Naročnina Dnevna Izdaj« za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo meseCno 33 Din nedel|8ka Izdaja celoletno v Jugo-»lovljl SO Din. za Inozemstvo lOO D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i stolp, petli-vrata mali oglasi po 150 ln2D,veCfl oglasi nad 45 mm vlSIne po Din 2-SO, vellKI po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po lO Din ci Pri većlarn n naročilu popual Izide ob 4 zjutraj razen pondeljKa ln dneva po prazniKu Vrednlitvo /e v Kopitarjevi ulici »t. 6 lil ttokoplsl se ne vračajo. netranUlrana pisma se ne sprelemafo - Uredništva telefon it. 2OSO. upravnlštva »t. 2328 'Političen list szol slovenski narod va /e vKopllarlevl ul.it. 6 » Celi ovni i: Cfubllana Štev. lO.eSO In 10.349 §erate, Šara)evoit.7363, Zagrnit Uprava i račun: i . xa Inaerale. ..u> < ..-*.», ..u„, it. 39.0U. Vraga tn Duna/ it. 21.797 Ahilova peta Meseca februarja je v indijskem parlamentu izjavil poslanec Gosvami: Za svet je brezpomembno, če sta se osvobodili Poljska in Češkoslovaška. Obraz sveta pa se bo izpre-menil, če dobi Indija svobodo! To je oni mene, tekel, ki ga piše Azija, velika užaljena Azija, Evropi na steno. Evropa je razklana, ni več enotna. Njena fronta ni enotno obrnjena proti nekrščanskemu svetu, narodi Evrope se bi jejo v horintontalni fronti med sabo: Romani proti Germanom, Germani proti Slovanom in obratno. Fronta je napačna, tudi ni zgodovinska! Nekdaj je imela Evropa južno fronto, tedaj ko je šlo za skupen veliki evropski ideal: borila se je proti Turkom, Azijatom, moha-medancem. Toda če naj Evropa ne zatone, bo morala strniti svoje vrste in jih orientirati za 90% proti jugovzhodu: indijskemu oceanu, ki leži med Afriko, Indijo, Vzhodno Azijo. V evropski fronti ima vsak narod svojo posebno vlogo; mi Slovenci vprav evropsko! Brzovlaki London—Pariz—Carigrad švigajo mimo Ljubljane. Vsa pota iz severa (od Hamburga do Varšave) na jug ujame Slovenija med Zidanim mostom in Jesenicami kakor v mreži. Križišče, most smo za vse mogoče proge. Na mostu, na križiščih mora biti red in mir luknje so gotovo na mostovih najbolj nepotrebna stvar, varuhi mostu morajo biti zanesljivi elementi. V interesu prav vse Evrope je, da je slovenski narod pravi »noli me tangere«. Danes žalibog naš položaj z mednarodnega vidika ni ne urejeu ne zavidljiv. Obtožbo moramo dvigniti pred celo Evropo, da je kruto ravnala z nami, ohromila nas je, da smo qepav torso. Kateremu narodu smo mi kdaj kako krivico storili? Prešibki smo bili od nekdaj za to. Zakaj so veliki narodi, štirideset- in šestdesetmilijonski narodi trgali meso iz našega itak borega telesa? Bogataš je za svojo pojedino zaklal edino ovčico svojega beraškeua soseda! Naši računi so evropski, naša obtožba bo odzvenela na vseh evropskih toriščih. Veliko se govori zdaj o sporazumu z Nemci in o skupni fronti proti Italiji. Toda: predvsem Nemcem veljaj popolnoma jasna beseda! Nemci imajo od Pontebe preko Maribora, Češke, Poljske 2000 km dolgo mejo s Slovani! Nemcem je predvsem, prav predvsem, če hočemo urediti Evropo, treba slovanofilne politike. Naša slovenska teza je jasna kot solnce: Plebiscitna pogodba nas veže samo do Avstrije; kadarkoli pa Avstrija preneha, si stojita nasproti Nemčija in Jugoslavija neobvzani. Tedaj bo obveljala Božja in naravna pravica: slovensko koroško ozemlje inora nazaj k Sloveniji. Zato je zame samoobsebi umevno, da bo katerikoli zastopnik jugoslovanske vlade v kakih razgovorih z Nemčijo edino tako stališče smel in mo^el zagovarjati, če noče v Jugoslaviji sami Slovencev nerazpoložiti. Poglejmo si enkrat jasno v oči z Nemci. Nemci so začeli zdaj govoriti o mednarodni morali, o kulturni avtonomiji koroških Slovencev, in sicer zato, kakor je izpovedal vele-nemec An^erer v Beliaku, da bodo Nemci za Pasa priključitve imeli lažjo igro. Mednarodna morala govori pač za nas! Majhen narod, pošten narod živi tukaj, tam ogromni 70 milijonski narod s 50 velemesti. Kako bi mogel ta velikanski narod oropati nas za naše revne slovenske vasi na Koroškem? Ne! Koroško najprej nazaj v materino okrilje Slovenije! Potem šele je postavljen najtrdnejši temelj sporazuma med Nemci in med nami! S tem bo luknja na enem najvažnejših mostov Evrope zamašena. in s tem tudi konsolldirana ena najobčutljivejših točk evropske fronte, obrnjene proti jugu! Dr. Lambert Ehrlich, profesor. Marfiarska tail orožie. zaale»reno v Subrtfd v Budimpešta, 24. marca. (Tel. Slov.) Bu-dimpeštanski listi odločno zavračajo trditev, da je bila pošiljatev orožja in eksplozivnih snovi, ki so jo odkrili v Subotici, namenjena za Madjarsko, in poudarjajo, da bi Madjarska ne mogla disponirati s pošiljatvijo orožja, ki bi prišla iz romunskega ozemlja. v Bukarešt, 24. marca. (Tel. Slov.) >Ade-verul« poroča na podlagi avtent. informacije, da je v Subotici zadržana pošiljatev orožja iz Italije v resnici namenjena za Romunijo. DaoidouiC vstopi u ofado? Senzacija belgraiskega lista - Davidovičev vstop naj bi pomenil konec govoričenja o nestalnosti vlade -- Radič je preko radikalov ponudil sodelovanje v vladi r Belgrad, 24. marca. (Tel. Slov.) 2e ob poslednji Davidovičevi avdienci so vsi politični krogi ugotovili, da je ta njegova avdienca zadovoljila za razčiščenje položaja današnje vlade. Kakor se je iz Davidovičeve okolice zatrjevalo, je Davidovič takrat podal svoje mišljenje v tem smislu, da je sedanja vlada edina, ki daje jamstvo za izvrševanje gospodarskega programa in izvedbo važnih problemov, ki so na dnevnem redu. Z ozirom na to piše današnja »Pravda , da je v najkrajšem času pričakovati vstop Davidoviča v Vukičevičev kabinet. Po »Pravdi« bi imel Davidovič prevzeti ali kmetijsko ali gozdarsko ministrstvo. Glede teh vesti prinaša »Pravda« izjavo nekega Davidovičevega prijatelja, ki se glasi: »Davidovič je pokazal veliko zanimanje za gospodarska vprašanja in se v tem oziru zelo angažiral. Radi tega pride njegov vstop v vlado popolnoma prav. Poleg tega namreč, da bo njegov vstop v vlado istočasno učvrstil vladni položaj, bo imel tudi stvaren značaj, značaj v tem, ker bo Ljuba Davidovič velik delavec na tem pomembnem državnem programu V tej stvari se mora priznati, da je Davidovi-čev vstop v vlado zelo važen tudi radi samega položaja vlade. Treba je naglasiti, da je treba končno prenehati z neprestanim pripovedovanjem o nestabilnosti vlade in spremembah, ki jih je pričakovati. Ko vstopi tudi Ljuba Davidovič v vlado, potem bodo te verzije popolnoma prazne. To bi vladi mnogo pomagalo. Ob teh »Pravdinih« vesteh, ki so izzvale v političnih krogih živahno senzacijo, smo imeli priliko, razgovarjati se z najmerodajnejšimi prvaki demokratskega kluba, ki so nas pooblastili, da označimo te vesti kot prezgodnje. Ljuba Davidovič sam niti ne vztraja na tem, da bi vstopil v vlado, pač pa je vedno pripravljen vstopiti v Vukičevičev kabinet, če bi to zahteval položaj in drugi momenti, ki so pri presoji političnega položaja važni. Istočasno s temi vestmi pa se živahno vzdržujejo verzije o tem, da je Stjepan Radič po svojih najbližjih ljudeh ponudil radikalom vstop v vlado. Te vesti se niso demantirale z izjemo Pribičeviča, v čigar interesu je, da ostane Radič Se?a narodne skimščine r Belgrad, 24. marca. (Tel. »Slov.«) Današnja skupščinska seja se je pričela s tem, da je pred dnevnim redom prišel v razpravo nujni predlog radičevca Pasariča glede italijanskih družb Sufid in Monte Promina, ki razpolagata z največjim blagom v Dalmaciji, to je z vodnimi silami na Krki in Cctini in premogom. Družba Sufid, ki izkorišča vodne sile v Dalmaciji, kupuje za razširitev svojih instalacij že več kot dve leti od naših domačih ljudi posestva in zemljišča pri Omišu. V posesti ima že več kot tri kilometre naše zemlje. Isto dela tudi druga družba. Obe sta čisto italijanski in izvršujeta italijansko propagando. Po krivdi naših oblasti je položaj teh družb popolnoma drugačen, kakor bi po zakonu smel biti. Italija bo po teh družbah lahko postala gospodarski in industrijski, pozneje tudi političen gospodar v Dalmaciji. Govornik navaja nepravilnosti, ki se vršijo pri podeljevanju koncesij tema družbama. Njihov položaj je popolnoma nezakonit in zahteva, da se ta zadeva uredi. K interpelaciji je govoril tudi bivši minister dr. Ante Trumbič. Govoril je o gospodarskih podjetjih Italijanov v Dalmaciji, ki so sc ustvarila že za časa Avstrije, ko jc Avstrija podpirala Italijane. Vlada mora budno paziti, kajti družbe imajo tudi politično-nacionalen značaj. Kaj to pomenja, lahko vsak razume, ker Italija neprestano stremi za tem, da bi Dalmacijo združila z Italijo. Dalmatinski Hrvati so to zelo dobro vedeli za časa Avstrije in vedo tudi danes. Zastopnik zunanjega ministra Šumenkovič je v imenu trgovinskega ministra dr. Spaha odklonil to resolucijo. Nato je dobil besedo Pribičevič, ki je v glavnem napadal Vukičevičevo osebo, katerega si je posebno privoščil. Nato je govoril proti zunanjemu posojilu in v zvezi s tem napadal finančnega ministra. Prešel je na ljubljanski govor, zlasti na tisti del, kjer govori o v opoziciji. Radičev vstop v vlado pa bi pomenil za Pribičeviča popoln polom in osamljenost samostojnih demokratov. Ne glede na ta demanti smo informirani od radikalov, da so poslednje dni ugledni radičevci živahno iskali stikov z zastopniki strank vladne koalicije in se zanimali pri njih za razpoloženje za tak aranžman. V vladnih krogih se ta akcija radičevcev gleda ravnodušno. Vlada ima solidno in veliko večino. V formalnem oziru ne bi potrebovala nobenih novih podpor v parlamentu, če bi pa Stjepan Radič pristal na izvajanje programa sedanje vlade in dal zadostna jamstva za solidno in realno delo, potem bi se seveda to vprašanje postavilo na dnevni red in bi se lahko vodila pogajanja o vstopu Stjepana Radiča v vlado. Govoriti o samem vstopu Stjepana Radiča v vlado, pa je po poslednjih njegovih nastopih v skupščini, posebno pa po njegovih izvajanjih o odgovornosti za svetovno vojno, več kot problematično. Položaj je prejkoslej normalen. Vse verzije o velikih spremembah so brez podlage. V skupščini je bila danes dopoldne končana proračunska debata. V ponedeljek se bo vršilo glasovanje. Današnja seja je bila v glavnem precej mirna. Glavni govornik je bil Svetozar Pribičevič, ki je govoril nad dve uri. Njegov govor pomenja predvsem to, da KDK po njem prosi za vstop v vlado. Še bolj zanimiv pa je Pribičevičev govor v tistem delu, kjer sebe opravičuje radi svojega govora v Ljubljani o vojni odgovornosti. Kakor znano, je ta Pribičevičev K'jvor napravil skrajno slab vtis v vseh tukajšnjih krogih, kakor tudi v krogih drugih, nam prijateljsko razpoloženih držav, Pribičevičev govor v Ljubljani je izrabilo nam nasprotno inozemsko časopisje, ki se sklicuje na Pribičeviča in Stjepana Radiča kot merodajna politika za to, da nista Nemčija in Avstrija krivi svetovne vojne, marveč Srbija. Zato je smatral za potrebno, da je v svojem govoru tolmačil ta svoja izvajanja ter jih skušal pokazati kot lojalna ter dokazati, da je njegov govor potvor-jen. S tem je tudi Pribičevič prišel na linijo Stjepana Radiča, ki je vedno demantiral, kar je včeraj govoril. Vidi se, kako ugodno vpliva Radičeva družba na Pribičeviča. odgovornosti za svetovno vojno in polemizira z nemškim in avstrijskim časopisjem, ki je ta del njegovega govora potvorilo. Izjavlja, da ni nikdar kaj takega trdil, pač pa da je postavil samo take trditve, ki odgovarjajo stvarnosti. Napadal je vlado radi njenega delovanja in izjavil, da bo glasoval proti. Minister Grol je v odgovoru pobijal Pri-bičevičeve trditve, posebno, da vlada dela proti časopisju in tisku. Časopisje je pri nas popolnoma svobodno. Posebno brani finančnega ministra in izjavlja, da bo finančni minister, ki je najel posojilo, ostal tako dolgo, dokler se to posojilo ne realizira Na diktatorske zahteve posameznikov se ne more ozirati. Na popoldanski seji je govoril radikal Pa-režanin in ostro napadal Pribičeviča radi njegovih izjav o vojni odgovornosti. Pribičevičev govor je označil kot protidržaven akt in kot največji dokaz njegovega nepatriotizma. Potem so govorili še zemljoradnik Lazič in nekateri radičevci. Nato se je debata o proračunu zaključila. Prihodnja seja bo v ponedeljek popoldne in se bo na njej izvršilo glasovanje. Pribičeviča ni vzeti pretragično. v Dunaj, 24. maja. (Tel. Slov.) »Wiener Neueste Nachrichten« objavljajo uvodnik na včerajšnjo izjavo Svetozara Pribičeviča v belgrajski »Politiki« v zvezi z njegovim nedeljskim govorom v Ljubljani, v katerem pravijo, da je res zgodovinsko dejanje srbstva, da je dalo prvi povod za odpravo habsburškega rodbinskega fideikomisa z novo ureditvijo srednje Evrope, ki kajpak še ni popolnoma uresničena. Z ozirom na Pribičevičev preklic, ki ga je bržkone objavil po pritisku svoje vlade, izjavlja ta list, da vojne Srbija niti ni mogla izzvati, ker jc bila takrat mnogo premajhen faktor mednarodne politike. Srbija je navzlic ogromnemu povečanju po vojni tudi še danes mnogo premajhen faktor mednarodne politike, da bi njena politika mogla zmanjšati pogum za potvarjanje zgodovine po angleških in francoskih zagovornikih o edini krivdi Nemčije na vojni. Nove davčne oSajšave r Belgrad, 24. marca- (Tel. Slov.) Dr. Di> šan Letica, glavni ravnatelj za davke, je dal glede amandmanov o davkih, ki se nahajajo v finančnem zakonu, izjavo, v kateri pravi, da se je davčnim obvezancem olajšalo plačevanje dohodnine, ki niso mogli pravočasno predložiti pritožbe, in se v fin. zakonu odredilo, da lahko to store naknadno do 1. junija in da je ta pritožba brezplačna. Na ta način se bo mnogim davčnim obvezancem znižala že odmerjena dohodnina- Istočasno se je število davčnih obve-zancev za plačevanje dohodnine znižalo za 60 odstotkov, ker se je eksistenčni minimum zvišal na 12.000 Din. Poleg tega ne bo treba tem davčnim obvezancem plačevati doklade na dohodnino, ki znaša 15 do 120 odstotkov. Končno lahko dolžno dohodnino plačujejo v obrokih v letih 1928, 1929 in 1930. Dohodnina se letos ni mogla ukiniti, ker bi potem tudi Sr-bijanci, ki imajo druge davke, ki jih v prečanskih krajih ni, ki so istotako težki, lahko zahtevali, da se ukinejo. Dohodnina se bo ukinila v prihodnjem letu. Kontingent produkcije špirita se je povečal od 40.000 na S0.000 litrov. Seja ministrskega sveta r Belgrad, 24. marca. (Tel. 2>Slov.<) Na današnji vladni seji se je največ razpravljala o stanovanjskem zakonu. Razprava o tem še ni končana. Ministrski svet se bo s tem vprašanjem bavil na prihodnjih ministrskih sejali. Notranji minister dr. Anton Korošec je poročal o zakonskem predlogu o osebnih imenih. Razen tega se je vršila kratka razprava o nekaterih spremembah v amandmanih. Minister dr. Kode težko bolan r Belgrad, 24. marca. (Tel. >Slov.«) Ka-kor smo že poročali, je bil poštni minister Kocič operiran. Operacija se je pc^rečila, vendar se je bolnikovo stanje danes zelo poslabšalo, tako da katastrofa ni izključena, ker se je dr. Kocič operaciji prepozno podvrgel. Bol nega ministra je obiskal predsednik vlade Velja Vukičevič. 12 jugoslovanskih komunistov aretiranih v Gradcu v Dunaj, 24. marca. (Tel. Slov.) Komunistična >Rote Fahne-' poroča, da je bilo v sredo na glavnem kolodvoru v Gradcu na zapoved graške policijske direkcije aretiranih 12 jugoslovanskih komunistov, ki so se iz Zagreba peljali na Dunaj k političnemu sestanku. Bili so z eskorto odpravljeni nazaj do jugoslovanske obmejne postaje. Praški župan poseti Belgrad. v Praga, 24. marca. (Tel. Slov.) Mestni svet je sklenil, da na vabilo iz Belgrada pošlje v Belgrad delegacijo s primatorjem dr. Вахо na čelu. Kai je z nettunsk»mi konvencijami? v Rim, 24. marca. (Tel. Slov.) Vesti jugoslovanskih listov, da je med Belgradom in Rimom že prišlo do sporazuma glede ratifikacije nettunskih konvencij in podaljšanja prijateljske pogodbe, se tu niti ne potrjujejo, niti ne zanikajo, pač pa se označujejo kot preuranjene. Sv. Oče o mafrštaah Dunaj, 24. marca. (Tel. »Slov.«) Dunaj, ska uradna korespondenca sporoča, da je bil dunajski kardinal dr. Piffl sprejet od papeža v avdijenci. 0 južnotirolskeni manjšinskem vprašanju je papež izjavil, da ga resnično boli, da so mu nemški in avstrijski katoliki očitali, da ni nastopil za veronauk v materinem jeziku. Kar je inogel, je storil. »Toda povejte svojim katolikom, da nismo svobodni, da je razmerje med Cerkvijo in državo v Italiji popolnoma isto kot 21. septembra 1870. M i bomo storili tudi v bodoče kur bo možno in molili. Torla bati se moramo, da bi naš trud položaj preje poslabšal kot izboljšal. Dunaj, 24. marca. (Tel. »Slov.::) Uradno se objavlja, da so avstrijsko-poljska trgovinska pogajanja prekinjena. Obe delegaciji sta se vrnili, da poročata svojim vladam. Vizum med Češkoslovaško in Avstrijo se ukine s 5. aprilom. Banka Morgan v Parizu, v Pariš, 24. marca. (Tel. Slov.) »Chieago Tribune« poroča, da bo ameriški bankir Morgan, ki je včeraj dospel v Pariš, imel oseben razgovor s Poincarejem, kateremu sc pripisuje velik pomen. Najboljše nabavite nogavice, moške in ženske rokavice, žepne robce, razni nakit za šivilje, kravate, srajce, gumbe, vezenino, čipke, edino le pri Jos. Peielincu Ljubljana blizu Prešernovega spomenika Mali oglasi 'Vsake drobna vrstica i*SO Din ali vsaka besedo SO par. {Najmanjši oglas 3 »li S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Učenca % dovršeno osnovno šolo se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v upravi pod štev. 2330. Hlapca ▼afenega konj, sc sprejme na stalno službo. Kje, pove uprava. Upokojenec • samec vešč ključavničar, in kleparskega dela, dobi stanovanje brezplačno. Na-elov v upravi pod št. 2479. HOTELSKO SOBARICO kot prvo, s kavcijo in z dobrimi spričevali, išče HOTEL ŠTRUKELJ. Dve snaNri 1 češnjevo in 1 hrastovo, table iz rezanega lesa, lepo politirane, tudi znotraj lepo izdelane, prodam po 4500 Din franko Liubliana ali kolodvor. -Ogleda se vsak dan pri Josip štolfa, mizarstvo. Krašnja, nošta I.ukovica prt Domžalah. Selitve v mestu in na deželo, strokovno i n na .cenejšo potom S Io ven I a transport Ljubljnns MikloSičeva cesta št. 3t Telefon šl 27ih Prazno sobico takoj oddam, samo solidni gospodični. - Ponudbe na upravo lista pod: Sobica. GODALA za popolni orkester na lok proda po zelo nizki ceni likvidacijski odbor »Sloge« v Rajhenburgu. Parni stroj se proda, tendem s kon-denzacijo 100 k. s. efokt., razvod na ventile, zamaš-njak s 6 gonil, kvadrat. Manilla vrvmi Poleg tega 1 parni KOTEL iz la. jeklenih kotlovin, izvor Teplitz na Češkem, kur. pl. 50-, atm. 10, rešetka za kurjavo z lesnimi odpadki, premogom, žaganjem itd. Vse kompletno s parnimi cevmi, ventili itd., dosedaj dnevno v obratu, vse izvrstno ohranjeno. Na o!>lcd v tovarni usnfa v Mokronogu, Dol. Proda se vsled elektrifikacije Poleg tega še 1 istomerni dinamo 30 k. s. za luč in moč. 2477 Nosa cbtf Oves in koruzo nupltp na'ceno'e nr1 tvrilk A VOLK, LJUBLJANA Kesi'cvn cesta V otpfrsrovlnn ■» Htom Noibomt /\ kofcsi Čebin, Wolfova 1/2 GOSPODINJE! PRIDE! Vrvarske izdelke najboljše kvalitete kupite najceneje v največji vr-i varni Jugoslavije: Mehanična vrvarna Š:nkovec, Grosuplje. Komisijska zaloga Palme, Celje, Cankarjeva 7, Maribor, Koroška 8. 1503 Volna - bombaž za stroino pletenje in ročna dela, dobite po ЈФ" najnižjih cenah pri PRELOCU. LJUBLJANA Stari trg 12 • Židovska 4 LEPA HIŠA v industr. kraju Črna na trgu naprodaj pripravna za trgovino in obrt. - Gutovnik Ivan, Javorje pri Črni. Trgovska hiša z velikimi skladišči in trgov, lokalom, se proda v Kranju št. 109, na Glavnem trgu, nasproti župne cerkve. Ponudbe na naslov: KATI VAJT, Kranj. AJDOVA MOKA po S Din kilogram Činkvantin - zdrob po 4 Din kilogram prvovrstni izdelki, pošilja od 25 kg naprej PAVEL SEDEJ, umetni mlin. Ja-vornik, Gorenjsko. 1526 'J'}*'!'{»i Ulnrio bukove la ln (1IUUC hrastove od 20 cm naprei kupuje v vsaki množini parna žaga V. SCAGNETT1 Ljubljana. kupuje vsako množino tvornica AR KO, Zagreb. V laška ulica 116. Rabljene tračnice kupimo za poljsko železnico. Ponudbe na Škrbec & Bartol, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6. 2430 Kupim 3. snopič Štrekljevih Narodnih pesmi Nadučit. Rostohar, Litija. MODROCE vrline in spodnje, olomane, razne divane, limo. atrik. cvilili in vse potrebščine — kupne najceneje pri tvrdki RUDOLF SEVER, laprtnik -Ljubljana, Marijin trff 2. 1474 Moda filcev je minula! Velika in krasna izbira svil, klobukov in slamnikov po brezkonkuren-čnih cenah, v modnem salonu- Stnchly - Mačke, Ljubljana, Židovska ul. 3. Pri nakupu cementa Trbovlje in vse železnine, se priporoča tvrdka A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta. »li delaš taho-le? Svoje prijatelje in znance nagovarjaj, da si naroče »Slovenca«. Zahtevaj »Slovenca« v vsaki gostilni, kupuj ga na javnih prostorih, čitaj ga javno, pred ljudmi, v vlaku in sicer tako, da se vidi naslov lista. — Ne pozabi, da je dobro »Slovenca« pozabiti, pustiti v vlaku, na vozu, na klopi. — Vsako priliko porabi, da spelješ pogovor na »Slovenca«, na njegove dopise, krasne slike v prilogi. Preskrbi si oglas za obrt, trgovino, kupčijo i. dr. v »Slovencu«; nagovori druge, da pošiljajo oglase vanj. — Ne godrnjaj radi vsake malenkosti, ki ti v »Slovencu« ni všeč. Vsaka stvar ni za vse. Vsak pa hoče nekaj svojega. — Predlagaj, v čem naj se »Slovenec« še izboljša. Če hočeš komu dati lepo darilo, ga naroči na »Slovenca«! Mnogim še ni znano, da želodčne in črevesne bolezni, cr'avobol, nervozo, pomanjkanj« spania. slab tek. z'ato žilo, povzroča slaba prelava, katero na ufin-kovito.ISe odpr.ivi znani eliksir FIGOL. Prepričujte se Itidl Vi, da prelzknšenn zdravilna sneeiaHtetn FIOOL eliksir nredi nrcba>o in vam vrne zdravje. FIOOT. izdoluje in razpošilja po pošti proti povzetju z navodili uporabe lekarna dr. Semelić, Dubrovnik 2. Or Klnalni zabojček s 3 stoklenicami 105 Din, z 8 steklenicami 245 Din. 1 steklenica 4« Din. Rontoristinjo z znanjem slovenskega, srbohrvaškega in nemškega jezika, stenografije in strojepisja z daljšo pisarniško prakso, sprejme veletrgovina v Ljubljani. — Ponudbe pod štev. 3409 na upravo tega lista ___f pri ЖЖ Maribor 15 dobijo se v vseh mogočih vrstah preproge fnseriraite v „Slovencu!" ZADRUGA MESARJEV IN PREKAJEVALCEV vljudno vabi vse svoje člane na redni letni občni zbor ki se bo vršil dne 1. aprila 1928 v nedeljo dop. ob 10. uri v vrtnem salonu gosp. Petra Košaka. kakor velur, axminsfer, kokus i.t.d. v vseh velikostih in cenah. Zahtevajte cenik in vzorce. OBVESTILO! Obveščam cenjeno občinstvo, da se nožarska obrt pok. A. Leben, Ljubljana, Stari trg nemoteno nadaljuje, ter se priporočam še za na daljnjo naklonjenost! A. LEBEN NASL. Potrtim srcem naznanjamo pretužno vest, da je naš dragi oče, oziroma soprog, brat, tast, svak itd., gospod Josip lferčko veleposestnik v Lehnu v četrtek, dne 22. marca 1928 po kratki in mučni bolezni, v 75. letu svoje starosti, previden s tolažili svete vere, blago v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega rajnika bo v soboto, dne 24. marca ob 10 dopoldne na župno pokopališče pri Sv. Lovrencu na Pohorju. L e h e n , dne 22. marca 1928. Žalujoči ostali. Za Jugoslovansko tiskarno v Llublianl; Karel CeS. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NODI PO IZHKDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA K. T. D. V LJUBLJANI K0PITARJUVA UUOA 6 II. NADSTROPJU Ljudje, ki delajo, nosijo PALMA K A U Č U K PETE Prednosti: Ceneje in trpežneie kot usnie. priletna hoja. V.iruie Vam živce. Oglas Naprava propusfov in mostov za II. tir proge Vinkovci - Brod Direkcija državnih železnic v Subotici razpisuje na temelju rešenja gospoda ministra saobračaja v aktu generalne direkcije državnih železnic G. D. Br. 10.158/28 od 2. marca 1928 in v smislu členov 86—98 zakona o državnem računovodstvu na dan 7, aprila 1928 prvo ponudbeno licitacijo s skrajšanim rokom za izvršitev talnih, zidarskih, betonskih, armirano betonskih in izolačnih del pri zgradbi propustov in mostov za II. tir proge Vinkovci—Brod. Kavcija 5% ponudene vsote za naše, odnosno 10% za tuje državljane položi se pri blagajni direkcije državnih železnic v Subotici ali pri blagajni generalne direkcije državnih železnic ali pri blagajnah ostalih oblastnih direkcij državnih železnic v gotovini, ki jo določa čl. 88. zakona o državnem računovodstvu najdalje do 10. ure predpoldne na dan licitacije, licitantje pa so dolžni pokazati revers o položeni kavciji na dan licitacije določeni komisiji za vodstvo licitacije. Predpisano taksirane ponudbe v zapečatenem zavoju z označbo zunaj: »Ponuda za izvršenje Zemljanih, zidarskih, betonskih, armirano-betonskih i izolacionih radova oko izrade propusta i mostova za II. kolosek pruge Vinkovci—Brod od ponudjača N. N.« se morajo oddati najkasneje do 11. ure gradbenemu oddelku direkcije (Trg Vojvode Putnika št. 9, II. nadstr., vrata št. 9). Pravico za licitacijo imajo samo one osebe in tehnična podjetja, ki predlože komisiji dokaze o svojih podjetniških sposobnostih in potrdilo o tem, da so prijavili delo za obdavčenje in da so na isto plačali ves davek s pripadajočimi do-kladami za vse zapadle zakonite roke, kakor tudi za vse odobrene obroke po specialnih rešenjih. Zastopniki ponudnika se pripuste k licitaciji, ako imajo pismeno pooblastilo, da jih morejo zastopati na tej licitaciji. Načrti, obrazec ponudbe, proračun stroškov, splošni in tehniški pogoji se morejo videti in po ceni 50 Din nabaviti vsak dan ob uradnih urah v gradbenem oddelku direkcije. Naknadne ali brzojavnim potom vložene ponudbe se ne sprejemajo. Iz direkcije državnih železnic v Subotici, št. 13.145/1928. DRŽAVNE ŽELEZNICE KRALJEVINE SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV DIREKCIJA ZAGREB. Štev. 15.084/V—1928. Zagreb, dne 19. III. 1928. PREDMET: Betonska dela pri razširjenju objektov in mostov pri gradnji II. tira na progi Brod—Novska. Oglas Direkcija državnih železnic Zagreb namerava oddati dela za razširjenje objektov in mostov pri izvedbi II. tira proge Brod—Novska podjetnikom, odnosno akordantom. Reflektanti naj se prijavijo najdalje do 29. marca letos pri gradbenem oddelku te direkcije, kjer se dobe detaljna navodila in vsi potrebni podatki za vlaganje ponudb, kako bi mogli prevzeti ta akordna dela. Direkcija državnih železnic Zagreb. Izdajatelj dr Fr, Kolovec, Urednik.: Franc Terseglavj Ivan Vurnik: K načrtu in proračunu za enodružinsko hišico Ne le iz zdravstvenih, socijalnih in etičnih vidikov se človek lahko ogreva za enodružinsko hišico z lastnim vrtom, marveč tudi iz zgolj gospodarskih. Kjerkoli so doslej gradile pri nas mestne občine na lasten račun velike stanovanjske hiše, povsod so znašali stroški za 1 stanovanje z dvema sobama in pritiklinami toliko, da bi uradnik in delavec pri današnjih svojih dohodkih nikdar ne zmogla niti obresti, kako še amortizacijo v tako stanovanje zazidanega kapitala. Znana je občina, ki gradi nad 100 stanovanjsko hišo, v kateri bi glasom objavljenega proračuna stalo eno stanovanje z 2 sobama in pritiklinami 130.000 Din. Ker je pa stavbišče, kjer so začeli zidati ta novi Kolosej, zelo slabo, bodo temelji podražili to stavbo za toliko, da bo stalo eno samo tako malo stanovanjce okroglih 150.000 Din! Kako naj zinoreta ta odplačila uradnik in delavec? Vprašal bi pa lahko še drugače: ali je stanovanje dveh sob in pritiklin samo na sebi sploh vredno 150.000 Din!? — Res, ni in ne more biti bistvena vrednost našega dela in truda v pridobivanju denarja, a vendar nam zaslužek v denarju more predstaviti, kaj pomeni ta vsota za enega delavca. Vzemimo takega delavca, ki zasluži mesečno največ 1500 Din in takih bo ogromna večina. Sto mesecev — rečemo lahko kar 10 let svojega življenja bi moral delati izključno samo za to, da bi plačal kapital, ki ga stane stanovanje dveh sob in pritiklin — a kje so obresti, kje je njegovg in njegove družiue življenski trošek za ta čas. Vzemimo, da bi mu pri največji varčnosti moglo ostati preko življenskih potreb mesečno 300 Din za stanovanje — 50 let bi potreboval pri tem samo za amortizacijo — on bi postal preje 70 let star, predno bi odplačal pri svoji sedanji pridobitni možnosti tisti kapital, ki ga stane tako dvosobno stanovanje, kakor jih sedaj zidajo mestne občine. — Če človek to razmišlja, mu pridejo najrazličnejše misli — vendar mi tu ue kaže se dotikati prav nobenih drugih vprašanj, kakor zgolj tehničnih. Kot tehnik pa moram izjaviti, da vrednost dvosobnega stanovanja niti zdaleka ni v ravnotežju z ogromnim zneskom, ki ga tako stanovanje v doslej grajenih občinskih hišah stane. To spoznanje in želja, da pomagam sotrpinu, sta me dovedla, da sem se pričel pečati z vprašanjem malih hiš na način, kakor to kažejo objavljene študije v Dom in Svetu, št. 3, 1928 in še ena v Mohorjevem koledarju 1928. Zadnjo mojo dosedanjo rešitev na poti teh študij pa vidite v spremstvu tega članka. Popolnoma se zavedam, da tu predložena rešitev še ne more hiti končna beseda v stu--diju tega problema. Saj je s stanovanjem združeno toliko konstruktivnih, etičnih, socijalnih, vzgojnih i. dr. problemov, da je ta študij neizčrpen. Z vsakim novim dnem razvijajočega se življenja se preoblikujejo tudi ideali človeškega stanovanja. Kljub temu pa sem prepričan, da bi rešitev tega vprašanja že na tem študiju mogla znatno odpomoči današnjim potrebam malega človeka. Poglejmo, kako ta stvar izgleda. Najpreje moram povedati, da je ta hišica mišljena, da bo postavljena tako, da bi bil uliod iz ceste obrnjen proti severu, okna vseh prostorov pa proti jugu, kjer bi bil tudi ca. 220 m5 velik vrt. Pred hišnimi uhodom je tudi mišljen majhen predvrt; hiša bi bila pri-klopljena na mestno kanalizacijo, ki bi tekla po sredi glavne ceste na severni strani hiše. Dalje je hiša tu projektirana tako, da bi stala v vrstnem redu cele vrste takih hišic, zato so dvema hišama dimniki skupni in tudi zveza z glavnim cestnim kanalom skupna. Dalje bi imeli po dve hišici tudi skupno po-nikovalnico na vrtni strani za vodo, ki bi pritekala iz obeh pralnic. Te skupnosti pa ne izključujejo možnosti, da bi ena taka hišica ne mogla stati tudi sama. Seveda, da bi moral gospodar nositi stroške za sedaj projektirane skupnosti sam; to bi ga stalo par tisoč dinarjev več, kar pa tudi v razmerju z ostalim še ne bi bilo mnogo. — A o tem, kako bi bilo bolje, graditi take male hišice, ali v v strnjenih vrstah ali pa posamezno, o tem bomo govorili nazadnje, ko bomo videli, kako izgleda en člen sam za se. — Preko pred-vrta stopimo pri glavni vratih v hišo, ki ni podkletena. Na desno imamo leseno stopnišče, ki vodi v višji 2 etaži. To stopnišče bi bilo narejeno tako, da so stranice najprej same zase privite na lesene kocke, ki so vzidane, v ostenje. Posamezne stopnice pa šele med te stranice in leseno vretence, ki gre od tal do vrha; tudi podesti, ki nastanejo v I. nadstropju in podstrešju, so pritrjeni na isti način ob stene in leseno vreteno kot posamezne stopnice. Pod eno ramo stopnišča v prizemlju bi bilo stranišče. Na levo od uhoda je pa najpreje shramba za jedila, ki bi imela mrežna vratica. Iz lastne izkušnje vem, da je tako odmerjena shramba zvrhoma dovolj velika, za vse potrebe živil enega meseca. Poleg shrambe so takoj vrata v kuhinjo, ki ima od-deljen poseben kot za družinsko mizo in stole. Kuhinja ima glavno okno obrnjeno na vrt, z majhnim okencem pa gleda tudi na cesto. Pod tem malim okencem bi bila miza in dva stola za kuhinjsko uporabo. V njihovi bližini omara za lonce in namizno orodje. Štedilnik stoji na zglajeni betonski podlagi in ima nad seboj pločevinast klobuk, ki oddaja vso paro v posebno ventilacijsko cev, ki je označena v načrtu okroglo. Poleg štedilnika je uhod v po-mivalnico (pralnico), preko katere je dostop tudi na vrt. V tej pomivalnici so štiri važne stvari: kotel za kuhanje perila, ki je najbolje kar pločevinast, in je postavljen na 4 noge iz kotnega železa, ki v zgornjem delu oklepajo malo ognjišče. Kotel mora imeti zgoraj dobro zapirajoče se pokrivalo, ob dnu pa pipo. Tn naprava je po ceni, in se zelo dobro obnaša. Poleg tega kotla je betonsko ali pa leseno korito za pranje perila, nad njim zo- Za lasten dom in vrt! M И U t H t i ti m i • u ( e il Pp i- - r Slov.