, ga. Vika pl. Haumeder, 5 K, ga. Karolina Eckert 5 K, g. dr. Vladimir Foerster. c. kr. sod. tajnik 5 K, gg. brata Moškovič 5 K, g. Karel Jellen, o. kr, gozdni komisar 5 K, g. Landau 10 K, g. Albin Belar o. kr. profesor 5 K, g. Ivan Kresse, o. kr. okr. glavar, Kamnik 10 K, g. Viljem Steinberg, tov. ravnatelj 5 K, g. Viljem Steinherz, trgoveo 5 K, ga. Emilija Jeuniker, 8 K, ga. Josipina Hudovernig 5 K, g. Viktor Moro 10 K, obitelj Viktor Recher 100 K, g. Ivan Roger, ravnatelj „Assiourazioni Generali" 10 K, g. Jernej Kilar, 2 K, g. Anton Štritof, o. kr. profesor 2 K, neimenovanci 20 K, tovarnarja Ed. Glanzmann in Gansser, Tržič 200 K, g. Anton Zupančič, o. kr. profesor 10 K, g. in ga. dr. Maksimilijan pl. Wurzbach 20 K, g. Anton Galle, o. kr. notar, Logatec 10 K, g. Raj-mund Schisohkar, tajnik „Kranjske hranilnice" 10 K, g. A. Ebenspanger 4 K, g. Cesare Menardi 10 K, ga. Marija Stare, 50 K, g. Viljem Treo, stavbenik 50 K, ga. Marija baronica Sohwegel, Voloska 100 K, g. dvorni svetnik Rudolf grof Chorinskv in soproga 100 Kj ga. A. Ribitsoh 10 K, ga. Marija Paulin, stavb, svetnika soproga 20 K, gospo i Karel baron Sohlosser, okr. komisar 5 K, ga. Ana Mayr, lekarnarja vdova 20 K, Trboveljska premogokopna družba je darovala vagon premoga v vrednosti preko 200 K. — Vseh darov je do-sedaj došlo 7441 K 50 h. Datomor. Zaprli so v Trstu 36-letno kuharico Virginijo Dane 1 o 11 i, ki je na sumu, da je umorila onega otroka, ki so ga dobili za ograjo pri protestantski oerkvi. Posilstvo in rop. V noči od sobote na nedeljo se je pripeljala v Ptuj boljše oblečena dekle z dežele. Na kolodvoru se je dekletu pridružil mlad fantalin, ki ji je ponudil, da ji priskrbi brezplačno prenočišče. Peljal jo je najprej v neko postilno, potem v samoten kraj, kjer jo je posilil ter oropal za ves denar. Samomor vojaka. V neki utrdbi pri Pulju se je ustrelil z vojaško puško vojak Anton Kosove o, doma iz Zabukovoev pri Celju. Prepeljali so ga v bolnišnico, a ni upanja, da bi ozdravel. Rezar bi dobil veliko zaslužka v okraju Podgrad v Istri. Okraj ima 63 vasi, je popolnoma slovenski in nima nobenega rezarja. Obrniti se je na Dragotina Gobca v Pod -gradu v Istri za pojasnila. Trimesečni pasji kontumac je rasglašen nad vsemi vasmi sodnega okraja metliškega. Nesreča. Delavec Jakob Mora ve o je v idrijskem rudokopu ma-zal kolesje pri nekem dvigalu. Pri tem ga je pritisnilo ob stranski zid, da so ga težko poškodovanega prepeljali na njegov dom. Smrt vsled zastrupljanja. V Zagrebu je umrl trgoveo David Rosenberg iz Broda na Savi. Dal si je izdreti zob, pri čemer se mu je zastrupila kri. Bil je star 30 let in še le 10 tednov oženjen. Zblaznel Je v Trstu vojak Josip Mahni č. Pred kratkim se mu je zmešalo, ker se mu je pa stanje zboljšalo, so ga izpustili iz blaznioe. Zdaj se je nesrečniku znova omračil duh. Roparski napad. V Celovcu sta včeraj delavca Obiltsohnig in P a r t e napadla tovariša Petra D a 11 a r o s o, ga težko ranila, potem ga pa oropala. Oba napadalca so zaprli. Smrten sunek V Slovenski Bistrici je konj na paši sunil kovača Martina Knapa s kopitom s tako silo v rebra, da se je zgrudil in bil na mestu mrtev. Kovač je hotel konja samo nekoliko pogladiti. Transport delravdanta. V četrtek so pripeljali v Trst s parnik o m „Dalmatia" dunajskega advokata dr. Quittner, ki je kakor znano, pone-veril 600.000 K in pobegnil ter bil prijet v Carigradu. Dr. Quittner se je do Trsta trikrat hotel usmrtiti. V Carigradu se je hotel ustreliti, po poti med vožnjo je pa skočil v morje in ko so ga rešili, se je obesil, pa so mu spet preprečili njegov namen. V soboto so ga iz Trsta odpeljali na Dunaj. Pisana dražba. V Trstu je policijskega agenta Vi Carja brez vsakega povoda napadel na cesti neki mornar, ki je prišel v družbi 4 drugih mimo njega po cesti. Ko ga je Vičar aretiral, nastal je med njima hud spopad, v katerem so oni štirje stopili na stran tovariša. Posrečilo se je vse prijeti. Dva sta iz Španije, eden s Turškega, eden iz Grčije in eden iz Hrvaške. Slepar. Na sejmu v Mariboru 27. pr. m. je posestnica M a r j e t a Pečovnik prodala mešetarju L a-v u g a r j u kravo za 350 K. Kupec ji je dal 10 K, 340 K pa obljubil dati, ko bo kravo odpeljal. To je slišal posestnik JožefSagodin iz Prepolj pri Mariboru in ko je bil Lavugar sam, pristopil je k njemu, se mu izdal za moža Pečovnikove in zahteval od njega 340 K kupnine, katero je tudi dobil. Sleparju so pa kmalu prišli na sled in ga tudi takoj nato zaprli. Samomor. Obesila se je v Kapljah na Goriškem posestnika žena Antonija M a j o e n. Zapustila je sedem nedoraslih otrok in je bila več časa bolna na umu. Tat koles prijet. Tat, ki je v Ljubljani zadnji čas pokradel več koles in ki so ga v Trstu prijeli, je 191etni Ivan Gerlič, trgovski pomočnik iz Maribora. »Društvena godba ljubljanska" konoertuje danes popoldne v kinematografu „Edison", Dunajska oesta, nasproti kavarne „Evropa" in sicer pri predstavah ob 5., 6., 7., 8. in 9. zvečer. „Društvena godba ljubljanska11 koncertuje jutri zvečer v meščanski pivovarni (A. Dekleva), Sv. Petra oesta. Začetek ob 8. zvečer. — Vstopnina prosta. Promet s tujci meseca maja 1908. Meseca maja 1908 je prišlo v Ljubljano 4277 tujcev — 489 več nego prejšnji mesec in 211 manj kakor lani meseca maja. Nastanilo pa se Se v hotelu Slon 916, Union 860, Llovd 373, Malic 303, Ilirija 255, Avstrijski car 244, Južni kolodvor 238, Bavarski dvor 149, Štrukelj 125, Graj-žar 97 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 717 tujcev. Aretovana je bila včeraj 201etna prodajalka Marija Suševa iz Brežic, ker je svojemu gospodarju trgovcu g. Avgustu Agnoli na Dunajski cesti št. 13 v trgovini kradla blago, soseb-no pa še denar in ga sama lahkoini-šljeno zapravljala in pošiljala svojemu očetu in bratu, ki je vojak. Pri njej se je našlo še 65 K denarja, za katerega prizna, da je vsega ukradla Agnoli. Oddali so jo sodišču. Navihan Amerikanec. Pred kratkim je prišel iz Amerike leta 1870. v Pijavi gori pri