\m. 46.
V Ljubljani, v soboto, dne 25. lebrnarla 1911.
Leto XXXIX.
ss Velja po pošti: s
celo leto naprej . K 26-— 'n pol leta „ . „ 13-— „ četrt leia „ . „ 6-50 n en meseo „ . „ 2*20 ,a Nemčijo oeloletno „ 29-— n ostalo inozemstvo „ 35'—
V Ljubljani na dom:
celo le.o naprej . K 24-— u pol '»ta „ . „ 12'— ja četrt lota „ . „ G-— ia en meseo „ . „ 2'—
y upravi prejemati mesečna K 1*90
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat	13 „
za trikrat . . . • »i w ii za večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vlnarjov
; Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje li praznike, ob 5. nrl popoldne.
ti" Urodništvo je v Kopitarjevi ollol štev. 6/I1I.
Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. =
Političen list m slovenski narod.
Upravništvo |e v Kopitarjevi nlloi štev. 6. -sso Avstr. poštne bran. račnn št "4.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 28.511. — Opravniškega telelona št. 188.
Današnja številka obsega 14 slranl.
Povzdioa kranjskega zadružništva.
Kranjski deželni zbor, odkar vlada v njem večina S. L. S., na vse strani blagonosno deluje v prid vsemu prebivalstvu in njegovo marljivo delovanje je našlo pravkar pohvalo od cesarja samega, ki je 23. t. m. v Budimpešti nasproti načelniku naše stranke dr. Š u s t c r š i č u opomnil, da je ravno zadnje kratko zasedanje kranjskega deželnega zbora 18. t. m. bilo jako dobro. Ta pohvala iz cesarjevih ust mora navdati s ponosom ne samo naše deželne poslance, ampak vse naše ljudstvo, ki jim je poverilo svoje zaupanje. Posebno pa so cesarjeve besede pomembne zato, ker sc je v mi-nolem zasedanju, ki ga je cesar tako izvanredno pohvalil, sklenil zakon, kako povzdigniti naše zadružništvo.
O tozadevnih sklepih naše deželno-zborske večine smo sicer že poročali, t&da spričo dalekosežne važnosti, ki jo imajo od deželnega zbora glede na zadružništvo sklenjeni predlogi, objavljamo danes po stenografičnem zapisniku poročilo, ki ga jc podal v popoldanski seji 18. t. m. v tej zadevi deželnemu zboru poročevalec odseka za povzdigo zadružništva, poslanec J a r c. Poročilo se glasi:
Visoka zbornica! Odsek, danes izvoljen v dopoldanski seji, se jc posvetoval o nujnem predlogu gospoda poslanca dr. Šusteršiča in tovarišev glede pospeševanja zadružništva na K r a n j s k c m in je prišel do sledečih zaključkov:
Moč »Zadružne zveze«.
Ni najmanjšega dvoma, da se gre pri tem vprašanju za eno najvažnejših gospodarskih organizacij v naši deželi. Oglejmo si obseg zadružništva pri nas! Število zadrug, organiziranih v naši največji' centrali, v »Zadružni zvezi«, je znašalo na Kranjskem leta 1908. 231 in se je pomnožilo do leta 1910. na 300 članic. Koncem leta 1910. jc bilo od teh 300 članic 162 kreditnih zadrug in gospodarskih zadrug je bilo 92. Med temi je bilo 29 kmetijskih, gospodarskih in konsumnih društev, 29 je bilo živinorejskih zadrug, 8 kmetijskih in strojnih in 5 strojnih zadrug, 3 vinarske, 3 stavbne in 3 razne zadruge, 2 osrednji zadrugi in 1 obrtna zadruga. Koncem leta 1908. —- za to leto imamo
šele podrobne podatke — so štele vse te zadruge blizu 57.000 članov in imele prometa blizu 1S0,000.G00 K; deleži so znašali — navajam samo okrogle številke — 2,200.000 K, rezerva 1,700.000 K in čisti dobiček 400.000 K.