<) Državni tajnik Kellog je izročil poslanikoma Avstrije in Madjarske predlog, da se med Ameriko in tema dvema državama sklene pogodba o razsodišču in spravi. Tiirafi u Gorici e Gorica, 24. marca. (Tel. Slov.«) Na potu iz Bozna je prispel danes v Cervinjan glavni tajnik fašistične stranke Augusto Tu-razi. Od tu se je odpeljal v Goric■■>. V Gorici, si je generalni tajnik ogledal sedež fašistične stranke v prostorih Trgovskega ^oma. Na Batestinijevem trgu poleg mestnih vrat se je vršil sprejem. Tu so pričakovali tajnika zastopniki občinskih, političnih in šolskih oblasti, prefekt Cassini, načelnik generalnega štaba, general Grazioli, general Potiti, general Mombelli, general Pirolli marki Tacchi-oni, general Pascoli in mnogo drugih generalov in polkovnikov generalnega štaba. Tu-rati je imel nagovor na nove miličnike, 250 po številu, ki so bili sprejeti danes na dan glavnega fašističnega nabora po vsej Italiji, v milico in so dobili puške. Generalni tajnik je poudaril, da je dolžnost miličnikov, b(raniti domovino, naslov miličnika in naslov aristokracije. Današnji prisegi miličnikov na teh svetih in zmagovalnih tleh prisostvujejo vsi mrtvi in velike epopeje revolucije. Po prisegi se je vršilo defiliranje miličnikov, Ballile, sinidikatov, Dopoiavoro. Vmes je korakala skupina s puško oboroženih «MaIih »Italijank« («Piccole Itallane«) Po končanem defiliranju so generali čestitali Turatiju na uspeli slavnosti. Zvečer se je odpeljal z avtomobilom v Trst.' Gorica je v zastavah. Mestni zidovi so polni pozdravnih lepakov. V mestu sta koncentrirani milica in Ballila iz vse dežele. Italijani pefuariaio Rapaflo e Trst, 24. marca. (Tel. «Slov.«) Današnji «Popolo di Trieste« priobčuje pod senza-cionelnim naslovom «RapalIska pogodba fal-zificirana v jugoslovanski u.adni objavi« izjavo odvetnika Are, v kateri Ara zatrjuje, da je čl. 7. rapallske pogodbe v uradni jugoslovanski objavi potvorjen. Omenjeni člen se v originalu, ki je shranjen v Rimu, glasi: »Kraljevina SHS izjavlja, da priznava v korist italijanskih državljanov in italijanskih interesov v Dalmaciji naslednje.« V jugoslovanskem besedilu so Izpuščene besede <-in italijanskih interesov« Odvetnik Ara zatrjuje, da je treba pod izrazom italijanski interesi vključiti italijanske družbe v Dalmaciji Sufid in Promina, proti katerim se je začela gonja v zadnjem času. «Popolo di Trieste« pristavlja, da je prav radi tega nalašč izpuščeno v jugoslovanskem besedilu imenovano dopolnilo, Ui se tiče italijanskih družb, da bi se tem lažje izpodrinile italijanske družbe v Dalmaciji. (Čl. 7. se po italijanskem originalu glasi: Kraljevina SHS izjavlja, da priznava v korist italijanskih državljanov in italijanskih interesov v Dalmaciji naslednje: Koncesije gospodarskega značaja, ki so jih dale vlade drugih državnih ustanov, namesto katerih je stopila kraljevina SHS, italijanskim družbam ali italijanskim državljanom, ali ki jih ti posedujejo, se povsem priznavajo Vlada SHS se obvezuje, da izpolni obveze vseh prejšnjih vlad.« — Jasno je, da se v bistvu nič nc spremeni, četudi izpade dopolnilo «in italijanskih interesov«, ker so v členu itak omenjene gospodarske koncesije italijanskim državljanom.) Zeneua umira is brezplodncstl v Ženeva, 24. marca. (Tel. >SIov.«) Peta zasedanje razorožitvene komisije je bilo <'r-' nes končano po desetdnevnem delu. ОЦ_ ,, četku seje je grof Bernstorff podal izjavo, i kateri v imenu nemške vlade obžaluje neplo-dovitost delovanja komisije. Nemčija nujno želi, da se ne bi smatrala za odgovorno zn to neplodovitost, in sporoča, da se bo proti ta-kemu stanju stvari pritožila na zbor Društva narodov v Haagu. Bernstorff upa, da bo komisija že mogla predložiti zboru Društva narodov načrt konvencije o razorožitvi po drugem čitanju. Ako ne, naj bi bil plenarni zbor pristojen, dobiti vsaj poročilo o dejanskem stanju razgovorov, ki so se vršili med vladami. — Predsedstvo komisije predlaga v re-sumeju ra/.nih predlogov: 1. da se ugotovi, da se prvi ruski načrt o popolni razorožitvi, dasi odgovarja staremu človeškemu idealu, more uresničiti šele tedaj, ko bo mednarodna organizacija narodov utrjena po mirovnem postop. ku za ureditev vseh sporov Ln po sistenri sankcij. 2. Nemški predlog za objavo poročil o stanju oboroževanja se enako, kakor drugi ruski načrt za delno razorožitev odkaže vladam in odgodi do prihodnjega zasedanja razorožitvene komisije. 3. Sklicanje prihodnjega zasedanja se prepusti predsedniku, želi se pa, da se vrši zasedanje vsekakor pred prihodnjim zasedanjem Društva narodov. Temu je ugovarjal ameriški delegat Gibson, katerega je podpiral Cushenden. ki je izjavil, da je neplodovitost dosedanjih zasedanj pripisovati nezadostni pripravi s strani vlad, kar se ne sme ponoviti. Nato je še Litvinov formalno predlagal, da se novi ruski načrt za delno razorožitev pretresa takuj pri prvem čitanju, kar pa je bilo odklonjeno. Ans^ia se zmsrvšanjs bolnih ladij v Ženeva, 24. marca. (Tel. Slov.) Danes popoldne je angleška delegacija sporočila raz-orožitveni komisiji, da je lord Cushenden poslal delegacijam Združenih držav, Francije, Japonske in Španije kot udeležencem washingtonske razorožitvene pogodbe noto z novimi predlogi za omejitev oboroževanja na morju, ki bi po mnenju angleške vlade pomenila velik korak naprej. Pred vsem pomenijo ti predlogi močno finančno olajšavo tako glede gradbenih stroškov kakor glede stroškov vzdržavanja brodovja. Seveda bi morali stopiti v veljavo, še preden se začne izvajati v V^ashingtonu' dogovorjeni gradbeni program za nadomestilo velikih bojnih ladij. Zato se tu smatra, da naj bodo ti predlogi uvod za novo konferenco o razorože-vanju na morju, katere bi se sedaj udeležilo pet držav. Obenem je lord Cushenden s temi predlogi hotel zabrisati posebno tudi slal." vtis na Italijo, ki ga je napravila omemba vladnih razprav o razorožitveni konvenciji, o katerih italijanska vlada ni imela nobene vednosti. Predlogi so približno isti, kakor jih je stavila Anglija pred enim letom, in sicer: 1. zmanjšanje obsega bojnih ladij od 35.000 na 30.000 ton, 2. zmanjšanje kalibra topov od 16 eol na 13 in pol cole, in 3. podaljšanja trajanja bojnih ladij od 20 na 26 let. Koliko voaštva fma Analiia? v London, 24. marca. (Tel. Slov.) Angleški vojni minister je včeraj v nekem govoru izjavil glede zmanjšanega angleškega oboroževanja, da se je angleški proračun v znesku 86 milijonov funtov leta 1921 znižal letos na 41 milijonov. Leta 1913 je štela angleška vojska 236000 mož in 210.000 rezerve, teritorijalna armada pa 268.000 mož. Danes šteje anpleška vojska skupno s kanadskimi četami 207.000 mož in 90 tisoč rezerve ter 141.000 mož teritorijalne armade. Angleška vojska se ne more še bolj zmanjšati brez nevarnosti za imperij in če ostale evropske države ne zmanjšajo obenem svoje vojske. Portuopiska ored oo'omom v Berlin, 24. marca- (Tel. Slov.) »Berliner Tageblatt« poroča iz Madrida, da je finančni položaj Portugalske tako napet, da je finančni polom povsem mogoč. Portugalski diktator je izjavil, da se morajo plače državnih uradnikov in ministrov na vsak način reducirati, s čimer pa še vedno ne bi bilo ustvarjeno ravnotežje proračuna. Stalna zračna zveza med E rooo In Ameriko v Pariš, 24. marca. (Tel. Slov.) Ameriški letalec kapitan Ponck je danes dospel v Pariš, kjer namerava ostati več tednov. Pariški listi v tej zvezi že dalje časa pišejo o načrtu za stalno zračno zvezo med Ameriko in Evropo z vmesnim postajami na morju. Ponck je izjavil, da si je za realizacijo načrta zagotovil podporo ameriškega finančnega konzorcija, ki mu je za to dal na razpolago 40 milijonov dolarjev. Izvedba načrta bo trajala dve leti. Vmesne postaje bodo na otokih. Prvi otok bo oddaljen od Newygrka 200 milj, ostali otoki pa bodo oddaljeni med seboj 300 do 325 milj. Za zgraditev prv2ga otoka je že dobila naročilo neka francoska tvrdka. Mednarodna konferenca za žel. vozni reci v Praga, 24. marca. (Tel. Slov.) V ponedeljek se začne v Pragi mednarodna evropska konferenca za določitev železniškega voznega reda za 1928-29. Najvažnejša točka bo razprava o predlogu za izdajo mednarodnega voznega reda za tovorne vlake. iz državne j užbe r Belgrad, 24. marca. (Tel. >.Slov.«) Vpokojeni so: Ravnatelj pomožnih ura-gov pri velikem županu v Mariboru Anton Zorko; okrajni tajnik v Mariboru Franc Jurca: pisarniški pristav na okrajnem glavarstvu v Celju Ivan Marko; okrajni tajnik v Mariboru Franc Babic; ravnatelj pomožnih uradov pri policijskem komisarijatu v Mariboru Blaž Skok; kanclist na okrajnem glavarstvu v Brežicah Josip Antončič; okrajni tajnik v Kočevje Alojzij Marn; okrajni tajnik v Krškem Karel Irak; sluga na okrajnem glavarstvu v Novem mestu Franc Kos; sluga na okrajnem glavarstvu v Radovljici Franc Razinger. Postavljeni so: Policijski oficial 4. skup. II. kategorije pri okrajnem glavarstvu v Ptuju Anton Knez za policijskega pristava 3-II na dosedanjem službenem mestu; revirna nadzornika policijskih agentov pri policijskem komisarijatu v Mariboru Anton Pavletič in Franc Cajnko za okrajna nadzornika policijskih agentov; za načelnika telefonskega in brzojavnega oddelka 3-1 Ernst Lovrenčič namesto inž. Osane, ki je imenovan za vseučiškega profesorja v Ljubljani. Za tajnika 5-1 Martin Stefanovič, tajnik 6-1 pri ministrstvu. Pri" poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani so postavljeni: Tajnik v 2-II Marija Binder. V sarajevsko ravnateljstvo je premeščen kot tajnik 6-1 Joško Peršič, tajnik v isti skupini pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani, po službeni potrebi. V pojšt-nem in brzojavnem ravnateljstvu za računska blagajnika 2-II sta postavljena Josip Štukelj in Stanko Gaberščtk, računska uradnika. Za poštno-brzojavnega uradnika 2-II v Višnji gori Emil Gašperin. Na pošti Velenje za poštno uradnico 2-II Ana Nifergal. V Gornjem Logatcu za pošt. tel. uradnika 2-II Ivana Čebln. V Zidanem mostu za pošt. fel. uradnika 2-II Rupert Tručelj. Na pošti Jesenice-Fužine za p. t. uradnico Josipina Mirovec. Na pošti v Kranju za p. t. uradnico 2-II Otilija Logar. Nn pošti v Kamniku za p. t. uradnico 2-II Cecilija Bizjak. Na pošti v Krškem za p. t. uradnico 2-II Amalija Kline. Loče pri Poljčanah p. t. uradnica 2-II Roza Schuhen. Pri pošti Ljubljana I. so postavljeni: Za uradnike 2. II.:Ivnn Modrijan, Ivanka Belar. Ivana Smerdu, Marija Smolck, Marija Tekavc. Franc Prah, Amalija Sajovec, Štefanija Tome. Karlina Prijatelj, Angela Lesjak, Ivana Bo žič, Alojzija Rakove«-, Štefanija šibivec, Ga brijela Kamenšek. Janko Hameršnk, Gregor Hribar, vsi dosedaj uradniki 3. II. Pošta Maribor I.: za upravitelja 2. II. je postavljen Fianc It-golič. Za poštnolelefonske ga uradnika 2. II. so postavljeni: Ivan Maj hen, Vekoslav Sturm, Jurij Piiato, Ivana Pai lič, Josipina Šavljič. Marija Pernat, Janko Fir bas, Ivan Ortan, vsi dosedaj 3. II. — Pri pošti Maribor 2.: Za poštno-telefonske uradnike ?. II.: Vinko Lofičnik, Valentin Zahlačan, Zofija Bakovec, Oton Bozeg, Ernest Pipan, Franc Vo lavšek, Josip Gradišnik, dosedaj pošt. tel uradniki 3. II. — Pošta Maribor 3.: Poštno-telefonski uradnik 2.11. Ciril Novak, dosedaj 3. II. Pri pošti Studenci pri Mariboru: Karel Hribar, p. t. u 2. IT. Sv. Lenart v Slovenskih goricah p. t. u. 2. II. Franc Šuman. Stari trg pri Rakeku p. t. u. 2. II. Ljudmila Rak. V Celju p. t. u. 2. II. Marij« Goričar. V Šmarl nem ob Paki p. t. u. 2. TI. Franjo Zinnuer. V Novem mestu p. t. u. 2. II. Ferdo Nedrag ir Vladimir Vojska. STERMECKI, CELJE. Želim, da je vsakdo v Jugoslaviji deležen ugodnega nakupa v moji veletrgovini, radi tega razpoSiljam naročila čez 500 Din poštnine prosto, pn osebnem nakupu pa povrnem vožnjo v primeru nakupa. Ne sledim konkurenci ter ne vodim cenega in slabega blaga, katero še te nizke cene ni Vredno. PrOdOlnm 7d|* infeno (lOlKO ftlOgO I« nelbOl lili SVClOVRlh ОУПГП ker imam samo direktne zveze e tovarnarji lz vseh industrijek'h držav v Evropi Več milijonsko zalogo. katera se nahaja v priti ic iu prvem nadstropiu in v podstrešnih skladiščih cele ogelne hiše. si vsakdo lahko ogledu in vprešn za cene. no da bi bil primoran kaj kupiti. Na razpolago je vedno 40 do 50 strokovno iiaobražeiuh in priiaznfh uslužbencev, kateri dajejo radevoi je vsakemu obiskovalcu točna pojasnila In slednie cene od vseh predmetov. Zaloza sestoii iz sledečih oduelkov In predmetov Mnnilfflhtliritl OddCleH: sukno. volna platno, tiskanine in razne tkanino iz bombama in lanu. Modni OddCl* H perilo, pletenine torbarski. nožnrski ekleni in kozmetični izdelki, trnki, č'pke. vezenine in muzi-kalije. HOPfChfl'Shi Odde f.h: ipotove obleke za dame gospode in olroko iu klobuki. frvrllSHI OOdCleh: galanlanterijeki, luksuzni in štrapacni čevlji za dame, gospode ia otroke. Р0б10Га«1)0»1Ца1п1 OddeleH In СПЦГО* oddeleh. STERMECKI, CELJE. postavila brezplačno ono električno uro, katero je sedaj občina kot nepotrebno odstranila. Tozadevne pogodbe so na magistratu vsakomur in seveda tudi »Slov. narodu« na vpogled. »Slov. narod« prinaša in priobčuje vse, samo da bi zmanjšal zasluge komisarja in sosveta! O Gledališka predstava v Rokodelskem domu. Med igrami, ki so se vsled R. Vranči-čeve izborno pogojene vloge priljubile občinstvu, zelo ugaja igra s petjem »Številke gospe Rožmarinke«. Kdor še ni videl igre, naj ne zamudi ugodne prilike in naj pride danes ob pol 8 v Rokodelski dom, Komenskega ul. 12. © Predavanje o Podkarpatski Rusiji. Kakor smo o tem že včeraj kratko poročali, nas je to pot seznanila Prosvetna zveza s kraji, ki bo nam Slovencem po ogromni večini znani res samo po imenu. Mislimo si, da bi kak list objavil pod rubriko: Koliko vem in koliko znam? tale vprašanja: Kako velika je Podkar-patska Rusija in koliko ima prebivalcev? Kaj bo prebivalci po narodnosti in veri? Kakšno bo tam gospodarske in socialne razmere? Mislimo, da bi bil pač znateu del odgovorov nezadosten. Temu se ne bomo čudili, če slišim-;, da prebivalci Podkarpatske Rusije pred svetovno vojno sploh niti sami niso vedeli, kateri narodnosti pripadajo, in da se še danes prepirajo med seboj, ali so Ukrajinci ali Rusi. Češka akademija znanosti jih je spoznala za Ukrajince, češka politika jih pa skuša pridobiti za rusko orientacijo. Kajti če bi se kdaj Ukrajinci v Galiciji odcepili od poljske države, bi bila nevarnost, da bi se jim hoteli priključiti še prebivalci v Podkarpatski Rusiji, ako bi se smatrali z Ukrajinci za en narod. Razmere prebivalstva v Podkarpatski Piusiji so zelo žalostne v vsakem oziru. Med ljudmi je razširjen alkoholizem, deloma tudi veneričue bolezni, analfabetstvo, revščina, umazauost, židje (15% prebivalstva!) in cigani. Poleg tega vlada med njimi še verski razdor. Prebivalstvo je bilo grško-katoliško, češka vlada pa propagira med njimi pravoslavje. Narodne in ieligence do zadnjega časa tako rekoč sploh niso imeli. Nado na boljše čase pa vzbuja njiti akademski naraščaj, ki se z vnemo pripravlja za delo za povzdigo svojega zanemarjenega naroda. Kar se pa tiče dežele same, je prekrasna in za Slovenijo gotovo najlepša slovanska pokrajina. Predavatelj Bogumil Šedivy, po poliču zgodovinar in geograf, ki je bival zadnji dve leti v češkoslovaški republiki, je predočil poslušalcem pokrajine v 65 krasni slikah, ki jih je dala na razpolago mestna hranilnica v Kraljevih Vinohradih v Pragi. Slike so pričale, kako spretno znajo Cehi delati reklamo za svojo — Švico! Predavatelj svojega predavanja še ni zaključil, ampak ga bo nadaljeval v petek dne 30. marca, za kar si je prihranil okrog 50 prvovrstnih slik. S tem predavanjem se bo zaključila letošnja sezona predavanj Prosvetne zveze. © Umrli so v Ljubljani v času od 21. do 24. t. m.: Jernej Bajželj, prosjak, 78 let, nestalno bivališče; Ana Vodopivec, delavka 30 let, Vodice 34; Pavla Stampfel, 18 let, Gotenice 38; Josip Hecht, ključavničar, 36 let, Tesarska ulica 3; Kajetan Novak, železniški uradnik, 28 let, Masarykova cesta 1; Marija Grebene, kovačeva vdova, 51 let, Krka 7; Janez More, sin sodavičarja, 8 mesecev, Gra-daška ul. 8. Vsi navedeni so umrli v bolnici. © Selanovi ponarejeni bankovci. Kakor so oblasti ugotovile in kakor jc ponarejevalec bankovcev Janez Selan sam priznal, je raz-pečal prve bankovce najprej v Kamniku dne 19. t. m. Tu mu je pomagala tudi njegova žena Katarina. Oba sta pri neki branjevki na Žalah v Kamniku izmenjala vsak po en bankovec, dalje je Selan izmenjal pri prodajalki pomaraif na obzidju mestnega županstva en bankovec, pri gostilničarju Benderju en bankovec in pri neki trgovki v Kamniku, kjer je žena kupila par nogavic, tudi en bankovec. V torek, dne 20. marca 1928 se je Selan peljal s kolesom v Ihan, kjer je v prvi gostilni naročil četrtinko vina in klobaso ter plačal s ponarejenim bankovcem. V Beričevem je v neki gostilni plačal tri decilitre žganja s ponarejenim stotakom. V isti vasi je v neki trgovini kupil dve pomaranči in jih ravno tako plačal s ponarejenim stotakom. Nato se je odpeljal v Moste, kjer je kupil pri dveh branjevkah pri vsaki za 5 Din suhega mesa in tako izmenjal zopet dva stotaka. V neki trgovini v Mostah je kupil za 8 Din čokolade in zopet oddal en bankovec, v drugi trgovini pa je zopet kupil za 6 Din salame s stotakom lastne izdaje. V Ljubljani je na Poljanski cesti dal za svileno samoveznico 15 Din in dobil iz ponarejenega denarja nazaj pristen drobiž. V Spodnji Šiški je Selan zmenjal dva bankovca. Bankovce je Selan razpečaval najbrže tudi v drugih krajih in se oblasti sedaj trudijo, da bi dognale, kje jih je vse spravil v promet, kajti gotovo je, da vseh krajev, kjer je stotake izmenjal, Selan ni povedal pri zaslišanju. Bankovci so, kakor smo že poročali, prav dobro ponarejeni, od pravih pa se razlikujejo po tem, da nimajo vodnega tiska, in po barvi. Tudi papir je nekoliko drugačen. 0 Usmiljenim srcem! Na ljubljanskem Gradu v tako zvani viteški dvorani stanuje siromašna rodbina, mati in sin, ki si ne moreta radi stalne bolezni ničesar prislužiti iu sta navezana samo na podpore. Beda je neznosna in kdor bi hotel vsaj nekoliko ji odpomoči, naj pošlje skromen dar v blagu ali denarju na upravo :SIovenea«. Nafnpdnrši natKiip oblačil lastnega izdelka nudi furika J05. ROJIHH, ШОДапа © Došle so nove pošiljatve finih flor in svilenih nogavic ter rokavic v najfinejših modnih barvah. Trgovina A. Žibert, Kongresni trg. © Načrte, proračun' in stavbena nadzorstva za stanovanjske, industrijske, trgovske in vsakovrstne mostne in vodne zgradbe ter raznovrstne adaptacije starih poslopij izvršuje sprecijalna tehnična pisarna TEHNA DRUŽBA, Mestni trg 25-1., tel. 2580. © Kiistoiič-Bučar: Bluze, otroške obleke! МИагЉог П Proračunske seje. Proračun mariborske mestno občine se bo obravnaval na treh sejah, in sicer v sredo, četrtek in petek. n Prosvetna zveza v Mariboru priredi v četrtek 29. marca ob 20 v dvorani Zadružne banke prosvetni večer, 1111 katerem bo predaval g. Še-divy o Podkarpatski Rusiji. Predavanje bodo pojasnjevale prekrasne skioptične slike. □ Za povzdigo Maribo a — nakup Felberje-vega otoka Mariborska občina in 20 oralov obsežni Felberjev otok v sredini Drave sta tesno zvezana že iz časov pred vojno. Tedaj je sklenila mestna občina, da bo zgradila po zgledu Fale na otoku lastno električno centralo in so tozadevni natančni načrti ohranjeni do danes Ideja električne centrale na otoku sc bo gotovo prej ali slej Volnena obleka. Vse, kar je is volne, se da očistiti z »RADI0N0M-*. Edino ne pozabite, da je volna zelo občutljiva in da je treba s nju previdno postopati. Volna ne prenese vroče vode, ker ji vročina strdi vlakenca. Torej: »RADION • raztopi v mrzli vodi kot zmeraj in v tej raztopini malo premečkaj in pre-gnjeti volnene stvari. — :>RA-D ION* bo odpravil čisto sam vsako nesnago. Volnene stvari se ne sme-jo pri sušenju obesiti ampak razprostreti po čistem platnu. S tako metodo boste očistili vse, kar je iz volne, torej svoj jumper, svojo pleteno kapo in vse s lično. Barvane stvari bodo ponovno pokazale svoje draže-sti kot da so nove. uresničila, ker je Fala žo izčrpana in ie Drava pri omenjenem otoku najbolj sposobna za dobavo velikih električnih sil. Od prevrata sem je bil otok vedno na prodaj, a se je zahtevalo prvotno ogromna vsota 2 milijona dinarjev. Pred kratkim jo umrla lastnica otoka gospa 1'opič in dediči se pogajajo z občino glede prodaje otoka za 320.000 Din. Do kupa bo prišlo, kor bo občina eksploalirala odvišni smrekov les na otoku in zgradila veliko in moderno kopališče. Do otoka bo izpeljana costa za avtomnibus promet in iz levega i>rega Drave na otok bo zgrajena brv. V tem novem kopališču bodo igrale veliko vlogo solnčno kopeli in sprehajališča po smrekovih gozdovih. Ko bo stalo enkrat na otoku kopališče, bo prišla za njim restavracija in drugi olepševalni objekti. S pozidavo in moderno opremo mičnega Felberjevega otoka bo Maribor zelo veliko pridobil v poletni seziji □ Nov sanalorij v Mariboru. G. dr. Ipavic je kupil od barona Tvvickla v Tomšičevem drevoredu stavbišče, na katerem bodo zgradili nov in . moderen sanatorij. Sanatorij bo stal na enem najboljših prostorov v Mariboru. П Strup je pila. Safran Brigila, služkinja na Pobrožju. jc v petek popoldne izpila večjo količino arzena. Prepeljana je bila takoj v bolnišnico, kjer so ji izprali želodec. Cei/e JSr Na današnji dre popoldanski prireditvi. t. i. na materinsko proslavo v Narodnem domu in vprizoritev Pasijona« v mestnem gledališču opozarjamo z željo, da bi se jih lako Celjani kot tudi okoličani udeležili v čini največjem številu. & 1. aprila 1926 popoldne ob 4 Haydn *Stvar-jeirje* v Celjskem domu. & Somišljeniki iz Celja! Mestna organizacija SLS v Celju ima jutri v ponedeljek 26. marca ob 8 zvečer v vrtni dvorani hotela 5-Beli vol« v Colju svoj redni sestanek Na dnevnem redu sestanka je razgovor o zadnji čas tako perečem vprašanju združitve celjske mestne in okoliške občine. Vabljeni so vsi somišljeniki, da se sestanka polnošte-vilno in gotovo udeležijo. V naših izložbah smo razstavili nekaj ravnokar dospelih pmiškft modelov krasnih plašče v, Uomplejev. kostumov iu oblek na kar opozarjamo ceni. dame iu vabimo, dasi ogledajo pred nakupom veliko izbiro pomladnih novosti v naši trgovini fran Lu«i{, Str.sarjeua utfca 9. Ljubljansko gledališče DRAMA. Začetek ob 8 zvečer. Nedelja, 25. marca ob 15. uri: PEPELKA. Mladinska predstava pri izredno znižanih cenah. Izven. — Ob 20. uri: MLADOST. Ljudska predstava pri zniž. cenah. Izven. Ponedeljek, 20. marca: SESTR1CNA IZ VARŠAVE. Red C. Torek, 27. marca: JULIJ CEZAR. Dijaška predstava. Izven. Sreda, 28. marca: MLADOST, Red A. Četrtek, 29. marca: Zaprto. Petek, 30. marca: MLADOST. Red D. Sobota, 31. marca: Zaprto. OPERA. Začetek ob pol S zvečer. Nedelja, 25. marca ob pol 20. zveč.: LADY X. Opereta. Izven. Od 26. do 81. marca je opera zaprta radi gostovanja v Subotici in Belgradu. Mariborsko gledališče Nedelja, 25. marca ob 15. uri: DOBRI VOJAK ŠVEJK. Kuponi. - Ob 20. uri: URI1 GROF CELJSKI. Prvič. Ponedeljek, 26. marca: Zaprto. Torek, 27. marca ob 20. zvečer: DVA BREGOVA. Ab. A. Kuponi. Celjsko gledališče Nedelja, 25. marca ob 4. pop.: PASIJON ali TRPLJENJE IN SMRT JEZUSA KRISTUSA. Za okoličane ugodne železniške zveze. Prireditve in €lruštyene vesti Ljubljana. »Ljubljana« ima v ponedeljek 20. t. m. ob S zvečer skupno pevsko vajo. Vsled važnosti isto udeležba strogo obvezna. Vsi in točno. — Pno-vodja. Pevski zbor v Rokodelskem domu pod vodstvom g. prof. Bajuka ima pevsko va jo danes ob 11 dopoldne in v torek ob 8 zvečer. Novi pevci dobrodošli! Rokodelski dom. Vsi udeleženci govorni-ško-dramatičue šole naj pridejo zanesljivo k sestanku jutri ob 8 zvečer. šišensko prosveta. V ponedeljek ob pol 8 zvečer eno izmed najlepših skioptičnili preda-vunj: »1'odkarpatska Rusija«. Predava g. Šedi-vy, poznavalec te pokrajine. Društvo prijateljev humanistične gimnazije v Ljubljani bo imelo v soboto 31. niurca ob 4 popoldne svoj redni občni zbor na III. državni gimnaziji (Beethovnova ulica). Dnevni red: u) poročila odbornikov, b) volitev novega odboru, c.) predlog in razgovor o nadaljnjem tisku Wies-thalerjevega latinsko-slovenskega slovarja, č) slučajnosti. Zarudi pod c) omenjenega prevuž-nega predloga prosi odbor čim večje udeležbe. Boji v visokem gorovju Julijskih Alp je na-slov predavanju, ki ga priredi Slovensko planinsko društvo v Ljubljani. Predava g. dr. Мауег iz Zagreba, ki je bil med svetovno vojno dodeljen alpin-skem pollui pod vodstvom dr. Kugya, kateri p imel lansko l?to ludi pri nas predavanja. Ta oddelek je bil sestavljen iz najboljših turistov-ple-zalcev, kateri so imeli najtežje naloge. G. dr. Мауег nam bo o vsem tem predaval ter pokazal to tudi v lepili slikah. Predavanje se vrši v torek 27. t. m. v hotelu Union, začetek ob 8 zvečer. Predprodaja vstopnic je v društveni pisnrni SPD. Šelenburgova ulica 7-11. in v hotelu Union ua večer predavanja od 7 naprej. Društvo »Jožcfiščc« v Ljubljani ima letos svoj redni letni občni zbor v ponedeljek, dne 2 aprila ob 4 popoldne v društvenih prostorih nn Poljanski cesti 16 z običajnim dnevnim redom. K mnogobrojni udeležbi vabi upravni odbor. Društvo delovodij in industrijskih uradnikov v Ljubljani naznanja svojim članom, dn imajo redno mesečno zborovanje v hotelu štrukelj I. aprila ob 9 dopoldne. Sprejemajo se tudi novi člani. Društvo Knrutorij slepcev« v Ljubljani opozarja svoje člane, dn se bo vršil v ponedeljek 2. aprilu ob 4 popoldne v posvetovalnici na mestnem magistratu izredni občni zbor z edino točko: Razgovor o prodaji hiše (društvene nepremičnine), ki je na Karlovški cesti 5. Odbor Strokovnega društva učiteljev obrtnih in trgovskih nadaljevalnih šol za ljubljansko oblast sklicuje izredni občni zbor, ki bo 4. aprila ob pol 1 v šoli na Ledini. Občni zbor zveze dobrovoljcev se vrši v soboto 31. marca ob 8 zvečer v Ljubljanskem dvoru. Važne zadeve, zato udeležba obvezna. — Odbor. Ostali kraji. Kot. prosvetno društvo na Kopanju priredi ua cvetno nedeljo ob 3 popoldne žaloigro v petih dejanjih: jGareia Moreno«. Igra je posneta po resničnih zgodovinskih dogodkih in je povsod, kjer so jo uprizorili, naredila velik u tis. Vabimo vse domače župljane in okoličane k obilni udeležbi! Naše dijašfvo Akademska Marijanska kongrcgacija. Danes, točno ob 10 se vrši v kapelici oo. frančiškanov v II. nadstr. slovesen sprejem novih članov. Po sprejemu je sv. naša s skupnim sv. obhajilom. Sprejema in mašujo naš prevzvišeni vladika. Zvečer ob pol 7 pa 'bo * marjnniški kapeli ura molitve. Pridite gotovo <.'si in tako z dejanjem dokažite svojo ljubezen do naše Matere! — Odbor. J. k, a d. »Danica« ima v torek 27. t. m. svoj i društveni sestanek popoldne ob 3. Predava prof. j Ehrlieh o pomenu dr. Seiplovpga govora zn na- ! rodne manjšine. Pridite polnoštevilnol Vabljena tudi bratska akad. društva. Cerkveni vestnik V Križankah je danes zvečer ob 6 shod on-dotno moške in mladeniške Marijine družbe. Po cerkvenem govoru bo darovanje zn družbeni bolni-ško-podporni sklad. — Prihodnjo nedeljo 1. aprila imn družba redni mesečni shod ob navadni uri. "Poizvedovanja Našel se jo na trgu zavitek blaga. Dobi se pri mestnem tržnem nadzorstvu Vodnikov trg 3. & Mestni proračun celjski jo glasom telegra-fičnega sporočila, ki ga je prejela mestna občina dne 23. t. m., po ministrstvu v Belgradu potrjen. S tem prične v mestnem gospodarskem poslovanju plodonosno delo, ki ga je zasnovala sedanja večina mestnega zastopa v Celju. Ps Anketa glede regulacije Savinje in njenih pritokov so je »vršila pod predsedstvom o okr glavarja dr. llubada dne 23. t. m. v posvetovalnici celjskega magistrata. Te anketo so se udeležili v polnem številu zastopniki mestne, okoliško in te-iiarske občine ter zastopniki Okrajnega zastopa Celje. G. okr. glavar je podal o tem vprašanju izčrpno poročilo ter označi! tudi smernico, ki bi do-vedlo v doglednem času dc uresničenja to prepo-trebne akcije. Predlagal ie. da bi izpeljavo tega dela prevzel oblastni odbor mariborske oblasti ali pa morda mestna občina. Ves načrt sloni na načrtih, ki predvidevajo regulacijo Savinje in Ložnice. Vse to delo bi stalo 18,890.000 Din Medtem sa dela pri Savinji izračunana na 10,910.000 Din, Vo-glajne pa, in siccr samo do izliva Hudinje na 4 milijone 410.000 Din. Koprivnica bi stala 1,545.000 dinarjev, Sušnica 945.000 Din in A,ožnica 1,050 000 dinarjev. Z lokalnimi denarnimi sredstvi je nemogoče ta dela izvršiti. Zato je treba misliti na državno pomoč, ki nai bi se javila v tem, da so proglasi Savinja kot državna reka. Ker je v oziru splavarstva Savinja na drugem mestu v državi in teče ob njej važna železniška zveza, bo lo lažjo mogoče doseči. Investicijsko posojilo po ca. 13 milijard se bo namreč uporabilo med drugimi tudi zn regulacijo državnih rek. Ker pa posojilo no bo tako hitro likvidirano in je nujna potreba, da se regulira Ložnica in Savinja pod Starim gradom, je treba misliti ne glede na nadaljnji potek investicijskega posojila na izvedbo teli zadnjih omenjenih del. To bi stalo približno 5,000.000 Din. Kritje za te izdatke je podano dosedaj н prispevkom mesta Celje po 3 milijone dinarjev, država prispeva 400.000 Din, mariborska oblast pa 350.00.': dinarjev. Ostanek naj bi se po oblastnem odboru mariborske oblasti porazdelil odredbenim polom med drugo javne korporacije, ki so nn tem delu interesirane. Po tem izčrpnem poročilo ц. okr. glavarja so se oglasili zastopniki vseh povabljenih občin in zastopov in enoglasno sprejeli v načelu izvedbo najnujnejših del, pri čemur pa je treba misliti nu naknadno pomoč od struni države. Tudi so prisotni prejeli izmed treh varijant načrtov ono, ki predlaga regulacijo Savinje in pritokov v tem smislu, da se zgrade nizki nasipi, obenem struga nekaj razširi in nekoliko poglobi. Zidali visoke, nasipe za slučaj katastrofalne povod nji jo izredno nevarno, poglobitev struge. Savinjo z vodnimi ba-gerji pa skoro dvakrat dražji. Pri tem je zastopnik Okrajnega zastopa Laško izrazil bojazen, da bo regulacija Savinje do Celja kvarno vplivala na pritok vode na laški okraj. Zato se je pozval Okrajni zastop Laško, da slopi tozadevno v zvezo z ljubljanskim oblastnim odborom, ki naj ludi prične z izvršitvijo regulacije Savinje od Tremar do Zidanega mostu. Razdelitev nagrad bančne poslovalnice L. Ž. Konović, Beograd Tel. 13-35 Din 5000 dobi gosp. Obli a Sevec, Bela cerkev „ 2000 „ „ Rudolf Šinkovec, Uit „ 1000 „ „ Davorin Biz ak, Ljubljana „ 1000 „ „ Morija Markovlč, Maribor & O stanovanjski mizeriji v Celju. - Jutro« ne more govoriti drugače kot da laže in dela »klerikalcem odgovorne. Tako piše kljub lemu, da vsa razsodna ceijska javnost ve, da bi v Celju danes niti ne bilo treba govoriti o kakem pomanjkanju stanovanj, če bi bili -Jutrovi prijatelji, ki so skozi leta sedeli na mestnem magistratu, imeli za pereča socialna vprašanja vsaj malo smisla. Ker skozi lela niso za odpravo stanovanjsko bede zmignili niti z mezincem, obrekujejo sedaj nas. ki smo se reševanja tega vprašanja poprijeli takoj, čini nam je bila za to dana prilika. Kapital hočejo kajpak kovati ludi iz dejstva, da se je Ljudska posojilnica odločila zgraditi v Celju po načrtu največjega slovenskega arhitekta veliko stavbo. Zato laže. da bo stavba zgrajena v vse drugo namene kot pn za stanovanja. Res pa je, dn bo imela stvba neprimerno več in boljših stanovanj, kot pa jih je na stavbnem prostoru danes. Treba je konstatirali, da jo vsa slutrova* fenčarija v tej stvari nebotičuo re-akcionarstvo, ki sovraži vsak gospodarski in estetski napredek Celja. Prihodnjič bomo povedali, kako so demokrati delali s stanovanji v mestnih hišah in posvetili ludi v hiše celjskih demokratskih mogotcev, kjer imajo li ljudje največ prilike, da SHo / / aj/e novega KOLEDAR. Nedelja, 25. marca. Tiha nedelja. Oznanjenje Marije Device, Dizma. — Solnce vzhaja ob 5. uri 36 minut in zahaja ob 6. uri 16. min. Ponedeljek, 26. marca. Emanuel, Lutger, Kastul. — V torek: Janez Damaščan. Novosadsko vremensko poročilo za 25. marca. Sedanje vreme bo še trajalo. Močna košava v Podonavju. Zmerna burja v Gornjem Primorju. Slab široko v Dolnjem Pri-morju. V notranjosti bodo prevladovali preccj močni vetrovi. Vreme oblačno v celi državi, mestoma dež. V primorskih krajih in v sredini države veliko dežja. Dunajska vremenska napoved za 25. marec. Povečini oblačno, od časa do časa padavine, posebno na Štajerskem in Koroškem. ZGODOVINSKI DNEVI. 