Krškem rojeni samski čevljar Anton Zdravje. V domači vasi se je bahal, kakor je že sploh v navadi tem ljudem, o dobrem ame-ričanskem zaslužku in življenju ter dajal v gostilni za pijačo, da je kar teklo od lize. To je trpelo cel dan in račun je znašal okoli 12 K. Ko je bilo treba plačati, je začel kazati amerikanski denar in ga ponujal gostilničarju, češ, da nima avstrijskega. Z raznimi pretvezami je Zdravje iz- vabil gostilničarja v Krško, Češ, da bode tam zmenjal denar in ga izplačal. Dospevši tja, se je ljubeznjivi Amerikanec gostilničarju naglo izgubil in se odpeljal v Ljubljano. Ko je policija o tem doznala, je Zdravje-ta izsledila in aretovala ter izročila sodišču. Navihanec, ki je bil šest let v Ameriki, imel pri sebi 150 dolarjev, od katerih dobi opeharjeni gostilničar tudi svoj delež. Zopet vojaki. Tudi snoči so po Rimski cesti zelo razgrajali vojaki tukajšnjega c. in kr. 27. pešpolka. Ko jih je neki desetnik (enoletni prostovoljec) istega polka opozoril na dostojnost, so mu začeli groziti, na kar so se zanj potegnile civilne osebe. Še-le ko je prišel stražnik, je bil mir. Karakteristično je to, da sta*, bila zraven zopet dva šarža. Nesreča. V nedeljo zvečer se je privalil v Velikem Polšniku s hriba velik kamen ter zadel 501etno Marijo Žumehtovo v levo nogo in ji jo pod kolenom zlomil. Prepeljali so jo v deželno bolnišnico. Plašen konj. Snoči se je peljal po Dolenjski cesti posestnik Mihael Marolt iz Šmartnega pod Šmarno goro. Konj se je ustrašil voza električne železnice ter skočil na stran. Pri tem je Marolt padel z voza in se na glavi znatno poškodoval. Prvo pomoč je zadobil v policijski stražnici na Karlovski cesti, potem se je odpeljal pa domov. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 19 Hrvatov, 210 jih je prišlo pa nazaj. 12 se jih je odpeljalo v Prago, 8 pa na Vrhniko. Izgubljene in najdene reči. Prodajalka Roza Brečkova je izgubila pozlačeno ovratno verižico, za obesek je imela zlat srček z monogra-mom E. B. vredno 24 K. — Visoko-šolec Leo Dudzik je izgubil srebrno remontoar uro s kratko srebrno verižico vredno 20 K. — Tesar Matija Baje je izgubil rjavo usnjato denarnico z večjo svoto denarja, v denarnici je bil tudi zlat uhan vreden 6 K. — Prodajalka Minka Tomažič je izgubila črn dežnik, vreden 5 K. — Dimnikarski mojster Josip Spitzer je izgubil amerikansko double uro, vredno 40 K. — Na južnem kolodvoru je bilo izgubljeno oziroma najdeno, otroški uhan, bela usnjata ročna torba in dežnik s krivo kljuko. — Marija Rušova je izgubila dva bankovca po 10 K. — Kristina Mohar-jeva je izgubila zlato žensko uro s kratko srebrno verižico z obeskom srček in krogljico, vredno 40 K. — Neki gospod je izgubil zlato verižico. — Gdč. Zofija Vikertova je našla zajemalko za prikuho iz kina srebra. — Gospod dr. Plečnik je našel zlato verižico. — Prodajalka Ana Rupni-kova je našla velike bele ženske hlače. Drobne novice. — Princezinja Amalija Fiir-stenberg je prispela s svojim ženinom Kočijanora in njegovo materjo v Lucern. Princezinjo izključijo iz knežje rodbinske zveze. — Dva vlaka sta trčila skupaj med Aleksandrijo in Kairom. Ubitih je bilo šest oseb, ranjenih pa nad 50. — Roman princezinje Fiirsten-berg. Rodbinski svet knežje rodbine Fiirstenberg ni nele izključil princezinje Amaljje, temuč je celo dovolil, da se sme poročiti z agentom Koci-janom. — Novi bankovci po 20 K izidejo dne 22. junija. — Roparski umor. Znanega pariškega portretnega slikarja Stein-heila in njegovo taščo so našli umorjeno, ženo pa zvezano v postelji. Žena je pripovedovala, da so prišli ponoči v spalnico trije moški in mlada ženska, ki je bila svoječasno njenemu možu za model. Umorili so moža in mater, njo pa zvezali,ko jim je pokazala ves denar in dragocenosti, ki so vse vzeli. Razne stvari. * Neprevidno nune. V Voro-nežu je zalotila blizu kolodvora ploha 15 nun, ki so bile na potovanju. Neprevidne ženske so šle vedrit pod tam stoječe tovorne vozove. Hipoma pa se je začel vsak premikati, in izpod voz so se razlegali pretresljivi klici. Dasi je strojevodja vlak takoj zopet ustavil, niso mogli nobene nune nepoškodovane spraviti izpod voza. Vsa kolesa so bila oš kropljen a s krvjo. Več nun je bilo že mrtvih, drugim pa so potrgane roke ali noge. Uvedla se je stroga preiskava. * Koliko si prihranilo evropski tzselniki v Ameriki. Zadnja leta se je izselilo iz Evrope v Zed. države nad V/2 milijona delavcev, ki so poslali v domovino povprečno na leto 1200 milijonov kron. Od te vsote pripade v zadnjih petih letih na Italijo 350 milijonov, na Avstro-Ogrsko 325 milijonov, na Anglijo, Rusijo in Skandinavijo po 125 milijonov, dočim odpade na vse ostale države 75 milijonov kron. * Tolstega nazori o Mapa, ionski in ruski dumL V razgovoru s svojo rodbino je rekel nedavno grof Tolstoj, da ljudje molijo k Bogu, ker mislijo, da je oseba, toda Bog ne more biti oseba, ker bi tedaj moral biti omejen, a Bog je brezkončen. — Ljudje sodijo po sebi. Ženska mora biti polna ljubezni in prilago-denja, tudi tedaj, ako je pametnejša in izobraženejša kot mož. Biti mora sporazumna in složna z možem. — Duma je draga igrača. Ona je oponašanje zapadno-evropskega parlamenta, toda to je staro in se je preživelo. Mesto tisočev mož v parlamentu je bolje nekoliko strokovnjakov za izdelovanje zakonov. * Najboljši poklic na Španskem je vsekakor bikoborba. Sloveči matador v španskih arenah Fukutes, ki še ni star ni t ti 40 let, je šel v „pokoj" s pet milijoni prihranka. Nastopil je v boju z biki nad osem-stokrat. Ker nobena borba ni trajala nad s/4 uxe porabil je Fukutes 300 dni po 8 ur na dan, da si je prihranil pet milijonov. * Najmlajši španski rekrut je princ Asturski in prestolonaslednik španski, enoletni sin kralja Alfonza. Nedavno, ob obletnici svojega rojstva, je dobil rekrutsko uniformo in vpisan je v knjigo rekrutov kraljevskega polka. To je bil za dvor prazničen dan. Najprej so v spremstvu dvora in vojaških dostojanstvenikov nesli malega princa v oerkev, da je bil v uniformi