■ Posamezna številka; iS 60 vinarjev. • „TABOR* izhaja vsak dan, ra»v«n ■ nedelje in praznikov, ob 18. uri z ■ da.umom naslednjega dne ter stane * celoletno 120 K* polletno 60 K, " četrtletno 20 k, mesečno 10 K. J Ln s era ti po dogovoru. Pri večltraln. m objaTi popust. ■ Naroe. ge pn upravi *TAB0RA% Z MARIBOR, Jurčičeva ulica stev. 4. Leto: I. BQQ POŠTNINA PAVSAOPRANA O O TABOR m rfMVrt * »F. wSU ■ ■ •* * ir n a : Posamezna številka; I M m \ 60 vinarjev. ; m m UREDNIŠTVO se nahaja v Mari--. ■ m boru, Juroičova ni. el. 4, i. nad- * Z Ktropje. Teleion interurb. Št. 276. Z » UPRAVA se naličja v Jurčičevi ■ Z ulici Stev. 4, pritličje, ievo. Tele- S ■ ion St. 24. SI1S postnoČokovni rpr • Z cun Stev. 11.787. " • • ■ Na naročita urez denarja se ne * ” ozira. — Rokonisi se ne vračajo. ” 'iMimor msgrraosaaBnafl Maribor, nedelja 19. septembra 1920. Številka: 20. m^atussBBsasja Nameravani siodi v Velikovcu prepovedani. fiemška agitacija m Koroškem vedno jačja. — Regentovo potovanje v lom — OsmesIJa dež. vlade odtajana* II volitvam. \ Maribor, 18. septembra. Od vseh npvonastalih držav bo rtasa gkoro poslednja dobila izvoljeno ustavodajno skup čino. Vzroka, da so s-3 volitve tako dolgo zavlekle sla dva: prvi je neurejenost naših državni mej. saj še niji danes nimamo skoro niti ene meje, o kateri bi lahkq rekli, da je definitivna, drugi pa je rivalileta naših strank, oziroma obeh skupin v katerih so naše stranke grupirane. Ta.kjj-zvana parlamentarna zajednica, ki je konglonverat useh mogočih strank in strančic z najrazličnejšimi idejami, na zori in cilji je od početka stremela zi t^ui, da zavleče volitve, deloma zale, da bi več časa imela v svojih rokah državno oblast ter v tem času prejudicirata kolikor mogoče odredb sebi v korist, deloma pa da b's ona sama vodila volitve ter z neomejeno oblastjo in brez kontrole terorizirala volitve. Demokratska, zajedmea se je proti temu vedno borila in ne brez uspeha. Njena je v prvi vrsti zasluga, da so se sedaj volitve končno vendarle razpisale in njena je tudi zazluga, da bo te volitve izvedla mešana vlacb. Volitve, ki se bodo vršile dne 28. novembra, bodo nepregledno večje važnosti, kakor kake druge volitve, ko gre za izvolitev navadnega parlamenta. Iz teh volitev bo izšla konstitoanta, ustavodajna skupščina, ki bo določile r.e le usodo par let, ampak več ali manj usodo dolge dobe, morda v gta vnem celo vse bodočnosti naše države. Ta ustavodajni zbor bo določil naši svobodni ,domovini obliko, upravo, zakone in use kar potrebuje in zahteva država. Radi tega ie tudi dolžnost volilcev, da na te volitve ne gredo morda nepripravljeni, ali pa morda samo zato, da izpolnijo svojo volitveno ddfcncst. Predno gredo na volišče in predno bodo oddali svoj glas za to ali ono stranko, morajo poprej teme-Iito preštudirati, kakšne nazore ima ta stranka o ureditvi naše države. Posebno pri nas v Sloveniji je danes mnogo ljudi, ki so po strankarski pripadnosti klerikalci, ki pa kljub temu uvidevajo, da se tako kakor se je doslej ne sme več vlad-m v naši držav!. Ko bo stopila prednie volitv. dolžnost, ne smejo utaknlti glavo v pesek, kakor noj ter samo zato, ker so bili doslej klerikalci, voliti klerikalno. Premisliti morajo poprej, kdo je bil na vlad! vso to dobo, katere vlado so kritiziral’ in obsojali. Če bodo to premislili, bodo spoznali, c!a so bili to radikalci, katere je podpiral slovenski klerikalizem ter hrvatski narodni klub. In ako mu bo res na' tem, c!a se na- e ;azmere ozdravijo, potem bo na volišču oddal svoj glas gotovo za one, ki se bodo z vsemi silami trudni, da te nezdrave razmere ozdravijo, pa nai bedo to h?3i on’, proti katerim so ga navadili faro* vži samo sovraštvo — demokrati. Da je slovenski del našega naroda prestal toliko krivic, da so se naše meje tako ffrivično začrtale, so krivi v prvi vrsti klerikalcivsami, k sr so se ž njimi družili, ker so jim pomagali, da so se ohranili na vladi. Istotako so krivi slovenski klerikalci tudi vseh drugih bolezni, ki mučijo ffeš narod.