25. marca: 1909. sc je srbski prestolonaslednik Jurij odpovedal prestolonasledništvu. — 1828. se jc rodil češki buditclj in politik Edvard Gregor. — 1820. jc bil v Rusiji razpuščen jezuitski red. — 1897. je dr Anton Mahnič zasedel škofijsko mesto na Krku. 26. marca: 1913 je padel Oclrin po štiri-mesečnem obleganju. Poveljnik Sukri-paša je bil ujet. — 1884. je v Trstu umrl slovenski pesnik Ivan Vesel Koseski. — 1827. je umrl na Dunjau komponist Ludvig van Beethoven. — 1840. se je rodil francoski slikar Gustave Guillaumet. — 1869. se je rodil pisatelj Ma-ksim Gorkij v Nižjem Novgorodu. — 1881. je bila Romunska proglašena za kraljestvo. — 1511. je bil na Kranjskem silen potres. Porušili so se deželna hiša v Ljubljani ter gradova Turjak in Polhov Gradec. V veliki dvorani ђо!е!а limona bo danes ob 3 popoldne: Žrebanje šladionske loietije ir Fond za Akademijo znanosti in umetnosti in za Narodno galerijo. Od knezoškofij-ske gimnazije v Št. Vidu nnd Ljubljano je došlo tole pismo: >Narodni galeriji v Ljubljani, kot upravitelji« fonda za Akademijo znanosti in umetnosti javljam, da se je tukajšnji profesorski zbor odločil, da zbere potrebno vsoto 10.000 Din za Zidarja Akademije. Ker pa je zbor le maloštevilen (17) in njegov gmotni položaj neugoden, bomo za zbiranje rabili dalj časa (po vsej priliki eno leto). Naj se torej naš molk ne tolmači napačno; zavest dolžnosti do našega najvišjega kulturnega zavoda je v nas prav živa in le obžalujemo, da ne moremo še izdatneje izpričati svoje zavesti. Do danes je na knjižico >Akademija« vloženih 4600 Din. Z izrazi odličnega spoštovanja poverjenik J. Šolar m. p.« — Knezoškofijska gimnazija ni prvi šolski zavod, ki se je z doneskom odzval Fondu za Akademijo in Galerijo; prvenstvo pa ima med Zidarji obeh prosvetnih zavodov in nudi po načinu zbiranja lep zgled vzajemnosti. Uprava izreka profesorskemu zboru iskreno zahvalo in javlja na razna vprašanja, da je mogoče vse prispevke v Fond, tudi ustanrvnine in kamne, plačevati v primernih obrokih. ir Prestavljen je iz Murske Sobote nad-učitelj in obenem vodja obrtne nadaljevalne šole g. Vekoslav Spanger za šol. vodjo v Krče-vino pri Mariboru. ir Usposobljenostni izpiti v pomladanskem terminu v Mariboru v letu 1928. Z ozirom na dejstvo, da nekateri kandidatje-inje do 11. aprila t. i. še nimajo potrebne službene dobe, da bi se mogli javiti k izpitu v tem terminu, se začetek izpitov preloži na 2. maj t. 1. Prošnje do 20. aprila 1928 za pripustitev. Vse drugo je na črni deski drž. moškega učiteljišča. ir Razpis župnije. Potom objave v Škofijskem listu je razpisana župnija Stari log pri Kočevju z .zaključnim rokom do 10. aprila 1928. ir Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji. Premeščeni so: Martin Dimnik, kaplan v Loškem potoku, za župnega upravitelja v Kokro, Alojzij Tome, kaplan v Cerkljah pri Kranju, za župnega upravitelja v Novo Oselico, Anton Božnar, kaplan v Sv. Križu pri Kostanjevici, za kaplana v Cerklje pri Kranju. Za upravitelja župnije Stari log pri Kočevju je imenovan ondotni kaplan Jožef Kreiner. Za kaplana v Krškem je nameščen p. Avrelij Šerik, kapucin. ic Mučeniška Mchiha, trpljenje in boj jnehikanskih katoličanov za versko svobodo. — Pravkar jc izšla veleaktualna knjižica pod gornjim naslovom. Vsebuje opis in zgodovino Mehike, veliko kulturno delovanje Cerkve v tej deželi, Callcsa in njegov okruto preganjanje katoličanov, pretresljive zglede muče-ništva in sramoten molk svetovnega časopisja. Knjiga je pisana na podlagi samo zanesljivih podatkov; kajti resnica nad vse! Izvrstno bo služila za probujo verske zavesti, za domače čtivo in za predavanja. Naroča se pri Upravi Glasnika, Ljubljana, Zrinjskega c. 9. Cena izvodu 6 Din, po pošti 7 Din. Za velikonočne praznike se priporoča specialna trgovina za živila Jaš i Lesjak, Maribor, X. oktobra ulica 2. Prvovrstno blago - solidne cene - točna postrežba. ir Smrt uglednega moža. V četrtek, 22. t. m., je umrl v Št. Lenartu pri Brežicah po daljšem bolehanju župan občine Zakot g. Ivan Šetinc. Pokojni je bil dober gospodar in kot župan delaven ter požrtvovalen. Bil je ves čas zvest pristaš SLS. Mir njegovi blagi duši, žalujoči rodbini pa naše iskreno sožalje! ir Shakespearejevega »Julija Cezarja«, tragedija v petih dejanjih, ki jo te dni z lepim uspehom uprizarjajo dijaki I. drž. gimnazije v Ljubljani, je založila Nova založba v Ljubljani in se dobi za 15 Din. Že Zupančičev prevod knjigo priporoča. ir Poročil se je 19. marca t. 1. na Tehar-jih g. Joško Sonaja, železniški uradnik v Sv. Lovrencu na Pohorju, z gospodično Ncžiko Gajšck, iz ugledne Gajžekove rodbine v Sv. Lovrencu pri Celju. ir Prosvetna zveza v Mariboru je dobila od umetniškega oddelka ministrstva prosvete potrdilo, da so vse prireditve včlanjenih društev umctniško-dilctantskcga značaja, vsled česar uživajo taksno lOodstotno ugodnost. ir Rafaelova družba sporoča vsem orim, kateri se nameravajo izseliti v Holandijo, da morajo izpolniti sledeče pogoje: 1. Obvladati morajo nemški jezik vsaj za silo. 2. Zaposleni so morali biti že pri kakšnem rudniku. 3. Da so popolnoma zdravi. Imeti morajo izjavo od enega izmed ondotnih rudokopov, da dobijo delo. Drugače naj nikar ne hodijo v tujino. ★ Rašica. V št. 65 našega lista z dne 17. t. m. je v poročilu o poteku seje ljubljanske oblastne skupščine z dne 16. t. m. tudi pri-občena interpolacija poslanca Gostinčarja, ki j se tiče izterjanja prispevkov za popravo neke [ občinske poti v občini Rašica. Ker jc bilo obdolženo okr. glavarstvo v Kamniku, da ne stori svoje dolžnosti glede izterjanja, priobču- j jemo tole pojasnilo: Res je, da je imenovana občina prosila za izterjanje predmetnih zneskov, toda kljub pozivu okrajnega glavarja z dne 24. oktobra 1927 št. 15.950 in 21. februarja 1928 št. 2979, da navede zneske, kateri odpadejo na posameznike in da izkaže likvidnost istih, tega ni storila poprej, marveč šele — vsaj zneske — navedla danes. Okrajnega , glavarstva zato ne zadene nobena krivda. Ako se ne ve, koliko je posameznik dolžan plačati, niti če je dotični znesek redoma odmerjen in likviden, ni mogoče postopati po ces. naredbi z dne 20. aprila 1854 št. 96 drž. zakona. Zca pomlad Vam nudi v veliki izbiri ter najnižjih cenah tvrdka »elifiar & KScpff., Piesfni Adresar mesta ljub Ijane iu okolice« v Ljubljani, Kongresni trg št. 3, telefon 29—70. ir Sadno drevje: pritlikave marelice, črešnje, jabolka, Prunus triloba, lepotično grmičje, divjo trto, vrtnice plezalke, nizke in visokodebelne, nudim za spomladansko saditev. Naprava in negovanje privatnih vrtov. Anton Ferant, trgovski vrtnar in drevesničar, ! jubljana, Ambrožev trg 3. Šmarnogorskemu božje-potnemu svetišču je posvečenih troje strani dauašnejga »Uustr. Slovenca«. Priporočamo vsakemu čitatelju našega lista, naj si dobro ogleda lepe posnetke s Šmarne gore in prečita zanimive zgodovinske podatke o staroznani, po celi Gorenjski tako priljubljeni božjepotni cerkvi. — Tem povodom pa sporočamo vsem prijateljem tega svetišča veselo vest, da so že naročeni toliko pogrešani zvonovi v enaki teži, kot so bili predvojni in, če Bog da. bomo imeli dne 15. avgusta letos prelepo slavnost blagoslov-Ijenja štirih novih zvonov v zvoniku šmarno-gorske cerkve. Pripomniti pa moramo, da ni zbrana še vsa potrebna vsota za zvonove in mnoga popravila in opravila, ki so s tem v zvezi. Kljub izredni darežljivosti vernih Slovencev doma in v Ameriki je treba še nekaj desettisočakov, in zato je pripravljalni odbor,, dvakrat vesel, da je vest o naročitvi novih zvonov z novim tisočakom pozdravil blagi šmarnogorski dobrotnik g. Jernej Kopač, da mu je sledil s stotakom med drugimi prav v zadnjih dneh neimenovani iz Verda pri Vrhniki, dočim farani okoliških župnij znova tekmujejo v obče znani darežljivosti za šmarno goro. Poleg vodiškega in okoliških župnih uradov sprejemata prispevke tudi stolni župni urad v Ljubljani in uprava našega lista. Daj Bog temu podjetju svoj blagoslov! g Ugodni nakup V priporoča se Vam za spomlad § S Jos. Snoj, manufaktura 5 z Ljubljana, Prešernova ul. 3 Veliha I mira? Anton Bajec Cvetlliarna Ljubljana Pod Trenilo Vrtnarija: Tržaška c.34. Telefon Inter.32-22 ir Pri okrožnem sodišču v Celju se bo 4. aprila 1928 ob 9. uri dopoldne prodalo krasno posestvo, ki leži 20 minut oddaljeno od Celja. — Obseg circa 10 ha. Enonadstropna vila z 8 sobami, kletmi in gospodarskim poslopjem. Dva vinograda, sadovnjak s circa 800 žlahtnimi drevesi. Skrajno lepa lega. Sodna cenitev 194.066 Din, najnižji ponudek 130 000 Dn. Posestvo je vpisano pod vložno številko 61 in 283, k. o. Zagrad. 2524 ir Elektrola. Opozarjamo cenj. občinstvo na današnji oglas domače firme z gramofoni A. Rasberger, katera je dobila te dni iz Anglije kolosalne novosti v gramnfoniji. Firma vabi vljudno interesente, naj si ogledajo te najnovejše gramofonske izedlke, pokaže se vsakemu, kdor ima za stvar zanimanje, ne dn bi bilo treba kaj kupiti. Gosp. Rasberger je v gramofon i ji strokovnjak in zastopa nad 20 let, po vsem svetu slovečo tovarno gramofonov v Londonu znamke : His Master's Voice«. CfuMfana NOČNA SLUŽBA LEKARN. Dnevno in nočno službo imata: Ramor, na Miklošičevi ccsti in Trnkoczy na Mestnem trgu. Jutri imata nočno službo: Bohinc na Rimski cesti in Levstek na Resljevi cesti. 0 Žrebanje stadionske loterije se bo vršilo danes ob 3 v veliki dvorani hotelo Union. Kolikor je še srečk na razpolago, s« bodo prodajale pred Prešernovim spomenikom, če jih bo pa še kaj na razpolago, pa pred žrebanjem od 1 do 3 v Unionu. © Pravljice se bodo pripovedovale še danes in danes teden ob 5 v Akademskem domu. — Kršč. žen. društvo. © Oljkove vejice bodo prodajale članicc Eliazbetinih konferenc na trgu od današnje nedelje do cvetne nedelje. Prijatelji karita-tivne misli iz mesta in dežele ne pozabite na naše ubožce v teh dneh! © Verski govori za moške bodo v kapeli pri sv. Jožefu od nedelje 25. marca do 1. aprila vsak večer ob pol 8. Predmet: Bog in vprašanja sodobnega življenja. Začetek na tiho nedeljo 25. marca točno ob pol 8. Dostop imajo samo moški. © Mencingerjeva električna ura. Slovenski narod« je priobčil včeraj notico, da je vladni komisar Mencinger brez kritja naročil električno uro za glavno okno sejne dvorane na mestnem magistratu. Nadalje, da je sedanje vodstvo občine dalo to uro odstraniti tet naročilo lično električno uro za stolp na ro-tovžu. Resnici na ljubo ugotavljamo, da je vladni komisar sporazumno s sosvetom na ročil stolpno električno uro in sicer tako, kakor jc danes že montirana in brezhibno funk-cijonira ter je mestu le v okras. Dokler stolpna ura ni bila izgotovljena ie tvrdka Siemens Drobni?, učit. v Kolovratu; Ana Kunstl, učit. v Žu-čemberku; Josip Jerala. učit v Igavasi; Gabrijela Treo, učit. v Uncu; Stanislava Juvanec, učit. v Brežicah (\ 3. skupino III. kat.). Stalnost je priznana sledečim učiteljem(-icani) v državni službi: Francu kancu, učit. v Leskovcu; Ljudevitu Doma, učit. v Dolnji Lendavi; Žunjiii-Vacac Štefka je sprejeta v državno službo v Kaplo. — V Hrastniku se oivori otroški vrtec. Iz železniške službe Napredovali so v ljubljanski direkciji: uradniki I. kateg. iz 8. v 7. skupino: inž. Fran Urbas, inž. Josip Urbanič, inž. Zvonimir Milhofer, inž. Riko Šaplja, inž. Ivo Gliha; uradniki II. kateg. iz 4. v 3. skupino: Anton Masle, Alojzij Bukovec, Fran štajner, Viktor Hren, Ivan Wurzinger, Fran Leskovec, Avgusl Oblak, Vladimir Vojda, Josip Teršar, Fran Mitllcr, Mihael Krulc, Alfred Petek, Ivan Košček, Avgust Mole, Fran Majer, Rudolf gpindler, Albin Weber, Ivan Kruh, Leon Petek, Ivan Lavrin, Izidor Seršen; uradniki III. kateg. iz 3. v 2. skupino: Josip Fortuna, Jakob Pirš, Viktor Beguš, Fran Žibret, Ivan Matevži?, Fran Narat, Kremžar, Karel Klembas, Anton Fila?, Miha Pe-šar. — V zagrebški direkciji: uradniki II. kateg. iz 4. v 3. skupino: Alojzij Smrke, Vilko Rožič, Edvard Škrobar, Nikola Tatalovič, Josip Bele, Josip Šerjak, Marijan Kolenc, Avgust Kerševani, Fran Robida, Božo Levstek, Josip Zaletel, Fran Javoršek. * Iz ooštne službe Napredovali so: Za kondukterja 3. skup. III. kateg. Filip Zablatnik, zvan. 2. skup. na ljubljanski glavni pošti, Robert Cigler na ravnateljstvu in Ljud. Parkelj na Ljubljanski glavni pošti, oba zvan. 3. skup.; za telef. 1II-3 Katarina Costova, roj. Vehar, zvan. 2. skup. na ravnateljstvu; za mehanika I1I-3 Jože Rataj, zvan. 2. skup. pri 10. ter. teh. odseku v Mariboru. — Iz 2. v 1. skup. zvaničnikov so pomaknjeni: Iv. \Veis, Jože Kožuh, And. Furlaii, Ivarl Jančič in Dragotin Ratter na ljubljanski glavni pošti; Fr Petančič, Karel Cot-man na ljubljanski kolodvorski pošti: Ant. Fakleš, Jože ^alezina, Jernej \Volle, Tomaž Pernat, Alojzij Mevlja, Ant. Straus in Roman Verbanjšek na mariborski kolodv. pošti; Karel Levart, Miroslav Šumer in M ako Petan .na mariborski gl. pošti; Iv. Felser na Zidanem mostu, Fr. Košir in Iv. Zupan v Tržiču; Iv. Ocvirk iu Fr. Hojnik v Ceiju; Ant. Jed v Šmarju pri Jelšah, Jože Rak v Sevnici, Fr. Železni k v Št. Vidu nad Ljubljano, Leop. Blaznik v Kranju, Fr. Pretner v Lescah, Ant. Kos v Muti, Rud. Uhl v Podplatu, Fr. Kovačič v Šiški, Dominik Ladra na Prevaljah, Martin Pogorevec na Pragerskem, Jan. Švajger v Črnomlju. Fr. Liš-nik v Križevcih pri Ljutomeru. Iv. Zajec v Rušah, Mihael Peteruel v Gorenji vasi, Martin Lah na Jesenicah-Fužinah, Lud. I.udovoj v Zagorju ob Savi, Fr. Šijanec pri Sv. Juriju ob ššavnici, Fr. Gumzej v Lovčah pri Poljčanah, Fr. Reichinan v Radovljici, Fr. Golob v Meži, Alojzij Žerdomo ua ravnateljstvu, Jurij Palčič na Rakeku, Iv. Pleier-ski v Slov. Bistrici, Ant. Dornšek pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, Alojzij Demšar v Žireh. Iv. Oblak na Vrhniki, Miloš Šerc v Mostah, Valentin Pohor v Ptuju, Josip Kapel v Misliniah, Fr. Tonih pri Dev. M. v Polju, Miroslav Grušovnik pri 35. ler. leh. odseku iu Fr. Lajli pri 10. ter. teh. odseku. Napredovanja. Zvaničnika Filip Zablatnik in Ludvik Parkelj na ljubljanski glavni pošti, Robert Cigler in Katica Costova na ravnateljstvu ter mehanik Joško Rataj v Mariboru so pomaknjeni v 3. skup. lil. kateg. — Premeščeni so: pb. ur. II-3 Adolf Kosi iz Šmarja pri Jelšah na mariborsko glavno pošto; pb. ur. 11-4 Zofija Poljančeva iz Ljubljane na glavno pošto v Mariboru, Mara Zorova iz Ljubljane v Novo vas pri Rakeku, Metka Gostinčar-jeva iz Krškega v Ljubljano na glavno pošto; pb. ur. III-4 Slavka Pehanijeva iz Nove vasi pri Rakeku na ljubljansko glavno pošlo in zvan. 2. skup. V. Triller iz Celja na glavno pošto v Ljubljani. — Upokojeni so: M. Ban, Karel Gorjanec in A. Pristov, vsi zvan. 1. skup. v Ljubljani. l*evsl£a> szve&a XI. pevski tečaj P. Z- se je v dneh 13. in 14. marca vršil v Sv. Križu pri Slatini. Misel naše organizacije ie s tem prodrla tudi v štajerski »Ur-wa'd«. Predavanj se je oba dneva udeleževalo 10 pevovodij; precej že prijavljenih je vsled skrajno slabega vremena izostalo. Predavali so: prof. Ba-juk, kapelnik Gašparič in dr. Doiinar. Ob tej priliki se je ustanovilo tudi rogaško pevsko okrožje, ki si je izvolilo kot predsednika: V. Fischer (Sv. Križ pri Slatini), kot tajnika in okr. pevo-vodjo: Martin Koslrevca. Slov. glasbeno društvo »Ljubljana« priredi na cvetno nedeljo, 1. aprila ob 4 v dekanijski cerkvi na Vrhniki cerkveni koncert ruskih cerkv. pesmi. Na sporedu so skladbe Arhangelskija, Zavadskija, Božnjavskija, Ivanova i. dr. Nastopi tudi violinski solist s tremi klasičnim skladbami od Bacha in Handla. »Ljubljana« izvrši s tem le načrt, ki je bil že določen, pa vseld raznih ovir prekinjen. Imenovani koncert se je z malimi spremembami pred leti z izrednim uspehom izvajal v ljubljanski oiolnici pod vodstvom dr. Kimovca. Opozarjamo na ta koncert vso vrhniško okolico, pevske zbore in njih pevovodje. Občni zbor Pev. zbora učiteljstva U. 3. U. V soboto, dne 17. marca se je vršil v Gl. Matici v Ljubljani letni občni zbor pev. zbora učiteljev. Predsednik prof. Bajuk se je najprej spomnil umrle članice Medvedove in društvenega gosta prof. Robide. Člani so primerno počastili njiju spomin. Iz odborovega poročila posnamem v bistvu tole: Zbor se je boril vse leto z izrednimi težavami gmotnega, organizačnega in umetniškega značaja. Gmotno mu je poinogla na noge podpornina, ki jo plača vse v U. J. U. organizirano učifeljstvo v mesečnih dinarskih prispevkih. (Ali ne bi mogli in morali podpirati zbora tudi neorganizirani učitelji!? Op. por.) Ta podpora je stvorila zboru ono podlago, ki jo potrebuje za mirno smotreno delo. Organizačno je imel vse leto dovolj boja z raznimi težavami in krizami, ki so sedaj vse premagane. Zbor je danes lepo zaokrožena, znotraj močna enota, ki jo veže ne le ljubezen do pevske umetnosti, temveč tudi lepa bratska iskrena vez tovar-Sije. Ta moč mu je pomogla, da jc mogel v tem letu kljub vsem težavam s svojim nastopom v Zagrebu in Ljubljani priboriti sebi in naši pevski umetnosti izredni umetniški uspeh in se je afirmiral kot prvovrstni umetniški faktor v državi. Članov šteje 68. Denarni promet je obsegal v tem poslovnem letu nad 50 tisoč Din izdatkov in okroglo toliko dohodkov. Ti so se stekali iz dohodkov koncertov in iz podpornine učiteljstva. Pevske vaje stanejo izredno veliko, ker so člani raztreseni po vsej Sloveniji. Treba bo gledati na to, da se zbero člani vsi v bližino Ljubljane. — Arhiv šteje 29 v Brez velikega truda čistota in sjaj za praznike! Vse jedilne potrebščine .or okraske iz srebra, niklja, brona in medi kakor tudi razno okovje, gumbe, ograje itd. lahko igraje očistite z VIM-om. Brez velikega napora in truda zamorete z VIM-om v Vašem domu očistiti vse kar Vam sicer povzroča nered in nevoljo v gospodinjstvu. Potresite nekoliko VIM-a na mokro cunjo ali na mokro krtačo ter drgnite predmet katerega hočete očistiti. Ta predmet nato obrišite s suho cunjo in v trenutku ga boste imeli lepega in čistega. VIM se nikdar ne sme upotrebljati suh I Radi svoje izdatnosti in praktične sipalne doze ali ovoja je Vim zelo poceni. Izdeluje se v Lux-tovarnah partiturah razmnoženih pesmi slov. in hrv. skladateljev najnovejšega datuma, veliko še v rokopisu. Predsednik prof. Bajuk se je v svojem poročilu najprej zahvalil vsem odbornikom, posebej prof. Grobmingu in prof. Kumru, ki sta stala kot strokovnjaka na čelu zbora. Posebno iskreno zahvalo je izrekel glavnemu odboru Glasbene Matice, ki prepušča brezplačno zboru prostore za vaje. Zadnja zahvala je veljala članom, ki so prihajali v najtežavnejših razmerah prav redno k vajam in s svojo požrtvovalnostjo sploh omogočili lep umetniški uspeh v tako kratkem času. Pozival jih je, naj vztrajajo, kajti čakajo jih nove naloge: a) odboru bi prav prišlo še nekaj dobrih tenoristov, te bo treba pridobiti, b) žrtve se bodo zmanjšale, če se posreči zbrati člane v bližino Ljubljane; da bodo mogoče tedenske vaje brez občutnih denarnih in fizičnih žrtev in brez zamude časa v šoli, c) zbor bo moral vplivati tudi na našo produktivno umetnost, in sicer s tem, da bo na vsak način plačeval za vse proizvajane rokopisne pesmi primerne nagrade in tudi razpisoval nagrade za nova dela; zboru pristoji ta naloga prav tako kakor reproduk-tivna naloga naših najnovejših del, ker nima nobeden zbor tako enotno zaokrožene, visoko inteligentne, homogene pevske družine kot mi, d) zalo se bo moral zbor vedno izpopolnjevati in redno dvigati v umetniškem oziru. To so najbližje naioge zbora. Odborovo poročilo je bilo sprejeto po pred- logu revizorjev na znanje in je bil izvoljen pri volitvah dosedanji odbor s predsednikom Bajukom na čelu. Za revizorja sta bila izvoljena tov. Tavčar in Trpin. Zagreb 310. Milan 549, Breslau 315.8, Barcelona 344.8, Praga 348.9, Leipzig 365.8, Schenectady 379.5, Stuttgart 379.7, Toulouse 392, Hamburg 394.7, Katovice 422, Frankfurt 428.6, Brno 441.2, Rim 450, Pariz 458. Oslo 461.5, Langenberg 46S.8, Berlin 483.9, Daventry 491.8, Dunaj 517.2, Miinchen 535.7, Budapest 555.6. Varšava 1111. Nedelja, 25. marca. Zagreb: 20.35 Vijolinski koncert. — Praga: 18 Odlomki iz oper; 20 Koncert. Schubert: Simfonija v h-molu — Suk: Serenada za godalni orkester, op. 6 — Mendclssohn-Barthol-dy: Simfonija v a-mqlu (škotska). — Barcelona: 21.20 »Seviljski brivec«, uvertura (Ros-sini). — Leipzig: 19.30 V dolnjem pristanu«, lirična drama v I dej. — Schenectndy: 21.23 Koncert simfonične orkestralne glasbe. — Stuttgart: 20 Komorni koncert: Reger: godalni trio v a-molu — Beethoven: Godalni trio v c-molu; 21.15 Koucert lahke glasbe. — Hamburg: 20 Pasijonska glasba«, prenos iz cerkve. — Ka-. tovicc: 20.30 Koncert. Prenos z varšavske in poznanjske postaje. — Frnnkfurt: 20.30 simfonični koncert. Eni. Bach: Simfonija v d-duru — llftndel: Concert o grosso v b-duru — Mozart: Simfonija v c-duru. — Brno: 19 Zborovski koncert; 22.20 Koncert vojaške godbe. —■ Rim: 20.4" Koncert instrumentalne glasbe. — Oslo: 20.30 Orkestralni koncert; 4.30 Vijolinski koncert. — Langenberg: 20.13 Plesna glasba. — Berlin: 20 »Zlata mojstrica«, opereta v 3 dej. (Eysler). — Daventry: 22 Koncert angleška glasbe. — Dunaj: 19.43 »Orlov«, opereta (Grunicli-slaedten). — Miinclicn: 19.30 »Leteči Ilolandcc«, opera v 3 dej. (VVagner). — Milan: 20.45 :>Car-men«, opera (Bizet). Ponedeljek, 26. marca. Zagreb: 20.35 Sopranski večer. Ruske pesmi. — Breslau: 20.15 Komorni koncert. Kaminski: Godulni kvartet f-dur — Havdn: Godalni kvartet b-dur. — Praga: 20.30 Koncert v spomin Debussvja": Favnov popoldan — Godalni kvartet — Pesmi — Mala suita. — Barcelona: 23.30 Koncert kvinteta. Foulds: Fantustična suita — Rossini: »Italijani v Alžiriji«, uvertura. — Leipzig: 20.13 Lahka glasba. — Sehenectady: 20.30 Orkestralni koncert. — Stuttgart: 20.15 Prenos iz petih sosednjih postaj. — Hamburg: 20 »Don Juan in Faust«. tragedija v 4 dej. (Grabbe). — Katovice: 20.30 Komorni koncert. — Brno: 21 Vesele pesmi. — Rim: 20.45 Lahka glasba. — Langenberg: 20.15 Koncert Schuber-tovih del: Peta simfonija b-dur. — Spevi har-fista z orkestrom — Plesi 2a godalni orkester. — Berlin: 20.30 Večer arij. — Daventry: 21 Koncert vojaške godbe. — Dunaj: 19.30 Koncert v spomin Šchuberta. — Muncheii: 20.35 zabavni večer. Petje, glasba itd. — Milan: 21 Prenos operete iz gledališča. Torek, 2". marca. Zagreb: 20.30 Klavirski večer. — Breslau: 19.30 spominski večer 60 letnico rojstva M. Gor-kega. — Praga: 19 »Othello«. opera (Verdi). — Leipzig: 20.13 Recitacije del M. Gorkega; 21.15 Koncert ruskih pesmi za orkester balalajk. — Stuttgart: 20.15 Proslava Maksima Gorkega. Ruske pesmi in recitacije del Gorkega. — Katovice: 19.30 Casnnova«. opera (Rozvcki). — Rim: 20.45 Italijanske opere. — Oslo: 20.30 Orkestralni koncert. — Langenberg: 20.20 Proslava Gorkega. Nočno zavetišče«, scene iz globin življenja v 4 dej. (Gorki). — Berlin: 20 -Nočno zavetišče«:. (Gorki) scene iz nižin življenja v 4. dej. V proslavo Gorkega 60 letnice rojstva. — Daventry: 20.43 simfoničen koncert. — Dunaj: 20.03 Komorni koncert: 21.10 Narodne pesmi za zbor s solisti. — Miinchen: 20.05 Koncert indijske glasbe. — Milan: 20.50 Koncert. Sreda, 28. marca, Zagreb: 20.35.»Zimska bajka«, igra v petih dej. (Shakespeare). — Breslau: 20.20 Koncert Scnubertovih skladb. — Praga: 21.40 Klavirski koucert. — Barcelona: 23.30 Koncert. — Leipzig: 20.15 Koncert klavirskih iu vijolinskih solo-točk. —Stuttgart: 19.30 Prenos iz Frankfurta: Traviata«, opera (Verdi). — Katovice: 20.30 Koncert vojaškega orkestra. — Brno: 20 Zborovski koncert. Beudl: Pesem — Tovačovsky: Pesem — Dvorak: Izgubljena ovčica; Pojedina — Križkovkv: Slovo: Darilo iz ljubezni — Smetana: Trije jezdeci; kmečka pesem. — Rim: 21 Prenos iz opere. — Oslo: 20.30 Orkestralni koncert. Rossini: »Seviljski brivec« — Smetana: -Moldava«. simfonična pesnitev — Liszt: Noc-turno št. 3. — J. Straufl: »Netopir«. — Langenberg: 20.15 : Staravcstfalska kmečka ohcet«. ljudska igra s petjem, plesi itd. — Berlin: 20.30 Koncert Oskar Strauflovih in Eni. Kalmanovih skladb. — Daventrv: 21 Koncert. — Miinchen: 19.30 Orkestralna glasba; 21.03 Lahka glasba. — Milan: 21 koncert. — Varšava: 20.30 Koncert godbe na pihala. Weber: Uvertura iz opere: Oberon — Saint-Sens: Fantazija iz »Samson iu Daiila« — Moniusszko: Ples iz op. Halka — čajkovskv: Fantazija iz Eugen. Onjegiu« — Meyerbcer: Baletna suita iz op.: »Prerok«. RADIO potretošCine ~ ^^^^ v največfl izbiri stalno v zalogi pri FRANC BAR, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5 Telet. 407 Četrtek, 29. marca. Zagreb: 19.30 Prenos simfonič. koncerta iz Prage. — Breslau: 20.30 Glasba iz pastirskega življenja. — Praga: 19.30 Simfoničen koncert češke filharmonije. Gretry: Ophale in Procris-Mozart: Les petits riens — Schubert: Roza> munda — Weber: Poziv na ples — Glazunov Razroondo — Dvorak: Dva valčku — Brahms: Dva ogrska plesa — J. Straufl: Ob lepi inodri Donavi. — Schenectady: 20 Orkestralni koncert. — Stuttgart: 20.15 Simfoničen koncert. Mozart: Mavriška žalna glasba — Koncert za flavto in harfo — Jupitersku simfonija; 21.15 Predavanje: Nemška proza in pesera v zadnjih 100 letih: H. Heine in »Das junge Deutschland«. — Frankfurt: 20.15 Koncert Hindemithove skn-pine. — Rim: 20.40 Operetni večer. — Oslo: 20 Koncert. — Langenberg: 20.15 Koncert Hiude-mithove skupine s spremljavo orkestra. — Berlin: 21 Koncert komorne glasbe. Dvorak: Godalni kvartet f-dur — Beethoven: Godalni kvartet b-dur. — Beethoven: Godalni kvartet b-dur. — Daventry: 20.30 Koralni koncert. Maša v b-molu; 22 nadaljevanje. — Dunaj: 19 »Čudež lloliane«, opera v 3 dej. (Korngold). — Miinchen: 20.05 »španski slavček«, opereta v 3 dej. (L. FalI). — Milan: 21 »Carmen«, opera (Bizet). — Budapest: 19 »lloltak szigete«, opera (Zador). Petek, 30. marca. Zagreb: 19.30 Prenos Bachovega pasijona pa Matevžu. — Breslau: 20.10 :-Hanca gre plesat«, opereta v 3 delih (Eysler). — Praga: 20 i Lepa Galathea«, opereta (Suppe), prenos iz Brna; 21.15 koncert predklasične glasbe. — Barcelona: 23.05 Koncert. Mozart: Ave verum. — Pergolese: Stabat mater. — Millet: Devici bolečin. — Victoria: Ca-ligaverunt oculi met.. — Leipzig: 21.15 Simfoničen koncert. — Schenectady20 Orkestralni koncert. — Stuttgart: 20 Vijolinski koncert. — Hamburg: 19.25 »Leteči Holandec*, opera (Wagner). Katovice: 20.15 Prenos simfoničnega koncerta iz Varšave. — Brno: 20 >Lepa Galathea;, burleskna opereta v 1 dej. (Suppe). — Rim: 20.45 Instrumentalni in vokalni koncert. — Oslo: 20 Simfonični koncert filharmouičnega orkestra v Oslo. — Langenberg: 20.15 koncert renske glasbe. — Ber-lin: 20 Schubertov večer. Zborovske in druge njegove skladbe; 22.30 Južnoitalske pesmi. — D®. ventry: 21 in 21.35 koncert — Dunaj: 19.30 Bach: Pasijon po evangeliju sv Matevža — Miinchen: 20 koncert. Wagner: Uvertura iz .Faustac. — Predavanje o radiofoniji v Nemčiji. — Scene iz opere »Fidelio*: (Beethoven). — Milan: 20.50 koncert. Budapest: 20.30 Koncert skladb za čelo. — Varšava: 20.15 Koncert francoske glasbe. Izvaja varšavska filharmonija. Sobota, 31. marca. Zagreb: 19.30 Prenos iz ljubljanske opere. Praga: 21 koncert monakovskega iria kitar — Leipzig: 20.15 Zabavni večer — Stuttgart: 20.15 Predavanje: Potovanje po južnih morjih. Prenoe programov sosednih postaj; 22.30 Plesna godba, prenos iz Berlina. — Hamburg: 20 :»Zača rani grade, opereta (Millbcker). — Katovice: 20.30 ^Netopir;, prenos iz Varšave. — Brno: 19 koncert slovaških narodnih pesmi. — Rim: 21 Lovci za biseri :, opera v 3 dej. (Bizet). — Oslo: 20 Orkestralni koncert; 21.30 koncert skladb za vijolon-čelo. — Berlin: 20.10 ^Tragoldabas-, komična opera v 4 dej. (d'Albert). — Davenlri/: 21 komorni koncert; 23.20 koncert Mozartovih skladb. Dunaj: 18.30 Glasbena akademija (Petje, klavir in vijolina); 19.45 *Markiza iz Arcisa , igra v 5 dej. (Diderot). — Miinchen: 19.30 Simfoničen koncert 20.45 Lahka glasba. — Milan: 20.50 Koncert. — Varšava: 20.30 »Netopir«, opereta v 3 dej. (StrauB). Zđrav&lvo Dr. V. Sporn, špecijalist za notranje bolezni: Protituberkulozni dispanzer v Ljubljani Občinski svetniki kluba SLS so sta« vili na se ji občinskega svetu dne 6. marca več. samostojnih predlogov za povzdi-go zdravstva v Ljubljani, in med drugimi je stuvil občinski svetnik Jože Rutar • predlog, du se ustanovi protituberkulozni dispanzer. V povojnih letih je zraslo v celi državi in tudi v Sloveniji mnogo zdravstvenih zavodov. Na vso mof so se. podpirale vse panoge profi-laktične medicine, ki ima nalogo, da raziskuje in odstranjuje vzroke bolezni ter jih skuša še pred izbruhom preprečiti. To politiko je vodil g. dr. A. Štampur, univerzitetni profesor higijene v Zagrebu, odločujoča oseba v ministrstvu za narodno zdravje. Posrečijo se uiu je dobiti za te institucije vedno dovolj denarja, tudi Rockefellerjeva ustanova je prispevala svoj delež. Tako so se lahko ustanavljali po vzorcu modernih držav zavodi, dobro opremljeni z ma-terijalom in personalom, razvila se je intenzivna propaganda, prirejale so se higijenske razstave. Inozemske komisije so prihajale k nam, ogledovale, se čudile, dočim so se doma čule ne-povoljne kritike. Govorilo se je, da gre vse preveč denarja za to panogo zdravstva v škodo kurativne medicine, ki ima nalogo, du nastalo bolezni zdravi. Za zgled se je navajalo ljubljansko bolnico, ki je pod državnim varilstvom le životarila iu dosledno propadala. Spomnimo se ua obupne razmere umobolnice na Studencu, na pomanjkljivo oskrbo bolnikov in na zmanjšan obrat v ljubljanski bolnici. Belgrad ni imel zadostnega razumevanju za naše razmere, zaio je vse težko pričakovalo, da prevzame zdravstvo oblast in da napravi red. Ni pa samo država in oblast poklicnna, da skrbe za zdravje državljanov, ampak tudi občina. Zato sodi ustanovitev protituberkuloznijga dispanzerja v delokrog občine. Če pa razmišljamo gornji predlog, ki je bil stavljen v občinskem svetu, se nam nehote vsiljuje vprašanje, ali ne bi bilo boljše, da se reši problem tuberkuloze za vso ljubljansko oblast enotno. Zdi se mi namreč, da je ustanovitev takega dispanzerja še vse premalo. Kako je zdaj preskrbljeno za tuberkulozne bolnike? Lansko leto so bili ustanovljeni na posameznih oddelkih ljubljansko bolnice am-bulatoriji, v katerili se revne bolnike brezplačno preiskuje ter se jim oddaja zdravila. Tudi nu internem oddelku obstoja tak ambulatorij, ki služi med drugimi tuberkuloznim bolnikom, še celo