pri maši. Po maši je bil slovesno proglašen rekrutom. * Zagoneten umor« Nedavno je prišel v neko varšavsko gostilno pobočnik kozaške polkovnije Popov ■ lSletno hčerko polkovnika Czyka. Deklica je napisala nekemu kapitanu pismo, v katerem ga je prosila, naj takoj pride v gostilno. Kapitan je res hitro prišel, a ko je vstopil v gostilno, je Popov dvakrat ustrelil na deklico, nato pa pobegnil. Kapitan je dal deklico prenesti v bolnišnico, kjer je par ur nato izdihnila. * Časopisje In otroci, o tem predmetu piše sloveči pedagog Grur-litt: „Na vprašanje, v kakšni starosti se naj dovoli otrokom čitati časopise bi najrajši odgovoril: nikoli. Naši dnevniki so večinoma za odrasle, ravnotako kakor gledališča. Neprijetno je, da mora vestni pisatelj vedno imeti ozire ra oči in duše otrok, celo pri razpravi o stvareh, ki otrok nič ne brigajo. V lastni hiši pošljemo otroke ven, preden govorimo o stvareh, ki niso za nje. Ravno tako bi bilo treba zapisati nad marši kateri spis: nOtroci ven! Drugače ne začnem pripovedovati." Ravno tako kakor ne spadajo otroci v javna plesišča, sodne dvorane, v parlamente in na ljudske shode, ravnotako bi ne smeli brati poročil o takih prireditvah. Nespametno bi bilo, zahtevati od časopisov, da bi prikrojevali pisavo po moraliteti mladoletnih. Najboljši časopis ne more in noče storiti več, kakor je za javnost. Javnost je v neprestanem boju s slabimi strastmi. Boja proti strastem pa ni mogoče voditi, ako jih ne poznamo. Kam pa bi prišli, ako bi se Časopisi, hoteli odreči nalogi, da bi ne razpravljali kritično o nalogah morale, kakor nam jih kaže življenje, kakor razpravljajo o njih umetniki na odru. Pri nas že trpe itak umetniki pod strogostjo cenzure, ki jim prepoveduje, govoriti svojo zadnjo, morda najtehtnejšo besedo. Friderik Hebbel je tožil celo svoje življenje, da se zahteva od njega, naj bi pisal za dekliške penzijonate. Pri takih razmerah ne more izhajati noben umetnik, ki se čuti za živo vest človeštva. Pesniška nravnost je drugačna, globokejša, kakor pa običajna seksualna duhovniška nravnost. Sioer pa ne mislim, da je treba Časopise pred otroci skrivati ali jim čitanje strogo prepovedati. Moj predlog je temveč ta: Držimo si, ako imamo otroke, le take časopise, ki glede nravnosti pišejo resno in stvarno. Pred vsem pa se je treba napram otrokom izogibati moralnih pridig in neprestanega prepovedovanja." Izpred sodlffa. Izpred tukajšnjega porotnega sodišča Skušnjavi Jo podlegel. Na zatožni klopi sedi komaj 20 let stari Ciril Požar, bivši aspirant poštnega urada na južnem kolodvoru v Ljub-Ijanizaradi uradnega poneverjanja. Dne 28. marca t. 1. je prinesla kontoristinja tvrdke Anton Kris-per množino poštnih Čekov v vrednosti 3584 K 12 v, katere je Požar sprejel. V svoji oskrbi je imel tudi ročno blagajno, iz katere si je v večkratnih vgrabkih prisvojil svoto 160 kron. To pa, kakor Požar trdi, zaradi tega, ker ni mogel s svojo plačo mesečnih 72 K izhajati. V posesti toliko denarja mu je h krati sinila misel v glavo, da bi se ga polastil, potem pa pobegnil v Švico. In res si je ta znesek prisvojil; v prvi vrsti je pokril primanjkljaj v ročni blagajni, potem se opravil svojo službo, iz katere j# stopu okoli 8. ure zvečer, potem se pa podal domov. Tukaj se mu je razburjenost nekoliko polegla; zakuril je peč, sežgal svoja zasebna pisma m čeke, da bi, kakor on pravi, ne letel neopravičeni sum na droge osebe. Preskrbel si je nekaj nove obleke, katero je plačal le s petaka in dese-taki, nato pa celo noč taval po mestu. Nekaj pred osmo uro zjutraj — bila je nedelja — je prišel domov, kjer se je preoblekel. Domača služkinja ga je Še pohvalila, da je tako zgodaj vstal; v bližnji kavarni je Še zajtrkov al, potem pa poslal postreička s pismom v urad, da zaradi bolezni ne more priti tja. Postrešček je prinesel tudi ključe ročne blagajne. Požar se je po ovinkih podal na kolodvor dr žavne železnic; tu si kupil list do Beljaka, kamor se je že s prihodnjim vlakom tudi odpeljal. Tja je došel ob 5. uri popoldne. Tu si je vzel vozni list do Inomosta. Ker se mu je tu vožnja zdela puščobna, je dremal, le na postajah je pokukal iz vosa ga li Čaka kak orožnik ali redar. Na postaji Lienz na Tirolskem se je grozno prestrašil, ko je videl stati 2 orožnika in mestnega redarja, a ko se je sačel vlak naprej pomikati, se je umiril. V Iuomostu je blizu kolodvora prenočil, drugi dan pa si ogledal mesto in da bi nesel kak spomin iz Avstrije, ku pil si je zlato uro z verižico, tirolski spominski prstan in samokres, da bi se v slučaju, če bi bil aretovan, ustrelil. Od tu se je vozil v Švico z brzo-vlakom vjkupeju II. razreda. Sedaj ga je vznemirjala le edina misel, kaj b: ž njim na avstrijsko-švicarski postaji Buohs. Kmalu je spoznal, da je bil tudi ta strah prazen, kajti razen carinskega organa, ki ga je vprašal, ima li kaj prtljage, ga ni nihče več motil. Peljal se je preko Carina v Bazel, kjer je nameraval stalno ostati. Našel je v restavraciji „Spalenburg" stanovanje in hrano za 80 frankov na mesec. V sredini meseca aprila je bil Požar aretovan. Pri njem so našli 2697 frankov 75 centimov, drugi denar je zapravil; nekaj sto frankov, katere je imel skrite, je pri aretovanju strgal in proč vrgel. — Ker so bili porotniki mnenja, da Požar ni imel namena poneveriti denarja, je bil obtoženec oproščen. Zagovarjal ga je g. dr. Tavčar. Tat iz navade. Jožef Soheller, 32 let star, pristojen v Admont, po poklicu tkalec, je bil že sedemkrat, med tem trikrat zaradi hudodelstva tatvine že občutno kaznovan, seznanil se je že trikrat s prisilno delavnico v Messendorfu, vendar ga vse to ni poboljšalo. Za resno delo mu ni bilo mar, postal je nepoboljšljiv vlaČugar in tat, ki je vse odnesel, kar mu je pod prste prišlo. Sredi meseca maja 1906 se je klatil v bližini svojega doma, vstopil a le za kratek čas pri nekem kmetu v službo. Okradel je svojega polbrata Maksimilijana Fritza, kateremu je vzel delavsko knjižico, in okradel moža Ivo je nezakonske matere. Dne 