\ Ne toliko direktno, a tem bolj indiroitao, ker - jim js bil pred očmi vedno le osebnostrankarski dobiček, ne pa splo* šnonarodna' korist. Da' pa volk ne spremeni svojih lastnosti tako zlepa, to ve vsokdo in ve tud!, da bodo naši klerikalci tudi v bodoče ono, kar ,so bili doslej. Dolžnost vsakega člana našega naroda, s vej a dolžnost je, da porabi dobo dobo do volitev za resno premišljanje in da .se bo kčmaj po takem rc-snem premišljanju in po uspehih tega pre-mišljanja odločil, kako naj voli. ikša selila Iti slav. uradovanje. Mnogo je še ostankov nekdanjega ponemčevanja v uradih, kateri ne motijo samo narodno čuvstvovanje, ampak tudi bfetveno škodujejo pravnemu poslovanju in razvoju narodnega uradovanja. Opozarjamo nd zemljiško knjigo Koliko je 'bilo truda v nekdanjem kranjskem in štajerskem deželnem zboru, da bi se dosegel vpis slovenskih imen katastralnih ali davčnih občin v zemljiški knj;gi. Dr. Majaron y Ljubljani in dr. Rosina v Mariboru L*; znala o tem marsikaj . zanimivega povedati. Koliko je bilo pritožb n i vrhovne instance, ker so nekatera sodišča odklanjala zemijeknjižne, prošnje, če so bile v kupnih pismih in drugih listinah imenovane občine še s s?ov. imenom. In danes, meseca septembra 1920 imamo v zemljiških knjigah na-trrva okrožnega sodišča vpisana še vedno velikokrat naravnost grdo zveneča nemška imena in nič slovenskih. Človeka rudečicit obliva, če čita zn Trčevo—Teppsau, za Recenjok—Kraz-zenbach, za Slatniški dol—Sulzthal itd. Ali nimamo v teh rečeh nič čuta? Kdo imenuje danes ljubko selo Trčovo ob Dravi za Sv. Petrom z imenom Teppszu. Niti stari mariborski Nemci tega imena niso ljubili, ko so imeli posamezne vinske vrhove tam okoli v svoji lasti. V zemljiški knjigi.pa se še danes blesti samo to ime. Je že mogoče, da dotična oblast še ni dognala točnih imen posameznik krajev, a pomisli se naj kako hitre smo bili pri premembi imen železniških postaj in po navadi smo dobro zadeli Tukaj pa čakamo, kakor nekdaj Wol* fovega slovarja slovenske izdaje. Pokličite na dve seji nekaj naših juristov in par jezikoslovcev ki poznajo te kraje, pa bodemo hitro gotovi in izginila bode ta sramota iz zemljiških knjig. Drugo kar je graje vredno je to, da vodstvi okrožnega in okrajnega sodišča še vedno nista popravili imenika za sodne izvedence. Imamo dovolj slovenskih izvedencev iz vsake strok«, a vkljub temu se kliče s posebno naklonjenostjo h kazenskim razpravam sodni izvedenec, ki nemško odgovarja celo pred porotniki in ki je notoričen nasprotnik vsakega slovenskega napredka. V strahu, da se ne bi njegova deca naučila slovenski, jo je poslal v Gradec in vendar' je ta mož brez posebne--znanstvene izobrazbe najbolj priljubljen izvedenec, v kazenskih zadevah. Mož izpove nemški, sodnik protokoli« slovenski in^Evedenec rte more kontrolirati svoje lastne izpovedbe. Pa tudi v drugih strokah, kakor glede vinstva, lesotrštva in v ekonomskih zadevah se najraj£ kličejo Nemci, ki ne ume slovenščine, dasi imamo n* razpolago dovolj domačih ljudij. Nekaj posebnega so zadeve v ze-mljemcrstvu. Imamo tri državne zemljemerce, ki so sodišču na razpolago. Toda imamo tudi dva avtorizirana civilna geometra. Oba sta ljubljenca naših sodišč in deloma tudi slovenskih odvetnikov. Kdo je ta dva moža avtoriziral za zemljemerske posle, ko vendar ni!i eden niti drugi ne zna slovenščine, ne vemo in ne umemo. , immrxrnm*n Fran Albrecht: Ivan Cankar: Hlapci. (Govor pred delavsko predstavo v celjskem gledališču meseca julija 1920). (Konec.) Toda Jermanu ne xiipade pogum, rtjegova vera je močna in živa, dasi mu od vseh strani prihajajo poročila In znamenja, kako je zapuščen in sam. Njegova nevesta A!1, to obljubljeno jr-» 10.000 K nagrade. Trdno pa vztrajam na tem, da sem jaz ono vest čital res najprej v Slovencu in to ne 10. avgusta, ampak že par dni poprej med »Štajerskimi novicami"; dne 10 je bila pa v »Slovencu" ta vest v rubriki »Kul-Jura* že drugič. In ker mi je znano, da £te Vi dopisnik »Slovenca" sem pač upravičeno smatral, da ste jo napisal Vi, pozitivno pa tega nisem trdil, kar mi morate priznati. Ce ste brezposeln ali jie, tega ne trdim, vem pa, da niste-nikjer