zdravilo se .je ambulantno, n. pr. z pneu-motornksom. Vendar je bilo \se lo v majhnem obsegu, ker ui bilo zadostnih kreditov. Na internem oddelku je tudi oddelek za težke slučaje jetike. V par tesnih sobah stoji postelja pri postelji. V dušečem ozračju umirajo dan na dan, eden za drugim. Poleti v \ ročini, po/imi v mrazu kašljajo drug v drugega. Kako vse. drugače se počutijo v zračni lopi, ki je naslonjena zadaj na poslopje in kjer vsaj nekateri ležijo čez poletje. Ta iesena zgradba jim nudi dovolj pokažejo svojo iskreno voljo za odpravo stanovanjske bede. Morda bomo povedali tudi, da imajo baš demokrati najmanj legitimacije, da se danes zavzemajo za e Rebeka. Bilo je za to vet prilike in д. Uebek bi jim bil najbrž takral bolj hvaležen. Dopisi Moste pri Ljubljani Orliški krožek v Mostah priredi danes ob b 2večer v Ljudskem doinu v Mostah proslavo Materinega dne. Spored: 1. Deklaniacija, 2. Tički — pojejo gojenke, 3. Kaj ti je mojca? — vaje mladenk, 4. Deklamacije, 5. Petje — poje zbor mladenk, 6. Igra: Lurška pastirica. Vabljene vse matere in prijatelji, da dostojno proslavimo praznik naših mater. Vrhnika V Gospodarskem društvu na Vrhniki čaka sreča še vse tiste, ki si iz kakršnegakoli vzroka niso še mogli nabaviti srečk II. Stadionske loterije. Srečke so vse plačane, da ne bo nepotrebnih 6krbi. Prodajale se bodo dopoldne v prodajalni, popoldan pa v Rokodelskem domu ob priliki igre »Sv. Elizabeta«, katero priredi Marijina družba na Vrhniki popoldan ob 3 in zvečer ob pol 8. Kupite hitro, da ne bo zmanjkalo srečk. Varujte se hripe! Najboljše varstvo proti hripi, škriatici, dlfteriji, angini, influenci in prehladu nudijo Vam preizkušene Nobena hiša ne bi smela biti brez njih! Cena jim ie tako nizka, da so vsakomur dostopne. Čuvajte se manj vrednih preparatov U1 v novejšem času posnemajo Auacot-past'le. Kranj Жаг mačka rodi, miši lovi«, kar pa je SDSar — denunciri. Dokaz. Nedavno tega je imel v Kranju v Ljudskem domu filmsko-skioptično predavanje tajnik Prosvetne Zveze g. Zor. Brž je eden teh častivrednih gospodov tekel na glavarstvo povedat, da Ljudski dom nima licence itd. Ali je pa morebiti dotične vodila samo skrb za postavnost in red? Raji tako rečemo, da ne delamo komu krivice, ampak dejstvo se je zgodilo. — Vodovod naš spet par dai ne daje popoldne vode v prvih nadstropjih naših his? Kje je vodovodni odbor, na katerega smo stavili velike u|)eV --• 20. t. m. bo zanimiva vodopravna razprava radi nekih nasipov ki jih stavi ali misli staviti ob Savi »Jugočeška«. Ostali mejaši Save tožijo. — Vrh Oašteja bo nova tekstilna tovarna; pravijo, da si gotovi gospodje še niso razdelili /interesne =fere«, ker bi nekateri radi bili povsod zraven. — Puškarsko šolo hočejo na vsak uačin spraviti iz Kranja, odkar je gotovo, da se sedanji 'astnik puškarne g- Pos-hinger lireseli v Užice. Ker ne gre javno, se pridno intrigira. Tržič Materinska prosava se vrši danes takoj po večeniicah v dvorani »Našega doma«. Spored je prav lepo izbran. Vstopnine ni; imajo pa prednost na sedežih matere. Nai la prireditev pokaže, da materinstvo uživa v našili vrstah zasluženo ljubezen in spoštovanje! Ženski shod so sklicali pocialisti v preteklem tednu v svojo dvorano. Pa se ni vršil, ker ni bilo udeležbe. Namen tega shoda nam ni znan, vemo pa. da se je tržiška žena in dekle spomnila ob tej priliki na resolucijo za odpravo § 144, ki je bila lani razložena in sprejeta v socialističn dvorani. — V pojasnilo: Boj za odpravo § 144 pomenja boj za žalostno pravico, da bi bilo dovoljeno moriti nerojeni človeški zarod. Orlovska akademija je na praznik sv. Jožefa pokazala, kaj doseže vztrajnost in disciplina pri mladini. Prav nič nismo pogrešali kupletov, ki so v prejšniih letih morali tudi na orlovskih akademijah dvigati zanimivost programa. Ker zadnje čase pri nas izmed telovadnih društev stopa samo or'ovska organizacija z nastopom pred občinstvo, je bila tudi udeležba na akademiji naravnost ogromna. Mladina, le krepko naprej! Novo mesto Razsvetljava na novomeškem kolodvoru. Na novomeškem kolodvoru vpeljujejo tako v kolodvorskem poslopju, kakor tudi na ostalem li kolodvoru »padajočem prostoru električno razsvetljavo namesto dosedanje razsvetljave s petrolejem. Postavljenih bo tuli večje število obločtiir. ki bodo raz-svetlieval^ zunanje kolodvorske naprave. Inštalacija bo v kratkem dovršena. nieijenska raistava. V Novem mestu je bila od 18. do 22. marca t. 1. higijenska razstava z otvoritvenim predavanjem g dr. I. Pirca. Razstavo so oridno obiskovali domačini kakor tudi okoličani. Ptuj ф Uradni vodja na magistratu. G. glavar Mihael Z a v a d I a I, ki si je kot gerent v zadnjem času pridobil mnogo zaslug in priznanja vseh strank in slojev, je bil v zadnji tajni seji mestnega sveta imenovan za uradpega vodjo ptujskega magistrata. Uradne agende, ki so bile svoječasno odvzete, kakor n. pr. obrtni referat, domoviustvo itd. bo glavarstvo zopet izročilo mestnemu magistratu. $ Demokratske zadevsčine. Ptuj ima olepševalno društvo, ki spi spanje pravičnega že nekaj let, o čemur se utegne vsakdo prepričati, ki pogleda n. pr. proetor za stolno cerkvijo, kjer se je podrla stara vojašnica. Društvo ima v mestnem vrtu tudi kompleks z gostilno. Sklicali so vse. kar leze ino grede demokratski, na zadnji občni zbor olepševalnega društva, in tam dosegli sklep, da se da tako-zvana švicarija z vrtom, igriščem in travniki ptuj- Prispevajte v Fond za Akademijo znanosti in umetnosti in za Narodno Galerijo v Ljubljani! тшт^т m » m1 w m skemu Sokolu v uajem za dobo 10 let. Najemnina bo seveda bagatelna. Tako bo Sokol vodil svojo birtijo in telovadil. Ker niso pustili voliti s pooblastili, so seveda prodrli. Potem se je pa še očitalo županu Brenčiču, ki se ie izjavil proli, da hoče imeti morda on Svicarijo, kar je primerno zavrnil' z opazko, da bo pač tedaj prvak Sokolov v Ptuju za natakarja. Značilno je, da je demokratsko u^itelj-stvo polnoštevilno bilo navzoče pri tem občnem zboru, dočim ga ni bilo pri občnem zboru Jugoslovanske Malice in jih tudi pri Jadranski Straži zaman iščeš. Na mestnem magistratu se je SDS postavila v strogo stvarno opozicijo z votlim grmenjem proti zapisnikom in v osebnih zadevali. Stari trg pri Ložu. 10. t. m. je bil pokopan posestnik gostilne, mlina in žage Beli malnn gosp. Ivan Petrič, star 52 let. Velika udeležba ie pričala, kako so ga radi iineli ljudje zaradi njegovega dobrega srca. — Auto-družba Rakek-Stari trg jc v likvidaciji; promet vrši z njenim vozovi po istem redu (enosmerno vožnja stane zdaj 32 Din) tvrdka Milkovič; avto (za cirka 20 oseb) pripelje iz Starega trga na žel. postajo Rakek k osebnemu vlaku za Ljubljano vsako jutro ob 6. uri in od tam nazaj vozi dnevno od osebnega vlaka iz Ljubljane ob 16.45. — S podporo 50 odstotkov, se bo najbrže še letošnje poletje pregradila vaška pot Be|i malen-.Višavek (z 2 vzdignjenimi mostovi) v deželno cesto 2. vrste, da ne bo vsakoletni nastop vode pod Pu-dobom več zapiral prometa na glavni cesti Stari trg --Cabar. Ako se zedinijo Vaščani, se bosta letos gradili tudi napajališči na Bloški polici in v Bab-nem polju. Zdravstvena oblast in občina Stari trg pripravljata tudi načrte, kako preskrbeti te kraje z zdravo vodo (lani se je pojavil tilus, zlasti v vasi Višavek). — 20. t. m. je priredila orl. družina Stari trg akademijo, ki je pokazala v marsičem napredek Orlov. — 18. do 28. febr. se je vršil v župni cerkvi sv. misijon (4 oo. lazaristi), ki je bil izredno dobro ves čas obiskan, sklepna procesija (3000 oseb) je bila veličastna. Na novo ustanovljeno A po-stolstvo inož šteje 136 članov. Vseh II dni je vladal najlepši red in mir v celi župniji. Kro^ški а1#Ге za GOSPODE iu DAME nudi priznano prvovrstno. solidno izdelovanje 'u točno postrežbo po zmernih oziroma konkurenčnih conah in se priporoča STANISLAV UD0VIČ, MARIBOR, Gledališka ul 10 Stavbno gibanie v Liubliani Visoko število stanovanjskih odpovedi bo vrglo s prvim majem t. 1. okrog 1200 družin na cesto. Seveda jih* bo večina teli naložila svoje pohištvo na selitvene vozove ter se bo vselilo v nova dobljena stanovanja. Za ta selitveni promet bo Ljubljana komaj dorastla in vsi ljubljanski prevozniki bodo imeli čez glavo dela, da bodo mogli toliko selitvenega blagu spraviti izpod ene strehe pod drugo. Vse to bo trebn urediti v osmih dneh. Kazen tegu bo velika ovira nastala s tem, ker bo okrog 250—700 družin postavilo svoje pohištvo res ua cesto, ker ne bodo vedle kani ž njiin Ostale bodo brez stanovanja vsaj za nek«j časa. Odpovedani najemniki iztikojo pridno za stanovanji, vendar večinoma brez uspeha, ker se ne morejo odločiti, do bi stanovanje vzeli, bodisi iz razlo meseca, aprilu. / letošnjim lotom po se bo število stnno-\niij precej povečalo; dosti lanskoletnih stavbnih gospodarjev bo leto« dokončalo svoje nove stavbe, kar.bo vrglo skoro 270 novili stanovanj. Tri petino 'eh' stanovanj bo takorekoč v sredini mesta. Naval na ta stanovanja je ogromen, zlasti no nova stanovanja v palači Delavske zbornice in Pokojninskega zavoda no Mikloši-! čc.vi cesti. Stanovanja v palači Pokojninske-.'1 I zavodu bi se merida oddala po vsaki ceni. ! kor v dobi verižništva. Toda malo je izvoli ; nih! V hiši Delavske zbornice imajo stranke stanovanja /e odkazana. Veiiko stanovanjsko 1 poslopje mestne občine ua Poljanski cesti in Poljanskem nasipu po bo v najboljšem slučaju dogotovljeno v pozni jeseni. To bi bilo večja poslopja zgrajena v stanovanjske namene. Ostala poslonja so enodružinske in dvodružinske hiše, katere bodo dogotovljeno tokom poletja. Letošnja stavbna sezona obetu biti prny živahno. Upanje obstoji, da bo. stavbna sihVku . polno zaposlena. Mestni magistrat jc izdal letos sledeča stavbna dovoljenja: Poldeta Sparhaklu, drž. uradniku, Gallusovo nabrežje II, za visokopritlično enodružinsko hišo, — Tovarnarju Dragotinu Hribarju, Zaloška c. 14, za prizidek strojnice. — Tovarnarju Josipu Reichn, Poljanski nasip 4, za prizidek kotlarne. — Ivanu Simončiču, trgovcu na Celovški cesti 62, za adaptacijo trgovskih lokalov. — Miroslavu Ur basu, posestniku v Slomškovi ulici 13, zu adaptacije v notranjosti hiše in dvoriščnega poslopja. — Ivanu Prebilo, zid. mojstru; Jeranova ul. 17. 7.a deloma zidano skladišče. — Dr. \ntoiiii Breolju. zdravniku na Emoilski, za pritlični prizidek pralnice in rastlinjaka. — Blažu Korošcu, žel. vlnko-vodji. za visokopritlično dvodfužinsko hišo. Večje pa je število stavbnih gospodarjev, ki so zaprosili za stavbna dovoljenju, a jim mestni magistrat tega še ni izdal. Vseh je 28; od teh je samo hiša Direkcijo drž. železnic v Pražakovi ulici, ki bo imela 13 stanovanj. Vse ostale hiše so ono in deloma dvodružinske. Mnogo je vloženih prošenj za večje ali manjše adaptacije, katere pa za olajšanje stanovanjske bede ne pridejo vpoštev; celo nasprotno, ker bodo nekateri stanovanjsko prostore adaptirali za trgovske lokale. Zo stanovanjske hiše so letos prejeli sledeči hišni gospodarji uporabno dovoljenja: Matevž Škerjanc, posestnik, za stanovanjsko liišo s tremi stanovanji v Riharjevi ulici. - Andrej Senegačnik, posestnik, Cesta v Rožno dolino. zo enonadstropno hišo s tremi stano-\anji. — Mihajlo Anion, posestnik, Linhartov« ulica, za enonadstropno enodružinsko hišo. — Matija Jankovič, kleparski pomočnik, za visokopritlično enodružinsko hišo na Opekarski cc-sti.' — Viljem Klenho. posestnik, za enonad-stropno dvostanovnnjsko hišo v Robbovi ulici. —- Avgust Žabkar, industrijalec, za visokoprir ilično enodružinsko vilo na Tonniesovein svetu "levo Dunajske ceste onstran Strojnih tovaren in livaren. — Mestna občina za Ј4 hišic s 56 stanovanji v Kole/iji. — Simon Praprotnik, mizarski mojster, v Jenkovi ulici 7 zu enonad-stropni nuzidek svoje hiše. — Luka Šetina, dimnikarski mojster v Jelovškovi ulici, za pritlično enostanovanjsko hišo. — Franjo Pečenko, železniški uradnik, za enonadstropno hišo s tremi stanovanji na Aleševčevi cesti. — Ivan Borštnik, kleparski pomočnik, za visokopritlično enodružinsko hišo v Orlovi ulici. — Feliks in Ana Bradač, posestnika, za enonadstropno enodružinsko hišo v bližini Robbove ulice. — Mila \ ardjon-šnričeva za enonadstropno enodružinsko hišo v Robbovi ulici.-,— Anton in Frančiška Rantaša. za visokopritlično hišo s. tremi stano-nji na šišenskem hribu poleg hotela; Bellevuc. Ljubljana tudi letos rte pričakuje več več-Jili stavb. Večja kompaktna stavba bo samo poslopje poštne hranilnice na Aleksandrovi cesti, glavna carinarnica za glavnim ko|odvoroin ob Vilharjevi cesti. Večji kompleks malih hiš bo zidala mestna občina z nedavno dovoljenim šest milijonskim posojilom. Pričakovati je. da bo letos začela postavljati svojo palačo tudi Vzajemna zavarovalnica ob Masarykovi cesti; stav-I na zadruga Delavski dom« (Stari trg 2) pu namerava še letos postaviti kakih 20 delavskih hišic, a še ne ve kje, ker stavbišča šele išče. — V najugodnejšem slučaju bo mestna občina že letos pričela delati nadvoz čez rainpo na Dunajski cesti, kar bo dalo velikanskega dela, če bo sedanji Plečnikov projekt obveljal. Spori DANAŠNJE PRVENSTVENE TEKME LVP. V Ljubljani: Hermcs^lavija in Ilirija: Jadran: v Mariboru: Maribor -.Svoboda, Železničarji: Ptuj. Na prostoru SK Ilirije se odigra danes IV. kolo pomladanskega pr*4istvenega tekmovanji. Ob 14 nastopita Hermes in Slnvija, za niima približno ob 15.40 Ilirija in Jadran. Jgia se ob vsakem vremenu, le skrajno poslabšanje vremena in terena bi moglo tekmi preprečiti. Današnji tekmi moreta prinesti spremembo samo na koncu prvenstvene tabele. Hennes, ki ima iz jeseni slab pl-'cement v tabeli, more z dobrim rezultatom proti Slaviji napredovati na 4. m^sto, pred SK Slovan; Slavija bi nasprotno mogla z eventuelno zmago nad ilermesom potisniti Hor-mesa na poslednje mesto. Ilirija bo v današnjem srečanju skoro gotovo dosegla dve nadaljnji točki, utegne pu imeli z Jadranom mnogo posla, ako bi indispozicija njenega moštva trajala še dalje. Jadran ima mnogo vzroka, da zaigra z vso volio, da se tako rehabilitira pred publiko za debakl, ki ga je doživel preteklo nedeljo. V Mariboru se danes istotako nadaljujejo prvenstvene tekme. .Maribor zadene v Svobodi ua žilavega nasprotnika, Železničarji bodo imeli proti Ptuju skoro gotovo lažji posel. S. K. »Jadran«. Danes se odigra prvenstvena tekma z S. K. Ilirijo. Postava prvega moštva: Logar Peter, Zor, Steiner. Rogač. Bončina, Žnidtrič, 1 Benedetič, Perko, Rape, Brcar, Jamnik. Rezerva: Gartner 1. Reditelji: Bezlaj, Iilier, Carl. čemalar, Gartner II. Postava rezervnega itloštva: Gartner I., Seidel, Cemažar, Sever, Markič, Hudales, Jerina, Konian, Bnvovec, Križnar, Kocjan. Reditelji: Zor, Steiner, Bučar, Gartner II. Zbirališče za rezervo ob pol 10., za prvo moštvo pa ob 15 v Zvezdi. — Tajnik. & porini teden Pri Oslo na Norveškem so napravili smučarsko skakalnico, ki bo omogočila skoke do 80 m; Carlsen je skočil 73.5 m daleč Tam gori na severu je zimski šport še zmeraj v polnem razmahu; Thunberg se je zopet zelo odlikoval in je zmagal zadnjič v vsoh štirih drsavnih tekmah. Njegov rojak, izborili tekač Katz. je pozvan od finske lahkoallelske zveze, naj prične s treningom za olimpijske Igre. f)rug metrov rojak. Kohlemainen. se udeležuje teku imnrek. m .-I»ne-, riki in je zmeraj med prvimi Žalibog je Arkur Nevvton, Ui je bil daleko na prvem mestu, tekmo opustil. Morda je v začetku preveč forsiral. — Peltzer je prišel iz Amerike nazaj; včeraj smo pisali o tem. Med tednom smo pa pisali o Japoncih in o njih upih glede olimpijskih iger Lastne olimpijske igre hočejo že drugo leto prirediti'-»La- i tinci«; tuko so sklenili pod predsedstvom Primo ; de i? i vera zastopniki španske. Portugalske in ame- ' i'iskih romanskih držav; igre so bodo imenovale i španske ali pa latinske olimpijske igre. Ob pri- ' liki letošnjih iger bodo stanovali Cehi v Zand-vvoortu pri Amsterdamu. Glede priprav v Amsterdamu smo tudi med tednom pisali Kot desotoboj-uika bodo poslali Amerikanci v AmsVerdam Indijanca Elkiasa, ki ni daleč za Thorpejein, zmagovalcem iz leta 1912; tudi Thorpe jo Indijanec. Lani si je priboril Elkms ameriško prvenstvo v desetoboju; v treh tekmah (kopje, diskos, skok s palico) je celo boljši kot je bil Thorpe, 100 m pa pre:eče v 11.2, kot svoj čas Thorpe Šved Nielsen je skočil brez zaleta 3 26 m daleč. Milansko areno bodo spremenili v stadiou in ga bodo prikrojili zlasti z a lahko atletiko in za tenis. V rimskem stadionu bo pa diines Mussolini prvi brcnil žogo in bo s leni otvoril nogometno tekmo med Italijo in Ogrsko; ta tokma ima tudi politični značaj. Od italijanskih tekem zadnjega J časa omenimo tri; Milano-Bologna 1:1, Alessan-dria-Juvenlus 2:0, Genova- Intonnzionalo 6:0. O reformah glede italijanskih prvenstvenih tekem bomo posebej pisali. Na Angleškem je Hudders-field z 42 točkami že daleč, spredaj; Everton in Cardiff imaia po 38 točk Polovici angleške prve lige grozi padec v drugo ligo. Vse drugo o nogometu bomo poročali med tednom. Z e doigo pa nismo nič pisali o Suzani. Sedaj beremo, da sta ona in Fčret prosila za zopetno podelitev amaterstvn, pa da so jima prošnjo odbili? Njiju rojak Cochet bo igral v maju na Dunaju. Drug velik igravec tenisa, V. Richardg, si je z ztnago nad Hestoui priboril ameriško profesionalno prvenstvo. Na občnem /.boni zveze tenisa so na novo sprejeli Kubo, Vono/.Uclo, Paraguav iil Monaco, Avstriji in Češkoslovaški so pa dali še en glas in imata sedaj po d>a glasova Dalje je zveza sklenila, da se olimpijskih iger ne udeleži. Zmago v evropski coni Davisovega pokala prorokujejo Avstralcem — Неповвсу je premagal Titdena! Avstralski kolesarji so bodo letos v veltkem številu udeležili tekme pO Franciji okolk. Hitrejši kot kolo je anto, a nekaterim še zmeraj no dosti hiter: Segrave si gradi avto s gospodih; • Lupo SRAJCO Ш VEČER dobro oblikovan OVRATNIK lepo OVRATNICO 1шв o CADEŽ STRITARJEVA ULICA 1300 KS in hoče zboljšati Campbellov rekord od 333 km gor na 400 km. — Anglija ni marala prirediti tekme za Veliko darilo Evrope« in jo bo priredila Italija, 9. septembra. Hitrejši kot avto je aeroplan Amorikanec Charles Holman je napravil z njim 1433 penlelj (loo|>ingov) in je zboljšal s tem rekord Francoza Fronvala 1111 loopingov; samo časa ne izvemo, ki ga jo Holman porabil. Fronvalov rojak H ost in (poltežka teža) jo obojeročno potegnil 112.5 kg, napravil nov svetovni rekord. Arnout (lahka teža) je potegnil 100 kg, Roger (srednja teža) je obojeročno sunil 133 kg. Vseh teh rojak Criaui je Se zmeraj izboren bokser; 18 letnega Angleža Carterja je premagal z lahkoto, po točkah. Breitenstraeterju se je zmaga nad Shovvom samo zato posrečila, ker je dobil ta v 5 rundi težek udarec na oko. Tunney se bo boril ali s Sharkeyem ali s Нееиеует ali z Ri-skojoni. Za boj Dempseya proti Paolinu bodo pa zgradili v Los Angeles velikansko areno, za 135 tisoč gledaveev; sredstva je dal na razpolago neki v Ameriki bivajoči baskovski milijonar. Je še dosti drugih novi«, pa so bolj brez pomena in jih ne bomo zapisali. Pač pa bomo zapisali, da se bodo vršil« 21. in 22. julija v Pragi slovanska plavalna prvenstva. V prosti rokobirrbi je Levvis premagal Ste-cherja, v 2:80; 60.000 dolarjev je dobil. Za naš Urški promet Včeraj se je vršila pod predsedstvom dvornega svetnika dr. Marua seja Zveze za tujski promet v Sloveniji, ki so se je udeležili številni funkcionarji in na kateri so se obravnavala zelo važna vprašanja našega tujskega prome'a. Izmed mnogoštevilnih zanimivih referatov in živahnih debat omenjamo samo najvažnejše. V prvi vrsti moramo omeniti zanimivo poročilo o tujsko-prometni propagandi in reklami. Zvesta svojim skoro četrteto-ielnint tradicijam je Zveza tudi to pot skrbela v zadostni meri za to, da se naše privlačno naravne krasote čim najbolj mogoče publicirajo po vsem svetu. Za letošnjo sezono se je izdalo v 15 tisočih izvodih zelo praktičen, ilustriran informativni letak o slovenskih kopališčih in letoviščih. Ta letak jo sestavljen v petih jezikih: nemščini, francoščini, češčini, srbščini in hrvaščini ler bo služil kot najuspešnejše in najcenejše propagandno sredstvo. Vpoštevajoč živahno zanimanje nemškega potujočega občinstva za naše kraje se je zalozil eleganten, ilustriran, zložljivi prospekt v nemškem jeziku, ki se bo pošiljal brezplačno v mnogo tisočih izvodih številnim potovalnim pisarnam v Avstrijo in Nemčijo. Za francosko, nordijsko, poljsko, madjarsko in ostalo evrojisko potujočo publiko se jo razposlal sličen prospekt v francoskem jeziku. V tisku se nahaja vodnik za Celje, bogato Ilustriran in okusno opremljen; lo-delo je istotako spisano v nemščini. G. vladni svetnik dr. Andrejka je spisal strokovnjaški Vodnik po Ljubljani v nemškem jeziku. To delo bo izvršeno v bakrotisku, okra&eno z obilnimi slikami Ljubljane in okolice to nara* uost razkošno opremljeno. S temi deli bo izpopolnjena občut-ria vrzel v našem tujsko-proinetnem elovstv л. Z,i . i .»ven občinstvo se bo v kratkem izdal priioiien Vvilik po našem Jadranu. Ogromne stroške, ki jih je povzročil-: založba teh publikacij, krije Zveza iz dohodkov svoje ofici-jehie potovalne pisarne .Putnik«. Vsled svojega iculantnega iu točnega poslovanja si je Zvezina potovalna pisarna pridobila simpatije slovenskega, kakor tudi tujega potujočega občinstva ter izkazuje dan za dnem večji promet. Njene zveze z oficijel-nimi potniškimi urudi v inozemstvu pa ji omogočajo ločno informiranje tujcev o naših krajih, naših prometnih razmerah, udobnosti in cenenosti naših letovišč in kopališč. Zveza vzdržuje še vedno mostove, galerije in pota v soteski »Vintgar:, vkl'ub temu, da na teh napravah vsakoletne povodnji liapravljnjo velikansko škodo. S pobiranjem prispevkov pri vstopu v sotesko se ti stroški le deloma krijejo ter mora Zveza ostanek kriti iz svojega in pa s tozadevnimi subvencijami, ki pa so zelo pičle. Po svojih močeh je naša centralna tujsko-pro-metna organizacija podprla tudi razno akcije posameznih društev v prospeh tujskega prometa. Med drugimi moramo navesti večjo podporo, ki se je naklonila Zimsko-sportni Zvezi v svrho prirejanja smuških tečajev in tekem. H koncu je podal ravnatelj Pintar zanimivo poročilo o načrtu za zgradbo žične železnice (vzpeli jače) na Veliko Planino, za katero so že načrti ln proračuni izgotovljeni. Projekt bazira na preciznili podatkih iu temeljitih izkušnjah ter pod >ja vso možnost za čimprejšnjo realizacijo. Za izvedbo tozadevnih pripravljalnih del ee je izvolil poseben odbor, obstoječ iz gg.: dvornega svetnika dr. Mar na, obl. odbornika prof. Jarca, dr. Tičarja, finančnega prokuratorja dr. Souvana in ravnatelja Pm-tarja. O tem, za razvoj našega tujskega prometa tako važnem projektu bomo v kratkem prinesli še obširnejše poročilo. Zveza za lujski promet je zopet pokazala, da so v polni meri zaveda svoje važne in težke naloge, ki jo vrši ua polju našega narodnega gospodarstva. Š©5ske vesti Premeščeni so naslednji učitelji in učiteljico v mariborski oblasti: Kauienšek Valerija od Sv. Bolfenka v Slov. goricah k Sv. Križu pri Rogaški Slatini; Ivan Ferk od Sv. Jurija ob Pesnici ii Sv. Duhu no Stari gori; Neciniei Alojzij od Sv. Г)uhana Stari gori k Sv. Juriju ob Pesnici; Kos Berta s Kupic I; Sv. Bolfenku v Slov gorica. — Lea Mayer-Kaiserberger, dodeljena pisarni okr. šol. nadzornika, je premeščena na deško osnovno šolo v Ptuju. Sujrredovuli so: v l. skupino II. kategorije: Josipina Smole, učit. v Šl. JanZn, Erna JankOvič-Ro/.iuan, učit. na Viču; Ana Bantan, učil. v Bukovcu: Marija Mit-bans, učit. v št. llju pod Turjakom; Emilija Lo-vrec. učit. v Selnh pri Ptuju; v 2. skupino II. kategorije: Marija Smolič, učit. v Šmarju; Ivanu Justin, učit. v Planini; Alojzij Bulovec, šol. upravitelj v Begunjah; Mirko Ko vač, strokovni učit. na uiešč. šoli v Celju; Ana Karfič-Tomažič, učit v Mariboru; Dragojila Faru-zin-Kosi, učil. v Mongšu; Anton Nanut, učit. v Mengšu; Silvij Mihelič, učit. v Zametu; Alojzija Modic, učit. v Cerknici; v 1. skupino III. kategorije: Ida Kotnik, učil. žen. roč. del v Senici; Marija Trobej, učit. žen. roč. del v Šoštanju; v 4. skupino П. kategorije: Julijana Turlt, učit. v Igavasi; Gabrijel Lumbar. u8it. v Trbiučah; Ivan Štefe, učit. v Tržiču; Marija Sevnik, učit. v Štrekljevcu; Slavko Župevc, u6it. v Sromljah: Auu ki so ga oni mogli vračati samo s pač ognje i vitim, toda pojemajočim ognjem iz pušk. Га ■e vendar nieo zrušili; in Olivierovo kratko poročilo ве končuje z mogočnim priznavanjem in občudovanjem skrivnostnega junaštva teb duševno bolnih. »Naša vrsta se je nazadnje pomaknila naprej,« piše Olivier, »iu jih je nagnala v reko-, ujeli smo generala St. Clare-a samega in nekaj drugih častnikov. Stotnik in 'major sta v boju oba padla. Ne morem si kaj, da ne bi rekel, da je bilo v zgodovini pač malo krasnejših prizorov videti, kakor je bil ta zadnji vztrajni odpor tega izrednega polka; ranjeni častniki pobirajoči puške mrtvih vojakov in general sam kljubujoč nam na konju gologlav in z zlomljenim mečem.« O tem, kaj se je generalu primerilo kesneje, Olivier tako molči, kakor stotnik Keith.« >Prav,« je mrmral Flambeau, »nadaljujte do naslednjega drobca svojega dokaza.« »Za naslednji dokaz,« je dejal oče Brov.iv, »je bilo treba nekaj časa, da sem ga našel, pripovedovati ga pa ne bo treba tako dolgo. Nazadnje sem našel doli na lincolnshire-skem barju starega vojaka, ki pri Črni reki ui bil samo ranjen, marveč je klečal poleg umirajočega stotnika. Ta je bil neki stotnik Clan-cy, velik irski bivol; m skoraj bi se zdelo, da je prav toliko umiral iz besnosti kolikor od krogel. On vsekakor za ta smešni napad ni bil odgovoren; zapovedati mu ga je bil moral general. Njegove zadnje spodbudne besede so se po mojem poročevavcu glasile takole: »Tanile pa hodi stari osel s koncem svojega odbitega meča. Hotel bi, da bi bila odbita njegova glava.« Opazili boste, da je menda vsakdo opazil to podrobnost o zlomljeni mečevi ostrini, dasi jo večina ljudi gleda nekoliko spoštljiveje kakor jo je rajni stotnik Clancy. Zdaj pa o tretjem odlomku.« Pot skozi gozd se je začela dvigati in govornik je zavoljo sape nekoliko obstal, preden je šel naprej. Nato je z istim poslovnim glasom nadaljeval: »Šele pred enim ali dvema mesecema je na Angleškem umrl neki braziljski častnik, ki se je bil spri z Olivierom in zapustil domovino. Bil je znana osebnost i tu i na ceiini, Spanec, Espado po imenu; sam ga poznam rumenoličnega starega gizdalina s krivim nosom. Iz raznih zasebnih razlogov so mi dova-lili, da sem si ogledal listine, ki jih je zapustil; bil je kajpada katoličan in jaz sem bil proti koncu pri njem. V njih ni bilo ničesar, kar bi katerikoli kotiček črne St. Clareske zadeve razsvetlilo, izvzemši pet ali šest navadnih šolskih zvezkov, napolnjenih z dnevnikom nekega angleškega vojaka. Samo to si morem misliti, da so ga našli Brazilijanci pri enem teh, ki so padli, \ endar pa se je z nočjo pred bitko nenadoma končal. Toda pripovedovanje tega zadnjega dne v življenju tega siromaka je bilo gotovo branja vredno.Imam ga s seboj; je pa pretemno, da bi ga tu brala in zato vam hočem podati kratko poročilo. Prvi del teh zapiskov je poln šal, ki so se očividno širjle med moštvom o nekom, ki je impltpciimek Jastreb. Zdi se, da ta oseba, kdorkoli je že bil, ni bil eden njih, celo niti Anglež ni bil; niti ne govori o njem kot o sovražniku. Skoro tako zveni, kakor da je bil neki tamošnji posredo-vavec in ue vojak; v zvezo so ga spravljali s starim polkovnikom Clancyjem; vendar so ga pa večkrat videli govoriti z majorjem. V resnici se major v pripovedovanju tega vojaka nekako odlikuje; bil je očividno suh, temnolas mož, Murray po imenu, Irec s severa in puritanec. Venomer se vrste šale zaradi nasprotja med strogostjo tega Ulsterca in dobrovoij-nostjo polkovnika Оапсуја. Vmes je tudi do-vtip na Jastreba, ki je imel svetlo pisano obleko. Toda vse te malenkosti se razdrobe pred tem, kar bi mogli imenovati znamenje rogu. Za angleškim taboriščem in skoro vzporedno z reko je šla ena redkih velikih cest te pokrajine. Proti zapadu se je cesta zavila proti reki, ki jo premošča prej imenovani most. Proti vzhodu se cesta zavleče nazaj v puščo in kaki dve milji je bila ob njej najbližja angleška zunanja straža. Iz te smeri je ta večer prihajal blišč in vrišč lahne konjenice, v kateri je mogel celo preprosti dnevničar ves osupel spoznati generala z njegovim štabom. Jahal je velikega belega konja, ki ste ga v ilustriranih listih in akademskih slikah tako pogosto videli; in lahko ste prepričani, da pozdravi, ki so ga z njimi pozdravljali, niso bili samo po predpisih. On vsaj ni zgubljal časa za predpise, ampak je takoj skočil iz sedla, se pomešai v skupino častnikov in se zapletel v zanosen, pa vendar zaupen razgovor. Kar je najinega prijatelja dnevničarja najbolj osupnilo, je bilo njegovo posebno nagnjeuje razgovarjati se z majorjem Миггаујет; tak izbor ni bil v ničemer nenaraven, dokler ni vzbujal posebne pozornosti. Ta dva moža sta bila drug za drugega ustvarjena; bila sta moža, ki sta »brala sveto pismo«; oba sta bila vzorca starega evangeljskega častnika. Naj bo že kakorkoli, gotovo je, da se je general, ko je zopet zajahal, z Миггаујет še vedno resno razgovarjal; in ko je svojega konja v počasnem koraku vodil proti reki, je sloki Ulsterec še vedno hodil zraven vajeta v resnem razgovoru. Vojak ju je opazoval, dokler nista izginila za gručo dreves, kjer se je pot zavila proti reki. Polkovnik se je vrnil k svojemu šotoru, moštvo pa na straže; mož z dnevnikom je še kake štiri minute postajal in videl čudovit prizor. Veliki beli konj, ki je počasi stopai po poti doli, kakor je stopal v tolikih izprevodih, je drevil nazaj in dirjal v skok proti njim po cesti, kot da je poblaznel, da hoče dobiti dirko. Najprej so mislili, da je z možem na hrbtu ušel; pa so takoj videli, da ga je general, ki je bil izvrsten jezdec, v največjo naglico sam nasanjal. Konja in moža je tako neslo proli njim kot vihar. Nato pa jc general opotekajočega se bojnega konja potegnil za vajeti, proti njim pa obrnil obraz kakor plamen in zavpil po polkovniku kakor trobenta, ki mrliče budi. To razumem, da so dogodki ob tem polomu v pameti takih ljudi, kakor je bil najin pi i- jatelj z dnevnikom, kakor ob potresu padali drug drugemu na glavo. V omotici, kakor v sanjah, so se zavedali, da padajo — dobesedno padajo v svoje vrste in zvedeli so, da je treba iznenada izvesti napad preko reke. Ger neral in nmjor, so rekli, sta pri mostu nekaj našla, in zdaj so se ravno še za življenje utegnili boriti. Major da se je nenadoma vrnil, da skliče rezerve zadaj ob cesti; bilo je pa d volilno, ali jim bo celo na la točni poziv mogla o pravem času dospeli pomoč. Oni so morali reko prekoračiti to noč in zjulraj zavzeti višine. S pravim dirom in dajem tega nočnega pohoda se dnevnik nenadoma konča.« Oče Brown je stopil naprej; gozdna pot se je namreč zožila, napela in stisnila, da se jima je zdelo, kakor da hodita po zavitem stopnišču. Duhovnega glas je prihajal od zgoraj iz teme. Pa še druga majhna in ogromna reč je bila zraven. Ko jih je general izpodbujal k junaškemu "napadu, je meč napol potegnil iz nožnice; nato pa ga je, kakor da ga je takega melodramatičnega nastopa sram, zopet nazaj sunil. Zopet meč, vidite. Polmrak j:1! udaril skoz mrežo vejevja n«d njima in jima krog nog zapletal pošastno mrežo; zopet sta se namreč dvignila proti slabotni svetlobi gole noči. Flambeau je vse okrog sebe čutil resnico kot nekako ozračje, ne pa kot misel. Z zmotljenimi možgani je odgovoril: »Prav, kaj je torej z mečem? Častniki imajo navadno meče, ali ne?