6. decembra 1906 je vstopil kot delavec pod imenom svojega polbrata pri zgradbi vodovoda v Beli peci, a je že takoj drugi dan od tod izginil, ker je okradel tri sodelavoe. Pobral jim je obleko, perilo, obutev in druge reči in napravil občutno škodo. Kje se je obdolženec po tem dogodljaju klatil, se ni moglo dognati; gotovo je, da se je nekaj časa klatil po Italiji, meseoa maja se je pa zopat zglasil pri svojem polbratu, a že 19. junija 1907 je zopet izvršil tatvino na škodo Petra Steinerja, Alojzija Gruberja, Andreja Kastnerja in Maksa Soheiblegarja v Pyhrnu. Dne 12. svečana je bil v Trstu prijet in sodišču izročen. Obdolženec, ki je skrajno nevarna oseba tuji lastnini, je večino svojih let prebil po ječah prisilnih delavnicah. — Soheller je bil zaradi imenovanih deliktov obsojen v težko ječo petih let. Nepoboljšljiva vlačuga In tatica. Dne 19. marca t. 1. je prišla neka neznana ženska v hišo Marije S m o 1 e j v Hrušici ter se delala gluhonemo. Zapisala je na listek, da ji je ime Jožefa Zupančič, da je prišla obiskat svojo sestro na Savo, ki dela v tamošnji tovarni, a da je ni našla, ker je odpotovala. Prosila je gospodinjo, Če bi smela nekaj dni pri nji ostati, da bi si vsaj toliko prislužila, da bi se mogla odpeljati v Ljubljano. Ker je imela družina usmiljenje ž njo, so ji radostnim srcem to dovoljili in neznanka si je s šivanjem prislužila 1 K 40 v. Ta ženska pa ni bila nihče druga, kakor zloglasna tatica in raz-ujzdana vlačuga 32 let stara Jožefa Medved iz Šmartna pri Litiji doma, brez posla in stalnega bivališča. Že z 18 leti se je odrekla poštenemu življenju, v družbi dveh enakovrednih mladih vlaČug se je brezposelno potepala po južnem Štajerskem in Kranjskem ter kradla. Zaradi tega je presedela več let in meseoev po raznih ječah; oddana je bila tudi v prisilno delavnico in zaradi nemoralnega življenja iz tirana iz Celja in Pulja, iz slednjega mesta za vedno. Pri svojih tatvinah se je večkrat delala gluho- nemo, da Je s tem trikom tem lasje vršila svoje tatvine. Celih 11 dni je ostala obdolženka pri imenovani dobri rodbini Smole je vi. Dne 30. maroa 1.1. pa je prišel na obisk znaneo Jožef Derglin. Jožefa Medved je dala Mariji Smolej po znamenjih razumeti, da misli iti drugi dan k spovedi v jeseniško oerkev. Gospodinja ji je posodila v to svrho svoje vrhno 6 K vredno krilo. Derglin, ki je nočil v eni isti sobi s obdolženko, je trdno spal in ni opazil, kdaj da mu je iz hlačnega Žepa Medved vzela 2 bankovca po 20 K in sa 4 K srebra. Hčeri gospodinje je vzela 2 K vredno bluzo, potem pa izginila. Aretovana je bila 18. aprila t. 1. na Salu pri Ljubljani in izročena sodišču. Porotniki so vprašanju, če je res obdolženka tatica iz navade, pritrdili, in sodišče jo je obsodilo na 5 let težke ječe, po prestani kazni jo pa oddado v prisilno delavnioo. Uboj. Is Žibertove gostilne v Dol. Planini sta korakala okoli l/2ll. zvečer dne 20. aprila t. 1. Anton Podboj, posestnika] sin, in France Malo, hlapeo, proti domu in sioer po državni cesti proti Gorenji Planini. Blizu Mejakove gostilne sta čula neki jok. Malo je šel v dotično gostilno in tam našel 17 letnega Jožefa Is t en i č a, ki mu je "povedal, da ga je delaveo Anton Težak pretepel in ob tla vrgel. Malo je peljal Isteniča domov; pridružil se jima je tudi Podboj. Naleteli so na Težaka, katerega je stavil Podboj na odgovor. Težak je zbežal, a Podboj je stekel za njim. Težak se je ustavil in baje Podboja s pestjo po glavi udaril. Zdajci potegne Podboj nož iz žepa in sune nasprotnika v desno stran prsi. Nato je šel obdolženec domov, pokvarjenec je pa bežal naprej. Prihodnje jutro so ga našli v Urbanovem hlevu, odkoder so ga njegovi domači spravili domov, kjer je pa že po preteku nekaj ur umrl. Podboj se zagovarja s polno pijanostjo in zatrjuje, da je mahnil z nožem proti Težakov i glavi, da ga je pa le slučajno zadel v prsi. Sodba sledi. Kazenske obravnave pred deželni zt sodiščem. Rabuka na svatovičinL Jernej Gruden se je dne 10. svečana t. 1. oženil in obhajal v domaČi hiši v Zbiljah svatbo. Vse je bilo zidane volje, ter bi se bilo vse v najlepšem redu izvršilo, da ni prišel na svatbo sitnarit hlapeo ŠusterŠič, ki je svate vozil. Ker se je vsled plesa precej prašilo po sobi, so se tla z vodo poškropila. Pri novem plesu je pa ŠusterŠiču spodrsnilo, da je padel in to ga je tako razburilo, da je jel od jeze mize privzdigavati, da se je razlilo vino iz kozarcev. Svatom se je sioer posrečilo nadležneža na prosto potisniti, a obdolženec se je kmalu s kolom oborožen vrnil v sobo ter ženina v gnječi ž njim v nos sunil; Janeza Grudna je vsled tega, ker ga iz sobe spravljal, dregnil s stolovo nogo pod levo oko. Pred hišo je s kolom udrihal po rasnih zunaj se nahajajočih rečeh. Ker ga je ženinov oče miril, ga je udaril po levih lehteh, da mu je zlomil kost. ŠusterŠič se dela povsem nedolžnega in ne mara nič drugega o celi rabuki vedeti, kakor to, da je dobil eno s palico po glavi. Obsojen je bil na 4 mesece ječe. Ii malega nastane lahko veliko- Zaradi neke malenkosti se je vnel prepir med delavoema Janezom Pavlicem in Alojzijem Kosoem, ki sta skupaj popivala v gostilni Lo-renoa Noča na Koroški beli ter se ga oba precej navlekla. Kakor Pavlic sam priznava, vrgel je Koscu vrček s tako silo v glavo, da se je razsul. Obsojen je bil na 7 mesecev ječe. Pretep zaradi struiba (oblica). V Petričevi gostilni v Srednji Kanomlji so pili na Novega leta da popoldne bratje Jože, Lojze in France Gnezda. Tja se je pripeljal tudi posestnik Janez Šinkovec iz Gornje Kanomlje. Ker je bil nekoliko vinjen, začel je izzivati Lojzeta Gnezdo, a ker se je ta nag1 o umaknil, prerezal mu je le po celi dolžini hrbta suknjo in srajco. Posrečilo se je obdolžencu nož iz roke izbiti; zdajci pa zagrabi Šinkoveo za Lojze-tovo roko in ga vgrizne v prst. Ker je postal ves divji, so ga s velikim trudom iz krčme iz tir ali. Obdolženec se je pa podal v bližnjo Močnikovo ostilno, kjer so pili brata Jaka in imen Šinkoveo in četrti brat Tomaž