jpameščen; morda pa vas plačuje »Straža* frato, da tekate ves dan po mestu ter lovite muhe po vratih našega uprav-' jjištva. Pri policiji in' drugod ..ste prijavljen še vedno kot uradnik »Dopisnega urada" čeprav 'to že zdavnaj niste več. To pa menda zato, da Vam ne (odvzamejo stanovanja, katerega bi lahko fclali komu, k%a res potrebuje in ki je ^ Mariboru res potreben. Stvar o ukradenem repertoarju, si nisem izmislil jaz. JTako sta mi jo sporočila^osebno g. rav-1 atelj Nučič in Rajnik g. Svagelj, ki tr-ita, da Vam repertoarja nista nikoli jjala. In ker sem prepričan, da g. Nučič ne laže, moram pač smatrati, da lažete r~ Vi, Vaš zaključek, da ste sovražnik Časnikarske nekulture, ki se uvaja vjugo-»lovenske (recite raje klerikalne) liste, je le licemerstvo, ker‘dejstvo je, da so te pričeli napadi na mojo osebo v ',Straži" ravno v času, ko ste Vi za- »Hlapcih" postavil predvsem med učiteljski stan. Toda s tem ni hotel mor-jdc osmešiti tega stanu kot takega, fliar-jveč je hotel samo poudariti, da je bil Učiteljski stan na Slovenskerp, predvsem feveda na Kranjskem, najbolj izpostavljen tistemu okrutnenpi režimu, ki sem ga omenil spočetka. Zato je ta drama, Jci je poleg komedije »Za narodov blagor" edina slov. politična satira, tako izrazito tipična za slov. razmere. Vanjo je položil naš veliki prijatetj I. Cankar svojo politično izpoved. On, brat vsem, bednim in ftpečim, je ustvaril učitelja 'Jermana, tega revolucijonarnega idea- flista, ki pa ni dovolj močen in brezobziren, da bi premagal vse ovire in (zapreke ter šel neustrešno preko njih do svojega cilja. Pokazal nam je lakajsko upognjene tilnike teh hlaj^-ev, ki molče kličejo gledalcu: Bodife ljudje,' bodite ponosni, uporni, samozavestni ljudje! Zraven' teh jpa nam je pokazal še kovača Ka- Jandra, to iz jekla izklesano osebo, pro-^ roški lik za bodočnost, strog in resen '“.opomin sedanjosti ter njeni razpada-, (joči družbi. , In tako nam ostane v spominu ta kovač Kalander močen in visok, ki stoji sredi odra široko razkoračen, svoje črne, iežke pesti dvignjene proti nebu. Za= ;aj »Narod si bo pisal sodbo sam. Ne rak^mu_-je-ne. bo in ne .talar r ‘ > pustili Dopisni urad. Prepirati se nadalje z Vami se mi zdi preneumno. R. Rehar. — Uporni dr. Juvan. Poverjeništvo za socijalnO skrbstvo v Ljubljani je odrešilo dr. Juvana poslov predsestva mariborske državne komisije, ter imenovalo za novega predsednika telov. učitelja g. Saupa[ V n pa jč hotel novi 'predsednik, v pet' ; prevzeti posle, Sc je g, dr. Juvan temu uprl ter izjavil, *da odloži predsedstvo le, ako, ga odstavi celokuppa deželna vlada, ne, pa le poverjenih za socijalno skrbstvo. To se čudno razlikuje od ponovnih njegovih privatnih izjav, da mu ni nič do predsedstva in da bo sam odstopil. — Novi šef-urednik »Marburger Zeltung“. Glavno uredništvo, »Marburger Zeitung" je'prevzel bivši general Anton bešič. Dosedanji šefurednik Brandstiitter nadaljuje svoje juridične študije. — Transport jugosl. dunajske dece. V petek večer je tu sem dospel iz Hrvat-ske transport jugosloven. dunajske dece, 250 otrok obojega spola. To je bila sestradana deca naših na Dunaju živečih Jugoslovenov, med njimi večina Hrvatje. O sprejemu, ravnanju in prehrani te dece na Hrvatskem smo dobili v celem transportu dvoje izjav. Jako pohvalno so se izrazili glede Zagreba, Vrat in Fužin, kjer so z deco lepo ravnali in jo gostoljubno prehranili. Splošno ogorčenje pa se obrača proti preskrbi v Vel. Taboru, zlasti pa v Kraljeviči, kjer so otroci ob slabem ravnanju tudi stradali. Najbolj pa je mladino vžalilo psovanje domačinov^ v teh krajih, ki so jih zasramovali ter jim dali občutiti, da sprejemajo fe milodare. Globok utis je napravilo na nas poslušalce, ko je ta hrvatska mladež, govoreča večinoma samo nemško, ogorčeno vzkliknila, da rajše poginejo, na Dunaju, kakor še enkrat v Kraljevico. čudno se sliši, da so isti ljudje, ki so na »Orlovskem taboru" v Mariboru najrajše govorili nemško, takorekoč svoje otroke, ponemčene vsled vpliva razmer nemške tujine, tako grdo opsovali. Prihod transporta v Maribor