« »V moderni vojski jih ne omenjajo pogosto,« je oni brezstraslno odvrnil; v tej zadevi se pa človek ob ta kleli meč venomer spotika.« »Prav, toda kaj je za tem?« je Flambeau godrnjal; »to je po ceni vidno pobarvan dogodek; meč starega moža, ki se je zlomil v zadnji bitki. Vsakdo bi stavil, da ga bodo listi pograbili, kakor so ga v resnici. Na vseh teh spomenikih in stvareh ga kažejo na koncu zlomljenega. Upam, da me po tem tečajnem pohodu niste tamo zato vlačili, ker sta dva človeka, ki imata oči za slikarijo, videla St. Clareov zlomljeni meč.« »Ne,« je krikuil oče Brovvn z glasom, ostrim kakor strel iz samokresa; »toda kdo je videl njegov nezlomljeni meč?« »Kaj menite?« je vzkliknil oni in se ustavil pod zvezdami. Prišla sta nenadoma iz zelenih gozdnih vrat. »Pravim, kdo je videl njegov nezlomljeni meč,« je oče Brovvn trdovratno ponavljal. »Pisavec dnevnika vsekakor ue; general ga ie o pravem času v nožnico vteknil.« Flambeau je v mesečini zijal krog sebe, kakor bi zijal v solnce človek, ki ga je zadela nenadna slepota; njegov prijatelj je pa prvikrat z vnemo nadaljeval: »Flambeau« je kriknil, dokazati ne morem, dasi sem lovil po grobovih. Prepričan sem pa. Dajte, da pridodenem še eno malenkostno dejstvo, ki vso lo reč na glavo poslavlja. Polkovnik je bil po čuduem naključju eden prvih, ki jih je krogla zadela. Zadela ga je daleko prej, preden so čete prišle do spopada. Toda St. Clareov meč je videl zlomljen. Zakaj se je zlomil? Kako se je zlomil? Prijatelj, zlomil se ie pred bojem. »O!« je njegov prijatelj dejal z nekakšno zgubljeno veselostjo; »in kje je. prosim drugi kosec?« »To vam lahko povem,« je duhovni točno odvrnil. »V severovzhodnem l otu pokopališča protestantovske stolnice v Beifastu.« »Zares?* jc oni izpraševal. Ali ste šli gledat?« . »Nisem mogel,. je Brovvn odvrnil z cdkii-tim obžalovanjem. >Je velik marmornat spomenik vrh njega; spomenik junaškemu majorju Миггауји, ki je padel, slavno se boreč, v glasoviti bitki pri Črni reki.« Flambeau, je bilo videti, se je, kakor gal-vaniziran, nenadoma zavedel življenja. Vi menite,« jc hr.pavo dejal, da je general St. Clare Миггауа sovražil in ga umoril na bojišču. ker.. .< »Vi ste še vedno polni dobrih in čistih misli,« jo oni dejal. »So bile hujše reči ko to. »Hm,« je dejal visokorasli mož, moja zakladnica hude domišljije je izčrpana. • Duhovni je bil očividno v dvomu, kje naj začne; nazadnje je pa le zopet dejal: : Kje bi moder mož skril list? V gozdu.c Oni ni odgovoril. Če bi gozda ne bilo, bi gozd naredil, in če bi hotel skrili suh list, bi moral narediti suh gozd. Pa še ni bilo odgovora, in duhovni je pri-dodejal še inileje in pokojneje: »In, če bi človek imel skrili mrtvo trupi j, bi naredil polje mrtvih trupel, da ga mednje skrije,« Flambeau je začel nestrpno stopati naprej, kakor da hoče pridobiti zgubljeni čas ali prostor; oče Brovvn je pa hodil, kakor da nadaljuje zadnji stavek: »Sir Artur St. Clare, kol ,-ein pravkar dejal, je bil človek, ki je bral svoje sveto pismo. To je bilo njemu usodno. Kdaj bodo ljudje razumeli, da človeku prav nič ne koristi, če bere svoje sveto pismo, ne da bi hkrati bral vsakogar sveto pismo? Tiskar bere sveto pismo zaradi tiskovnih pomot. Mormonec bere svoje sveto pismo in najde nmogoženstvo; krščanski vedež (Christian Scientist ga bere, pa najde, da nimamo ne rok in ne nog. Artur St. Clare je bil star angleško-indijski protesta n lovski vojak. In zdaj si pa mislite, kaj bi to utegnilo pomeniti; in za Boga nikar o tem po pobožnjaški ne govorile. To bi utegnilo pomeniti možu, živečega fizično strašno življenje pod tropičnim solncem v orientalski družbi in brez razumevanja ali vodstva prodirajočega v orientalsko knjigo. Seveda je stari zakon rajši bral kakor novega. Seveda je v starem zakonu našel vse, kar jo potreboval — pohoto, trm -štvo, izdajstvo. O. že verjamem, da je bil pošten, kakor pač tej reči pravile. Toda kaj je dobrega v inožu. l i je pošten v oboževanju nepoštenosti? V vsaki vročih in tajinslvenih dežel, v katere je to mož prišel, je vzdrževal harem, mučil priče, UupičiJ sramot.no zlato: t>a gotovo bi ne bil trenil z očmi in bi bil mirno dejal, da je to delal Gospodu v slavo. Svoje lastno bogoslovno znanje dovoljno označim, če vprašani, kateremu gospodu? Vsekakor je te vrste zlo tako, da odpre vrata za vrati v peklu in sicer vedno v tesnejše in tesnejše prostore. To je pravna posledica zločina, da človek ne poslane vedno bolj in bolj razuzdan, marveč samo vedno bolj in bolj podel. St. Clarea so takoj začele dušiti težave podkupovanja in izsiljevanje; in trebu je bilo vedno večje in večje blagajne. In za časa bilke pri Črni reki je padel s sveta na svet do tistega prostora, Ui ga Dante napravlja za najnižje dno vesoljstva.« »Kaj menite?« jo prijatelj vprašal iz-nova. »Tole mislim,« je duhovni odvrnil in nenadoma pokazal na lužo, zapečateno z ledom, ki se je bleščal v mesecu. Ali se spominjale, koga je Dante postavil v zadnji, ledeni krog ? »Izdajavce,« je dejal Flambeau, in streslo ga je. Ko se je ozrl na nečloveško pokrajino z drevjem, s porogljivimi in skt.ro nesramnimi obrisi, si je skoro mogel domišljati, da je Dante, duhovni, z glasom zares kakor potoček, pa Virgil, ki ga vodi skozi deželo večnost-nih grehov. Glas je nadaljeval? »Olivier, kakor veste, je bil junak kihotskega kova, in bi ne bil dovolil tajnih poslov in vohunov. Toda to stvar so, kakor mnogo drugih reči, naredili njemu za hrbtom. Oskrbel jo je moj stari prijatelj Espado; on je bil svetlo oblečeni gizdalin, čigar krivi nos mu je pridobil priimek Jastreb. Narejal se je za človekoljuba na fronti; utrl si je pot skoz angleško vojsko in nazadnje je svoje prste vtaknil v edinega njenega izkvar-jenega moža — hvala Bogu! — tega moža pa na vrhu. St. Clare je bil v nevarni potrebi po denarju, po gorah denarja. Zloglasni rodbinski zdravnik je grozil s tistimi izrednimi odkritji, ki so se kasneje začela, pa prekinila; pripovesti po nečloveških in prazgodovinskih rečeh na Park Line (cesta v zverinjak): o stvareh, ki jih je storil angleški evangeličan, pa so imele duh po človeških žrtvah in hoi-dah sužnjev. Denarja je bilo treba tudi hčeri za doto; njemu je bil namreč glas, da je bogat, tako sladek kakor bogastvo samo. Pograbil je zadnjo nitko, zašepetal Braziljancu. in bogastvo se je zgrinjalo vanj od sovražnikov Anglije. Pa je še neki drug mož govoril z Espadom-Jastrebom prav kakor on sam. ! Mrki, jari major iz Ulstra je nekako uganii ! resnico; in ko sta "»očasi hi idila skup doli | proti mostu, je Миггау pravil generalu, da se mora takoj odpovedati, ali pa ga postavijo pred vojno sodišče in ustrele. General se mu je na videz vdajal, dokler nista prišla do roba tropičnih dreves pri mostu; in tu pri pojoči reki in palmah, v solncu okopanih (siiko lahko gledam), je general potegnil sabljo in jo sunil majorju skoz telo.« Zimska pot sc je zakrivila preko hrbta in presekala zmrzal s kruto črnimi oblikami grmovja in goščavja; toda Flambeau si je domišljal, da onstran njega slabotno vidi rob svita, ki ni bil svetloba zvezd ali meseca, temveč ogenj, kakor ga zanete ljudje. Opazoval ga je, ko se je povest bližala koncu. »St. Clare je bil peklenski pes, toda bil je polnokrven pes. Nikdar, prisežem, ui bil tako bistroumen in tako odločen kakor takrat, ko mu je nesrečni Миггау kot mrzla kepa ležal pred nogami. Nikdar v vsem svojem zmagoslavju, kakor pravi stotnik Keilh, ni bil veliki mož tako velik kakor je bil v tem, svel zaničujočem porazu. Hladno je gledal orožje, da z njega obriše kri; videl je. da se je konica, ki jo je zasadil žrtvi med pleča, v telesu odlomila, čislo hiadnokrvno, kakor skoz steklo društvenega okna je gledal vse, kar mora priti. Videl je, da moštvo mora najti nerazložljivo truplo; da mora izvleči nerazložljivo mečevo konico; mora opaziti nerazložljivo od-lomljeni meč — ali to, da meča ni. Umoril je, molka pa ni ustvaril. Toda njegov gospodovalni razum je vslal proti udarcu v obraz; še ena pot je bila. Truplo je mogel manj nerazložljivo napravili. Ustvariti je mogel grič trupel, da to eno truplo pokrije. V dvajsetih minutah je osem sto angleških vojakov korakalo svoji smrti nasproti.« Toplejši svit za črnim zimskim gozdom je noslajal bogatejši iu svetlejši in Flambeau je korak pospešil, do ga doseže. Oče Brovvn je svoj hod tudi pospešil; zdelo se je pa, da ga je njegova pripoved čislo zajela. »Takšen je bii pogum tega angleškega tisoča in duh njih poveljnika tak, da če bi bili na grič takoj navalili, bi jih bila celo na njih blaznem pohodu utegnila srečati sreča. Toda zlohotni duh, ki se je igral z njimi kot kremplji, je imel diuge namene in razloge. Ostali so morali pri mostu vsaj dotlej, dokler angleška trupla niso postala tam čislo običajen prizor. Nato je pa sledil veliki zadnji prizor; srebrnolasi vojaški svetnik predaja svoj zlom- i Ijeni meč, da nadaljnje klanje zabrani. O, za nepripravljeno dejanje je bilo dobro pripravljeno. Mislim pa (dokazati nc morem), mislim, da je med tem, ko so se tam v krvavi grezi bili, nekdo vzdvomil - in nekdo uganil.« Za hip je obmolknil, nato pa dejal: »Od nekod se oglaša glas, ki mi pravi, da je bil tisti mož, ki je uganil, ljubimec ... mož, ki naj bi so s hčerjo starega moža oženil. »Kaj pa z Olivierom in obešanjem ? p vprašal Flambeau. »Oli vier je deloma iz vitešiva, deloma i/, previdnosti svoj pohod redko obremenjeval /. ujetniki,- je pripovcdovavec pojasnjeval. V največ primerih je vse izpustil. Vse je izpustil v tem primeru. ''•Vse, razen generala, je dejal visokorasli mož. »Vse, - je dejal duhovni. Flambeau je namrščil črne obrvi. Vsega lega še ne razumem,* je dejal. »Se ena slika je, Flambeau,'. jo Brovvn dejal s svojim še bolj skrivnostnim pritajenim glasom. Dokazali ne morem; moreni pa več — jaz morem to videti. Na golili, iz/,ganili gričih vidim v jutro la. borišče, ki se odpravlja, in bruzilijanske uni- naredi več, kakor da osnaži zobe, jih obdrži zdrave in bele. ODOL /ЈШШ ohrani zobe pred gni-glppF lobo, osnaži in osveži vso jfSttF' ustno duplino, obdrži zobno meso zdravo in ga obvaruje pred omeh-kuženjem. ODOL da dihu prijeten vonj. V zahvalo svoji posebni dobri lastnosti prodira s svojimi antiseptičnimi elementi skozi sluznice cele ustne dupline in jo očuva po več ur pred nevarnim vplivom bolezenskih klic in pred neprijetnim razkrajanjem, katero v sluča ju, da ni vplivnih protiukrepov, brezdvomno uniči zobovje. Odol se dobiva v vseli lekarnah, drogerijah, parfumerijah in brivnicah. forme, nagnetene, v krdela in vrste za odhod. Rdečo srajco in dolgo črno Olivierovo brado vidim, ki se v vetru maje, dočim on stoji s svojim širokokrajnim klobukom v roki. Poslavlja se od svojega velikega sovražnika in mu daje prostost — preprostemu angleškemu veteranu s snežno glavo, ki se mu zahvaljuje v imenu svojega moštva. Angleški ostanek sloji pozorno v ozadju; zraven njih je oprema, vozovi za odhod. Boben ropota; Brazilijanci se premikajo; Angleži še vedno stoje kot kipi. Tako čakajo, dokler zadnji šum in blesk sovražnikov ne izgine s tropičnega obzorja. Nato vsi hkrati izpremene svoj položaj, kakor mrliči, ki oživljajo; svojih petdesetero ob razo* obrnejo v generala — obrazov, ki jih ni moči pozabiti.« Flambeau je močno poskočil. Oh, je vzkliknil. »Vi menda ne mislite —« ^Mislim,« je oče Brovvn dejal z globokim glasom, ki je v srve segal. »Angleška roka je St. Clareu dela vrv za vrat; mislim, da roka, ki je njegovi hčeri prstan nateknila na prsi. Angleške roke so ga vlekle na sramotno drevo; roke mož, ki so ga oboževali in šli za njim do zmage. In bile so angleške duše (Bog jim odpusli in nam vsem prizanesi!), ki so strmele vanj, ko se je v tem tujem solncu zibal na zelenih palmovih vislicah, in so v svojem sovraštvu molilo, naj bi se zvrnil v pekel.« Ko sta dospela do vrha, jima je nasproti zažarela močna škrlatna luč angleške gostilne z rdečimi zavesami. Stala ,je ob cesti, kakor da sloji tu v polni gostoljubnosti. Njena troja vrata so bila kakor vabeč odprla; in še tam, kjer sla stala, sta lahko slišala šum in smeh človeštva, za eno noč srečnega. •Več ni treba, tla bi vam pravil, je rekel oče Brovvn. »Zasliševali so ga v divjini in ga umorili; nato so pa zaradi časti Anglije in njegove hčere prisegli, da za vedno zapečatijo zgodbo o izdajčevi mošnji iu o morivčevi me-čevi konici. Morebiti so — Bog jim pomagaj — poskusili to pozabili. Poskusiva to kako pozabiti; tu je najina gostilna. : Iz vsega srca, je dejal Flambeau prav-kar stopajoč v svetlo, glasno točilnico, pa »e je umaknil nazaj in skoro na ceslo tele bil. »Poglejte no, za vraga! je kriknil in strmo pokazal na čveterokotni leseni izvesek, ki ie visel nad ccsto. Temačno je kazal robate oblike sabljinega ročaja in okrajšanega rezila; imel je napis s ponarejenimi starinskimi črkami: Znamenje zlomljenega meča. :>Kaj niste bili pripravljeni? je oče Brovvn prijazno vprašal. On je beg legi kraja; polovica gostiln in parkov in cest sc ime-nuje po njem in po njegovi zgodbi.- •Mislil sem, da smo to gobavost ugnali,< je rekel duhovni in povesil oči, bron je namreč močen in kamen ostane. Njegove marmornate sobe bodo duše nedolžnih mladeničev dvigale v ponosu, njegov vaški grob bo dehtel v vdanosti kakor po lilijah. Milijoni, ki ga niso nikdar poznali, ga bodo ljubili kot očela — tega človeka, ki je peščica teh, ki so ga zadnji poznali, ravnala z njim kakor z gnojeni. Svel-nik bo; in resnica o njem • ne bo nikdar zvedela, ker sem svoje mnenje sklenil. Izdajati tajnosti ima toliko dobrega in zlega na sebi, da sem svoje ravnanje postavil na poskus-njo. Vsi ti časniki bodo poginili: grmenja proti Braziliji je že konec; Olivier je povsod v časti. Rekel sem pa sam pri sebi: ee bi se kjerkoli, v kovini ali marmorju, ki bo trajat kakor piramide, z imenom po krivici sramotil polkovnik Cluney ali stotnik Keilli ;iii predsednik Olivier aii sploh kak nedolžen človek, tedaj izpregovoi im. Dokler gre samo za to, da St. Clarea po krivici slave, bom molčal. In bom. Pogreznila -da se v rdeče zastrto gostilno ki znotraj ni bila le udobna temveč razkošna' Na mizi je stal srebru posnetek St. Clareove 'a nagrobnika z nagnjeno srebrno glavo L zlomljenim srebrnim mečem. Na stenah so bile barvane fotografije istega prizora in vrste voz, ki so pripeljale izletnike, da si ga ogledajo. Sedla sta na udobno opete klopi. ■Dftte, mraz je, je vzkliknil oče Brovvn; malo vina ali piva si naročiva. »Ali žganja, jc dejal Flambeau. zraka in svetlobe, po čemer tako hrepenijo. Pri nobeni bolezni ni podcenjevati duševnega razpoloženja. posebno pa ne pri tuberkulozi. Tudi ta oddelek je tak. koi je bil pred vojno, ničesar se ni preuredilo in izpopolnilo, ker ni bilo nikoli zu to kreditov. Oblast je prevzela zavode, ki jih je država zanemarjala in ki so bili povrhu še zadolženi. V prvi vrsti je bilo treba poskrbeti za hrano in perilo, potem pa koliko nujnih, neodložljivih problemov jo šc čuka Umobolnica, kirurški, infekcijski oddelek itd., povsod bo treba zidati, preurejati. Te naprave bodo ogromno stale. Vprašanje je, ali ne bi ljubljanska občimi odvzela vsaj del teh bremen nase. Ali ne bi prispevala vsaj za take Institucije, od katerih bi imela največ koristi in ki sodijo tudi v komunalno zdravstveno politiko? Pri reševanju teh vprašanj ne smemo biti ozkosrčni in strankarski. s sodelovali jem občine in oblasti bi sc oživotvoril marsikak načrt, ki bo sicer ostal na papirju. ker se je že govorilo v občinskem svetu o protituberkuloznein dispanzerju, je vprašanje, ali ne bi bilo boljše, du se ustanovi nekaj večjega, namreč zavod za tuberkulozo, ki bi imei dva oddelka. Prvi bi bil predvsem zn spoznavanje in opazovanje bolezni. Moral bi biti opremljen z modernim instruu.. ntarijem, pa tudi s posteljami. Pogosto je nemogoče ugotoviti bolezen po enkratni preiskavi. Tn oddelek bi bil zbirališče vseh, ki bi bili osumljeni jeti-ke. Tja bi se oddali vsi sumljivi slučaji tudi z drugih oddelkov, tako du bi se ne ponavljali žalostni slučaji, du so kdo od drugih bolnikov okuži v bolnici. Tu bi se po večkratnih preiskavah, po daljšem opazovanju kolikor mogoče ločno in zanesljivo ugotovilo, iii gre za tuberkulozo, ali ne, oziroiim kakšno tendenco ima proces. Tu bi se presojalo, katero zdravljenje bi bilo v posameznem slučaju nn mestu, ambulantno, zdraviliško ali domača oskrba. V sauatorije bi prišli bolniki, ki bi bili res pripravni zn tako lečenje, uspehi bi bili lepši. Na tem oddelku bi bolniki čakali, da se urede formalnosti za sprejem v zdravilišče. Razen tega bi se lahko ambulantno zdravilo, v kolikor je pri tej bolezni sploh mogoče, pregledovalo bi se izboljšane 111 ozdravljene, ki so bili odpuščeni iz zdravilišč, oziroma, ki so bili v domači oskrbi. Tudi za druge naloge, ki jih ima sicer dispanzer, hi sc lahko ta oddelek zanimal. Drugi oddelek bi Irl namenjen zu težko bolne, oziroma neozdravljive slučaje. So namreč bolniki, ki ne sodijo v sauatorije in ki nimajo domače oskrbe. Kolikokrat je za dru/fno, ki je v tesnem stanovanju, važno, du sc tak bolnik izolira. Težek je boj proti tuberkulozi, v tesni zvezi jc z drugimi socialnimi vprašanji, ki jih ne bo mogoče rešiti v doglednem času So pa tudi procesi, ki se širijo kljub vestnosti in skrbnosti bolnika in zdravniku v še tako urejenih socialnih razmerah. Takim bolnikom Iii se nu oddelku nudile vse pridobitve lVicdicinske vede. Predvsem bi se jim v prostornih sobah nudilo dovolj svetlobe in zraka, po tudi posebna prehrana. Storiti bi morali vse, da jih ubranimo duševne potrtosti v težki in dolgotrajni bolezni. Le tako se nam bo večkrat posrečilo, du se proces ustavi in zdravje zboljša. Oddelek bi moral imeti vsaj 40 postelj. Kje nu j bi se ustanovil tak zavod za tuberkulozo? Ali naj se pre/Чп in preuredi interni r.ddelek ljubljanske bolnice, ali naj sc zgradi posebno poslopje z lastnini gospodarstvom? V bolnic/ so se žc mnogi oddelki povečali in v načrtu jc čimprejšnja razširitev kirurkižkega oddelku, ki je neodložljiva. Centralne naprave, strojnica, pralnica, kuhinja ne bodo zadoščale. Če pa se razširijo za večji obrat in če zidamo po vrtu, zgubi bolnica -voja pljuča in bo »stala lc napol v paviljonskem sistemu kot je bila zgrajena. Pu turli rudi izolacije bolnikov bi bilo praviluejše, da bi bil tak zavod sam zase, vendar pu v bližini drugih oddelkov. Stalno službo bi vršil nn oddelku en zdravnik, strokovnjak za tuberkulozo, prehodno pa sekundarni zdravniki bolnic. Kdor pozna od blizu vprašanje tuberkuloze in žalostne razmere v ljubljanski bolnici, temu načrtu principielno ne bo ugovarjal. Tako oblast kot tudi mesto bi imela korist, če se izvede. Ne samo dispanzer, ampak zavod za tuberkulozo je potreben obema, zato bi želeli, du bi oba sodelovala pri uresničenju tc ideje. Obiodbe t ram e м Mehiki V belgijskem senatu je poslanec Kulten ostro ošibal divje preganjanje katoličanov. »Ne da se združiti s častjo Relgije, če bi še dalje molčali,« je rekel. Obsodil je tudi zanikamo poslovanje mednarodnih časnikarskih ageiitur, ki namenoma vsa sramotna grozodejstva mehišlje vlade zamolčujejo; prav tako je izrekel ostro obsodbo nad vladami "riilrih narodov, ki kažejo takoj pripravnost za intervencije, kadarkoli gre za njih interese. — V diplomatski loži je sedel med tem govorom mehiški poslanik z dvema konzuloma. Bog ve, če si upajo svojemu Dioklecijanu doma resnico povedati!? V bavarskem deželnem zboru je ostro protestiral prav v isti zadevi poslanec ljudske stranke dr. Scharnagl. Rekel je: .Brez zaslišanja in pravne preiskave jih mora sto in sto umreti. To je škandal, sramota kulturne dobe, da more Evropa vse to mirno prenašati, mirno gledali, ne da bi z očmi trenila. Ne sme se pa reči, da Bavarska vse to brez protesta sprejme. Gotovo ustrezamo številnim slojem bavarskega naroda, če i/javljamo. da odiočno ugovarjamo zoper tako preganjanje'nedolžnih ljudi. Protestiramo pa ne san.o v imenu krščanstva, marveč tudi v imenu človečnosti in pravičnosti. Calles se bo moral prepričati, kakor nekoč Nero in Dioklecijan, da bo katoliška Cerkev kljub njegovemu divjanju obstojala še dalje in dalje, ko bo on v zgodovini žc označen kot najkrutejši preganjalec krščanskega imena. Upam in pričakujem da bodo možje tudi v drugih zbornicah imeli dovolj poguma, da bodo z mehiškimi hudodelci govorili, kakor gre. Mi sami bi ne zaslužili nič bo'jšega, če bi mirno gledali, kako nam židovsko-frumasonski boljše v isto vski poglavar brate po veri, ne da bi bili kaj zakrivili, do smrti muči. Tako molčanje in mirno gledanje se dostikrat pozneje maščuje. Z isto mero, s katero merimo, se nam bo odmerjalo.« G. K. Chersterton — Franc Poljanec: Znamenje zlomljenega meča Tisočere veje v gozdu so bile sive, njih milijonski prsti so bili pa srebrni. Zvezde na nebesu, ki je bil kakor iz zelenovišnjeve skrili, so bile puščobne in so bleščale kukor razdrobljen led. Vsa ta gosto pogozdena iu redko obljudena pokrajina je bila vsa trda od jedkega in krhkega mraza. Cme luknje med drevesnimi debli so bile videti kakor brez-danja, črna brezdna v tem brezsrčnem skandinavskem peklu, peklu, neizračunljivo mrzlem. Še četverovoglati kameniti cerkveni zvonik je bil videti tako pogansko severnjaški, kakor da je kak barbarski stolp med islandskimi morskimi pečinami. Bila je čudna noč za vsakogar, kdor bi hotel preiskovati pokopališče. Toda po drugi plati ga je bilo preiskovati morebiti vredno. Iznenada je vstajalo i z prostranega pepel-natega gozdovja na neke vrste grbi ali plečih zelene trate, ki je bila v svitu zvezd siva videti. Večina grobov je ležala na pobočju, in pot, ki je peljala k cerkvi, je biia strma kot stopnice. Vrh hriba je na ravnem, pa vzvišenem mestu stal spomenik, zaradi katerega je kraj slovel. Bil je v čudnem nasprotju z brez-oblakovnitui grobovi naokoli; bil je namreč delo enega največjih kiparjev moderne Evrope; pa je celo njegova slava zamrla v sla\i moža, katerega je bil upodobil. V prevleki, naneseni s tenkim srebrnim čopičem zvezdnega svita, je kazal mogočno kovinsko postavo ležečega vojaka, z močnimi rokami, sklenjenimi v vekovito molitev, z glavo počivajoče na topu. Častitljivi obraz je bil porastel z brado, ali bolje z zalisci na stari, težki način polkovnika Newcome-a. Vojaški kroj, nakazan z nekoliko preprostimi potezami, je bil novejši vojni kroj. Na desni strani je ležal meč, čigar konica je bila odlomljena; na levi pa sveto pismo. Vroče poletne popoldneve so prihajali vozovi polni Amerikancev in omikanih pred-mestnikov gledat ta grob; pa še ti so čutiii prostrano, z gozdom porastlo pokrajino z nje debelo kupolo s pokopališčem in cerkvijo kot prečudno tih in zapuščen prostor. V tej za-inrzli temi sredi zime bi človek mislil, da bo čisto sam z zvezdami "a so v tihoto teh odre-venelih gozdov venda nhreščala vrata in dve temni, črno oblečeni , stavi sta lezli po ozki poti proli nagrobniku. Ta mivla zvezdna svetloba je bila tako slabotna, da na njima ni bilo nič moči zaznati, razen to, da, dočim sta bila oba črno oblečena, je bil odeti izredno velik, drugi pa (morebiti zaradi nasprotja) skoro osupljivo majhen. Sla sla proti velikemu nagrobnemu spomeniku zgodovinskega vojaka in obstala in nekaj minut vanj strmela. Nobenega človeškega, morda nobenega živega bitja ni bilo daleč naokrog; in bolestna domišljija bi se bila utegnila radovedno izpraševati, ali sta ta dva sploh človeka. Vsekakor bi se bil začetek njiju pogovora utegnil zdeti čuden. Po prvem molku je mali mož dejal onemu: •Kje moder mož skrije kremen?« In veliki mož je odgovoril z nizkim glasom: »V produ.« Mali mož je prikimal in po kratkem pre-molku dejal: »Kje moder mož skrije list?« In oni je odvrnil . V gozdu.« Nastopila jc nova tiliota, nato pa je visoki mož povzel: - Ali menite, da če ima moder mož skriti pristni demant, ve, da ga mora skriti ined ponarejeflimi?« »Ne, ne,« je smeje se dejal mali, >pustiva! Kar je bilo, je bilo.« Z mrzlimi nogami je eno ali dve sekundi topotal, nato pa dejal: »Na to prav nič ne mislim, ampak na nekaj drugega; na nekaj posebnega. Brž prižgite užigalico, ali boste?« Veliki mož je tipal po žepu in prasket in blišč je pozlatil vso spomenikovo plosko plat. V njo so bile vklesane dobro znane besede, ki jih je marsikateri Amerikanec. spoštljivo prebiral: -Posvečeno spominu generala gospoda Arturja St. Clare-a, junaka m mučenca, ki je sovražnike vedno premagal in vedno z njimi prizanesljivo ravnal, pa so ga nazadnje izdajalski ubili. Naj ga Bog, ki je vanj zaupal, i plača i maščuje.« žigalica je velikemu možu osmodiia prste, ugasnila in padla na tla. llolel je prižgati drugo, toda njegov mali tovariš ga je ustavil. »Je že VSe prav, Flambeau, stari prijatelj; videl som, česar mi je bilo lieba. Ali bolje. Nisem videl, česar mi ni bilo treba. Zdaj morava pa iti poldrugo miljo poli proti .bližnji gostilni in jaz vam poskusim o tem vse povedati. Bog ve, da mora človek imeti ogenj in pivo, kadar se drzne lako zgodbo pripovedovati.< Šla sta po strmi poti navzdol, zopet zaprla rjasta vrata in se spustila v topotujočo, zvenečo hojo po mrzli gozdni costi. Hodila sta polno četrt milje preden je mali mož zopet spregovoril. Rekel jo: Da; modri mož skrije kremen v prod. 'Ioda kaj stori, če ni proda? Ali kaj veste o tej veliki St. Claresjii nepriliki?« 0 angleških generalih nič"Tte vem, oče Brovvn;« je \eliki mož smeje se odvrnil, »dasi pa nekaj o ancle;k'h policistih. Samo to vem, da ste nie vlačili v dragoceno dolgem plesu k vsem svetinjam lega možaka, naj bo že kdorkoli. Človek bi mislil, da so ga na šestih krajih pokopali. Spomenik generalu St. Clare-u sem videl v vvestminslerski opatiji.1 Soho vzpenjajočega se jezdeca generala St. Clare-a sem videl na nabrežju. Medalji n generala St. Clare -a sem videl na cesti, kjer je bil rojen, drugega na ' esti, kjer je živel; m zdaj me vlačite po temi k tej krsti na vaškem pokopališču. Nekoliko utrujen postajam od te veličastne osebnosti, zlasti ker prav nič ne vem, kdo je bil. Kaj lovite po vseh teh grobnicah in podobah?< »Snmo po eni besedi gledam,« je dejal oče Brovvn. »Po besedi, ki je ni.« 1 VVestminster Abbey; v njej kronajo antflc-Ske kralje. »Torej,c je vprašal Flambeau; ali mi nameravate o lem kaj povedati?< »To moram razdeliti v dva dela,« je duhovni pripomnil. »Najprej so tu reči, ki jih vsakdo pozna; in potem so tu reči, ki jih jaz vem. No, to, kar vsakdo ve, je kratko in dovolj jasno. Pa to je tudi popolnoma napačno.« »Prav imate,« je veselo dejal veliki mož z imenom Flambeau. »Dajte, začniva na napačnem koncu. Začniva s tem, kar vsakdo ve, kar pa ni res.* »Ce ni čisto neresnično, je vsaj zelo nezadostno,« je oče Brovvn nadaljeval; vse namreč, kar javnost ve,'»je dejanski toliko-le: Javnost ve, da je bil Artur St. Clare velik angleški general in poln uspehov. Ve tudi, da je po sijajnih in opreznih bojih i v Indiji i v Afriki poveljeval proti Braziliji, ko je veliki brazihj-ski domoljub Olivier izdal svoj zadnji poziv. Ve, da je St. Clare ob tej priliki z zelo majhno močjo napadel Oliviera in da so ga po junaškem odporu ujeli. Iu to ve, da so St. Clare-a po zajetju vsemu omikanemu svetu na zgražanje obesili na najbližje drevo. Našli so ga, ko so se Brazilijanci umaknili, tam visečega, svoj odlomljeni meč pa je imel obešen krog vratu.« »In ta poljudna zgodba ni resnična?« je Flambeau namignil. »Ne,« je njegov prijatelj mirno dejal, »ta zgodba, kakor daleč sega, je resnična.« »Hm, mislim, da sega dovolj daleč!« je dejal Flambeau; »toda če je poljudna zgodba resnična, kaj je potem skrivnost,« Mimo precej sto sivih in strahotnih dreves sta šla, preden je mali duhovni odgovoril. Nato si je zamišljeno grizel prst in dejal: »Ej, skrivnost je skrivnost dušeslovja. Ali bolje, skrivnost dvojnega dušeslovja. V tej brazilijski zadevi sta dva izmed najslavnejših mož sodobne zgodovine ravnala prostaški proti svojima značajema. Pomislite, Olivier in St. Clare sla bila oba junaka — stara stvar in brez zmote; bilo je, kakor bitka med Hektor-jem in Ahilom. Zdaj pa, kaj bi rekli h kateremu koli dogodku, v katerem je.bil Ahilles boječ, Hektor pa izdajavski ?« »Nadaljujte,« je veliki mož dejal nepotr-pežljivo, ko si je oni zopet prst grizel. »Sir Artur St. Clare je bil vojak starega verskega kova — kova, ki nas je rešil za časa upora,« je Brovvn nadaljeval. »Bil je vedno fcoij za dolžnost kakor za udar; in z vsem svojim osebnim pogumom je bil odločno previden poveljnik, zlasti lievoljeu nad vsakršno nepotrebno izgubo vojaštva. Zdaj v tej zadnji bitki je pa poizkušal nekaj, kar je moglo videli dete, da je brezumno. Ni, da bi moral človek biti vojnoslovec, da bi videl, da je bila ia reč blazna kot veter; prav kakor tudi ni, da bi moral človek biti vojuoslovec, da se avtomobilu s poti umakne. To iorej je prva skrivnost; kaj je počela angleškega generala glava? Druga uganka je ta, kaj je počelo brazi-lijskega generala srce? Predsednika Oliviera lahko imenuje sanjača ali smrdljivca; to pa celo njegovi sovražniki priznavajo, da je bil velikodušen prav do blodnega viteštva. Skoro vsakega drugega ujetnika, ki ga je kadarkoli zajel, je izpustil ali ga celo z dobrotami obsul. Ljudje, ki so mu zares krivico storili, so šU proč prevzeti od njegove preprostosti in ljubeznivosti. Zakaj za besa naj bi se maščeval samo enkrat v življenju; in to zaradi posebnosti udarca, ki ga ni mogel boleti? Tako, tu zdaj imate. Eden najmodrejšili mož na svelu je brez vzroka ravnal kot bebec. Eden najboljših mož na svetu jc brez vzroka ravnal kot sovražnik. To je vsa ta zgodba; in jaz jo vam prepuščam, dragi moj. »Ne, nikar mi je ne,« je oni dejal prhajoč. »Jaz jo prepuščam vam, in vi mi jo boste vso lepo povedali.« »Dobro,« je povzel oče Brovvn, »ne biio bi prav, če bi dejal, da je javni vtis prav tak, kakor sem povedal, ne da bi dodejal dve stvari. ki sta se odtlej zgodili. Ne morem reči, da zadevo na novo osvetljujeta; nihče namreč ue more v njih najti zmisla. Zatemnita jo pa na nov način; zatemnita jo v novih smereh. Prvo je bilo to. Domači zdravnik St. Clareskih se je z rodbino spri in je začel objavljati vrsto razdraženih člankov, v katerih je dejal, da je bil rajnik general verski norec; toda kakor se je povest glasila, je to pomenilo komaj kaj več kakor vernega moža. Vseeno pa je zgodba iskre kresala. Vsakdo je seveda vedel, da je imel nekaj prenapetosti puritanske pobož-nosti. Drugi dogodek je vzbujal veliko več pozornosti. V nesrečnem polku, ki je brez podpore napravil tisti nespamelni naskok pri Črni reki, je bil neki stotnik Keith, ki je bil tisti čas zaročen s St. Clare-ovo hčerko iu ki jo je pozneje vzel. Bil je listih eden, ki jih je Olivier zajel in kot z vsemi, razen z generalom, darežljivo ravnal in ga brž izpustil. Kakih dvajset let kasneje je ta mož, tedaj podpolkovnik Keith, objavil neke vrste lastni življenjepis z naslovom »Angleški častnik v Burmi in Braziliji.« Na mestu, kjer bralec radovedno gleda za pripovedjo skrivnostne St. Clare -ove nezgode, najdeš sledeče besede: ' Povsod sem v tej knjigi pripovedoval stvari točno, kakor so se godile, ker sem bil in sem še staroverskega mnenja, da je slava Anglije dovolj stara, da sama zase skrbi. Izjemo bom napravil v tej stvari, v porazu pri Črni reki; in moji razlogi, dasi zasebni, so častni in prepričevavni. Vendar pa hočem iz pravičnosti do spomina dveh izrednih mož tole pridodejati. Generala St. Clare-a so obtožili nesposobnosti ob tej priliki; jaz vsaj lahko pričam, da je to dejanje, če ga primerno razumemo, eno najbolj blestečih in prevejanih vsega njegovega življenja. Predsednika Oliviera ista govorica obravnava z divjaško kri-vičnostjo. Mislim, da sem v čast sovražniku dolžen reči, da je ob tej priliki ravnal celo z več kakor svojo značilno dobrohotnostjo. D A stvar poljudno povem, svoje rojake lahko za-gotovim, da St. Clare nikakor ni bil tak bedak niti Olivier taka zverina, kakor je bil videti. To je vse, kar imam povedati; in noben zemeljski premislek me ne pripravi do tega, da bi temu le besedico pridodejal.