Gnezda. Proti temu se je obdolženec izrazil, da bo oba Lojzeta in Jožefa Gnezdo zadušil. Okoli 5. je zapustil Šinkoveo 8 svojima bratoma gostilno in se odpeljal domov. Kmalu se je pa vrnil in iz neke zasede s kolom oborožen prežal na brate Gnezda. Tudi ti trije so se kmalu na to vračali is krčme. Jožef Gnezda jo je krenil po stezi domov, med tem ko sta druga dva brata korakala po veliki cesti. V bližini Gnezdove hiše pa skoči obdolženeo izza nekega kupa ter jame po Jožefu mahati. Ranil ga je smrtno nevarno, ker mu je na sencih prebil črepinjo, vsled cesar ni mogel okvarjeneo 16 dni govoriti. Vse tajenje ni pomagalo Šinkovcu nič, kajti obsojen je bil na 8 meseoev težke ječe. Telefonska m brzojavno porodio. Slovanski delegatjo v Varšavi. Varšava 2. junija. Poslanci dr. Kramar, Ivan Hribar in dr. Hlibovioki so včeraj zjutraj dospeli semkaj. Na kolodvoru so jih sprejeli zastopniki ruskega kluba in raznih poljskih strank. Na konferenci s zastopniki poljskih strank se je doseglo popolno spor azuinlj enj e. Zvečer je bil v poljskem klubu na čast gostom sijajen banket. Varšava 2. maja. Poslanci dr. Kramar, Hribar in dr. Hlibovioki so se danes zjutraj vrnili na Dunaj. Na kolodvor so jih spremljali najuglednejši zastopniki takajšnje družbe. Slovo je bilo nad vse pre-srČno. Srbski prestolonaslednik. Bolgrad 2. maja. Vesti bolgarskih in nemških listov, da je prestolonaslednik Gjorgje imel v TopČi-Čideru navduševalen govor na tri srbske prostovoljne Čete, ki so odhajale v Makedonijo, so od kraja do kenoa izmišljene. Eks-minlster Nasi zopet kandidet. Trapanl 2. junija. Tu je bil z velikim navdušenjem proglašen za kandidata v parlament Nuzio Nasi, bivši minister, ki je bil radi poneverjanja obsojen v večtedensko ječo. Povratek kneza Nikoie na Cetinje. Cetinje 2. junija. Knez Nikola se je včeraj vrnil iz Bara na Cetinje, dasi se je preje zatrjevalo, da ostane v Baru, dokler se ne konča zarotniški prooes. Proces radi vohunstva. Lip ako 2. junija. Včeraj se je pričela tu sodna razprava proti nekemu Sohiwana, ki je obdolžen, da je izdal več vojaških tajnosti francoski vojni upravi. MeteontoglEno poročila. Vliln* nmd morjem 80«. Srednji rraćni tlak 786-9 mm. Ker je telefonska zveza z Dunajem pretrgana, so danes izostale najnovejše vesti. Haradnlakl! PUspeuojte za Truparleu spomeniki Umrli so v Ljubljani. Dne 19. maja: Bernard Fritz, c. kr. pešec, 22 let. Se je v Hilšerjevih ulicah ustrelil. Dne 21. maja: Ivan Ko.'tanjšek, delavec, 38 let. Radeckega cesta 11. Dne 22. maja: Neža Bu*ar, posestnike*va žena, 70 let. Opekarska cesta 20. — Makso Jezovsek. mestnega stražnika sin, 7 mes. Bleiweisova cesta 22. — Marija Kalan, čre-vljarjeva žena, 34 let. Ravniharjeve ulice 15. — Vinko Vizjak, deželni računski svetnik, 58 let. Karlovska cesta 15. Dne 24. maja: Pavla Kastelic, prodajalka, 18 let. Sv. Petra cesta 54. Dne 25. maja: Fran Dobrota, železn. uslužnenca sin, 4 dni. Marije Terezije c. 6. m tfeielal btlilel: Dne 19. maja: Filip Drufovka, dninar, 32 let. Dne žena, 34. Dne 37 let. -37 let. -Dne 64 let. 21. maja: Marija Česarek, posest, let. V hiralnici: 23. maja: Marija Bricelj, gostija, - Marija Perše, pomožna usmiljenka, - Peter Žonta, rudar, 65 let. 24. maja: Adalbert Pohl, zasebnik, Zahvala. 1987 Vsakomur in vsem, ki so bili o priliki težke bolezni in prerane smrti našega ljubega soproga oziroma očeta, starega očeta itd., gospoda Martina Veverja rajniku in potem nam v pomoč in tolažbo, izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalo, zlasti prečastiti duhovščini, na čelu ji gospodu dekanu Bizjanu in gosp. župniku Slaku, gosp. zdravniku za vesten trud v bolezni, gosp. občinskim odbornikom, ki so nosili krsto, gg. c. kr. uradnikom, g. c kr. notarju, velecenjeni graščinski gospodi, gg. občinskim predstojnikom, mili šolski mladini in njenima velečislanima voditeljema gosp. nad-učitelju Slaparju in gosp. učiteljici Pantarjevl, gg. c. kr. orožnikom itd. Posel na zahvala bodi izrečena vele-cenjenim gg. pevcem iz Moravč in njih pevovodju gosp. nadučitelju Tomanu na ubranem ganljivem petju, takisto vsem darovalcem krasnih vencev. Vernega požrtvovalnega prijatelja se nam je izkazal v teh težkih dneh gosp. Lavrič; bodi mu tudi še na tem mestu izražena naša naj pri -srčnejša zahvala! Zahvala vsem, ki so se kakorkoli prijazno spominjali rajnika ali nas; prosimo jih, naj nam ohranijo svojo naklonjenost. Lukovica, 1. junija 1908. taluječl mito-. I Mja II Cas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura ▼ C* Vetrovi Nebo 1. 9. zv. 7372 213 sl. jvzh. jasno 2. 7.zj. 7370 162 brezvetr. del."obl. m Z pop. 735 6 300 sr. jzahod Srednja včerajšnja temperatura 22 3°, norm. 16 R Padavina v 24 urah 0 0°. Borzna poročila. LlnblUnak* „Kreditna banka v LJubljani". Uradni koral dan. borze ?. junija 1908. ¥%*\ majska renta. W'/„ srebrna renta ¥j, avstr. kronska 4% R zlata m • * 4*, ogrska kronska mm # r/J posojilo* del. KraAtlM 4V/, posojilo mosta^5 bos.-herc. AlafnUfrt posojilo 100x . 4 , ¥L folka dež. banka k S. hipotečne banka . f gest kom. k o. i «■/,•/, tast ^Isma' tesali luartilnict. . <. del. hranfinidi . ,j m. Sbiv&mif lezrric d. dr, * - * ike md. B«tag Vt!u 6bl* ariof Por rU prior. v Irečks od 1. 186 kr. celrfn • o o • franki . . , ^ m , , * < J * Denu 97 30 9910 97 40 116 50 93 35 111 70 9750 10010 99 20 9870 97 95 97'95 98 70 102 50 98 50 98 25 98 50 98 — 99 75 99.90 9820 28915 99 10 15040 26150 144 75 272 -263 25 242 75 103 25 18840 21 460--108 — 113 — 6250 5070 27-67-50 112 — 497- 132-75 683 75 1735 -630*25 747-23750 712 — 65750 Bl»go 97-50 99-30 97- 60 116 70 9355 111-90 98- 50 101-10 10020 99 70 9825 98 35 9970 103-50 9950 99- 25 99-50 99-10075 99-20 291-15 10010 154-60 265-50 14875 278 — 269-25 248 75 109-25 189 40 23 -470-— 118 — 123-66 50 54-70 29 — 71 50 122-— 507- 133 75 68475 1745 — 631-25 748*— 239-716 — 658 50 2658'- 2668'-557 75 558 75 276 — 545 — 171'- 11 36 1909 23 50 23951 117-60 9555 251 4-80. 