ni bil zadostno prijavljen, sicer bi bil Maribor preskrbel primeren sprejem z okrepčilom za daljšo pot. Član našega uredništva je, pričel v zadnjem trenotku tozadevno akcijo, ki pa vsled odhoda vlaka ni bila več izvršljiva. Ukrenilo pa se jo na glavni: prometni postaji, da sta bila v Št. lija; kjer vlak dalj časa stoji, tozadevno naprošena postajetaačelnik in župnik, da deci. preskrbita sadja, da z lepšimi utisi zapuste Slovenijo, kot so svojo Hrvatsjto. Za bodoče apeliramo na prometno -postajo* da o takih transportih pravočasno obvesti vsaj uredništva v Mariboru. —. Dr. Makar prestavljen v Zgor. Radgono. Kakor slišimo, je referent za trgovsko obrtno oblast na našem magi-’ stratu, dr. Makar, premeščen iz Maribora kot prov.' vladni koncipist prkleljen okraj, glavarstvu Ljutomer in poverjen s službo pri samostojni politični ekspozituri v Zg. Radgoni. Kdo pride na njegovo mesto v Maribor, ge ni znano. -- Trgovska akademija v Ljubljani. Z •letošnjim šolskim letom se otvori prvi letnik ter abiturijentski tečaj. V prvi letnik se sprejemajo tisti učenci, ki so dovršili IV. razred tuzemske srednje šole (humanistične gimnazije, realne gimnazije, realke) ali pa IV. razred štirirazredne meščanske šole, in sicer v matematiki, ralijah in učnem jeziku najmanj z dobrim uspehom, v vseh drugih piedmetih vsaj z zadostnim uspehom, v vseh drugih predmetih vsaj z zadostnim uspehom, in ki so dopolnili 14. leto. To veljo tudi za učenke gori imenovanih srednjih šol in dekliškega liceja in dekliške realne gimnazije, ako sta zadnja dva javna zavoda ali imata vsaj pravico javnosti, ter za učenke štirirazredne meščanske šole. Pri sprejemu imajo prednost tisti, ki se izkažejo z vsaj zadostnim redom iz kakega modernega jezika (francoščine, nemščine, italjanščine). Dokler pa štirirazredne deške in dekliške meščanske šole še niso povsod ustanovljene, se morejo sprejemati v prvi letnik tudi ^bsolventje in absolventke trirazrednih meščanskih šol pod istimi pogoji, ki so zgoraj določeni. V slučaju prevelikega števila prh g.lašptjih-se^oda-vpQšteraia,le naibojjša izpričevala. — V abitunehtski tečaj se sprejemajo le absolventje in absolven-tinje humanistične in realne gimnazije ter realke. Matura ni potrebna. —■ Prijave za vstop sprejema Josip Gogala, nadzornik trgovskih šol, v svoji pisarni na Kongresnem trgu št. 2, in sicer dne 17, ik i8. septembra od 11. do 12. ure dopoldne in dne 20. septembra od 10. do 11. ure dopoldne. Prijaviti se more tudi pismeno. Končni sklep glede sprejema bo objavljen pred ravnateljsko pisarno. Pričetek šolskega leta sc bo razglasil po časopisih. Prodaja žarnic. Mestno elekričro podjetje nabavilo si je večje število pol-vatnih plinastih žarnic razne svetljivosti, ter se p. u. interesenti nujno in v lastnem interesu poživljajo, da si iste še pod Sklepom genoralnoga finančnega ravnateljstva o Beogradu radi pobiranja ogromno visoko odmerjene trošarine na te žarnice pravočasno preskrbijo s temi žarnicami. Te žarnice prodaja mestno •elektriško podjetje od ■ danes naprej,, v neomejenem številu za sledeče nakupne cene: 500 vatne žarnice (ca. 900 sveč) po Kr. 380.-— 300 vatne žarnice (ca. 500 sveč) po Kr. 280.— 150 vetne žarnice (ca. 250 sveč) po Kr. 155.— 100 vatne žarnice (ca. 150 sveč) po Kr. 130 — 75 vetne samice (ca. 100 sveč) po Kr. 85:— Na ta nukup se posebno opozarjajo hoteli, gostilne kavarne, trgovine in pruga tam jednaka podjetja pri katerih pride vporabo teh žarnic v prvi vrsti v poštev. Zaradi nujnosti se bodo prodajale te žarnice tudi jutri t. j. v nedeljo od S do 12 in 14 do 19 ure v pisarni mestnega elektriškega podjetja Jurčičeva ulica št. 8. I. nadstroplje. — Sestanek zaupnikov »Narod-sveta za neodreš. domov“.V pondeljek se vrši ob 19. uri zvečer sestanek zaup-oikov »Narodnega sveta za naodrešeno domovina". Pridejo naj vsi in naj pri-peljajo s seboj tudi druge tovariše in tovarišice, ki so zanesljive in zaupne osebe. Poroča profesor dr. Ribarič o ustanovitvi »Jadranskega zbora". V razgovor pridejo tucji različne tekoče zadeve, Radi važnega predmeta vabimo k zanesljivi