« Velik premrt mesec se je kot svetla kepa začel kazati skoz zmešano vejevje pred njima in v njegovi luči si je pripovedovalec mogel spomin na besede kapitana Keitha osvežiti s koščka tiskanega papirja. Ko ga je zganil in ga dal nazaj v žep, je Flambeau dvignil roke s francosko kretnjo. »Malo počakajte, malo počakajte,« je raz-vneto vzkliknil. »Mislim, da morem to uganiti na prvi poskus.« Težko sopeč je Široko korakal, z glavo in volovskim iilnikoin nagnjenim naprej, kakor človek, ki dobiva tekmo v hoji. Mali duhovni, ki ga je to zabavalo in zajemalo, se je morai nekoliko truditi, da je z ujim vštric capljal. Prav pred njima se je drevje nekoliko umaknilo na levo in desno in se je cesta zavihtela po jasni, z luninim svitom preplavljeni dolini navzdol, potem pa zopet kot podgana potonila v steno drugega gozda. Vhod v drugi gozd je bil videti ozek in okrogel kakor črna luknja oddaljenega železniškega predora. Bilo pa je do njega kakih sto jardov* in zazijal je kaker brezdno, preden je Hambeau zopet izprego-voril. »Jo že imam,« je nazadnje vzkliknil in se s svojo veliko roko usekal po stegnu. »Pet minut premisleka, pa vam vso vašo zgodbo sam povem.« »Izborno,« mu je prijatelj pritrdil. »Povejte jo!« Flambeau je dvignil glavo, ponižal pa glas. »General sir Artur St. Clare,« je dejal, »jc izhajal iz rodbine, v kateri je bila norosl dedna; in ves njegov napor je šel za tem, da to zakrije svoji ličeri, pa, če moči, tudi svojemu bodočemu zetu. Po pravici ali po krivici je menil, da se je končni propad približal, in odločil se je za samomor. Toda navaden samomor bi misel, ki se je je bal, samo raztro-bil. Ko se je boj približal, so se oblaki nad njegovimi možgani zgostili; in nazadnje je v blaznem trenutku svojo javno dolžnost žrtvoval svoji zasebni. Nepremišljeno se je zakadil v boj in upal, da pade ob prvem strelu. Ko je videl, da je dosegel samo ujetništvo in sramoto, se je zapečatena bomba v njegovih možganih razletela, in on je zlomil svoj lastni mef in se sam obesil.« Nepremično je strmel predse v sivo gozdno pročelje s črnim žrelom v njem kakor z odprtino groba, ki je njiju pot vanj padala. Morda mu je nekaj grozljivega na poti, tako nenadoma pogoltnjeni, ojačilo živi privid te žalo-igre, zakaj streslo ga je. »Grozna zgodba,« je dejal. »Grozna zgodba;« je duhovni ponovil s sklonjeno glavo. »Toda prava zgodba ni.« Nato je glavo kakor v obupu zavihtel na- o zaj in vzkliknil: »O, želel bi, da bi bila.«'"1 - t- Visoki Flambeau se je ozrl in vanj strmel. »Vaša zgodba je jasna,« je vzkliknil oče Brovvn močno prevzet. »Sladka, čista, častna zgodba, tako očita in bela kakor ta mesec. Blaznost in obup sta dovolj nedolžna. Tu so pa hujše stvari, Flambeau.« Flambeau je tako izzvani mesec divje pogledal. In od tam, kjer je stal, se je črna veja krivila čezenj prav kakor hudičev rog. »Oče - oče,« je Flambeau vzkliknil s francosko kretnjo in še hitreje stopal naprej. t»ali menite, da je bilo hujše kakor to?« »Hujše kakor to,- je dejal Brown v resnem odmevu. In potopila sta se v črni samostan gozdovja, ki se je vleklo ob njima v mračnih opnah iz debe! kakor kak temen hodnik v sanjah. Brž sta bila v najtajnejšem gozdnem osrčju. In čutila sta tik nad seboj listje, ki ga videti nista mogla, ko je duhovni zopet izpre-govoril: »Kje moder mož skrije list? V gozdu. Kaj pa naredi, če gozda ni?« »Prav, prav,- je vznemirjeno vzkliknil Flambeau, »a kaj naredi?« »Gozd zasadi, da ga vanj skrije,« je duhovni dejal s skrivnostnim glasom. »Sirašen greh.« »Sem poglejte/: je nestrpno vzkliknil njegov prijatelj, temni les in temni govor sta mu namreč šla nekoliko na živce; ali mi boste to zgodbo povedali ali ne? Kateri drug dokaz je treba še doprinesti?« »Tri drobce dokaza imam še, ki sem jih nakopal po luknjah in voglih; m podal jih bom rajši v miselni kakor časovi vrsti. Pred vsem imamo vir za potek in izid boja v Olivierovih lastnih poročilih, ki so dovolj jasna. On se je z dvema ali tremi polki zakopal nn višinah, ki so se spuščale proti Črni reki nizdol; onstran je bil svet nižji in b>lj močviren. Onstran je pokrajina iznova lahno vstajala; tam je stala prva angleška predstra-ža; podpirale so jo druge, ki pa so v znatnem številu ležale v zaledju. Angleške sile so biie kot celota številčno veliko večje; toda prav ta polk je bil od svojega oporišča ravno prav oddaljen, tako da je Olivier začel razmišljati o načrtu, da bi prekoračil reko in ga odrezal. Ob solnčnein zatonu se je pa odločil, da obdrži svojo lego, ki je bila posebno močna. Ob svitu naslednjega jutra je pa kakor od strele zadet opazil, da se je ta izgubljena peščica Angležev brez vsakega varstva svojega zaledja zagnala čez reko polovica preko mostu na desni, druga polovica pa više gori preko plitvine; nagnetli so se pa na močvirnem bregu pod njim. Da bi se s takim številom drznili napasti tako postojanko, je bilo dovolj ueverjetno; toda Olivier je opazil nekaj še bolj izrednega. Namesto da bi namreč poskušali doseči trdnejša tla, ta blazni polk, ko jc v divjem napadu pustil reko v zaledju, ni nič drugega naredil, ampak tičal v blatu kakor muhe v močniku. Tega ni treba praviti, da so Brazilije! na-strelili v njo velike vrzeli s topovskim ognjem. 5 Jnrd. angleška mera. ima 01.44 cm. Gospodarstvo Ce,;ska »oso»i!n ca d. d. (Narodni dom.) Prejeli smo iz bilančne seje nasled. poročilo: V okolišu, v katerem deluje Celjska posojilnica, jc hmeljarstvo poglavitna gospodarska panoga. Uspehi in neuspehi hmeljarstva se občutno odražajo v trgovini, obrti in denarništvu. Lanska letina hmelja jc bila sicer kvalitativno in kvantitativno dobru, kljub Umu pa hmeljarji niso dosegli pričakovanih izkupičkov. Navajeni visokih cen predidočih let, zlasti leta 1926., ko so dosegli za 1 kg hmelja 100 Ho 120 Din, se mnogi niso mogli odločiti za prodajo svojega pridelka v začetku sezone, ko 1,0 bile cene po 50 do 65 Din za 1 kg hmelja. Cene se niso zvišale, ampak so vztrajno popuščale, tako da so končno dosegle 12 do 30 Din za 1 kg. Marsikateri hmeljar jc z izkupičkom komaj kril svoje lastne produkcijske stroške, na amortizacijo velikih, s hmeljarstvom spojenih investicij pa uiti misliti ne more. Lansko lelo jo ustanovila Celjrka posojilnica lik pred začetkom hmeljske sezone pri svoji podružnici v Šoštanju lastno hmeljarno za sušenje, prepariranje in skladiščenie hmelja. Hmeljarji v šaleški dolini so pozdravili z odkritim odobravanjem to našo ustanovitev, ki jim jc bila zlasti za-ladi tega dobrodošla, ker obstoji v Šaleški dolini le malo hmeljskili sušilnic, dasi tam hmeljarstvo vsled izvrstne livalitete hmelja dobro procvita in je postalo vsekakor' upoštevanja vreden gospodarski laktor. Kako srečna je bila misel ustanovitve hmeljarne v šoštaniu, spričuje najbolj dejstvo, da je sprejela hmeliarna v prvem letu obstanka nad 1000 metrskih stotov hmelja, bodisi za sušenje ali prepariranje ali skladiščenje. Po-slovanie naše hmeljarne je doseglo ne le samo raaterijelen uspeh, ampak je bilo v polni meri honorirano tudi z zadovoljstvom vseh strank, ki so se ga poslužile. Poslovanje podružnice v Šoštanju je v minulem letu izdatno napredovalo, doseglo je lepe uspehe. V tekočem letu pa ho podružnica preselila svoje poslovne prostore v Ijstno hišo na Glavnem trgu. V začetku leta 1927. jc ustanovila Celjska posojilnica podružnico v Mariboru. Takoj v prvem letu njenega obstanka je lepo razvijala svoje poslovanje in zaključila z zadovoljivim dobičkom. Kliub splošni depresiji na gospodarskem poliu moremo z veseljem konstatirati napredek tega zavoda v vseh panogah njegovega poslovanja. -Zavod je procvital brez vsake tuje pomoči, zanašajoč se le na lastne sile v vedni pripravljenosti na vse cventualitcte. Zaradi tega je vzd-ževal vsikdar veliko likvidnost, ki je omogočila gladko in točno izvrševanje vseh obsežnih poslov. V naslednjem navajamo rezultate nekaterih važnejših računov: Denarni promet je znašal Din 1.268,47° 5Л8-92. Menični portefeuille je narasel za Din 3.719.216-— na Din 8,131.914-—, doDniki od Din 35,822*27-— na Din 55,439.610-—, h-anilne vloife od Din 64,459.736-— na Din 71,617.856-—. Doseženi čisti dobiček znaš.n Din "89 856-56. Občnemu zboru se bo predlagalo iTolačilo 10'% dividende od I., II. in lil. cmisiic delnic, ostanek čisteča dobitka po Din 521.106-56 se pa pnHcno ."TeEnr.vnipi fondom, ki bodo narasli s to dotacijo •taa Din 3,116.555-19. * • * PovrniHn vozunnc in refakcije. Glavno ravnateljstvo drž. železnic v Belgradu objavlja: S 1. januarjem 1028 so bili ukinjeni dosedanji odseki za povračilo vozarlne pri oblaslnih ravnateljstvih ter so prešli vsi posli s povračilom voznrine in nakazovanjem refakcij v delokrog »Oddelka kontrole dohodkov (skupina za povračilo vozarine in refakcij)« trlavn. ravn. drž. železnic v Belgradu, Tvan Begova broj 7. Radi tega je treba v bodoče predložiti zahteve za povračilo vozarino in refakcije imenovanemu oddelku, ki ie izključno pristojen za rešenje teh predmetov. Strankam, ki žele da se njihove zahtevo čim prej izvršujejo, priporočamo, da zvrstijo tovorne liste po mesecih, kakor je bila plačana voza>ina. Nevzrščeni tovorni listi zadržujejo delo. radi česar se zavlačuje izplačilo povračil. Pri eni vlogi za povračilo ne sme bili več nego 20 prilog Izvzete so prošnje za refakcije Na ta način bi se onstopanie s povračili pospešilo ter zahtevani in prošnjam v najkrajšem času zadostilo. Tržna porodila Ljubljana, 24. marca. Les. Kakor smo v rednih tedenskih poročilih že večkrat omenjali, postaja naša lesna trgovina kakor tudi industrija vedno bolj ekepanzivna. Še pred nedavnim je vse naše blage Slo skozi italijanska pristanišča z italijanskim posredovanjem kot italijansko blago v Španijo, Alžir, Grčijo, Turčijo, Egipt itd. Od le trgovine je imela naravno Italija ogromno koristi. Vedno boli pa so opaža tendenca k samostojnosti. Naš izvoz skozi Sušak in Split, zlasti skozi Sušnk postaja dnevno večji: susaško pristanišče je že prenapolnjeno iu bo v še vec.u meri, ko se zgradi železniška zveza z morjem, za katero smo se prerekt ii sedem let Lela 1930. torej čez dve leti bomo imeli to zvezo in naš izvoz lesa bo dobil nov razmah. Že tedaj so izgledi za naš les jako ugodni. Dolenjska hrastovimi le dražja kakor slavonska, katero uničujejo insekti- Nasa bukovina ima prihodnjosl. Btikovina se išče v vedno večji meri, na drugi strani pa se no pečamo dovoli intenzivno 7. obdeluvo blaga, kar nnm letno prinaša milijonske škode. Večina lesnih produ-centov dela po starem, ne vidijo pa, da se moramo pač prilagoditi tržnim razmeram, ko le dobro in smolreno obdelano blago more dobili kupcev. Sicer je že mnogo, zlasti večjih producentov uvidelo to nujno potrebo, vendar je še ogromno dela na tem polju. Zu svetovni Irg, na katerega vedno boli prihajamo, pridejo zlasti v poštev angleške mere, ki jih pri nas le malokdo dela. Za nase blago se inleresira tudi južna Amerika. Ze je bila sklenjena večia kupčija za Argentino (za skoro 5 milijonov dinarjev), in pričakovati je se nndalj-nih znatnih kupčij V poštev pridejo tu le celi ladijski tovori. Zadnji teden ie posebno znatno povpraševanje za rezano jelovino. Split išče velike količine za Afriko. Tole« parjene bukovine se zelo išče orehov lako okrogli kakor rezan les v vsaki količini, vendar ie blaga malo dobiti. Nadalje jo interes za sveža hrastova in cerova drva fko meja za Italijo, ki vprašuje tudi zn hrastove pragove 2.60 m 16X26X16 zu dobavo oktober-januar ter za borove pragove istih dimenzij za avgnst-oktober. Iščejo se tudi tramiči (fllcril) 3-8. 8 • itd za Sicilijo, ki ue kupuje moralov ampak tramiče najbrže za nadaljni izvoz v Grčijo in na grške otoke. tito. Hausse iz prejšnjega tednn sc je nadaljevala tudi ta teden. Tudi бшабке notacije so šlo navzgor, kar so povzročile manipulacije špekulantov. Vendar n. pr. za julijski lermin cene niso narasle, pač pa zelo popustilo. Nu našem tržišču jo la tedeu pšenica narasla od 847.50 ua 350, danes (v soboto) je nekoliko popustila kakor izgleda in jo je bilo dobiti po 347.50; blaga se zelo malo ponuja, ker se splošno lako prmiucenti in špekulacija vzdržujejo v pričakovanju. Cene na našem tržišču so izredno visoke in o kakem izvozu ni govora. V teku meseca aprila bo uvoženega precej žita iz Amerike na podlagi sklepov iz meseca januarja letos, še več pa iz mesec« februarja. Kakor zatrjujejo strokovnjaki, zaloge žita niso lako majhne kakor jih prikazuje špekulacija Tudi koruza se je dvignila na 260, in/.ulnjika pa na 270 Kotorlba, zahteva se zanjo celo 275 Cene moki so ostale ne-izpremenjene: 465 Din Novi Sad srednja vrsta. Cene ovsa so popustile, ker je postaln ponudba znatnejša, išče pa se dosti semenski oves. Za ječmen ie malo zanimanja in cene so naraslo. Rrži v Bački sploh ni, pač pa se trguje nerešelan makedonski oves po 340 Ljubljana. Laneno seme, olje in tropine. La pla'a laneno seme. Cene so v zadnjih dnevih zelo poskočile, no samo v Nemčiji in Belgiji, ampak tudi v Holan-diji in Angliji. Na londonski borzi nolira za februar Lstg 15.10 ali 4.15—4.20 Din za kg netto, cit. Trst. Domačega laneuega semena ni. Laueno olje: Ceno so nekoliko poskočile radi povišanja ceu lanenega semena Lanene tropine: Povpraševanje po istih je zelo veliko in notirajo že danes na borzi v Ho H i nu 3.35 Din za kg, in sicer za vagonske odjeme. Horssa 24. marca 1928. Ta teden so bili samo štiri borzni sestanki. Devizni promet jo zato znašal samo 14.4 milj. Din napram 24.2, 12.5, 14.0 in 12.9 milj. Din v prejšnjih tednih. Povprečno na dau odpade ta teden 3.6 milj. Din napram 4.85, oz. 2.5 milj. Din v prejšnji-h dveh tednih. Kurzi ao večinoma izkazovali tendenco navzdol, ker je bil dinar v Curiliu čvrst v primeri z drugimi devizami. Znatnejše na-zadovauje kurzov beležijo Dunaj, Praga in Trst. Curih je bil cel teden neizpreinenjeu: 1.095. Na tržišču r rodnost u. papirjev je ta teden za beležiti večje tluktuacije vojne škode. Vojno ško-.io, ki se je proti koncu prejšnjega tedna zičela dvigati, je ta dvig nadaljevala v ponedeljek in torek, v sredo pa jn nastopil preokret in kurzi so padli. Opaziti je bila velika razlika med belgrajskimi in zagrebškimi kurzi, škoda je padla v Belgradu šel o v četrtek, la dan je v Zagrebu dosegla minimum 432—43-1, petek pa je prinesel zopet dviganje kr zov. Trg je postal zelo dizorlentirau in se na njeni udejstvuje samo špekulacija. 7% i m posojilo jo bilo čvrsto, predujačila je belgrajska borza, ki je pri državnih papirjih važnejše tržišče kakor Zagreb: v Belgradu znaša samo 1 dan promet v škodi večkrat več kakor .v Zagrebu ves efektni promet. Belgrajska borza je za državne papirje veliko bolj občutljiva kakor zagrebška. Ze dalj časa se opaža znatna razlika med zagrebškimi in belgraj-ekimi kurzi. Tržišče bančnih papirjev v Zagrebu ue beleži znatnih izprememb kakor tudi ne tržišče industrijskih papirjev, ki je zelo mirno. Na Dunaju je po prehodni učvrstitvi Trboveljska zopet prišla na 62.20; Ruši; notirajo 34.50. Kranj. ind. 10.50. Za blago glej »Tržna poročila«. DENAR. Ljubljana (prosti promet). Berlin 1359.75, Curih 1095. Dunaj 800, London 277.52. Ne\vyork 56.86, Praga 168.55, Trst 300.25. Zagreli (prosti promet). Berlin 1359.50, Curih 1095, Dunaj S00.25, London 277.50, Newyork 56.86, Pariz 223.85, Praga 168.55, Trst 300—300.25. Curih. Belgrad 9,135. Berlin 124.10, Budimpešta 90.70, Bukarešt 3.22, Dunaj 73.05, London 25.8425, Newyork 519.05. Pariz 20.435, Praga 15.425, Trst 27.425, Sofija 3.75, Varšava 58.30, Madrid 87.225. Dunaj. Devize: Belgrad 12.505, Kodanj 190.57, London 34.07875, Milan 37.555, Ne\vyork 710.70, Pariz 27.08. Varšava 79.71. — Valute: dolarji 710, angleški funt 34.60, lira 37.60, dinar 12.43. Praga. Devize: Lira 178.25, Belgrad 59.375, Pariz 182.75. London 164. 75. Newyork 83 745. Dinar: Newvorli 176. Berlin 7.36. London 277.50. VREDNOSTNI PAPIRJI. Znoreli. (Prosti promet.) "% iuvest. posoj. 87, agrari 57.50—5S, vojna odškodnina 438. Trst. Adrla 207 50, Assicurazioni Generali 4407. Cosulioh 195.50, Riunione ndriatica A, B 2830. Tripcovioh 236, Split cement 247. Trž. Lloyd li88, Dalmatin 14o, Oceania 1)3.30. Trst. Belgrad 33.30 -33.32, Curih 368.50-3t>5.50, Dunaj 263.75 —269.75. London 92.40—02.42, Nevvvork 18.00 -18.91, Pariz 74.40—74.4;). Dunaj. Podon.-saveka-jadran. 80.98, Hipo 7.20, Alpiue 41.55. Leykum 10.'-0. Trbovlje 62.20. Ruše 34, Slavonija 1.50. BLAGO, Novi Sad Pšenica: bč. 340— 345, potiska 345 -350, ban. 337.50—342.50. svera. 342.50 347.oO; ! ječmen: bč., ban., sr. 205- 305; oves: bč., ban., slav. 250—257.50; koruza: bč. stara 257.50—262,60, nova 252.50—257,50. marc-april 260—265. april-maj 262.50-2ва bela 257.50--262.50. ban. 250-265, marc-april 255—260, erem. 2B2.60j-257.50, marc-april 260—265, april-maj 262.50—268; moku: Og iu gg 467.50—477.50. št. 2 447.50-457.50, št. 5 427.50—437.50, št. (j 370 380, št. 7 305—315, št. 8 210—220; otrobi: bč., slav. 207.50—212.50. Budimpešta. (Tenninskn borzn.) 24. marca. Tendenca 'medla. Pšonicu: marec 32.90. 32.84, zaklj. 32.82—82.84, muj 38.12, 38.02, zaklj. 33.02-33.04, okt. 30.22, 30.10, zaklj. 80.14 30.16: rž: marec 31.84, 81.74, zaklj. 31.61—31.70, maj 31.40. 31.26, zaklj. 31.26—31.30, okt. 25.06, 25.88, zaklj. 25.92— 25.94: koruza: mnj 27.36, 27.5K. zaklj. 27.52 -27.58, julij 27.88. 28.20. zaklj 28.18- J8.20. Materinski dan v ljubljanski operi Sinoči se je v polnem opernem gledaliSču praznovalo prelepo družinsko slavlje, ki je bilo iskren in veren izraz ljubezni nas vseh, navzočih in nenavzočih, do naših slovenskih mater, do moje in tvoje, do zadnje najbolj neznane, najbolj bedne — nanjo si moral na tem j večeru misliti najbolj od blizu — do živih in mrtvih in še nerojenih. To ni bil in ni hotel biti nikak tako zvani umetniški večer, zato I namenoma ne navajamo imen, ki so se v pri-i bliževanju tudi umetniškemu smislu več ali I manj odlikovala. Tuka proslava je najlepša, če jc brezimna — in taka je ludi bila. Hotela je biti neposreden, nepotvorjen izraz nekih stalnih, življensko pomembnih in neskončno vrednih etičnih čustev, in ne samo morda trenutno doživljenih in dvignjenih iz neke sicer tope, pasivne in neizrabljene podzavesti danili nam i zmožnosti. Kako je bilo? Na oder, glejte, je j priplaval bel oblaček, morda majhen deček, in nam je povedal same zlate besede o ma- mici. Potem — je trudna starica, ko nam je marsikaj potožila, hotela zadremati, pa so jo začeli obletavati — nc muhe, kaj še! — sladki drobni ptički, črni angelčki ... In še sr. nam peli, deklamirali, tolmačili naša čustva, vsem prisrčna hvala! 1'" S. Finžgar pa je govoril o materi — sostvarnici, oblikovalki duš, večno modri razlagavki višjega matv»instva; domovine, človeštva, Cerkve — najvišje Matere, ki jo vse premalo spoštujemo. Mehika! V imenu vseh jc dal duška moralnemu, globoko človečanskemu odporu proti nasilju, ki se dogaja na tem teritoriju. Ko so nato plemenito igrali — živeli Andersonovo-Meškovo Mater, je občinstvo pobožno prisostvovalo, ob najlepših, vidni resničnosti odmaknjenih prizorih si čul zašepetane vzklike začudenja. Notranje, duhovno pravljično dejanje materinstva, katerega ljubezen je močnejša kakor smrt, jc nas dvigalo in očiščevalo. Srednii devizir teča'i n» l»ubM. borzi od 20. »I. do23. Ul. 1928 Dne Berlin Curih Dunai London Ne»V)ori, Pari* ITHga Trsi 20. . 6( .— 1095.— —.—• 277.52 56.865 — I6-04 jI 0. J3 21. 'Збв^О I09S.— KOO«— 277S4 56.86 — 168.55 300.27 22. 13 9-75 1095.— f00.26 277.54 —.— 16K,55 300.— 23. 1359.7Л 1095.— SCO.- z 77.52 __ 168 50 —.— -- —.— . - —,— Post v luči krščanstva Krščanskemu mišljenju in življenju odtujeni človek rad popraša: Čemu post? Čemu ta srednjeveška institucija, lo živo nasprotje z nazori naše dobe? Mi hočemo živeti, ne umirati; življenje uživati, ne pa življenje s I postom kratiti. Naše imčelo je: uživaj, a uživaj po pameti. Po pameti, da boš užival čim dalje. ; kaj smem, in česa ne smem, me uči higiisna. i Ce dvomim, se bom obrnil zu svet do zdravnika. Odkod to, da bi uii Cerkev ukazovala, kdaj in kaj in koliko smem jesti? lak človek je zagovornik avtonomne mo-; rule, morale brez Boga. Zanj ili greha, zato seveda tudi nc pokore. Negacija greha in nega-I eija pokore je zadnji in najgloblji razlog »mo-j (leruciniu nazoru o postu. Katoliška Cerkev pa oznanja dogmo gre-' liu iu zato tudi dogmo pokore. In duha pokore hoče buditi v vernikih, ko jim ukazuje post. Ni glavna stvar zunanja pokora. Prvo in glavno je skrušenost srca, kesanje v duši. A če je notranje kesanje resnično, bom kar satu po | sebi tudi na zunaj nekako pokazal, kar v duši I mislim in čutim. Ker sem v grehu zlorabil ■ božje duri, si bom za to zlorabo v zadoščenje, r.u pokoro, odrekel ia in ta užitek. Pokoril ' j bom telo s postom. Pokora bo plemenitejša in •svete.jšu, če združujem z njo ljubezen do bližnjega. Kur bom v duhu pokore pritrgal sebi, bom v duhu ljubezni podaril siromaku. »Fiat refectio pauperis abstinent in jejiinanlisc — tako je lepo izrazil to misel sv. Ambrozij. Moj post naj bo siromaku krepčilo. To je prvi namen postu: zadoščenje za i greh. In čigavo življenje je brez greha, brez krivde? Ali mi mine kateri dan brez vsake | moralne krivde? Ima pn post še drugi namen. V človeku, ' kakršen je sedaj, je razdrta prvotna harmo-I nija, soglasje med duhom in telesom. Telo hoče gospodovati nad duhom. V пач vseh je netivo greha, nagnjenje k hudemu. Proti temu /In uporablja krščanstvo grenko, pa nujno potrebno zdravilo /. zatajevanjem čutnosti. Zatajevanje, kakor ga uči krščanska asceza. noče v nas naravo zamori'i. Ne zamoriti, nmpnk očistiti jo hoče. Ne uničiti, kar je v nas dobrega; ampak iztrebiti, kar je slabega v nas. V litur-giji postnega časa se vsak dan bere: post zatira v nas strasti, dviga duhu, daje nam krepost. Vprav kdaj so začeli štirideset dni pred Veliko nočjo posvečevati s postom, ne vemo natanko. Za rlrugo stolet je nam pričata sv. Irc-nej in Tertullian. da so se nekateri postili veliki pelek, drugi tudi veliko soboto, zopet drugi tudi po več dni. V tretjem stoletju so se v raznih krajih postili ves veliki teden, ponckodi tudi po več tednov. f)d noče'ka četrtega stoletja pa je bil štiridesetdanski post v spomin na Gosnodov post v puščavi povsod v navadi. Nicejski eerkveni zbor. I. govori o tem kot i stvari, ki je bila tedaj vobče znana. In tako je ostala vsa stoletja do danes. Obsegal pa je poct žc od nekdaj dvoje: zdrževali so se nekaterih jedi iu jedli so samo enkrat nn dan. Mesa v postnih dueli niso nikoli uživali. Jedli so v stari dobi še le zvečer, po solnčnom zahodu. V srednjem veku, od 9. stoletja naprej, so v postnem času obedovali nekako popoldne ob treh; od 14. stoletja naore.i pa že opoldne. Obenem, ko so prestavili obed na bolj zgodnjo uro, so začeli zvečer nekaj malega uživati. Navada je počasi uvedbi tudi majhen zajlltrek. Res je. da šo se v starih časih postili bolj strogo, lietro se postimo sedaj, Л bilo je takrat drugo življenje, bili so tudi drugi ljudje. Vendar se tudi v onih dobah niso postili vsi enako. )e sv. Bnzilij Veliki (т ТГ9) je zapisal ono modro načelo: V jedi ni mogoče dali pravila, ki bi določevalo mero z a vse. koliko naj kdo uživa. Vsak uživaj primerno svoji starosti in svoie.mu življenju in delu. — Tega načela se Cerkev drži še sedaj, ko zapoveduje post. Cerkev. ta velika vzgojiteljica narodov, dobro umeva sedanje, čisto nove socialne, pa tudi krajevne razmere, in se skuša v svojih zapovedih prilagoditi potrebam našega časa, potrebam sedanjega rodu. Kdor trdo dela, pa naj je delo dušno ali telesno, potrebuje več hrane. V dobi neprestanega vrvenja in drvenja, v dobi železnic in avtomobilov, v dobi telefona in radija, ljudje tudi živčno bolj trpe. Vse to Cerkev umeva in vpo?leva, tn zato je postna zapoved sodni tako omiljena. Hoče pa Cerkev, rla bi katoličani, čim mnnj se morejo lolesno postiti, tem bolj gojili dnini notranje pokore. Če se ne morejo pritegovali v jedi, pn naj bi se v dobi pokore zdrževali vsaj tega, kar se ne ujemn z resnobo postnega čis*. CVrkvi odtujeni človek sevedn todi tegn ne ume je. Zanj ni pepel niče. Od Božiča tlo Velike noči jr snmo predpust, m vsaka nedelja je pns'nn nedelja. Posledic« tega neprestanega veseljačeuja po plesiščih in barih je prenasičenost in gnus do življenja. Pa pride nesreča in trpljenje, zmanjka moči in izhod je — samomor. Dialog A: Ti praviš, da si vera in znanstvo nasprotujeta; čuj: >Ne bojte se misliti samostojno; ako zadosti krepko razmišljate, bo vas veda silila k veri v Boga... Našli boste, da znanost ne nasprotuje veri, ampak jo pospešuje,« tako je dejal veliki angleški fizik Lord Kelvviu (Sir VVilliam Thomson). B: Zakaj pa je vendar toliko učenjakov u vseh strt.k danes vgrskemu gibanju tako tujih, zakaj vsaj dvomijo o verskih resnicah? A: Ni temu kriva njihova učenost. Učenost je danes razdrobljena na nešteto panog. Ti mnogoštevilni strokovnjaki, kemiki, fiziki, biologi, etnologi, lingvisti, zgodovinarji, geografi itd., so se specializirali, se zarili takore-koč vsak v svoj znanstven rov in tam obtičali I Treba je genialnosti, treba je takorekoč nekaj nadčloveškega poleta, da se dvigne kdo iz svoje vsakdanjosti. Otrpne lahko pri specialistih njihova filozofska in spekulativna žila; za pestrobojni svet svetovnih nazorov je njihovo oko postalo brezčutno iu slepo. Ravno pri 5-m asi« učenjakov, to je pri i -lijakih srednje vrste, ki se tudi v svoji stroki ne dvignejo nad vsakdanjost, oinlahne zmisel za velike probleme svetovnih dimenzij. B: Pa vendar ludi veliki učenjaki... A: Prav to je zanimivo, da gledajo duhovi-velikani splošno z večjo simpatijo in globjim spoštovanjem na verski problem iu ua njegovo vso kulturno zgodovino človeštva prevevajoči vpliv, kakor navadni izobraženci. Izje-ve Goetheja, Leibnit/a, Pasteurja, Wagnerja. Keplerja in neštetih drugih to izpričujejo. 0 priliki nekaj več teh izpričevanj. Vera se pač počuti v glavah polizobražen-cev in učenjakov, ki so omamljeni od slave svojega učenjaštva, iavno tako nemilo in nedo-mače, kakor slavtek in škrjanček v kletki! Ne-botične so njune pesmi in njun polet, a butajo v nizek strop kletke! B: Toda kako naj gre danes učeni profr-sor v cerkev, k pridigi, k spovedi, kako naj sn pokriža in uči svoje otroke doma moliti. Saj to je tako nemoderno, smejali bi se mu... A: Prav lo je jedro problema: v živo м zadel! Moda jih sili k plitvemu pojmovanju verskih problemov. Nekaj panteizma, nekaj materiali'ma, nekaj idealizma, nekaj natura-' lizma, nekaj monizma in še nekaj teh >izmov ' je v njihovi glavi, ker so ti sizmi« danes moda. Izsušijo pa globine notranjega življenja ravno učenjakom, da jim vzamejo vso velepotezno, življenje obsega-jočo orientacijo... Ta moda je vtisnila naši inteligenci Izrazit pečat desorientaeije in kar je še huje: nedoslednosti. B: To velja morda o filozofih, sploh o takih. ld se pečajo bolj s teoretičnimi vedami. Toda danes nas bolj zanimajo vede, ki segajo \ praktično življenje in vrvenje našega ča«a, tehnika, rudarstvo, medicina... Njeni zastopniki so se pač prepričali, da je samo lo resna no. kar se da otipati, videti; ne more se jim očitati nedoslednost, če ne najdejo Boga na svoji poti. A: Glejmo: Uvidijo jasne zakone v materiji. N. pr. zaki.ue, po katerih se ravnajo električni toki! Zakaj so zakoni v taki obliki, zakaj delujejo v taki smeri? Zakaj ne drugače/ V indifereutni stvari za to ni razloga. Kristali I Zakaj so zakoni, po katerih se materija preliva v tako čudovite tvorbe, tako neizprosni, zakaj so ravno taki? Ali organizmi! Kako nezadostna je razlaga po fizikalno-keniičuih silali! Ta smotrnost v organizmu nujno zahteva drug princip, nadmaterialni. ki je izven kemičnih sil. Kako banalen in neznanstven je vendar ugovor: Posebno življensko počelo (vitalni princip) je izključeno, ker bi udejstvovanjr takega počela pomenilo ustvarjenje nove energije, kar je pa proli zakonu <■ ohranitvi energije! Ali ne vprav tako dokazovanje predpostuvljn materialistično stal:-šče? Znkoni materije naj potemtakem obvladujejo vse nivajofe. ker drugih zakonov biti u e sme! Materialist je tako dokre tiral. CeJa ЏШпеМ Anton llurkeljca, posestnik in trgovec v Lazili, novi župan občine Zr. Tuhinj v Tuhinjski dolini, okraj Kamnik. Obč. svetnik Metod Golmajer: Osnovno šoistvo v L ubl:ani Že pred vojno so bile ljubljanske ljudske Bole v higijenskem, še bolj pa v prostorninskem oziru nezadostne. Te razmere so se pa po vojni г dotokom kmečkega proletariiata v mesto še motno poslabšale. Novih šolskih poslopij se ni zidalo, v obstoječa pa so se nastanile nove meščanske šole, katere obiskujejo tifdi učenci iz-venljubljanskega okoliša. Samo par primerov o tem, kako stanje vlada v tem pogledu, lil. deška osnovna šola ima za deset razredov tri učne sobe; IV. deška osnovna za pet razredov tri sobe, zavetišče se nahaja v kopalnici; M. dešku osnovna šola ima ta I i razredov štiri sobe; I. dekliška osnovna šola za 13 razredov oscui sob; IV. dekliška za riesot razredov štiri sobe; pomožna šola za šest razredov tri sobe. Skupno imajo ljubljanske osnovne šole za 95 razredov 59 učnih sob. Meščanske šole pa, ki sc nnhajajo v osnovnošolskih poslopjih, imajo zn 31 razredov 31 šolskih sob. Se jasnejšo sliko nam dajo sledeči podatki: na II. deški osnovni šoli se nahajajo tri šole, III. deška osnovna šola je nastanjena v privatnem poslopju (z gimnazijo vred), na IV. deški sta dve šoli in zavetišče, na VI. deški, I. in IV. dekliški po dve šoli. V sedmih poslopjih, zidanih za osnovno šolo, se nahaja danes 13 šol. To potnanjkunje prostora ima razne kvar-De posledice. Otroci prvih razredov morajo hoditi popoldne v šolo, kjer se v zimskem časti uče pri razsvetljavi, v poletni vročini se pa parijo v tesnih sobah. Da to zu tako deco ni priporočljivo, jc jasno. Poleg tega mora otrok pozimi hoditi domov v temi, kar je zdravju silno škodljivo, posebno v predmestjih, ki imajo navadno zelo slabo razsvetljeno. Pomanjkanje ličilih sob je pa tolikšno, tla razredi nimajo niti lastne učilnice in hodijo iz razreda v razred, medtem, ko se učenci dotiene učilnice nahajajo v telovadnici. V higijenskem oziru je pa tudi ta pomanjkljivost, da se sobe premalo zračijo. Saj jc opoldne komaj eno uro prostega časa. Vse te in še druge pomanjkljivosti kvarno vplivajo na otrokovo rast, zato imamo v mestu toliko slabo razvitih in bolehnih otrok. Pa tudi v vzgojnem in moralnem oziru ima pomanjkanje prostora zelo težke posledice. Otroci prvih osnovnih razredov se nahajajo v istem času skupaj z učenci meščanskih šol. Vsakemu pa je znano, kako se v današnjih povojnih časih obnaša meščanskošolska mladina obojega spola. Tudi disciplina je pri ineščansko-šolskih učencih drugačna. Seveda njihovo razposajeno obnašanje takoj kopira ljudskošolskn deca, o čemer se luhko prepričumo na vseh ulicah. O vseh teh stvareh in kako temu odpomo-či, se je že posvetoval šolski odsek mestne občine z gg. voditelji in voditeljicami mestuih osnovnih šol. Predočilo se je obstoječe stanje, ugotovilo pomanjkanje prostorov in razgovar-Jalo o ukrepih, kako temu odpomoči. šolski upravitelji so poudarjali v prvi vrsti potrebo ločitve osnovnih in meščanskih šol in vrnitev osnovnošolskih poslopij šoloobvezni Ijudskošol-gki deci. Sedaj je pastorka v lastnih poslopjih. S tem v zvezi se je razgovarjalo o izvenljub-Ijanski.h meščanskošolskih učencih, kjer je treba najti kako rešitev, v nobenem slučaju pa ne na račun osnovnošolske mladine. Dalje so sc osnovnošolski voditelji izjavili proti prevelikemu številu meščanskih šol v Ljubljani. Poudar- i ali so, da meščanske šole ne odgovarjajo nn-iim razmeram in potrebam, ker producirajo preobilico raznih pisarjev in ljudi, ki samo streme za lagodnejšim življenjem. Na drugi strani pa pogrešamo šol, ki naj bi dujale višjo na-obrnzbo delavskemu in obrtniškemu naraščaju ter samostojnim kmečkim posestnikom. Temu namenu pa odgovarjajo osemrazrednice. V Ljubljani pa je pretežna večina delovnega ljudstva, rato je treba zopet osnovati osemrazrednice. Za imovite in izbirčne pa jc itak različnih šol še dovolj. — O tem vprašanju se bo pa vršila še posebna konferenca. Prešlo se je nadalje na pomanjkanje osnovnih šol. Prebivalstvo Ljubljene se množi, mesto se razširja na vse strani. Potreba novih Šolskih stavb se je konstatiralu soglasno. Šolski odsek si je v celoti osvojil predlog g. občinskega svetniku Janku Jegliča, podan lin občinski seji dne 6. marca, ki sc glasi: »Občinski svet skleni, da se čimpreje poskrbi za stavbo novih šolskih poslopij, in sicer: I. za deško osnovno tn meščansko šolo v bližini I. državne gimnazije; 2. za dekliško osnovno in meščansko šolo ▼ okolici XIII. in XIV. okraja (ob Jegličevi cest! ~o'rs nove mestne hiše); 3. z« Sv. Krištofom, jer se širi mesto in imujo učenci izredno daleč v šolo. Tu bi moralo biti poslopje za deško in dekliško šolo.