280 — 549— 171-50 11-39 1912 23 55 24 -117-80 9565 252 5 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 2. junija 1908. Termin Pšenica ta oktober . . , ca 50 kg K 1028 Rž za oktober . . . . sa 50 kg K 886 Koruza za julij . . . . za 5C kg K 6 61 Oves za oktober . . . za 50 kg K 7 09 Efektiv. Zmerno. Sprejmem takoj dobro izurjeno prodajalko zmožno tudi nemščine za manufakturno trgovino- 1989 T. Ogrin, Novo mesto. Notarska pisarna v LJubljani sprejme za popoldne pup in ali uradnico a lepo pisavo. 1991—1 Ponudbe s svedočbami na uprav. „Slovenskega Naroda". Spreten kovinski Strugor Eisendreher) zmožen obeh deželnih jezikov se liče za čimprejšnji nastop. Prednost imajo taki, ki so že delali V kaki predilnici. 1985—1 Ponudbe z zahtevo plače na uprav. „Slov. Naroda" pod „kovinski strugar". i±i • Y/.\ odlična naravno ODVAJAJOČE SREDSTVO Absolvent trgovska SOlC »Wertheimer< v Pragi, star 19 let, zmožen slovenščine, nemščine, deloma češčine, pisave s strojem ter vseh sistemov knjigovodstva, prosi sluibe. Nastop takoj, Naslov: Avgust Ho tujec, Bedenj prt Ćrnomlfti, Belokranjsko. i9il—3 Sprejmem zmožnega v trajno delo s takojšnjim nastopom. Ponudbe na Franc Švadlona, brivec na Bledu. 1982—2 Poslovalnica za vezenje (Schlfltl) na Predarskem liče za Kranjska spretnega zastopnika Ponudbe z referencami pod šifro „Stickerei-Vertreter 3439" do 15. Junija na Rudolfa Mosse na Dunaju I., SellerstStte Ž. 1990 Oes. kr. avetr3jd)c& državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dna Odhod lz LJubljana Ini. seLi 705 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beliak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c.kr.drž. žel., Beljak čez Podrožčlco, Ce-^vec, Prago. 7 07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Gro-.lolje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 9- 26 predpoldne. Osebni vlak v smeri: menice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, ii-38 erodpoidne. Osebni vlak v smeri: tcsenfce, Trbiž, BeJJak tat. žel.. Gorico _-i. žeU Trs drž, žel„ Beljak, (čez Pod--nžčico) Celovec. i-05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Gro-pije, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3 45 popoldne. Osebni vlak v smeri: ,__enice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica irž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Podnico) Celovec, Praga. 7 io ivoder. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, doliovo, Straža-Toplice, Kočevje. 7'35 tvooer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, ošž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, * m. 10- 4-o ponoCi. Osebni vlak v smeri: Je- Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica drž. Se!., Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico). 3u_i0d lx Ljubi]ane dri. Kolodvori 728 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2 os popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7-io '.veder. Osebni vlak v Kamnik 10-50 aenadl. Osebni vlak v Kamnik. (Samr :b aedeljah in praznikih.) 1. maja 1908. leta. Dohod v LJuallaao lnt- zaLi 6 56 zjutraj. Osebni vlak is Beljaka |t» žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta. 834 zjutraj. Osebni vlak Iz Kočevja, Straža Toplic, Rudolf o vega, Grosuplja. 11-22 predpoldne. Osebni vlak iz Prase Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčico ln Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic. 2 32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 3-58 popoldne. Osebni vlak Iz Beljak; juž. žel., Trbiža. Celovca, Beljaka Podrožčico) Gorice drž. žel., Trs« a dri žel. Jesenic. 6 so zvečer. Oseb. vlak iz P-age, Celovc Beljaka (čez Podrožčico) lesenic. 8 37 zvečer. Osebni vlak iz Kočevja, Straž; i >plic, Rudolfovega, Grosuplja. 8*45 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka jui žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod rožčico) Trsta drž. žel. Gorice drl žel lesenic 11-5O ponoOl. Osebni vlak iz Trbiža, C« tovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trt! drž. _d. Gorice drž. žel., Jesenic. Dohod v Linbl]ano dri. kolodvori 6-46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. 10 59 predpoldne. Osebni vlak iz Kamni* 6 i o ivecoi. Osebni vlak iz Kamnika. 9 59 peneol. Osebni vlak iz Kamnika. ,_,?,.. u d nedeljah in praznikih (Odhodi in dohodi so naznačeni v srsdnf tvropejskem Času.) G ar. >avaa!8iistvo „ria.aih žsleraic v Trste I Velik promet! Nizke cene! Dobro blago! ffftffA 5 Uiti ^as staj26» ^a zahtevate moj novi ravnokar izišli veliki J U Ili U J Vlile cenik, katerega pošljem zastonj in poštnine prosto. POZOR torei pri nakupovanju ur, zlatnine in srebrnine! Kdor si želi kupiti dobro in zanesljivo uro. naj se zaupljivo obrne na prvo domaČo tvrdko, kjer bo gotovo najbolje postrežen. — Imam ogromno zalogo prve vrste Švicarskih iepnlb ur, verižic, obeskov, okraskov, zapestnic« Bhanov in prstanov z navadnimi in briljantnimi kamni, vseh vrst budilk, stenskih in salonskih ur, blago lz kina srebra 1748 itd., vse zaradi prevelike zaloge po konkurenčnih cenah. 7 .*. Velika Izbira pripravnih, krasnih birmanskih daril. .'. Nikelnaste ure od gld i 90 do 12'—. Srebrne ure od gld. 3-90 do 80-—. Zlate ure od gld. 12— do 500- . Srebrne verižioe od gld. — *90 do 20-—: - Zlate verižice od gld. io*— do 250-—. - Priporoča se s spoštovanjem urar In trgovec Ljubljana Mestni trg. Nasproti rotovia. Važno za oštirje, vinogradnike, trgovce! Naznanilo. Dne 10. junija ob 9. dopoldne se vrši v Spon. Jiškl JI. 73 (15 minut peipotn od Uubllane) izvršilna prodaja premičnin znane vinske tvrdke I. C. Juvančič. Prodajali ae bodalo: konji, krave, vozovi, kočije, pohištvo, kletarsko orodje, okolo 600 hI vina, potem velika množina kletnih in transportnih sodov, ki merijo skup okolo 5000 hI. 2 hlapca aa razna dela se spralameta take| pri zalogi prva bratov RelninghauB v Spodnji Sliki 1992 Ženltna ponudba. Nadučitelj, star 27 let, se teli tem potom poročiti z gospic > V starosti 20—25 let z nekaj tisoč kronami premoženja. 