Že iz tega ogromnega prometa, iz velikega števila članov, — vsaj znaša to število 10% vsega prebivalstva kranjske dežele — razvidi vsakdo, da se gre tukaj za največjo našo gospodarsko organizacijo, za organizacijo, ki je zlasti v dobi izboljšanja zemljišč in drugih melioracij za bodočnost našega ljudstva največjega pomena. In vendar je zavzemala naša dežela v preteklosti napram temu tako važnemu vprašanju popolnoma pasivno stališče! Zadružna organizacija ni dobivala do zadnjega leta od naše deželne uprave vkljub velikanskemu svojemu pomenu niti moralne niti gmotne podpore in je tudi sicer stala sama zase.
Kako druge deželo podpirajo zadružništvo.
Gospoda, kako drugače je v tem oziru v drugih deželah! Na Štajerskem je sklenil deželni zbor dne 5. maja leta 1900., da se Zvezi kmetijskih zadrug v Gradcu posodi znesek 400''00 kron, obrestljiv po 3c/c. V Dalmaciji jc deželni odbor, dokler ni bilo domačih zvez, zistemiziral mesto potujočega učitelja-revizorja. Vsaka zadruga je dobila od deželnega odbora vse knjige in železno blagajno zastonj. Razun tega je Raiffeiznovkam deželni odbor dajal brezobrestne vloge v višini od 600 K naprej. Ivo se je ustanovil dalmatinski »Zadružni savez«, je deželni odbor istemu dal na razpolago kredit 200.000 K, pridelil mu potujočega učitelja-revizorja in v naprej dajal novim zadrugam brezplačno knjige in blagajno, Savezu pa letno podporo 10.000 kron. Ta Savez je v prvem letu dobil od države podpor v skupnem znesku 35.000 K in drugo leto od države in dežele skoraj enako visoko podporo, namreč 34.513 K. Prvo leto je štela ta zveza 116, drugo leto 151 zadrug. Na Salcburškcm obavlja revizijo deželni odbor. Vsaka Raiffeiznovka dobi podpore po 250 K, »Zentralkasse« pa deželno podporo 2000 K in državno podporo 3000 K. Na Gor. Avstrijskem in na Dunaju opravlja revizijo kakor v Salcburgu deželni odbor sam in plača iz svojih sredstev tudi vse uradništvo. Osrednja blagajna dobiva deželno podporo in deželni hipotečni zavodi oskrbujejo poslovanje centralnih kas. Državna podpora znaša 5000 K. V Gali-
ciji obstoji posebni deželni revizijski biro, ki vsako leto izvršuje revizije, izdaja zadružni list in statistiko ter prireja zadružne tečaje. Leta 1909. je ustanovil deželni odbor centralno blagajno in jo dotiral s kapitalom dveh m-lijonov bron, poleg tega pa še prevzel zanjo garancijo do 5,000.000 kron za eventualna izposojila. V Gorici ima slovenska »Zveza goriških gospodarskih zadrug« državne podpore 6000 K, deželne podpore 5000 K in članic šteje okolu 40. Na Moravskem je »Ustfedny jednota českych hospod. společnosti« dobila 1. 1909. državno podporo 12.000 kron in deželne podpore tuch 12.000 K. Na Češkem ie dobila češka zveza za režijo skupaj od države in dežele 51.000 kron, nemška zveza pa 34.000 K. Celjska zveza dobiva državne subvencije 15.000 K na loto. Gospodarska zveza v Pulju dobiva od države 15.000 lv, od dežele 10.000 K in razun tega še posebne subvencije za organizacijo, za poučne tečaje in za podpore posameznim zadrugam.
Kaj naj stori naša dežela za zadružništvo?
Zaradi tega se je prepričal odsek, da je zadnji čas, da tudi dežela Kranjska ston, kar je sploh v njeni moči, za razvoj zadružništva, v katerem vidi predpogoj našega bodočega gospodarskega napredka.