« S tem sem podal kratek pregled stanja iu Izvleček seje šolskega odseka i voditelji osnov- [ nih šol. V splošnem interesu je, da se k posameznim vprašanjem oglasijo še drugi iu podajo svoje mnenje. Glede novih šolskih poslopij pa na.i se ne razpravlja iz lokalnega patriotizma, ampak naj se gleda na stvar res iz splošnih potreb. Jasno je sicer in to vsak prizna, da so pomanjkljivosti na vseh šolali in mestnih okoliših, toda še jusneje je, da se mora upoštevati v prvi vrsti finančno stanje mestne občine iu ne gre zahtevati v tem trenutku nemogočih stvari. V tem pravcu naj se razvije eventuelnu debata, katere pozitivne rezultate bo skušal klub občinskih svetnikov SLS uveljaviti. Kamnik Prometni in regulacijski načrti v kamniškem | okraju Zdaj, ko imamo oblastno skupščino z ogromno večino SLS, ki je v predvojni dobi poka-zalu toliko umevanja za povzdigo gospodarskega stanja Slovenije; izvrstne noslunce, ki v skupščini ue zamude nobene prilike, če je možno pomagati okraju; okrajnega glavarja g. vlad. svetnika Ogrina, ki vedno pokaže velik zmisel za vsokotere potrebe prebivalstva, moremo mi-' sliti na uresničenje treh večjih načrtov, ki bodo za naš okraj ogromneea pomena. O prvem in zelo važnem: lepi, široki cesti črna—Podvolov-lek— Luče, smo že pred par dnevi poročali. Pripominjam k temu le še, da bo delo lahko kmalu pričelo, ker sta interesirani na tej cesti razen prizadetih občin, ki bi po svojih močeh prispevale, obe oblastni skupščini, ljubljanska in mariborska, ter vojaške oblasti. Morda ni zlepa ceste, ki bi bila tako vsestransko plodonosAa v Sloveniji kakor bo Ie-ta! Druga, posebno za inesto Kamnik in pa za tujski promet ter turistiko silno važna bi bila lepa, zu vsa vozilu sposobna cesta iz Stahovice v Kamniško Bistrico. Ta krasna turistovska izhodna točka ni znana le široin Slovenije, ampak daleč izven mej ter bi bilo odveč poudarjati nujno potrebo ugodne cestne zveze. Zelo interesirana bi bila na taki cesti kamniška meščanska korporacija pri eksploatuciji svojih gozdov. Ker že vozna zasilna pot obstoji in bi korporacija dala svet, material in les ter še morda ka j drugega, vse institucije po, ki so nu tej cesti zainteresirane obenem z občino Stahovico tudi svoj delež, je možnost uresničitve tega načrta na dlani. Okrajno glavarstvo že. pripravlja ogled na licu mesta in oblastni odbor je izjavil svojo pripravljenost za vsestransko i podporo. j Tretji, zu ves kamniški okraj najvažnejši, j а najpotrebnejši načrt, je regulacija reke Bistrice in zavarovanje ceste Kamnik—Stahovica. Na tej cesti je v nevarnosti že kumniški vodovod, osnovna šola v Stranjah in betonski most isto-tam. K zavarovanju te ceste bo prispeval večino izdatkov oblastni odbor. Nujno potrebna regulacije sta oba bregova Bistrice od Stranj do meje okraja. Seveda bodo morali k tej regulaciji prispevati posestniki zemlje in naprav ob reki in vsi, ki imajo od nje koristi. Dozdaj so bila vsaka zavarovanja brezpredmetna, ker ni imela vojaška uprava kreditov za popravo jezov. Knkor izvemo, so zdaj odobreni po posredovanju poslanca štercina ti krediti in bo smod-nišnica zdaj poleti lahko popravila jezove, vsa potrebna zavarovalna dela pa se bodo določila z ogledi. Tako upamo, da bo tekom par let, posebno, ako se zgrade projektirane električne centrale ob izviru Bistrice, o katerih bomo v kratkem poročali, uravnan tok Bistrice in s tem zemljišča ob njej odtegnjena vedni poplavni nevarnosti. To so zaenkrat najvažnejši načrti v neposredni bližini. Mnogo je še nujnih potreb po okraju, toda denarja ni. Ali sčasoma pride vse na vrsto, čimveč sredstev bo imel oblastni odbor, tem več bo lahko pomagal. In edino oblastni odbor bo razumel težnje in potrebe Slovenije. Prepričani trdimo, dn bo SLS in njeni voditelji znala najti sredstev sčasoma in dvignila Slovenijo do one gospodarske višine, ki jo zasluži po svoji legi, sposobnosti in pridnosti! Fr. Jaklič: DaHe nam mleka Sirarska anketa na Jesenicah je ugotovila, da je nastala nariprodukcija mleka doma in v inozemstvu in da zaradi tega ne gre v denar mleko in mlekarski izdelki. Ugotovili so, da je pri nas nastala v mlekarstvu trajna kriza. Strokovnjaki bodo pač ugotovili vse pomanjkljivosti produkcije in našli pola in sredstva za njeno kvalitativno zboljšanje. Na izvoz v večjem obsegu v bližnji bodočnosti še ni misliti, torej nam ostaja samo domači trg. Konsum mleka in mlečnih izdelkov se mora predvsem pospeševati doma. Trdi se, da je mleka preveč, vendar bo najbrž resnica, da bi sc ga v naših mestih in delavskih krajih lahko več porabilo, ako bi ga bilo vselej na razpolaganje, ako bi se lahko do mleka prišlo. Moje mnenje je, da bi se v mestih mleka veliko več porabilo, kakor se ga in da bi se (udi porabilo več sira in masla. Zaenkrat se omejim na dve stvari. Mestni konsumentje plačujemo 1 mleka od 2.50 do 3 Din, medtem, ko dobi kmet za mleko 1.25 do 1.75 Din. Torej trosita producent in konsu-ment za posredovalca 70 do 100 odstotkov nabavne cene. Posredovanje požre odločno preveč. Tukaj nekaj ni v redu. Vsak Din, ki ga trpi konsumenl je vnebovpijoč. Zgled. Dnevno rabini 3 1 mleka. Prej sem plačeval I mleka v trgovini po 2.75 in celo 3 Din, dnevno lorej S.25 Din. zdaj mi ga mlekarna dostavlja na dom in računa I po Din 2.50, torej velja zdaj dnevno 7.50 Din, kar znaša dnevno manj 0.75 Din. Zdaj, ko mi mlekarna dostavlja naravnost, so izdatki za mleko manjši za 272 Din 50 p vsako leto. Znesek za gospodarja, ki mora računali z vsakim dinarjem, ni bagatela. Nauk. Posredovalni aparat za dostavljanje mleka se mora kolikor mogoče poenostavili, odstraniti je njega vse, kar se more pogrešiti. Z donašanjpm mleka naravnost na dom, naj se kolikor je mogoče ognemo trgovine, ki nam nujno potrebno živi'o podraži. Na (a način bi se za konsumenla mleko pocenilo, ne da bi se pocenilo pri producentu. Tisti hip, ko se mleko poceni, je možnost dana, da se konsum mleka poveča. To bi bil en ukrep, ki bi v doglednem času vplival na povečanje porabe mleka, Drugo pa je, omogočiti prebivalstvu vživanje mleka in mlečnih izdelkov in s propagando vzbuditi željo in slast po mleku. Glejte! Na vseh vogalih v mestu imamo gostilne, kavarne iu slaščičarne, cek> bari se dobe. Alkohol se povsod vsiljuje. Za nepotrebne, da! Škodljive.reči se povsod izvablja denar. Koliko je pa prostorov v mestu, kjer bi se točilo mleko tn bi se postreglo z mlečnimi izdelki? Morda se dobi mleko v kakem izkuhu in pa v kavarni, toda cena za tisti lunek mleka je tako preklicano pretirana, da vpije do neba. 500 do 800 odstotkov s« v kavarni mleko podraži. Vrhtega se postreže z mlekom z nekakim pomilovanjem. Da! Manipulacija z mlekom je strežniškemu oeobju tako tuja, da včasih ne vedo, kako bi postregli. V korist ljudskega zdravja in ljudskega bla-gostanja je nujno potrebno, da se pospešuie vži-vanie mleka. Ravno tako kakor so se odprli javni lokali za prodajo kave in čaja ter alkoholnih pijač, nai se odpro gostilne, kjer bi se namesto alkoholnih piiač točilo mleko. To je potrebno, je izvršljivo in v bližnji bodočnosti vsekako dobičkanosno. Mleka dajte ljudem. Mislim še tako-le: Stvari bi se morale lotiti organizacije nrodu-ceniov mleka in organizacije konsumentov. Podpirati bi morala vso akcijo vsaj spočetka mestna občina, oblastna skupščina in morda država. V mestu, a ludi zunaj, zlasti po delavskih kraiih bi se morale ednreti točilnice mleka t. j. gostilne, kier bi se dobilo ob vsakem dnevnem času mleko, ton'o ali mrzlo, jotrhurt, surovo maslo, sir, z'asti različni mehki siri in kruh. Prostori, ki bi bili sicer opremljeni priprosto, bi morali biti skraino snažni. Če le mogoče, bi se nai otvorili oh najprometneiših ulicah. In gotovo ie, da bi začeli posečati lokale liudie, ki hočejo zdrave hrane in pijače. Ziufrai bi obiskovali študentie, razni uslužbenci zlasti, ženske, de'avci i. dr., ki bi se po ceni prHiranili. Ako bi se porHia mleka, ki se prodaia v kavarni po 3 Din, prodaiala po 1 Din, bi imelo podietie še vedno dobiček. Marsikdo bi se zadovoljil z mlekom in 1 dinarskim hlebčkom kruha, in če ni sramotno, na istem mestu pospraviti 3 do 5 vrčkov pi"a, bi menda tudi ne bilo sramotno pojesti dve norciii m'eka in primerno kruha, kadar bi bil lačen. Privoščil bi si pa po želii lahko sira, masla ali kar bi ga veselilo. Tako ludi opoldne in zvečer. Malere bi pa lahko pripeljale otroke, ki bi jih lahko nasitile z mlekom, maslom in kruhom, namesto s sladkarijami. Naiboli potrebne bi bile pa take mlečne točilnice v bližini tovaren, skladišč, kolodvorov, kier je veliko delavcev. 7dai se iim oonuia žpanie i. dr. naj bi se jim vendar enkrat nudilo tudi mleko. Ali bi nf bi'o mogoče prodaiati mleka tako kakor sla-dolfdarii sladoled — vendar bolj hicijenično! — da bi se priš'o z mlekom tudi za delavci na bolj odročnih kraiih. k vojašnicam, zbirališčem mladine in bi se toči'o namesto nevarnega sladoleda shla-jeno mMcn? Pred voino =em na Hunain videl in obiskoval lake mlečne poslilne: Mil~hlrinkhalle. Ni še bilo toko razvito kakor bi bilo želeti, pa vendar začetek. Izdal pa ne bom nobene skrivnosti, če povem, da me ie zapeljal v lako pivnico dr. Krek; pa ie tudi .dr Korošec hodil notri. Hladnik in še dntci gosnodie. Pečem lahko: Krek ic bil. ki me je mleko piti učil. Torej ni treba preveč pomilovalno zreti na mlekopivca. Trpba bi bilo dvifniti propagando za vži-vatre mleka in delati reklamo za lokale, kier se toči, vsai tareklamo, kakor se de'a za kraie, kier se vrše alkoholne nožrliie. S propagando moramo pobiti vse predsodke, ki iih imaio še mnogi proti vživaniu m'eka v iavnih lokalih. Predočiti ie treba liudem. da ie vživanie mleka zdravo in ekonomično. Z resnim delom bi kmalu utrli not v mlečne točilnice in povzdignili konsum mleka. Prof. dr. L. Sušnik: Ženske sredn:e šo'e Pred vojno se pri nas država ni brigala za srednješolsko vzgojo deklic; prepuščala je to skrb zasebni ali lokalni iniciativi. V tedanjih rednih razmerah se ta potreba tudi ni tako čutila. Na višje šolanje deklet so mislili le premožnejši, predvsem meščanski sloji. Učiteljska izobrazba je bila tedaj navadno najvišja stopnja ženskega šolanja. In še sedaj je v Avstriji, ko je prevzela država vsaj deloma plačevanje učiteljskih moči, vseh 25 ženskih srednjih šol privatnega značaju. Po vojni pa stopa problem ženske srednješolske izobrazbe čedalje bolj v ospredje. Leto zu letom vidimo, kako se nevzdržno veča število dijakinj v moških srednjih šolah, tako da imajo v nekaterih razredih že cele vzporednice. Poleg tega obstoja v državi kakih 15 .državnih srednjih šol za deklice in por privatnih: največ jih je po večjih mestih, zlasti srbskih. Pritok deklet v državne in druge službe pa na visoke šole je vedno večji. Posebno v Belgradu čujete lahko tožbe, kako so v nekaterih strokah na univerzi menda že prekosile po številu moške. Slično kot pri nas se javlja ta problem tudi drugod po svetu, ko ženske ne le zahtevajo popolno ruvnoprovnost z moškimi, ampak jih tudi težke materielne razmere silijo v boj za obstanek. Danes je že močno prodrlo načelo, da gredo ženski na celi črti iste pravice kot moškemu in v principu je to čisto v redu, saj je bila v splošnem ženska prej gotovo preveč zapostavljena. In res je pri nas na nižji stopnji za ženski pouk v širši meri precej preskrbljeno že z meščanskimi šolami. Težje je na višji stopnji, ko učiteljišča in razne strokovne šole ne morejo sprejeti vseh prijavljenih. Mnogi starši si tudi žele za svoje hčere le splošne višje izobrazbe in vzgoje — brez ozira na gotov poklic. Ali pa smatrajo srednje šole za bolj primerne, oziro. ma priročne. Skratka, dejstvo je, da postaja to vprašanje pereče. Ne mislim se spuščati tu v zadevo koedu-kacije. Navadno se odpravi to s tem, da je pač potrebno zlo, koinstrukcija pa da je na mestu. A prav tu je treba ločiti. Priznavam pravo ženski mladini na isti pouk kot moški, tudi na skupni pouk, če hočete, trdim pa, da za vso maso učenk lo ni najbolj primerno in ne bi smelo biti edino možno. Danes je namre"*, stvar taka, da se uče dekleta čisto istih predmetov kot dečki ne samo v mešanih zavodih, temveč tudi nu docela ženskih. Svoječasni liceji v nekaj večjih mestih z za dekleta prikrojenim uč. nim načrtom, ki so tvorili nekak ženski tip srednje šole in so jih obiskovale deklice v svr. ho višje obče ženske izobrazbe, so se pod pritiskom neke hipnoze, cla bi drugače zaostajale za moškimi srednjimi šolami, ki so se odorle ženski mladini, pretvorile v moškim enake ženske srednje šole. Tako danes pravih ženskih srednjih šol prav za prav nič več ni — in to je tisto, kar je po mojem mnenju slabo, drugi ekstrem, ki je tudi pogrešen. Novejša - pedagogika tako rada poudarja važnost individualnega postopka v šoli — ozirajoč se na različna svojstva in sposobnosti učencev. Pa gremo mirno preko tiste važne razlike, ki jo je ustvarila pri roda sama v telesnem in duševnem razvoju moške in ženske mladine okoli 14—17 leto. Nobene prilagoditve, kot jo zahteva mladinska psihologija, na neenake stopnje zmožnosti obeli spolov v teh le-tih. Dekleta in fantje se uče čisto enostavno štirih predmetov, v isti izmeri, v istem tempu. In vendar se razvija čuvstvovanje, umevanje in hotenje obojih ta čas precej različno. Zato pa deklice v nižjih razredih povprečno ne za-ostajajo zu dečki, večkrat jih celo prekašajo, tločim v višjih razredih večinoma zelo pešajo. Umesten bi bil torej specialni tip ženske srednje šole, ki bi morul biti temu primerno urav-nan in imeti lastno izbiro in razpored predme, tov, lastno mero učiva in svoje posebne metode, katere bi se prilegale potrebam in posebnostim ženske nature. . Pravtako ne kažejo deklice po naravi istega zanimanja za vse predmete. Znano je, da jim večinoma abstraktne znanosti ne teknejo posebno, pač pa imajo mnogo zmisla in spretnosti za jezikovne, umetniške, vzgojstvene in druge bolj splošne predmete. Če se žele tedaj sebi primerno izobraziti, zakaj bi se morale učiti vseh zanje suhoparnih reči. ki še moškim delajo preglavice in jih še ti često smatrajo le za nujno zlo. češ, da jim mnogo tega v življenju ne bo nič koristilo? Poseben ženski tip naj bi torej gojil predvsem take predmete, ki se ženski psihologiji v splošnem prilegajo, omo-gočil učenkam dobro psihološko umevanje človeka in družbe ter jim izoblikoval dober in tr-den značaj, s katerim bodo lahko uspešno in srečno šle skozi življenje. Nič manj važen ni socialni moment. Današnji odgoj srednješolk je pomanjkljiv, ali včasih celo kvaren za nje same, oziroma za družbo, ker se nič ne ozira na vlogo, ki jo bodo imele vendarle po večini v bodočem življenju kot žene, matere, gospodinje. Razumemo, da se da ženski, zlasti sposobni, možnost in priprava za samostojno stališče v svetu, ker sedanje težke razmere to nekako zahtevajo. Kljub tem težavam, ki se bodo pa v doglednem času zmanjšale, pa se posveti tudi sedaj najmanj dve tretjini absolventk srednjih šol prej ali slej družini. In gotovo ni v rodu, če niso dobile v tem oziru v šoli nobene orientacije, tako da si niso prav v svesti tozadevnih dolžnosti ali ne prav zmožne, da bi jih vršile, kakor sc od njih pričakuje. Tehtnih razlogov za poseben tip ženske srednje šole je teduj več ko dovolj. Omogočen naj bi bil vsaj v mestih, kjer so posebni ženski zavodi poleg moških, oziroma mešanih, tako da hi bile dane vse možnosti. Saj je gotovo precej roditeljev, ki si žele z asvoje hčere le primerno višjo splošno žensko izobrazbo in vzgojo, ne dn bi jih hoteli pošiljati še naprej na visoke šole. Imel naj bi tak tip (iženski licejc ali »višja dekliška šola« ali podobno) tudi osem razredov, da ne bi izgledal nn zunuj kot manjvreden nego ostale srednje šole. Na nižji stopnji bi lahko imel približno isti program kot je običajen sicer recimo na realnih gimnazijah, seveda prilagoden zgoraj navedenim načelom, torej nekaterih stvari manj, drugih več, n. pr. jezikov, ročnih del in gospodinjskih predmetov. Na višji stopnji bi prešlo težišče na psihologijo, pedagogiko, zdravstvo, na umetniške in socialne predmete. Če bi bilo potreba, naj bi se poučevali ostali predmeti neobvezno, ila bi posebno nadarjene in ambiciozne učenke po želji lažje prešle v splošno smer srednje šole, ali pa bi se eventuelno osnovale celo še kake vzporednice s posebnim učnim načrtom. Nn to bi bilo dobro misliti tudi pri mešanih gimnazijah, kjer bo clovolj učenk. V podrobnem je seveda več možnosti, ki bi se lahko preskusile. Brez dvoma pa je v principu nek diferenciran ženski tip umesten in zato bi moral novi srednješolski zakon to možnost poleg ostalih tipov vsaj predvideti. Edino pravilni blagovni vzorec »Dečve«. Prvi narodni nagelnov in pravi dečvin vzorec, ker edino le ta se more vporabljati za pravo našo »Dcčvo«. Povzet je iz starih prižastih kril naše narodne noše, ter jc posajen z nagelnovimi cvetovi, Nagel jc naš tradi- cionalen naroden cvet in za to ni čuda, da vzbuja to dečvino blago tako široko simpatijo. V splošno prodajo pride vsepovsod to edino pravo dečvino blago končno veljavno i 1 majem, na kar sc vse naše že tako žive internirano občinstvo opozarja. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica I SO Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas 3 »li 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se rafunajo više" Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. j h i «~*iii*" "••f*"ii'V 1irV»_»»1_fn.ni| -*nl*"r*nrTrfrrf~JW" II 1 l| 1c_jHI.fi 11. Priden in pošten, mlad kovaški pomočnik llčc mesta. Naslov pove uprava lista pod št. 2446. Sedlarski (apctniški in lakirarski POMOČNIK, kot začetnik, išče službe. Naslov v upr. pod: Vesten 2482. Strojnega ključavničarstva ali mehanikarstva se želi izučiti krepak in marljiv Hopolf г dežele. Po-UCUCIV nudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod »Marljiv in zanesljiv« St. 2492. KUHARIOA vajena gospodinjstva, išče službo, najraje v župntšču ali pri kakem gospodu ali pri kaki mali krščanski družini. Naslov v upravi »Slovenca ■> pod št. 2444. MLINAR ki se razume v umetnem mlinu, kakor tudi pri izdelavi vseh jedilnih OLJ, iJče službe. - Naslov na upravo i.Slovenca« v Mariboru pod »Mlinar«. Učenec iščem obrti strojno ključavničarstvo, Franc Erzar, Cerklje 64, pri Kranju. Gospodična zmožna vseh pisarn, poslov, želi primerne službe. Gre tudi kot blagajničar-ka ter je zmožna kavcije. — Cenj. ponudbe upravi ►Slov.« pod »POŠTENA«. Stanovanje eno ali ___________in priliki., 15 č c boljša samostojna gospa. - Ponudbe upravi •Slov.« pod »SUHO«. suho in z dvema sobamrt ii Prazno sobico takoj oddam, samo solidni gospodični. - Ponudbe na upravo lista pod: Sobica. Stanovanje t 1 in 2 sobama ter pri-tiklinami, odda takoj Martin Nedog, Sp. Šiška, Kolonija »Bajtar«. 2499 Cnkn strogo separiran OUUd vhod, električna razsvetljava, solnčna lega, se takoj odda, — Naslov c izve v upravi »Slovenca« pod St. 2500. Stavb, zemljišče ee proda, pripravno za trgovsko ali stanovanjsko hišo, na Brezovici ob drž. cesti, kjer se odcepi obč. pot k farni cerkvi. Oddaljeno od kolodvora Brezovica 15 minut. — Ponudbe na Leop. Črv, Zg. Šiška št. 88. 2490 STROJNIKA za električno centralo rabi Občina Kralfevica (Hrvatsko Primorie), za pogon Diesel-motorjai isti mora biti obenem usposobljen za električno instalacijo. Pogoji namestitve se morejo dobiti na željo z obratno pošto pri občinskem poglavarstvu, Kraljeviča. ZASTOPNIKI (ce) pozor! Če obiskujete privat odjemalce (tudi na deželi), zamorete s prodajo malih cencnih novosti (vsakdo je takoj kupec) v resnici z lahkoto do 200 Din zaslužili dnevno. Potrebna kavcija 2 do 3C0 Din. — Podrobnosti vsak dan od 2.—6. ure. Kemične novosti: Val. Kovač, Ljubljana, Beethovnova ul. 4 Rabini učenko iz dobre, poštene hiše, za mešano trgovino. — Adoli Starki, trgovec in hotelir, Bled, 2423 Čevljarskega vajenca sprejmem tako'. - Naslov v upr. lista pod St. 2515. Samostojna gospodinja vešča vseh gospodinjskih in poljskih del, stara od 35 do 40 let, se sprejme takoj na večje posestvo na deželi. - Ponudbe pod »Razumna gospodinja St. 2507« na upravo »Slov.« Pregledovalke jajec v (Eierleuchterinen) samo prvovrstne moči, z daljšo prakso, iščem za takojšnji nastop in zapo-slenje za 2 do 3 mesece. Dobivajo stanovanje in hrano v naravi. Ponudbe z zahtevano plačo naj se dopošljejo na naslov Iso Piclc, izvoz jajec, Daruvar. Zastopnike za prodajo drž. srečk na obroke, iščemo. Sijajni, brezkonkurenčni zaslužek Razen izdatne provizije še »posebno fiksno nagrado« za gotovo količino srečk. — Barčna oo-slovalnica Bezjalc, Maribor, Gosposka ulica 25. Kov. vajenca sprejmem s 1. aprilom. -Alojzi) AndoliSek, kovač, Žlebič pri Ribnici - Dol. Hišiiik ozir. hiSnica, brez otrok, vajena vrtnega dela, se sprejme. - Vpraša sc v upravi lista pod St. 2445. Učenca za mizarsko obrt, z.lra-vega, sprejme Tomo Jeglič, mizar., Radovljica 1. prodajalko" perfektno manufakturisti-njo, katera se tudi razume na naprave izložb, sprejme večja trgovina meš. blaga na deželi. Začetnice izključene. - Ponudbe na upravo Slovenca pod »Spretna St. 2450«. Kovaškega у^СИСа sprejme takoj z vso oskrbo v hiši FRANC ROZMAN, kovač, Prim-skovo 82 — pošta Kranj. 20-25 Din dnevnega postranskega zaslužka za na dom nudim vsem osebam obojnega spola že od 14 let naprej, Za daljša pojasnila s prilogo 3 Din znamke na. podružnico -Slovenca« v Mariboru pod šifro »Zasigurana eksistenca«. Krojaškega VAJENCA i ki bi imel oskrbo pri starših, sprejme takoj T. PAGON, Mestni trg 17. Dekle zdravo in čisto, ki sc razume na vse hišne posle in ki dobro kuhati zna po mogočnosti, ki je izvršila en gospodinjski tečaj, iSče mala družina v Zagrebu. Nastop takoj ali po dogovoru. - Prednost one, ki znajo nemški. — Ponudbe z adreso upravi »Slov.« pod šifro »Stalno nameičenje« je poslati do najkasneje 31. marca t. 1. Dopisniki za Ljubljano in vso Slovenijo, se iščejo za informacijski biro. Samo že vešči tega dela naj pošljejo oferto na POŠTNI PREDAL 183, Ljubljana. iščem kuharico kater;- bi mi vodila tudi gospodinjstvo. - Ponudbe trgovini na Dunajski c. 21. Sotoo stairanp se odda v centrumu mesta, štiri sobe, kopalnica in pritikline. - Naslov v upravi lista pod St. 2516. Stanovanje tSčem - 1 ali 2 sobi - za Bežigradom, Dunajska cesta ali Sp. Šiška za april, maj ali pozneje. Cenjene ponudbe \ipravi »Slov.« pod: »Bežigrad«. STANOVANJE In DELAVNICO, oddam sastonj mizarju na Trojanah pri Zagoriu. - Poizve se: Rožna dolina cesta IV, St. 21, I. nadstr. Gospoda sostanovalca sprejmem. - Naslov pove uprava Usta pod St. 2514. Prazno sobo iščem. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod T. M. Opremljeno sobo v sredini mesta z električno razsvetljavo oddam solidnemu gospodu. Poseben vhod, - Naslov v upravi pod SteV. 2538. V iničar s 5 delavskimi močmi se išče. Dobi njivo 1 in pol orala ter lahko redi dve kravi. Plača po dogovoru. Kramberger, GradiSka 18, Spodnja Sv. Kungota. Ključavničarski vajenec se sprejme v učenje. Hrana ln stan v hiši. Naslov v upravi »Slovenca« pod »PoSten« St. 2388. Pekarskega poslovodjo za skupno delo, veščega svoje stroke, se išče za večji industrijski kraj. — Pismene ponudbe pod »Stalno mesto« St, 2455 z navedbo plače na upravo »Slovenca«. Zaradi bolezni iščem družabnika za svojo dobro vpeljano trgovino, katera sc nahaja v lepem prometnem trgu pri farni cerkvi na spodnjem Štajerskem. — Tudi sc da v najem ali se pa proda kaki zanesljivi in agilni osebi. Naslov sc izve v upravi tega lista pod štev. 2457.^ HOTELSKO SOBARICO kol prvo, s kavcijo in z dobrimi spričevali, išče HOTEL ŠTRUKELJ. Ilfonlrfl zdravo in HJbCIlIMJ poštenih staršev sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom. Vsa oskrba v hiši. Naslov v upravi pod 2540. Mlad trgovski pomočnik izurjen v mešani stroki, zmožen tudi nemškega jezika, z dobrim spričevalom, sc takoj sprejme v trgovini A. Preaz, Rogatec. Posebna prilika! Zaradi bolezni dam v najem v zelo prometnem mestu Karlovac, kjer je sedež Primorsko-Krajlške oblasti, v najbolj prometni ulici, novo preurejeni hotel in restavracijo. Hotel ima 18 sob in za najemnika še posebno udobno stanovanje. Restavracijski prostori so zelo prikladni. Dvorišče je veliko in ima hlev za 100 parov konj. Prostori so prikladni tudi za industrijo ali trgovino in šc posebno, ker jc cena električne moči v Kar-lovcu zelo nizka. Resni reflektanti naj naznanijo svoj prihod laslniku l.iše Stjepana Konlic, Karlovac, Hotel »Fiume«. Trgovino z meš. blagom na Gorenjskem, d a m v najem ali pristopim kot lih družabnik, praktič. za eno "sc-bo. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod: »Trgovina«. I Пкл1 krasno oprem-LUI\dl Ijen, centrum mesta z izložbo, obširnim skladiščem in kletjo, zelo prometna točka, telefon etc. Nizka najemnina, se odatopi takoj resnemu ponudniku, ki odkupi istočasno celotni nov pisarniški in skladiščni inventar. Odkupnina cirka 60.000 Din. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Lokal 60.000 Din«. Gostilno na promet, kraju, iščem v najem ali na račun, če je tudi na deželi. Poizve se v upravi pod St. 2534. MIZARJI! Da se v najem mizarska delavnica takoj, po ugodni ceni dobremu mizarju. Prednost imajo samci. — Franc Palčar, Mlačevo, p. Grosuplje. Prod* se več hrastovih, orehovih in mehkih •palnih in kuhinj, oprav po nizki ceni. - Josip Kurnik, mizar, Zg. šiika. Umetna gnojila, semenski oves, poljska in vrtna semena, moko, koruzo in Spece-rijo dobite pri Gospodarskem društvu na Vrhniki. Trgovska hiša z velikimi skladišči in trgov, lokalom, se proda v Kranju St. 109, na Glavnem trgu, nasproti župne cerkve. Ponudbe na naslov: KATI VAJT, Kranj. Enodružin. vila v Mariboru, davka prosta, solnčna lega, 5 sob in ostali komfort, prazna, takoj za vseliti, po ugodni ceni naprodaj. TomSi-čeva ul. 215 v Mariboru. Dva šival, stroja »Singer« - za čevljarja -proda Ivan Bucef, Teharje, pošta Štore. Kratek glasovir (Stutzfliigel), bela kuhinja in bas se proda. Maribor, Frančiškanska ulica 21, Čevljarski šivalni stroj »Singer« (Hohlmaschine) se poceni proda. — škof, Maribor, PobreSka 9. Majhno njivo tudi parcelo, med »Lim-tvornico« in Solo pri Sv. Petru, na desno ali levo, kupim takoj. — Ponudbe na upravo pod: »Njiva«, Manjše posestvo okolica Maribor, Ptuj ali Celje, primerno za vrtno kulturo, prednost tudi gozd, vinograd, išče tesen kupec. Ponudbe pod »Upokojenec na »Mar-stan«, Maribor, KoroSka cesta 10. Posestvo Maribor bližnja okolica, 12 oralov, gozd, vinograd, hiša, zidana, z viničariio, naprodaj za 80.000 Din. Naslov: »Marstan«, Maribor, KoroSka cesta 10. Vila s 6 sobami in priti-klinami, elektr. razsvetljavo ter majhnim posestvom. obstoječe iz njiv, travnikov, sadonosnika in gozda, 3 minute od postaje Št, Ilj v Slov. gor., se proda poceni. Naslov pove uprava v Mariboru. U|Č A v sredini mesta ITillOH Celje, Krcsija 1. zgrajena 1. 1913,, s 4 modernimi stanovanji, z veliko kletjo in dvoriščem, pripravna za vinsko trgovino, naprodaj pod ugodnimi plačilnimi pogoji. — Pojasnila se dobe pri: Ivanu Inocente, Postojna. Stare obleke in pohištvo kupujem. M. Prekuh, Gallusovo n. 23. Srebrne hrone zlatnike in različno zlato kupi F. Čuden, PreSernova 1, Ljublj. Ovčje in kozje kože kupujem ter strojim vseh vrst kože na boks za plačilo. - ANTON MALI, usnjar, ViSnja gora. 1963 Vsakovrstno Zlfltll kispute po najvišjih cenah. ČERNE, juvelir, Ljubljana, NVolfova ulica št, 3. Rabljene tračnice kupimo za poljsko železnico. Ponudbe na Škrbec & Bartol, Ljubljana, Miklošičeva ccsta 6, 2430 SODE od VINA rabljene, dobro ohranjene, od 80 do 120 litrov, kupujemo. - Ponudbe na Tovarno kisa Jos. Vodnika ded. - Ljubljana VII. Kombiniran voz za diro, kason in Irugo, dobro ohranjen, za enega ali dva konja, kupim. -Cenj. ponudbe na upravo »Slovcnca« pod: »VOZ«. Prodam gramofon z 12 ploščami, ali zamenjam za moško kolo. -Naslov v upravi St. 2442. F" Dve moderni "^L spalnici ugodno naprodaj. - An-dlovic, Domobran. c. 23. Prodam novo nič rabljeno mungo (Wascherolle) za nizko ceno. Naslov v upravi. Dobroidoča gostilna z mesarijo pol ure od Maribora, ob okr. cesti, tik farne cerkve, s pripravnimi prostori šc za vsako drugo obrt, se takoj poceni proda event. odda na račun. Vprašati: Maribor, Sodna ulica 30/1, desno, 2503 Prodam več tisoč SMREKOVIH SADIK Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod St. 2441. Prodam ceno; nekaj žensk, oblek, nekaj kosov blaga za obleke, moške čevlje. Istotain so na ogled krasni vzorci damskega perila (ob ncd. in prazn.l. - Stara pot 1, na hodniku, vrata 3. Prostovoljna javna dražba nekaj zlatnine, pohištva, več jedil, servisov, stekla in porcelana, obleke, perila, rjuh, servijetov, brisač se bo vršila v Ljubljani, Pred Skolijo St. 7, I. nad., v torek dne 27. marca od 9. ure naprej, kjer se te stvari lahko ogledajo. Semenski oves, gra-horo, peso, črno deteljo in lucerno ter vse vrste travnih semen dobite pri Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta 36. Več posestev in trgovskih hiš se proda ob novo projektirani progi v Kočevskem okraju. Oglasiti se pri zastopniku Marstana N. Loboda v Kočevju. ajdova moka po 5 Din kilogram Činkvantin - z d r o b po 4 Din kilogram prvovrstni izdelki, pošilia od 25 kg naprci PAVEL SEDEJ, umetni mlin. Ja-vornik, Gorenjsko. 1526 GODALA za popolni orkester na lok proda po zelo nizki ceni likvidacijski odbor »Sloge« v Rajhenburgu. Parni stroj se proda, tendem s kon-dcnzacijo 100 k. s. efekt., razvod na ventile, zamaš-njak s 6 gonil, kvadrat. Manilla vrvmi Poleg tega 1 parni KOTEL iz la. jeklenih kotlovin, izvor Teplitz na Češkem, kur. pl. 50atm. 10, rešetka za kurjavo z lesnimi odpadki, premogom, žaganjem itd. Vse kompletno s parnimi cevmi, ventili itd., dosedaj dnevno v obralu, vse izvrstno ohranjeno. Na ogled v tovarni usnja v Mokronogu, Dol. Proda sc vsled elektrifikacije. Poleg tega še 1 istomerni dinamo 30 k. s, za luč in moč. 2477 Nov klavir ccno naprodaj, več klavirjev posodim na dom. -Zima, Stari trg St. 34/11. ZNAMKA №W SRCA* IE SVETOVNA ZNAMKA Tovac»ct-OTTO TAUI/IG bCo.