1986—1 Le resne, ne anonimne ponudbe, Če mogoče s sliko, katera se vrne, naj se pošljejo dO 15. luni) a 1.1. pod Srečna bodočnost" na uprav. »Slov. Naroda«. Dve veliki zrcali in nekaj pohištva CM st takoj proda ▼ Kolizefn II. nadstr., vrata 107. Službo pisarja v mestu ali na deželi i&Će mladenič z lepo pisavo ter vajen korespondence. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe pod „marljiv" posta restante Gornji Logatec 1954—2 Moško kolo znamke Puch I. vrste s prostim tekom se ceno proda. 1945-1 Kje. pove uprav. „Slov. Naroda". JVtalo rabljena s konjsko opravo se takoj proda. Več pove Anton Gor&e, kanti- ner v LJubljani- 1912-3 Več PUIUUUIIIIVUT in sprejme takoj v trajno delo Rudolf Gever, ključavničarski mojster v HJUerJevih ulicah štev 12 v Ljubljani. 1983—2 Stanovanje eno s tremi, drugo z dvema sobama in vsemi pritiklinami 86 odda na Rimski cesti it 10- 1907-3 Si Odda se takoj T7* <3- o r I c i. Mesečni dohodek K 500'—. Pogoji so zelo ugodni, ker se lahko odplačuje v mesečnih obrokih pet let. Pismena vprašanja na Rudolfa Drolovka v Gorici___1.79-2 Enonadstropna aovoztdana :: ¥ Slovenski vasi pri Kočevju, blizu železnice, kjer se sedaj izvršuje gostilna! s hlevom, ledenico, sadnim vrtom! kegljiščem in 80 do 85 oralov sveta, največ gozda, se proda iz proste roke. 196I 2 Vprašanja na Adolfa Braune, v Kočevju it. 98. Kovačija za dve ali tri delavske moči, blizo zelo prometne ceste, ae da v najem ali pa proda z vsem kovaškim orodjem vred. Dovolj močna voda in oven, vse v dobrem stanju, zraven je tudi kolar Da. Proda se t ar adi drugega dela. • 1974—2 Ponudbe na: [Franc Kokole, posestnik in kovač, pošta Izlake pri tagorju ob Savi. Kmetska posestva na Štajerskem. L 73 oralov z velikim stanovilčem in hlevom (10 glav živine), 13 oralov njiv in travnikov, gozda, Črnega lesa je 60 oralov. Cena K 28.000. To posestvo leži v konjiškem okraju na Pohorski planini, 3 ure od železnice. II. 146 oralov in sicer 25 oralov travnikov in njiv, drugo je gozd (šuma) črnega lesa. Stanovišče in hlevi v dobrem stanju; 2 Žagi in sicer ena s cir-kularjem. Cena K 80.000. To posestvo leži v ribniškem okraju pri Mariboru, 2 uri od Južne železnice na Pohorski planini. III. 112 oralov samega Črnega lesa na Pohorski planini pri Mariboru, 3 ure od Južne železnice. Cena K 80.000. IV. 59 oralov, od katerih odpada na travnike 13 oralov, vinograde 3 orale, njive 4 orale, dalje velika novo zidana hiša in hlevi, 1 uro od Po-ličan na Južni železnici. Cena K 40.000. Tudi so tukaj naprodaj druga večja posestva in novonapravljeni vinogradi. Povpraša se pismeno na: 1921 3 Prodajalec posestva« postm pr«tai «. 63 J ubilej ski poklonitveni izprevod 1860-4 Dunaj, 12. junija 1908. Sedeži na tribunah Od 25 do 60 kron se dobivajo pri centralnem prodolališču Schenker & Co. Dunaj, I., Schottenring 3 in 18a kakor tudi pri vseh podružnicah in zastopnikih firme SCHENKER & Co„ SCHELLHAMMER & SGHATTERA, Dunaj I, Stefansplatz 11; A. GERNGROSS, Dunaj VII, Mariahilferstrasse 42 —48. Naročila se proti pošiljatvi zneska s poštnino (60 v vred) točno izvršujejo. Narodna knjigarna i v £jubljani, Jurčičev trg štev. 3 priporoča naslednja dela: w i m r^_^_-*__*__*__4^r^_&^^ m Io. Cankar: Alel Iz Razora. Ta povest iz narodnega življenja je vele-zanimiva in spada med najboljša dela tega pisatelja. Broš. K 1 50, vez. K 2 50; po pošti 2U v več. *_>$'_S4'__n^_--$'_^^ Ivan Lah: Vaška kronika. Ta knjiga obsega več izvrstnih zgodovinskih povesti iz slovenske preteklosti in sicer iz dobe turških vojsk, kmetskih vstaj, reformacije in renesance. Broš. K 170. vez. K _*70, po pošti 2 i v več. att*^f*i l Zgodovinski roman iz dobe velikih bojev med beneško republiko in turškim cesarstvom, v katerih so igrali hrvaški in slovenski pomorski roparji znamenito vlogo. _ zvezka- Bros. oba 2 K, po pošti 40 v več. l I Josip Jurčič: Zbrani spisi. | Vil. zvezkih bo zbraui najlepši romani in povesti tega znamenitega pisatelja, ki se i e s svojimi deli slovenskemu občinstvu tako priljubil, kakor samo malo drugih avtorjev. 1. Deseti brat. z. Juri Kozjak. Spomini starega Slovenca 3. Domen. Juri Kobila i. dr 4. Tihotapec Grad Rojini Kloštrski žolnir. 5 Hči mestnega so _ dika. Nemški val pet. Sin kmečkega cesarja i. dr. » Sosedov sin. Moč in pravica i. dr. 7. Lepa Vida. Erazem Tatenbach. 8. Cvet in sad. 9. Doktor Zober. 1 . Rokovnjači i dr. 11. Tugomer. Veronika Deseniška i. dr Vsak zvezek velja broširan K VIO, vezan 2 K, po pošti 20 v već. \ ■_>tt_4?_$_^t-_*__*_^^ i Dr. Jos. Uošnjak: Zbrani dramatični In pripovedni spisi. II. Doktor Dragan, drama v petih dejanjih. Broš. 1 K, po pošti 20 vin. več. III. Lepa Vida, drama v petih dejanjih. Broš. 1 K, po pošti 20 v več. Dr Vošnjak ni samo jako priljubljen pripovedovalec, marveč tudi eden najboljših slovenskih dramatikov. Njegovi igri Doktor Dragan in Lepa Vidb sta dosegli na odra najlepše uspehe. Vea čisti dobiček je namenjen dražbi sv. Cirila in Metoda. tlNltlllNIL ________ _ _t_^__4__T_^$^_^_4^ Ljubljanski Zoon. Tega prvega in najodličnejšega slovenskega literarnega časopisa je dobiti še naslednje letnike: lbUl, 1908, 19 3, 1904, l>-5, 1906 in 1907. Vsak letnik velja broširan K 9'_0. l Fr.Lipič: Strahovale! dveh kron. I T I _-^_^^^^55^t^^^j *r*^_4-_^«_^__*__*_r«^ * * # Rorlstka. Roman iz ljubljanskega gledališkega življenja v polpreteklem času Broš. 80 v, po pošti _o v več. _r?^?-fr3S-**«-S^^ I_r9__^^_mrl^^^ I H. NrchsteKer: Pod spoji čednim pečatom. Ta roman iz duhovskoga življenja odkriva skrivnosti iz žapnišč in dnhovskega stana sploh. Pisatelj je bil sam duhovnik. Dva zvezka. Broš. oba K 4 60, po poŠti 40 v več. Zbirka znamenitih povesti. jI L Slin ruske slike. Cena 60 v, a pošto 70 v. Ta knjižica obsega štiri svetovno slavnih p o ves t i c, ki so jih spisali Gorkij, Čehov m Turgenjev. » \ Drasofln Jesenko-Doksoo: J Pesmi. I V najlepši moški dobi umrli Jesenko je bil velenadarjen pesnik, a bil je pri tem skromen človek, ki zase ni delal reklame {.egovs pesmi, priobčene v rasnih listih, so vsbujale občno pozornost. Po njegovi smrti to bile izdane in je čisti dobiček namenjen mnogoštevilni nepreskrbljeni rodbini, ki jo je zapustil Jesenko. Vea. Izvod veU« S K, s pošto SO v več. Novi obrtni red. Slov. izdaja. 