Zaradi tega stavlja odsek kot prvi predlog to-le (bere):
1.
»Deželni zbor vidi v zadružništvu najvažnejši faktor narodnega gospodarstva v deželi in spoznava kot nujno dolžnost dežele, zastaviti vse moči za prospeh zadružne organizacije na Kranjskem.«
Zadružni urad.
Pač smo imeli na Kranjskem enega uradnika, deželnega zadružnega komisarja, ki sc je pa žal razun z zadružništvom največ moral pečali s še drugimi stvarmi. To jc skromen začetek, ali ako hoče dežela smotreno izvršiti podporo našemu zadružništvu, je treba, da po zgledu drugih dežel organizira poseben deželni zadružni uiad. Zato predlaga odsek kot drugi predlog to-le (bere):
II.
»Ustanovi se deželni zadružni urad, ki ima poslovati v vseh zadružnih zadevah kot strokovni organ deželnega odbora. V ta namen so dovoli za loto 1911. poseben kredit v znesku 10.000 kron.«
Centrala vsega zadružništva je »Zadružna zveza«.
Kdor količkaj nepristransko motri položaj našega zadružništva na Kranjskem, mora priznati, da je največja ovira dobremu njegovemu razvoju razcepljenost v različne centralne zadružne organizacije. Mi na Kranjskem imamo, kakor znano, dve zadružni zvezi v Ljubljani in poleg tega imamo še kranjske zadruge, ki so včlanjene v celjski zvezi. Pokazalo so je povsod, da je razvoj zadrug mogoč le v strogi centralizaciji. Tudi materi-jelno jc za posamezne zadruge slaba razcepljenost, kajti ni dvoma, da uprava, čc imamo tri zveze, veliko več stane, kakor če bi bile vse zadruge včlanjene v eni centrali. Kot tako bodočo centralo smatra odsek »Zadružno zvezo« v Ljubljani, največjo centralo na Kranjskem,* vendar pa to ne brezpogojno. »Zadružna zveza« je doslej uživala popolno avtonomijo. Deželni zbor pa naj po predlogu odsekovem prizna »Zadružno zvezo« kot deželno centralo le pod pogojem, ako se ukloni vsak čas redni reviziji deželnega zadružnega urada, in deželnemu odboru naj sc naroči, cla naj deluje na to, da se v to centralo strnejo polagoma vse zadruge v celi deželi. Tretji predlog se torej glasi (bere):
lit.
»Kot ocl deželne uprave odobrena zadružna organizacija v deželi Kranjski ima veljati »Zadružna zveza« v Ljubljani pod pogojem, da se podvrže redni reviziji deželnega zadružnega urada.
Deželnemu odboru se naroča, delovati odločno na to, da sc po možnosti združijo vse v deželi Kranjski poslujoče pridobitne in gospodarske zadruge v »Zadružni Zvezi« v Ljubljani kot cd deželne uprave odobreni zadružni centrali.«
Letna podpora in posodilo »Zadružni zvezi« icr nadzorstvo od strani dežele.
Glavna naloga take centrale je poleg izravnave denarnega prometa točna in natančna revizija, zato pa rabi taka zveza velik aparat izvežbanih revizorjev, in če naj se izvrši združenje vseh kranjskih zadrug, razcepljenih sedaj v tri zveze, v tej kranjski centrali, ni dvoma, cla bo v namen dosege tega združenja tej ali oni zadrugi treba priskočiti na pomoč in odpreti jej kredit, ki ga drugod izgubi. Zato predlaga odsek, naj se določi redna })od-pora »Zadružni zvezi« z 12 000 K na leto. Da pa izpelje »Zadružna zveza«
LISTEK.
Belereniovo naroČile.
Spisal Juliani.
1.