~pfcrila. WIEN,XIIDUHKL&BQA//E- I*. GLAVNO ZAG I • 1/2 j GOSPODINJE] PRIDE I GRAHAM - MOKO nudi 5 kg po povzetju ra. 40 Din s poštnino vred Valjčni mlin v Sevnici. V zalogi so vedno lastni mlevski izdelki in sicer vsei vrst pšenična moka iz najboljše banaške pše-nice, koruzna moka a činkvantinski zdrob. Zahtevajte ceniki Pozor, mlinarji! Dobijo se lepi beli mlin« ski KAMNI. Posebno sc priporočajo za pšenično mljavo, Izdelovatelj mlinskih kamnov Henrik Mar. chel, Otoče 15, p. Pod-nart, Gorenjsko. 2394 Sladkorne zaboje kupim vsako število. Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta 36. Volna - bombaž za strojno pletenje io ročna dela, dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4 U =3 a. Strojno pletenje Lujza Iiaring, TurjaSki trg 5, Ljubljana. Specialna trgovina domačih, pletenih, najfinejših damskih, moških in otroških D. M. C. nogavic v vseh modernih barvah. -Stare nogavice se lepo podpletejo. - Istotam se tudi kufrira trpežno, lepo in poceni. 2246 Ure in zlatnino popravlja ceno in hitro D. MARINKO urar, Sv. Florijana ul. 31, Ljubliana. Klavirji- Tovarna in zaloga klavirjev, prvovrstnih instrumentov različnih tvrdk — kakor tudi lastnih izdelkov Poseben oddelek zn POPRAVILA, llgln-Sevanje in popravila zu Glasbeno Matico. Konscrvalorij in druge instituti- se izsolavljajo od moje tvrdko. Točna poti,ežhn. zmerne cene: tudi na obroke. Izdelovalec klavirjev R. WARBINEK. Ljubljana - Gregorčiče a ulica 4. I. nadstropje. Glej novost V bogato opremli. izložbi J. Gustinfifa v Tattenbachovi ulici 14, nasproti Narodnega doma v Mariboru bos našel vse. česar potrebuješ za motorno vozila in kolesarstvo v prihodnji sa-ziji. Motorna vozilu Puch< 220 Tip. po 11.500 Din. motorno vozila F. N. 350 mr. no 13.200 Din. kolesa od 1300 Din nanreJ. Lastni izdelek. Wi)ffeTirad Ntevr. Sriecia! Pucli Inair . .Peueoot« itd Sivaluo stroje znamko «Diir-kopo*. Pisni, stroje znamke .Iteminston . - Pncumatika za uvto, motorje in kolesa, zna ni k Micbelin . Dunlop, Heilhorer, Continental in Sempertt. - Mohiiutčiia delavnica s poniklovalnieo in emnjlirunjem, popravilo Šivalnih iu pisalnih slrojev, otroških vozičkov, gramofonov tor vsega, karkoli jo zn popravilo. — Postrežba točim! — Delo jniučcno! — Cone nizke! NAZNANILO. Opozarjamo naše cenj. odjemalcc, da g. Josip Ursch iz Ormoža ni naš zastopnik, in da ni nikdar imel in nima pooblastila, da izvrši inkasc za naš račun, in ne pripo-znamo njemu izplačane vsote. Maribor, 24. marca 1928. Bonačič & Ea-kovič, veletrgovina dalmatinskih vin. Zaradi selitve prodam dve spalni SOBI, kuhinjo, Šivalni stroj, salonsko garnituro - mnlo rabljeno. — Naslov pove uprav »Slov,« Stev. 2532. Naznanilo Naznanjam, da bom dno 1. aprila 1928 zopet otvori! v svoji hiši Trbovlje-Loke št. 53, že znano staro, solidno trgovino tl melamm biagom in se bom potrudil, da bode vsak cim najtočneje, najso-lidneje in najceneje postrežen s popolnoma svežim blagom, katerega bom imel vedno po najnižjih cenah na zalogi. Priporočam se Franc Deiman, Trbovlje O AUTO-baterije za vse vrste vozil izdeluje tovarna VARTA narava, ves svet poje pesem duha, a materia-list je kakor človek, ki si tišči ušesa in zato pesmi ne sliši. Moda, vsemogočna si! Vladaš v koncertni dvorani in na promenadi, a kretati se znaš tudi v znanstvenih kabinetih. Zakoni, ki določajo nezmotno ves potek dogajanja v naravi, mi govorijo o zakonodajen, a moda ...! Zagrnjeni križ Cerkev je /.ogrnila podobo Križanega. Tiha nedelja je, Dominica passionis — nedelj*; trpljenja. Kristusovo trpljenje je strašna skrivnost, pri kateri odpove razum in domišljija; človek gleda, premišljuje, občuduje, a tega, du Kristus Bog-človek tako trpi. razumeti ne more. Eno pa vidi in razume: blagoslov trpljenja za druge, a p o s t o 1 a t žrtve. Nikogar ni, ki bi imel tako nalogo kakor Kristus, tako obsežno, tako težko, tako vsestransko pomembno. Zato, da jo dovrši, si je izbral najbolj izdatna sredstva, trpljenje, žrtvovanje. Sicer je Kristus trpel celo življenje, a viške je dosegla njegova žrtev s tem, da je daroval svoje življenje v smrti na križu. Nad vsem Njegovim delom gospoduje ta križ, ki se, zasajen v zemljo na Golgati, dviga proti nebu. Svoje žarke pošilja nazaj do zibelke člo- i veštva in jih pošilja naprej do takrat, ko bo ia ■ Kristus zopet prišel z veliko močjo in veii- i častvom. Križani Bog-človek je veliki misterij za vsakega, a eno vidimo in razumemo: b 1 a -goslov, apostolat trpljenja. Nihče še ni storil kaj resnično velikega in dobrega bodisi zase ali za narod, ue da bi se bil zato trudil in trpel. In čim večje so žrtve, tem večji blagoslov. Nihče ni storil več za človeštvo kot Kristus: in ta je kronal svojo ljubezen s smrtjo na križu. Gospod je v raju povedal ženi: In dolore paries — V bolečinan boš rodila — to velja za vsako plemenito apostolsko delo: In dolore paries... Zlo trpljenja se spremeni v blagoslov življenja. V zadnjih letih je stopilo v ospredje pav-linsko pojmovanje Cerkve, po katerem smo vsi udje mističnega Kristusovega telesa. Kristus je glava, drugi udje. Ce je Kristus glava trpel za velike reči, se morajo nujno tudi udje žrtvovati, da bodo kaj velikega dosegli. Ce se en ud žrtvuje in trpi, ima celo telo od tega blagoslov. Če v Mehiki katoličani junaško umirajo za svojo vero, imamo od tega koristi vsi, ki smo v Cerkvi Gospodovi. Blagor njim, ki so zaradi pravice preganjani (Mat. 5, 10). S tem se ne zmanjšuje krivda preganjalcev, raste pa vrednost trpljenja. Kar je Kristus govoril in storil, velja za vse ljudi in za vse njihove križe. Tvojemu križu je morda ime bolezen ali pomanjkanje, ali Bog vedi kaj. Apostol trpljenja si, če nosiš križ kakor Kristus! Ne da bi se na zunaj videlo, si pravi apostol občestva in delaš za pravo obnovo človeštva. Jtadufia tn^ve тттшшшшшштшшшшжтштжжштшш Francoz o cirilometodijskem delovanju V vrsti predavanj, ki jih je ta mesec priredila Cirilometodijska liga v Pragi, je bilo posebno zanimivo predavanje francoskega jezuita Bourgoisa v emav:kem samostanu. Jezuit Bourgois se je perfektno naučil ruščine in beloruščinc ter zamenjal latinski obred z vzhodnim, da bi lažje pastiroval na vzhodu, kamor se je tudi zares podal in sicer na Poljsko med Beloruse. Ko je prišel, so ga beloruski katoličani in pravoslavni sprejeli z nezaupljivostjo. Pravoslavni so mislili, da je prišel nov latinizator, v imenu katoliških Belorusov pa ga je pesnik Mryškiewič pozdravil v »Biel. Kry-nicu< sledeče: »Ce bo Bourgois širil latinizacijo in služil poljski politiki, ga bo pregnalo belorusko ljud-^BuSajd opoq еЗ 'uioAjspnji z pjn? oq cd aj '.oajs Poljaki.« Bourgois je odgovoril, da se ne bo zapletel v jx>litične boje, ampak samo širil pravi katolicizem. In res je tako storil, ćato so ga pa Poljaki tudi pregnali ! Kot dober diplomat v svojem predavanju sploh niti z besedico ni omenil, da je deloval v vzhodni Poljski. Omejil se je samo na svoje delovanje v zadnjih mesecih v Podkarpatski Rusiji. Iz svojega dosedanjega delovanja se je prepričal, da je usptSno delo mogoče šele tedaj, če bo imelo izobraženstvo smisel za cirilometodijsko delovanje. Drugi pogoj je, da skušamo vzhod razumeti in da zlasti visoko cenimo vzhodni slovanski obred, ki je pri vzhodnih Slovanih del njihovega notranjega življenja, izraz svojevrstne vzhodne kulture in bolj tesno zvezan z njihovo duševnostjo nego so zapadni narodi s svojimi cerkvenimi obredi. Učiti se treba od Cirila in Metoda, ki sta se kot izrazita predstavitelja grške kulture popolnoma prilagodila jeziku in narodni osobitosti Slovanov in ravno radi tega imela tako velike uspehe. V nekem belgijskem kat. časopisju je pred kratkim zapisal nedavno krščeni kitajski izobraženec: »Vi Evropejci ne veste, da je bil Kristus prvi Aziat, Vi nam ga hočete dati v evropski obleki!« Hotel je s tem reči, da se pri delu za razširjenje katoličanstva treba bolj prilagoditi ljudstvu in njegovi kulturi. Bourgois je naglasil, kako mu je papež pred odhodom na vzhod v avdijenci f»lagal na srce, naj povsod javno razglaša, kako papež ceni vzhodni obred in da ga nikakor noče vzeti vzhodnim Slovanom. Papež Pij XI. je rekel pri tej priliki, da mu je izredno žal, da ne zna slovanskega obreda, da bi mogel včasih sam v cerkvi sv. Petra v Rimu služiti sv. mašo v vzhodnem obredu in s tem dokazati celemu sveta, kako sv. stolica spoštuje vzhod, njegov obred in njegovo kulturo. Jezuit Bourgois meni, da bi Slovani pri tem delu imeli več uspehov kot tujci. Žetev je velika, a pogoji za delovanje marsikje zelo ugodni, tako n. pr. v Podkarpatski Rusiji, vsepovsod pa je mogoče pridobiti zaupanje šele tedaj, ko se ljudstvo prepriča, da se jim noče vzeti njihov obred ali zavesti novo-tarij, ki jih ne more razumeti. Pobožnost k Srcu Jezusovem je na pr. na zapadu zelo priljubljena, na vzhodu pa je neznana in je sedaj ne kaže uvajati, ker tla za njo še niso pripravljena. Sploh si vzhod raje predstavlja Krista v njegovi vsemogočnosti kot kralja vesoljstva (Pantokratora). Praznik Krista kralja je zato nova vez med obema svetoma. Vsled premajhnega zanimanja katoličanov za vzhod so tam razpredle svoje mreže najrazličnejše amer. protestantske sekte. Zato je zadnji čas, da se slovanski katoličani pod vodstvom apostolata sv. Cirila in Metoda zganejo za krščansko kulturno delo na vzhodu! —0— Shakespeare: Julij Sesar. (Uprizorili dijaki humanistične gimnazije v Ljubljani.) Dijaki I. drž. gimnazije so včeraj popoldne zopet pokazali, da izmed vsega slov. dijaStva goje najbolj živo zanimanje za klasično književnost. Julij Cezar je seveda trše delo kot je bil lansko leto uprizorjeni kralj Oidipus. — Sophokles in Shakespeare sta dvoje čisto drugačnih oblikovnih osnov, zato je bil med lanskim in letošnjim uspehom viden razloček, v celoti moramo priznati, da so se pod vodstvom g. Lipaha dijaki dobro pripravili in prav dostojno uprizorili to težko rimsko histerijo. Nekateri tgrnv-ci, zlasti glavne osebe, so dobro zastavljene in s pravim igralskim temperamentom in velikim ume-vanjem besedila predstavljajo težke značaje Gotovo bo torkova uprizoritev še boljša in jo vsem ljubiteljem klasične besede in prijateljem dijaštva toplo priporočamo. O igri še več spregovorimo po ponovitvi. — Predstave so se udeležili tudi mnogi profesorji in dijaki iz Kranja n Novega mesta. Džačka druiina. Knjiievno-umetnički časopis srednješkolaca. S. 1. marcem t. 1 je začel nanovo izhajati v Belgradu list pod zgornjim naslovom, z namenom, da i najmlajši književni začetniki-srednješolci dobijo svoje glasilo, v kateiem bodo objavljali svoje literarne in umetniške poizkuse Kakor je razvidno iz predgovora, je list pred leti že izhajal, a je moral vsled pomanjkanja naročnikov prenehati. To je razvidno še iz najbrž preostalega gradiva, med katerim se nahajajo tudi nekateri slovenski prispevki, datirani z i 1923.! List je namenjen vsem jugoslovanskim dijakom Lastnik Mirko Damnjanovič in urednik Milaii Šare sta oba profesorja Sicer pa sodelujejo pri listu sami srednješolci. List ima značaj običajnih dijaških glasil po zavodih; manjka pa mu svežosti in razboritosti. Vsaj za slovenskega dijaka list gotovo ne bo imel privlačnosti. __0_ Razstava češkoslovaške grafične umetnosti. V okviru 17. praškega vzorčnega sejma se bo v času od 23. sept. do 30. okt. t. 1. priredila v industrijski palači razstava češkoslovaške grafične umetnosti. Razstava bo obsegala tako tisKovine in publikacije vseh vrst, kakor tudi različne stroje in delovne metode. Ziasti se bo .^odočeval nastanek reprodukcij od originalnega posnetka do končnega tiska. Češkoslovaški prosvetni minister je določil vsoto za natis treh zvezkov narodnih pesmi, ud katerih bosta dva zvezka obsegala češko-moravske ljubavne pesmi, 3. zvezek pa nemške pesmi. Za nadaljne publikacije nai bi se slavilo v proračun ministrstvu letno 50.000 Kč. vesclfe in korist je v mm nabavite §||в|Пј $(Г0| znamke Gr tzner n Adler v izbiri uajkrasneiših oprem samo pri Josip Petelincu L|ubi|ona blu Prešernovega spomenika 15 letna garancija Pouk vezenja brezplačen ce si in imeli boste obleko in perilo iz najboljšega, novomodnega blaga po zelo nizki ceni, ako si isto nabavite pri tvrdki L. N. Šoštarič - Maribor, Aleksandrova cesta 13. Orožje Brovningi, pištole za strašenje psov, samokresi, puške, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umetalni ogenj. F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 6. OGLHS Dne 29. marca 1928 se vrši v Donjem Miholjcu, Slavonija, velik letni cvetni živinski sejem. Prižene se mnogo živine, prašičev in konj. Nakladalna postaja v mestu. Poglavarstvo trgovilta Donji Miholjac. ■-<«•-- Načelnik. Ing. Suhopoljac v, r. Stavbnega tehnika z vsaj 3 letno prakso, spretnega v risanju in pisanju sprejmem za Ljubljano od 1. aprila naprej. — Reflektira se le na prvovrstne moči. — Ponudbe pod »Železobeton 1928«, poste restante, glavna pošta Vaše podjetje gre navzdol! Krivo temu je težka gospodarska kriza, katera se da omejiti le s spretno racionalizacijo vašega podjetja. V vaše podjetje mora priti energična moč, ki razume dvigniti tvrdko ne z denarjem temveč z delom znanosti in z agilno reklamo prodajne umetnosti. G. šef podaite mi roko. Sem mlad, vsestransko visoko trg. naobražen, z moškim nastopom, energičen ln z neomad. preteklostjo. Svojo moč bi rad posvetil podjetju, ki potrebuje mene in jaz njega Prevzamem tudi začasno kako službo. — Urejujem tudi proti majhnemu honorarju knjigovodstvo in drugo, Dajem nasvete in izravnavam tvrdke iz kriz Tajnost strogo zajamčena. Ponudbe je poslati-na upr. „Slovenca" pod šifro „Merkur" 2510 Slovensko planinsko društvo v Ljubljani razpisuje oddajo gradbenih del plenili. Um v МШ Bistrici Načrti, splošni pogoji in proračuni so na vpogled, oziroma sc dobe v pisarni Slov, planin, društva v LjubPani, Šelenburgova ulica 7'II, med uradnimi urami od 8 do 12 in od 14 do 18. — Ponudbe naj se predložc do 15. aprila t. 1. ODBOR. Usodna prilika za Veliko noč Zaradi popolne opustitve finih modernih in navadnih Stofov sc razprodaja po najnižjih cenah ! — Cena po dogovoru. МопиШга trpouina Marija Ronel) LJUBLJANA :: Sv. Petra cesta št. 26. Nobeden naj ne zamudi ugodne prilike ! L Mikus - lubijana priporoča svojo zalogo dežnikov, solnfnikov in sprehaialnih palic Popravila točno in solidno Za krojače! Za kroiače! Nova. vellha Knflga hrofašfva za samouke o prikrojevanju moških oblačil A.KUNC, L ubljana, Gosposka ul. 7 Zahtevajte opis knjige! Bogastvo po pesku pri izdelovanju: strešne opeke. ?idne opeke, cementnih cevi, votlih panjev, stebro za ograio, pio-fi za tlakovanje itd. Vsak sam izdeluje gradbeni materijal. V to potrebne stroje izdeluje Gustav HUbner, Mascbi- nenfabrik, Wien XII.. VVoifga'igjasse 12. To i'fon B 24-3-46. Cenik St. 8 zastonj in frauko. Cene/še kol pri RAZPRODAJAH se dobi osakovrstno manu/akturno blago samo oti 1RP1N, MARIBOR, G/aoni trg šteo. 17. џрџџ Jnlenesantno broJurpff uspešnem# žol^iffikalnnou Vant pošlje brezplačno lekarna pri Odresenlhu PragaS.VvSthntdsk* M тшШптшпшп/ Cenik za leto 1928 Belo platno......Din 8, 9, 10, 12 Gradi za spodnje hlače . > 12, 14, 16, 20 Platno za rjuhe, 150 cm . » 22, 26, 28, 32 Platno za kapuc, 180 cm . j> 28, 32, 40, 45 Damast za posteljnino . . » 28, 32, 46, 50 Namizni prti (komad) . , » 40, 48, 50, 60 Gradi za madrace ... » 30, 36, 44, 52 Ccfirji in oksforti .... » 10, 12, 14, 20 Tiskovine (druki) .... » 10, 12. 15, 16 Delain etamin . ... . » 10, 12, 14, 16 Volneni delain.....» 18, 28, 38, 48 Šcvijot v vseh barvah . , » 35, 45, 60, 68 Volneni poplin.......45, 50, 58, 60 Modno blago za ženske . » 20, 24, 28, 35 Blago za plašče, kostume . » 80. 95, 110, 120 Razne sviie za obleke . . » 36, 45, 60, 68 Creppe de Chin . . . . » 68, 98, 120 Težka taft svila . , . . » 88, 120 Surova svila .....» 26, 28, 32, 40 Svilene rute .....» 40, 50, 120, 145 Naglavne rute.....» 5, 10. 12. 18 Jugoslovansko sukno , . » 24. 36, 50, 72 Češki Uamgarni .... » 65, 120, 140, 160 Angleško sukno .... » 200 220, 280, 300 Modne hlače.....» 100. 130, 180, 230 Lister za suknje .... » 40. 60. 98. 160 Štruks........» 60, 70, 95. 170 Baržun in fustian .... » 30, 36. 40, 60 Hlačevina ......* 12, 28, 36, 48 Tirolski loden.....» t20 zavese, preproge, posteljna pregrinjala, koče, odeje, konjske plahte, voščeno plat* no, slamnjače, srajce, nogavice, dežnike in drugo dobite dobro in najcenejše samo pri - manutahturna trnovina -MARIBOR. Gin" Ir* St. 17. I. TRPIN Vzorcev se ne razpošilja ! Pozor! Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem v Ljubljani, Orlova ulica št. 7, na novo otvoril svoj krovski obrt ki ga bom izvrševal z največjo točnostjo po najnižjih cenah. — Na zahtevo dobavljam tudi tozadevni vsakovrstni materijal. Za cenjena naročila se toplo priporočam. Jožef Elikan, krovski mojster. Najpopolnejši STOEWER šivalni stroji it iivilic, krojate In fev-llarie ter га vsak dom. Prodin si nabav, stroj, ogle-tesl to izrednoitprl tvrdki L. BARAGA Liubljana Šelenburgova ulica št. 6/1. Breiplalen pouk. 151. lami. Teloton stev. »80, Liudsha posojilnica v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo Canharieva ulica Si. 4 (popreje pri Belem volu) Obrestuje hranilne vloge po uaj-višji mogoči obrestni meri in je denar pn ujei najvarneje naložen, ker jamčijo poleg rezerv in lastnih hiš vsi člani i vsem svojim premoženjem. Posojila in trgovski krediti pod na j ugodnejšimi pogoji. Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica. Hranilne vloge nad Din 52.000.000'- Premogovniki v Aleksincu potrebujejo za enega svojih rovov višjega rudarskega mojstra (Obersteiger) z diplomo rudarske šole in dobro rudarsko prakso tudi v tem, da zna dobro meriti. Plača po sposobnosti. - Ponudbe s prepisi (ne v izvirniku) dokumentov naj se pošljejo upravi rudnika. Rudniki se nahajajo ob glavni progi Beograd—Niš, ObSeno "N C* H Iz sukna llln 448, Г>60, «4«. Iz kamitarna ■ 01 n 720, S40, 090, hlače Iz nukna Din »6. 140, 1S0, Iz hnmba* tkanine l)ln «2, 7.1. »0, površnik l)ln S4d. 7S0 9S0. rantovske pcrilne obleke »In 61. 72, vsaka na-daljna ve'lkont 5 llln več, Iz sukna pa llln 100 120, 140, nad. vel. S Din več, Štajerske hlače l)ln 42 In 64, vsaka velikost 4 Din več, fltajer. suknjič Iz platna Din 65. Iz Kliknit Din 105, kakor tmli vsakovrstno nerilo izdeluje v lastnih do lavnlcaii in razpošilja samo v dobri In solidni kvaliteti industrija perila in konfekcije R. Slermccki, Celje št. 18 PiSite takoj po veliki cenik z več tisoč slikami. Naročila čez 500 Din poštnine prosto, ali v kar ue "Kajn se zamenja vrne denar. M 0 T 0 CIK L1 nainove *ih modelov i928- svetovnoznane tvrdhe \|| Ц fl I R П I I \ I Schmel Armli Ltd. Birm nc-ham Vr lltlJUV!LJ«J|e Zahtevajte cenike ln ponudbel — Rezervni deli vedno v zalogi! Promptno iz skladišča Vam nudi zastopstvo za mariborsko oblast: AUTOMOBiLEi-HOTOCiKLES, Maribor, Trg Svobode št. ( Za ljubljansko oblast: PAVEL ŠTELE, LJubl.ana, Poljanska cesta 3. Tel. 294: Kontoristinjo e znanjem slovenskega, srbohrvaškega in nemgkega jezika, stenografije in strojepisja z daljšo pisarniško prakso, sprejme veletrgovina v Ljubljani. — Ponudbe pod štev. 2409 na upravo tega lista. za strope izdelujem z najmo-dernimi stroji in iz nnjboljšega materijala ter doba\|jam v vsaki množini po najnižji ceni. Jos. R. Puh. UubSjana Gradaška ulica 22. Telefon 2513. po znižanih cenah vsakovrsten suh, TESAN IN ŽAGAN LES. Vsaka množina v zalogi Žaganje, adpadki od lesa, drva. Dostava tudi na stavbo. ГгЗП ČI lčtr>l" lesna industrija in trgovina, n «11 OUMdl parna iaga . LJUBLJANA, Dolenjska cesta itev. 12. 2002 Zdravilišče Klenovnik blizu Ivanca v Hrvatskem Zagorju sprejema samo ozdravljive bolnike s pljučnimi boleznimi proti dnevni oskrbi 120 Din hrez vsakih drugih taks. - Najmodernejše higijeiiske in medicinske naprave, krasen park. zabave, kino Zahtevajte informacije in prospekte od Osrednieea urada za zavarovance delavcev v Zagrebu. MlhanovlCeva ulica $1. 3. - Telelon 664 ln 1335. AKO PAD1TE TISKOVIN Rane v že&odcu zdravi edino STOMATIN Preobilno kislino v želodcu, slabo in težko prebavo neurejeno odvaianje, rak-rano v želodcu, bolečine v želodcu in črevih. ut>ujerios> po jedi, hole< ine v križu in glavi, slab tek cesti pehame in bliuvunje, težko in nemirno spao e, pogosto utrujenost in omotico izločevanje neprebavljene hrane, pogosto kolcanje in dviganje, nezdiavo in nečisto kri. Lekarnarja Mr. Milana BoNičvrednicak< je zavpil umirajoči, zastrupila si me! Ampak povem ti, tako boš tudi ti umrla k Zakričal je in se vrgel proti njej. Ona pa je spoznala, kaj je nameraval, in je hitro in ročno kakor liger skočila v stran, tako da je str. žaj zgrabil samo za njen plašč in ga odtrgal od zlate spone s smaragdi. Nato je treščil na tla ini ise zavit v škrlatasti plašč kotalil po tleh, dokler ni obležal mrtev; od bolečin izpačeni obraz in osteklenele oči so mu pošastno gledale izza gub njenega plašča. »Oj,« je rekla kraljica in se trdo nasmejala, >cu-dovito težko je umrl suženj in kaj rad bi me bil vzel seboj. Glejte,' izposodil si je moj plašč, da ga uporabi kot mrtvaški prt! Odnesite ga in pokopljile v njegovem oblačilu!« :>Ka.| pomeni to, Kleopatra?« je rekel Antonij, ko je straža odnesla truplo. »Ta človek je pil iz mojega kozarca. Kaj pa je namen te prav žalostne šale?- »Dvojen, plemeniti Antonij! Ta človek je hotel se v današnji noči pobegniti k Oktavijanu in nam odnesti s seboj ves naš zaklad. No, dala sem mu kreljuti, kajti mrtvi hitro letijo! Drugič pa tole: Ti si se bil bal, gospod, da te ne bi zastrupila; ne, nikar ne ugovarjaj, saj dobro vem. Poglej, Antonij, kako izlahko bi te usmrtila, ako bi le hotela. Tisti venec iz cvetlic, ki si ga bil pomočil v svojo kupico, je orosen s smrtnim strupom. Ako bi iaz imela natnen končati tebe, te ne bi bila zgrabila za roko. Oj, Antonij, odslej mi zaupaj! Rajši bi usmrtila samo sebe, kakor da bi skrivila samo en las na Ivoji ljubljeni glavi! Glej, mop seli prihajajo! Povejte, kaj ste našli?« »Mogočna kraljica, fole smo našli. V Evdozljevi sobi je bilo vse pripravljeno za bea in v njegovi prtljagi je mnogo zakladov.« Ali slišiš? ie rekla in se mrko nasmehnila.« Ali mislite, vi udani mi služabniki, do jc Kleopatra laka, da je dobro biti izdajalec? L'soda tega Rimljana vam bodi v svaiiloU Po teh besedah sc je zgrnila popolna tišina nad zbrano družbo in tudi Antonij je molče sedel. Šesto poglavje. Dejanja učenega Olimpa v Memfisu. — Kleopatrina zastrnpljenja. — Antonij nagovori svoje poveljnike. — Odhod Izide iz Kheniske dežele. Sedaj pa se moram jaz, Harmakis, požuriti s svojo nalogo in da kolikor mogoče na kralko zapišem, kar mi je dovoljeno. Opozorili so me namreč, da se moja usoda bliža in da so moji dnevi do malega potekli. Po odhodu Anlonija iz Timonija je prišel čas one silne tišine, ki oznanja, da se bo vzdignil puščavni veter. Antonij in Kleopatra sla se iznova vdala razkošju in se noč za nočjo sijajno gostila v palači. Poslala sta poslance do Cezarja, a le-ta jih ni hotel sprejeti. Ko pa je izginilo to upanje, jima je prišlo na misel, da bi utrdila Aleksandrijo. Nabirala sta vojake, gradila ladje in pripravila močno vojsko za Cezarjev prihod. Tedaj sem jaz pričel s pomočjo sestrične Karmion svoje poslednje delo sovraštva in maščevanja. Kakor črv sem se zajedel globoko v skrivnosti kra ljeve palače in dajal v vseli rečeh nasvete, ki so merili tia zlo. Velel sem Kleopatri, da naj obdrži Antonija pri dobri volji, da se ne bo vtopil v svojo tugo. In lako mu je res izpodjedala vso moč in eneržijo z razkošjem in vinom, .laz sem mu dajal svoje pijače — pijače, ki so pogreznile njegovo dušo v sanje sreče in moči in ga pustile v še večji bednosti, ko se je zbudil iz njih. Kmalu ni mogel več zaspati brez moje zdravilne pijače in na ta način sem, ker sem bil vedno ob njegovi strani, privezal njegovo oslabljeno voljo k svoji, tako da naposled ni mogel dosti storiti, ako mu nisem rekel: »Tako je prav.« Kleopatra je postala silno praz-noverna in se je zelo naslanjala name. Jaz sem ji namreč skrivši vedno krivo iu lažno prerokoval. i!IEIII= K C C E' 5' S S 7? a 34 oe 2. 5- aP = (j c r ; w c- S- W c g > I f £ I I ^ A № fr? O" (R 5» 13 O 0 > S' 1 £ 05 rr" ST K. © — 2. B S Ž os« Ea* D (B » S Je1 t* P gg| C B E' ? ¥ p' i-, < ® i s M _ K < w -1 S E- g iT i * x m Г B ^ C 1Q N СГ IJQ < . ш ro TE ■ —* N H O. П S. . ' " Ш ' t^ n. > le : »f I > s I i "ž' .f 111=111= (Jradi. šole. bolnice, lastniki dvoran, delavnic in zasebniki naročajo ORIGINAL LUTZ PECI PATENT LEPE-DOBRE SOLIDNE 8majlni oklep JJecL-ro kamni MALO GORIVA. D OLG A PRIJETNA GOR KOTA Zaloga: INŽ.GUZELJ Uubljana-šlška.Jemejeva 5 .fdvsni« pod Celovško ceslo S8) PROSPEKTI DOMAČA PRIZNANJA ШШШШ Ravnotam male Voifhove turbine ter prodaj« elektr. Strojev. - Telefon 3252. Pazite na obleke ker si veliko veliko hibko pribrunite. ča jo ibistn Čistiti in barv:,ti v ke. mično prnlnioo. kjer je cena nain.ž.ia in najbolj solidna postrežba. Arcton Eoc L ubijam Selenbursova u.lca 6./I. Tovarna: VIC-GLINCE. Kolosalna novost! Senzacija l.vnte! ШШ01Х Najnovejši gramofoni znamke „HIS MASTER'S VOICE". Nezaslišano jak in čudovit glas. Nadomešča popolnoma najboljši velik orkester. Raznovrstni modeli teh najnovejših umotvorov so razstavljeni samo v specijalni trgovini A. RASBERGER iijubijana, TavCorieva 5. Tovarniška zaloga najmoderneiših gramofonov in najnovejših električno posnetih plošč naših in drugih pevcev, klasične in druge godbe, i. t. d. Velikanski repertoar! — 10.000 plošči — 400 aparatov! Edino astopstvo svetovnih znamk: „His Master's Voice" - „Columbia" - „Odeon" - „Polydore. Vsak aparat je preizkušen in se odda z dveletno garancijo. Odplačila tudi na obroke. Vino čez uliCO črno 11 Din, belo 12 Din, odjem 10 litrov 10% popusta. - Vin ka klet, Sv. Petra cesta št. 43. Popolnoma varno naloiite svoj denar v Vzajemni posojilnici v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotele »Union«. Hranilne vloge se obrestujejo najugodnejše. Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. Ribiči i Razprodaja riberskih potrebščin! Fr. Sevčik, Ljubljana Židovska ulica 8 Orožje — municiia — za lov, šport in obrambo Mauser Sauer, F N. Walther, R. W. S. -Utcndoerffer, Bayard in drugi svetovni izdelki. — Dimni in brezdimni smodnik, kapice in vžigalna vrvica za industrijo. — Kupujem staro orožje. Zahtevajte ilustrovani cenik. Slučaj Selan dokazuje prvovrstnost razmnoževalnega aparata Zahtevajte ponudbo! THE rex co. Ljubljana, Gradišče 10. ENJCI! Ne zamudite prilike in oglejte si veliko zalogo novodošlega spomladanskega blaga za ženske in moške obleke pri Vinko Savniku v Radovljici Cene najnižje 1 Prepričajte se! Zni2ane cene pr» »fttlBliiMA«. Mamice, ne zamudite ugodne prilike, da si ogle datc veliko izbiro vsnkovrstniti otroških vozičkov igralnih vozičkov stollc, holendertev, malih dvo koles in trieikljov. šivalnih strojev in dvokoles. l'osebni oddelek za poprnvo dvokoles, motorjev Šivalnih strojev, otroških vozičkov itd. Emajli ranje z ogn iem. Kolesa ке shranjujejo tudi preko zime. Ceniki franko. "•TRIBUNA ' B. f. L., tovarna dvokoles otroških vozičkov. Liubliana. Knrlovska. Portland cement Priporočamo naš prvovrstni naravni la portland cement svetovne /.namke „SALONA" (Tour) v sodčkih, juta in papirnatih vrečah; iz skladišča oddajamo tudi manjše količine. split a. a. za cement portland v LJUBLJANI. Skladišče: Masarykova cesta 23 (poleg Ranzingerja). Svarilo an postimo opozorilo! Različne konkurenčne firme izdelovalcev harmonik izdelujejo in prodajalo harmonike na naše ime. Opozarjamo naše ceuj. odjemalce, da že nad dve leti ne prodajamo harmonik in tudi ne materijala našim konkurentom. Vsaka prodaja Lubas harmonik od drugih izdelovateljev in drugih tvornic pod našo firmo je po zakonu kazuiva. Nadalje tudi ne sme nihče Lubas harmonik z značko „ani Griffstock" in pa specijalno mehaniko izdelovati. Ponarejevalci, kateri se'v zadnjem času zelo množijo, niso v stanju ustvariti kaj dobrega. Naše rokodelstvo se je treba dobro izučiti. Največ jih kvari doma in potem pravijo, da izdelujejo Luhasove harmonike. Lubasove harmonike so kvalitetno delo, precizijski instrumenti, katero samo mi v naših največjih moderno opremljenih tvornicah harmonik v Avstriji izdelujemo in prodajamo v njenih nasledstvenib državah. Ne dajte se premotiti in kupite naše harmonike le pri nas ali pri našem zastopniku Ivanu Savniku v Kranju in Antonu Savniku v Skofji loki. Avstrijska izdeiovalnica harmonik Fran Lubas & sin, klasenfurt, Avstrija Vljudno naprošamo naše cenj. odjemalce, da opremijo pisma z znamko Din 3'—, dopisnice pa Din I'30. Ostalo, kar sc tfče vsebine, ostane kakor sedaj v slovensfcini. Razpis Delavska zbornica za Slovenijo razpisuje oddajo: zidarskih, tesarskih, krovskih, mizarskih, kleparskih, vodovodno instalacijskih, slikarskih, pleskarskih, parketarskih, pečar-skih (Lutzove peči, štedilniki) del in dobavo zastorov pri adaptaciji stare okoliške šole v Celju. Vsi podatki in razpisni pripomočki sc dobe med uradnimi urami pri Delavski zbornici v Ljubljani, Poljanska cesta 12, in Borzi dela v Celju (palača Hrvatske štcdionice). Ponudbe je vložili v enem omenjenih uradov najkasneje dne 12. aprila do 12. ure dopoldne. Delavska zbornica za Slovenijo v Ljubljani. Podpisana tvrdka naznanja cenjenim odjeinslcem, da ie začela z razpečevanjem svojega po monakovskem načinu varjenega BOCK-PIVA predvojno kakovosti in najvljudneje vabi na obilna naročila PIVOVARNA „UNION", MARIBOR Prva Jugoslov. Žična tndustrll? d. z o. z. Celic Telefon $lev. 117 Edini izdeiovateli hmeljskih sušilnic sistema „Linhart" za Jugoslavijo. Tovarna žičnih pletenin in tkanin, vrtnih ograj, posteljnih vložkov, železne konstrukcije i. t. d. ' • -Vi&Љ'• A • "'4 p'K' . 7oIimo|o Za premnoge izraze iskrenega sočutja ob priliki &.CIIIVCIICI prerane smrti mojega iskreno ljubljenega soproga, brata, strica in svaka, gospoda Ivana Medveda mag. pis. oiiciala za poklonje.no cvetje in vencc, se vsem najiskreneje zahvaljujem. Posebna zahvala pa bodi izrečena gg. zdravnikoma, gospodu polkovniku Nedić-u in odposlancu vojnega okruga, vsem številnim njegovim kolegom mag. uradnikom, kakor vsem prijateljem in znanccm za nadvse čaščeče spremstvo na njegovi zadnji poti in pevcem »Ljublj. Zvona<- za ganljivi žalostinki, V Ljubljani, dne 24. marca 1928. Žalujoča soproga Roza Medved in ostalo sorodstvo. z.........s.........t..... KUPON ZA 1I6ANKE ILUSTRIRANEM SLOVENCU Zahvala Za mnogostransko izkazano nam sočutje ob priliki izgube predrage, ljubljene soproge, odnosno sestre, gospe Terezije Škraber ro . Bobisut trgovke in posestnlce v Grižah si dovoljujemo tem potom iskreno zahvalili. Posebno se zahvaljujemo za poklonjeno mnogobrojno cvcljc in vence, kakor tudi za mnogobrojno spremstvo pri pogrebu. Iskreno se zahvaljujemo cenjeni domači duhovščini za vso izkazano naklonjenost in duhovno pomoč med dolgotrajno boleznijo, kakor častno spremstvo na zadnji poti. Iskrena zahvala preč. g. župniku Krančiču za ganljivi poslovilni govor ob odprtem grobu in preč. g. Ivanu Granfola, kaplanu v Celju za vso požrtvovalnost med boleznijo in spremstvo na zadnji poti, uglednemu učit. zboru, ki je s šolsko mladino skupno spremljalo drago pokojnico na zadnji poti; pevskemu društvu in njegovemu pevovodji g. Rojniku za ganljive žalostinke, ki so častno povzdigniie sloves od drage nam pokojne. Istotako tudi za vso lolažbo med boleznijo gg. Puvli in Karlu Naprudnik in gdč. Irgl, poštarici, da je zamogla blaga pokojnica tem lažje prenašati posvetne muke trpljenja. Vsem skupaj šc enkrat iskrena zahvala, Griže, dne 22. marca 1928. Jakob Škraber, posestnik in bivši mnogoletni organist v Grižah,