udeležbi. ’a®—. Statistični urad v Beogradu. Vodstvo statističnega urada v Beogradu je prevzel dr. Žižek, profesor vseučilišča v Frankfurtu. — Vprašanje šolstva na (Primorskem. Italijanska vlada namerava otvo-riti slovensko gimnazijo v Ajdovščini, kar pa primorski Jugosloveni najodločnejše odklanjajo. Avdovščina nima ne knjižnic, ne uradov in ta trg nima mestnega ozračja, kakor ga' potrebuje gimnazija. Slovenci zahtevajo gimnazijo v mestu, ne pa na deželi. -*•* Imenovanja. Regent je Imenoval glavnega' poverjenika za agrarno reformo v Splitu, gosp. Stajanova Roka, načelnikom II. razr., sekretarja Svetolika Kovačeviča sekretarjem III. ražr. in nad-geometra Slavoljuba Vitanoviča geometrom I. razreda. — Poslanik Ivan Hribar se povrne zopet na svoje službeno mesto v Prago. Več tednov je bil na dopusti v domovini. -*■ Za dvornika svetnika v V. či- novnem razredu delegacije 1 ministrstva financ je imenovan g. sekcijski svetnik Fran1 Bonač, ki vodi vsled dopusta delegata dr. Savnika tudi posle finančne delegacije. — Goriški planinci izletijo v nedeljo 26. septembra na Klim (1219 m). Ogpeljo se iz Maribora ob 3.08 uri zjutraj do Hrastnika ter krenejo po sestanku s planinci iz .Ljubljane na vrh, povratek v Zidani most ali v prijazni trg Radeče. Povabljeni so vsi planinci. — Novi štiristokronski bankovci' Iz Pariza je došla sedaj nova pošiljatev stddinarških bankov, Id imajo mesto rdečega, zeleni tisk 400 K. — Popisovanje in žigosanje vojnih in predvojnih posojil bivše avstro-ogrske monarhije, ki bi se bilo moralo po določilu člena 14. pravilnika (Uradni list št. 313) pričeti dne 6. septembra 1920, se vsled nepričakovanih zaprek po odločbi gospoda ministra zn finance z dne 6. septembra 1220, D br. 4584, .prične šele dne 16.. septembra t. t., tako da se bodo popisovale in odvzemale: a) obveznice vojnih posojil od dne šestnajstega (16.) do vštetega dne tridesetega (30.) septembra 1920, b) tibvezmee predvojnih posojil pa od dne šestnajstega (16.) septembra do vštetega dne petega (5.) oktobra 1920. Katera vojna in predvojna posojila pa pridejo v poštev, se razvidi iz razglasa predsestva delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani z dne 4. septembra 1920, objavljenega v Uradnemu listy št. 104.' — Podraženje poštnih vrednost-nic. S 1. oktobrom 1920 veljajo za poštne vrednostnične golice in obrazce sledeče cene: 1. za navadne dopisnice v notranjem prometu 15 par; 2. za odprte dvojnate dopisnice (s plačanim odgovorom) v notranjem prometu 30 par; 3. za uradne dopisnice, 25 komadov 95 par; 4. za poštne nakaznice in po-trdilne nakaznice k vplačanim brzojavnim nakaznicam 10 par; 5.' za navadne poštne spremnice 20 par; 6. ža povzetne pošt. spremnice v notranjem ali mednarodnem prometu 40 par; 7. za uradne poštne spremnice, 25 tornadov 1 dinar 90 par; 8. za naročilne liste k poštnim nalogom 10 par; 9. za ovitke k poštnim nalogom 20 par; 10. za carinske deklaracije lOpar; 11. za denarne ovitke 25 par; 12. za predajne knjige, velike 5 dinarjev 50 par, male 4 dinarje 50 par; 13. za prejemalne knjige 3 dinarje 50 par; 14. za brzojavne golice 5 par; 15. za golice k brzojavkam na obračun 20 par; 16. za sprejemne listž k brzojavkam 10 par; 17. za davčne plačilne liste 15 par. — Električna lokomotiva. Te dni bo dovršena v ladjedelnici Petrograda nova lokomotiva z .električnimi akumulatorji. Baje bo vozila ta lokomotiva z hitrostjo 50 vrst na uro. Upati je, da se bode zelo dobro obnesla.,1 — Odbor Sokola v Mariboru priredi danes zvečer (sobota) v Narodnem domu svojemu dolgoletnemu in marljivemu < načelniku br. Em. Ilichu častem večer, h kateremu se vse članstvo vabj k polnoštevilni udeležbi. — Legar. Z infekcijskim vozom so prepeljali v petek, 17. septembra okoli; 16. ure po nasvetu gospoda docenta J primarija dr. Matko-ta na legarju obolelo gospo profesor Marinovo v javnoj, bolnico, — Ganljivo je bilo gledati," kako je gospod soprog obče poznane im zelo priljubljene, narodno vrlo delavne^ gospe svojo ljubljenko sam, brez vsake civilne pomoči, z dvema vojakoma spremljal po nevarni poti. Iz