1 K, po pošti 1 K 10 v. Novi vinski zakon, ki ga mora imeti nabitega v svojih prostorih vsak gostilničar, vsak kavarnar, vsak vinotriec in|vssk vinogradnik. Cena 70 v, s pošto 80 v, Uzorna pravila za obrtne zadruge. Cena 50 v, s pošto 69 v. Uzorna pravila za pomočniške zbore. Cena SO v, s pošto 4"» v. 020944 5 4694 EB 758 primerna birmanska darila t!« n.leško skloni!če oblek" s O. BERNATOVIČ 1^ v Ljubljani, Mestni trg štev. 5. «» S skrivnost In cromo za obraz ..Germandree ^ Idealno lep vonj, ae dobro dril In malo pozna, dalo koii zdravje - In lepoto. - Samo v izvirnih zavojih v bolj&lh trgovinah. Po ugodni ceni so proda iz proste roke io nova 2 vrtom, gostilno, o. kr poštno nabiralnico, tobakarno, prodajalno a mešanim blagom in žganimi pijačami. Hiša leži ob državni oesti in je jako dobro obiskovana. Odaljena je le 5 ■Inttt od kolodvora državne železnice na Tolminskem. Naslov; Ivan Pipa, Bata pri Sv* Lučili. 1920 2 rol hiša BlB.aJne,™.. proti požara in vloma, ,Pox" I pisalni stroji, ameriško po- I hištvo za pisarnice ceneje nego I kjerkoli. — Bečko akladišto I blagajna, delničarsko društvo I Zagreb, Ilica 22. 34*4—101 I , parfumer arlas. 185—82 858 25 ■ ■ ■ Velika ::: zdIosd oblek za gospode in dečke. Stalna na vsakem predli: metu označene cene. .:: ::: Priznano najboljša ::: delavnica za izdelovanje oblek po meri Velika zaloga domačega in pristno angleškega blaga. .". Ljubljana, Dvorski trg štev. 3. Maibolial in najmodernejši KLOBUKI vaeh vrat v najboga-te|ai Izberi po gL 1-20 in vise . l^jutolf«*nft pri J Klobuki ao spro|ema|o v popravo. Št/204 pr. Razpis. 1958-2 V deželni bolnici v LJubljani je popolniti mesto BLUZE 44 največja izbera v svili in drugem :-: modnem blagu tudi po meri. :-: Vsakovrstna krila, perilo In otročje oblekoe priporoča po najnižjih cenah M. KRISTOFIČ por- Bučar 0\ STARI TRO it 28. čisri samo z adjutom letnih 1200 K in 20 „ draginjsko doklado ter prostim stanovanjem. Prosilci za to mesto naj predlože svoje z dokazili o starosti, o doktoratu medicine, o eventualnem dosedanjem službovanja ter o znanju slovenskega in nemškega jezika opremljene prošnje do 20. junija 1908 vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani. Deželni odbor kranjski v £jubljani9 dne 27. maja 1908. inr-!! Za Mrmance o to a Najboljše c i s r i I o n a Svetu a r (M o e dobe 1 s botrice In-botrčki primerno birmanska darila različnih lepih ur z zlatimi in srebrnimi verižicami, uhanov, zapestnic, broft itd. [po najnižjih cenah _^yffl pri znani tvrdki L. ČERNE zlatar In trgovec k urami *«a- zapi*iHež. Nodn. c-«^ . ilec LJubljana, VVoifove ulice 3. 1916 3 MERKUR vsako sredo, soboto in nedeljo oso noč odprto. Proda u tudi joko pripraven za na deželo. Viktor Izlakar. jV^oderna svila 3* blu^e in na/^it, baršuni, p Uš i, čipkasto biagro,_čip^et vfoSkb svilene vejenine, .*. .*• . * pajčolani, čipkasti ovratniki, modni trakovi. .'. .'. .*. H J/ovosti vedno v največji izbiri pri 1128 10 P. Jv(agdić, JLjubljana, Prešernove ul. 7. Pozor p. n. gg. gostilničarji in zasebniki! Vinska trgovina ALOJZIJA ZAJCA .-. v S p o d n j i Mislil £> i~ i L j ti fc> t j»ni ima v zalogi najbolja* in iamčeno pristna vina iz najilav. vinskih goric kakor: dolenjski cviček iz Gadove peći in iz Drenove, bizeljec, sromelican, in draga štajerska, hrvaška, istrska in goriška vina. 1537—14 Cene zmerne! Postrežb* Holldna in tocn« ! Vzor«! no rozpoloso ! 1948—2 ~ ANTON ŠARC Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 8. Šivalnica z elektr. obratom: Sv. Petra nasip št 7. Svetlolikalnica: Kolodvorske ulice št. 8. naprej Srajce za gospode po men cd E 4 - iz amgi cefirja s » 6*-Opreme za ne *este (izborno domaće delo) „ „ 400 - Okazija mnogovrstnega perila, posamezni modeli. r Naznanilo preselitve. N Podpisana tiskarna in upravni š t vo lista „Laibacher-Zeituug- vljudno naznanjata, da se njuna pisarna od 1. junija t. I. nahaja v novi hiši Miklošičeva cesta št. 20 v pritličju na levo, kjer se bodo vsa tozadevna naročila in plačila prevzemala. Našo knjigarna pa ostane kakor dosedal na Kongresnem trgu štev. Z. Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. Telefon št. 52. 1960—2 ►: (S m ■t Poslano. Lepo birmansko darila. Ure brez imena „Union" razprodajam pod tovarniško ceno. Kdor hoče res dobro, ceno in zanesljivo uro, je sedaj najbolj ugoden čas. Za obilen obisk senajtopleje priporočam HikUUStE UH OdgIJl'90 HUDI^J z velespoštovanjem S T S t] T fl B „ u 3'90 .. Zahtevajte — A.. J.„ cenr8nux- rr. O ud en jem, po najnižjih cenah ki je ravno izšel. urar in trgovec Delničar velikih tovarn ur »Union« v Bielu in Genfu v Švici. Tovarniška zaloga na debelo in drobno. 1859—3 Mor proti vremenu vztrajna mrzlo-vodena barva, najboljše in najcenejše nadomestilo oljnate barve, katera se ne da oprati ter se radi tega za fasadno, kakor tudi za notranje barvilo jako priporoča. 1853 -4 Zaloga v veliki, kakor tudi mali prodaji za Kranjsko pri Rob. Smielovvski m r h t nI Mtatbnlk LJubljana, Rimska cesta štev 16. Obenem so tukaj na razpolago barveni poskusi, kateri se lahko ogledajo. Vodovodi inženir-hldrotekt Konrad LachnIK. Ljubljana kanal&aclje, kopališke naprave Beethovnove ulice štev. 4. Brzojavi: Lachnlk-UuMJani m«4 Projekti in izvršitev pn domač* specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe zastonj). podružnico o spuetu. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani podružnico o Celovcu- i. giavMiea m B,ooo,ooo. Stritarjeve ulice itev. 2. Reaerviu fond n* ao - sprejema vloge na knjižico In na. tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po 1L O! 4 Kupuje In prodaja vrednotno p« pip je vseh vrst po kulantnom ku xu« Iidajatelj in odgovorni arednik: Baito Pu« toilemiek. Laftnina^is tisk .Narodne tiskar ne \