srca želimo1 preblagi bolnici skorajšno okrevanje! — Koncert v Oficirskem domu. V nedeljo 19. septembra ob 20. uri se vrši v Oficirskem domu koncert vojaške godbe. Vabljeni so vsi rezervni in vpo»' kojeni oficirji s svojimi družinami. — Izgubila, je v četrtek 66 letna Neža Predikaka na poti proti Glavnemu trgu denarnico s 600 K. Gotovine ter z raznim listinarpi. — Prostovoljno gasilno društvo v Hotinji vasi priredi dne 26. septembra 1.1. ob 15. uri vinsko trgatev v prostorih gospoda M. Lesjaka v Slivnici z mnogobrojnim sporedom. Svira prijub-ljena godba. Prijatelji iz mesta in okolic? se najtopleje vabijo. — Falsifikati tisočdinarskih bankovcev. Za 80 dinarskimi so se pojavili sedaj na denarnem trgu tudi 1000 dinarski falsifikati. Na ponarejenem bankovcu, ki je bil oddan centrali Narodne banke, so ugotovljeni sledeM znaki falsifikata i Vocini tisk je na tej novčanici zelo slabo izdelan in se razlikuje od pravega vbdotiska v tem „da je večji, a pos je šiljast, med tem ko je na pravem okrogel. Tudi brada je slabo izdelana. Na pravili je barva modra ter senca črna, med tem ko imajo falsifikati samo modro barvo brez črne nianse. Na polju lica pravih novčanic, na katerem je' vpisal paragrfa 145 kz. itd., so barve rudečkaste ter se popolnoma razlikujejo od barv fiigure, na falzifikatih je pa barva modra in se ne razlikuje od barvo . fig,lre in črteža. Na ponarejenih so naslovi in teksti tiskani z dolgimi tenkimi črkami, medlem ko so črke pravih (iskane‘široko in mastno. Ako se primerja, kankovco^površno, ni skoraj v id,c ti. razlik1*-- se na nrcclccUt .jra«. Maribor, !9. sepfemDra 1920. ,T ABOR' Stran S eje, sc vidi, da ni izdelano skrbno, sorazmerno, da so figure netočne in neizrazite itd. Ako dobi kdo v roko tak falsifikat, naj ga odda policejskcmu ko-misarijatu in naj po možnosti .privede tudi dotično osebo, katera mu je falsifikat izročila. — Skrajno podivjana mladina. V petek popoldne se je pred tukajšnjim okrožnim sodiščem vršila razprava o naravnost zverinski podivjanosti mladine. Razprava je bila tajna. Iz razsodbe in deloma od obsojencev samih smo zve- • deli o tem sledeče za javnost primerne podatke. Trije 16 letni dečki: Kos Jak., ketonja Peter in Cvikl Anton iz Hajdin pri Ptuju, so meseca maja izvabili 11 letno deklico J. C. pod pretvezo da gredo v gozd po jagode. Spotoma v gozd so jo vrgli v žito in jo tam spolno izrabili na način, ki ga moramo na tem niestu zamolčati. Nato so jo odpeljali zvezano še v gozd, kjer so jo zopčt zlorabili. Mladi pohotneži so biii obsojeni vsak po dva meseca težke ječe. — Kako se najde vkradeno suknjo. Odvetniku dr. “Komavlu je bilo koncem letošnje zime v Veliki kavarni vkradena zimska sukhja. Vse iskanje in poizvedovanje je ostalo, brezuspešno. Te dni pa pride zopet v Veliko kavarno, kar opazi zunaj njemu znano suknjo. Opozori služkinjo, naj gre pogledat če se nahaja na suknji tamintam takointako znamenje. Da, takointako znamenje je tu. Dobro. Suknja je Bila od trenutka zastražena pod varstvom paznih očes. Ko pride nje lastnik do nje, in ga dr. Komavel vpraša, od kod ta suknja, je dotičnt — bil je natakar — izprva rekel, da jo je dobil od svojega strica, a nato, da jo je od neznanca’kupil. Pravi lastnik pa mu je po znakih dokazal, da oboje ni.rts in tako je prišel zopet do svoje suknje — Izredno število tatvin* V zadnjem času se je v okrožju Marfbor pojavilo izredno visoko število tatvin in žalostno je, da so storilci večinoma samo mladi ljudje. Okrožno sodišče razpravlja že nad mesec dni skoro vsaki dan o samih takih tatvinah. V petek so bili trije taki slučaji, dečki stari komaj 15 let, a že radi tatvine večkrat kazno vani. Med njimi je bil neki Vilko Ferk iz Spilja, popoljen iztprijen deček ki se živi samo od tatvine in vlačugarstva. Kaznovan je bil na 8' mesece težke ječe. /— Naj se mu želja izpolni. V četrtek zvečer je razgrajal na Kralja Petra trga nemčur Ivan Mischinger, pristojen v lipniški okraj, nameščen pri Južni železnici kot strojevodja ter zabavljal čez Jugoslavijo. Vpil je, da je tam jugo-slovenške meja-ter da gre raje v Avstrijo, kot pa da bi bil jugoslovenskl državljan. Policija pa je aretirala. Priporočamo merodajnim činiteljem, da mu to željo izpolnijo. — Tatvina. Na tezenskem premi-žalnem. kolodvoru sta bila te dni vkradeno iz vagona dva velika zaboja čevljarskega kleja. Pred nakupom se 'vari. — Tatvina kolesa. V četrtek okrog poldneva je bilo vkradeno pred vestilnom okrajnega glavarstva moško dvokolo, znamke „Neger—Marburg", črno lakirano, S/ prostim tekom in pedalno zavoro, dečim prednja, kolesno zavora manjka. Sedlo je na sprednji strani popravljeno. Pred nakupom se svari. Kdor bi ga izsledil, naj to naznani naši redakciji. — Zopet ukradeno kolo. V četrtek jfe bilo vkradeno g. Josipu Moravcu, uslužbcneu anončne ekspedicije „Vedež“ črno kolo, vredno 3000 K. — Dežnik v Pekrah. Oseba.ki je v nedeljo na vrtu gostilne g. Živca shranila dežnik, ki ga 1 je že od daleč spoznati, stori dobro, če takoj odda dežnik ali v gostilni g. Živca ali v našem uredništvu., -j- Koncertna turneja Zlata Ra-lokoviča. Največji jugoslovenski virtuoz na goslih Zagrebčan g. Zlatko Baloko-vič bo pred svojim odhodom na zopetno koncertno turnejo v Parjz in London koncertiral .tudi pri nas in sicer v Mariboru, Celju in Ljubljani začetkom oktobra (najbrže 8., 9. oziroma 11.) O'-- našem umetniku bodemo v kratkem poročali več. Sodišče. Kultura in umetnost. -j- Divji lov€C. Jutri se ponovi iz /anske .sezone »Divji lovec11, kjer nastopijo v večjih vlogah novoangožovani gospodje Mikulič in Šimenc ter gdčna. ;Mezgečeva. Pevske točke izvaja stalni [gledališki pgvski zbor. Opozarjamo, da lovec* pozneje' ne bo več jse Dr. Leskovar proti tovarišu kot zastopnik izgnanega župnika. (Daljo.) Maribor, IG. septembra. Ko je kuharica izbruhala svoje žgoče kritike, je zapustila razpravo in odšla, prepustivši župniku nadaljno usodo. / Dr. Miiller kot zastopnik odsotnih Obtožencev poda izjavo da je Koroš in-krimovane besed, ki so dale povod za obtožbo proti. dr. Ravniku in nji sami, izreki? le v interesu svojo civilne pravde brez namena žalenja osobito tedaj nenavzočega župnika. Dr. Ravnik pa je bil primoran kot zastopnik Koro-šove njeno izpoved izrabiti v isto svrho, torej pri obeh obtožencih namen žalitve izključen. Da župnik-Rudolf resne more biti, v pravdi njegove - kuharice verodostojna priča za njo, to je potrdila sama višja cerkvena oblast. Sodnik odkloni vse nadaljne dokaze in opozdri župnika, kaj predlaga, ali da se obtoženca kaznujeta tli da se zadeva poravna. Župnik Rudolf: Ne predlagam nobene kazni, ali zadoščenje hočem imeti. Pri vprašanju, kako %aj se to izvrši, je prišel župnik v zadrego; njegovega zastopnika namreč še zdaj ni bflo blizu; poslali so opetovano ponj v sosednjo sobo, toda njega ni bilo. Maribor, 17. septembra. Ob tožit el j sam obtožen. Ura se .je že pomikala proti eni, 4 župnik Rudolf je še vedno brez zastopnika ugibal, ali on toži ali je on obtožen. Med črtanjem spisov — samih težkih obtožb proti njegovemu duhovskemu življenju, se je možu čudno .zdelo, kako pride on do tega, da se tu razgrinja slika, njegovega življenja kot javno obtoženega hudodelca," ko mu je vendar njegov zastopnik in svetovalec k tej tožbi — vi. komisar dr. Leskovar — prepričeval, da *on* župnik nastopa kot tožitelj proti dr. Ravniku, ker je ta izjavil, da on, župnik, ne more biti verodostojna priča. Cernu ga je dr. Leskovar napotil tu sem, ob dragih vbžnjih stroških, danes že vdrugič? Da mora tu slišati, da je bil od dveh škcjjij suspendiran, da sliši očitanje, da živi v nekakšnem koruznem zakonu z omoženo žensko, ki jo župartstvo obdol-žuje tatvine, goljufije in«javnega pohujšanja — in kar ga je najhujše zadelo — da mora on, ki je veš čas svojega življenja bil odločen narodnjak, tu v Mariboru. kot branitelj svoje časti slišati, daje špijon, državi nevaren in to vsled-trditve takih, ki-so sami to, kar njemu očitajo, ker ga niso mogli videti, ker je bil Kranjec. Ne izgloda vse to tako, kakor da stoji on kot obtožen, strašno obtožen! In zdaj ga sodnik vpraša, kaj pravzaprav hoče? Da se obtožena dr..Ravnik in Marija Koroš kaznujeta? Ne, jaz tega ne zahtevam. Sploh pa, saj.jaz niti nisem' hotel tožiti . ,. Ozre se nazaj na klop; kjer je malo preje sedela njegova kuharica. »Slišiš, kaj pišejo o peni ?“ — »Ste, slišali gospod, kako mene obrekujejo?* Tako sta se med' Ločljivim delom razprave tolažila. In zdaj je ostal sam. Ko so začeli raziskavah po njenih predkaznih, se je naveličala sodišča in odšla. Drja Leskovarja tudi ni. In tako je župnik ostal sam ravno v trenotku, ko se je “ odločiti usoda njegove prečudne obtožbe. »Kaj naj storim, če mojega zastopnika m?“ ^ tudi Nemcem. Nemci propagirajo na Koroškem na naravnost gorostaserl način. Razdeljujejo med ljudi živila ter druge stvari v velikanskih množinah za smešno ceno. Tako prodajajo trgovci sladkor po 12 K, podplate kg po 50 K (v Celovcu drugače 300 K). S tem hočejo 'podkupiti naše ljudi, kateri pa, ostanejo trdni. Oblasti so prisiljene konfiscirati to blago, ker jo prodajajo večinoma ljudje brez obrtnega dovoljenja in to samo ljudem, kateri se izjavijo za Avstrijo. Regentovo potovanje v EosnO. LDU Beograd, 18. septembra. Jutri ob S. uri odpotuje regent Aleksander v Sarajevo. LDU Beograd, 17. septem. Minister za vojno in mornarico, general Jovanovič je bolan in ne more spremljati regenta Aleksandra v Bosno. LDU Sarajevo, 17. septem. Poslednje priprave za sprejem prestolonaslednika regenta so dovršene. Vse mesto je okrašeno. Dvorni vlak se' bo ustavil na postaji' Ilidže, kjer bo regent Aleksander izstopil, pozdravljen od visokih funkcionarjev. Potem bo sprevod pod veličastnim slavolokom krenil^, v mesto. Regent se bo peljal v šesterovprežnem vozu po cesti vojvode Sepe, po Aleksandrovi, Strossmsyerjevi in Kralja Petra ulici. V srednjem poslopju palače zemaljske vlade je pripravljeno za regenta stanovanje v florentinskem slogu. Ulice, kjer se bo Vozil regent, so okrašene z zastavami v narodnih in državnih barvah in z borovimi venci. Okradeno mesto nudi izredno učinkovit pogled. Za regentov sprejem se pripravlja tudi pokrajina. Prišlo bo veliko število društvenih in zasebnih deputacij, da se poklonijo regentu. Za nastanitev tujcev bo posloval poseben urad. Kraljeva garda je že danes dospela v Sarajevo. j L Demisšja deželne vlade odklonjena. LDU Ljubljana, 18. septembra. (Uradno!) Predsedništvo Deželne vlade za Slovenijo je danes prejelo brzojavno obvestilo od ministrskega predsednika dr. Vesniča, da osrednja vlada ni sprejela ostavko Deželne vlade za Slo-venijo. Lloyd George bolan? DKU Pariz, 17. sept. Pariška izdaja »Chicago Tribuna* poroča, d 9 krožijo po Londonu veSti, da je baje Lioyd George bolan na težki depresiji, Akorav-no jo njegovi tajniki zanikujejo, je vendar čudno, da se Lloyd Georga od povratka iz Švice še ni prikazal v javnost in da se pusti proti njegovi navadi zastopati pri najvažnejših dnevnih vprašanjih. Tako se bavi Robert Herne z vprašanjem premogarjev in Bonar L,aw z irskimi zadevami. Stanje Deschanela. DKU Berlin, 15. septembra. »Berlina* Tageblatt* poroča iz Bazi at Po zdravniškem mnenju je predsednik Deschane^ vsled prenapornega dela zadnjih leti obolel na neozdravljivi živčni slabosti. Češko-jugoslovenska trgovska pogodba. LDU Beograd, 17. septembra. Mi-* nistrki svet je odobril trgovsko pogodbo med Čehoslovaško in Jugoslavijo. Poljsko vojno poročilo. DKU Varšava, 17. septembra. Severno Dnjestra zasledujejo naše in1 ukrajinske čete sovražnika ter so do*j segle črto Zgravvka—Uhrynkowce—1 Zloty—Potok—Korosciantyn—Monaster-j cika. Cholo\vo\v in Raciekow ,smo zasedli. Južno vzhodno Kovvela so prekoračile naše čete Stohod. Na nadaljnem pohodu smo zavzeli mesto Luck. Poboj med prebivalstvom in noyinc) na Češkem. DKU Pariz, 17. sept. Brnske »Lidovd Novine* poročajo, da je prišlo v Pohrlicn^ do poboja med češkim prebivalstvom in' rekruti, kateri so dospeli pod vodstvom poslanca Lukša in Hanreja iz okolice k novačenju. Poslanec Lukš je moral bežati, Hanrej je pa bil napaden ter ranjen na glavi ter se je moral podati r sprem" stvu orožnikov domov. Glavni urednik: Ra divo j Rehar. Odgovorni urednik: Fran Voglar. (Konec prihodnjič) »Divji