Advokat dr. Rak je imel v svojih mladih letih vedno važnih opravkov. Če ni čital v kavarni humorističnih časopisov, je sedel v gostilni »pri vijoličnem nosu«. Ako ga pa ni bilo tam, je spal v svoji pisarni na elegantni otomani in smrčal v različnih akordih.
Kar se tiče njegovega ostalega življenja, omenim, da ni rad zagovarjal — vsled neznanih vzrokov — ljudi pred sodnikom, temveč je vedno pošiljal tja koncipijenta.
In končno se ni udeleževal — cujte! — političnih shodov — on, advokat, točna in močna zaslomba javnega življenja, sploh države, naroda.
Vprašal sc bo kdo, kaj je povzročilo, da se je ogibal Rak shodov, kakor pogan cerkve?
Pred nekaj loti ie kandidiral za d ržav n o z b o r s k e g a poslanca kristalno Cisti zn&čaj s skrbno napisanim programom — gospod Plevnik. Ta mož je kil zelo priljubljen pri svojih agitatorji!). Obljubljal jc namreč, cla jim bo iz-
posloval pri ministrstvu mastne dijete in celo izvrstno pokojnino.
Zato se je kmalu razvila na vseh oglih najživahnejša agitacija. Tu s pomočjo vina. Tam z denarjem. A pogosto tudi z vzvišeno krepkimi besedami izkušenih advokatov in drugih velezgovornih in veleuglednih mož.
Torej se ne bomo čudili, če je zašel tudi dr. Rak med Plevnikove agitatorje in sklical velik narodni shod.
Z neumorno delavnostjo je zbiral gradivo za svoj govor. V nemških prevodih je čital Cicerona in Demostena. Pogostokrat je stal pred velikim ogledalom, se učil različnih govorniških gest. Venomer je jedel »Cachou« ali »Menthol Lakritz« in pil gosja jajca. Sploh je ravnal tako, kakor ravna govornik v pravem pomenu besede, govornik, ki mu je mogočo z desetimi besedami rešiti domovino, državo, sploh vse.
In končno je prišel tisti dan. Že navsezgodaj je vstal dr. Rak in odšel v naravo. Krasno so pevali drobni ptički, čudovite melodije so sc spajale v divno celoto. Tiho je hodil dr. Rak po gozdu in v glavi so mu brenčalo posamezne točke vel izvrstnega govora. In v duhu je gledal ogromno množico, ki mu ploska, vpije: Živio, in ga sili, naj on kandidira, nc IMevnik. A še dal je ga jc
ponesla domišljija, celo v daljni državni zbor. Tudi tu ima krasen uspeh. Oponira vladi. Ministrski predsednik : ga kleče prosi usmiljenja, a on ne od- | neha. »Trcl bodi, neizprosen, mož j jeklen,« grmi dr. Rak sam pri sebi.
Zdaj pa so začuje močen pok: v bližini je ustrelil lovec velikega kragulja. Dr. Rak se je pa prestrašil, se prebudil iz sanj — in zbežal domov: veni, vicli, fugi. Doma se jc vlegel pod svojo elegantno otomano in v razburjenosti zaspal.
Dovolimo zdaj našemu advokatu, da prespi svoj strah — in idimo na shod, ki ga je on sklical.
V prostorni dvorani je zbranih veliko ljudi. Nebroj dolgolasih mladih ljudij. Nekoliko zagorelih, mišičastih delavcev. Nekaj obrtnikov. Precej žen z dojenčki. Precej obrtniških vajencev z viržinkami za ušesi. Sploh — v pretežni večini — sami ljudje, ki jim je politika potrebnejša, kakor kruh in sol.
Nekaj časa so čakali še precej potrpežljivo. Nekateri vajenci so umetno žvižgali krasne operetne arije. Več mladinov se je zgraževalo nad nena-vzočnostjo imenitnejših deklet. Žene so pa hvalile svoje dojenčke, kako so pametni: izgovarjajo »rak, rak, rak«. Polglasno žvižgajo ugaja joče jim pesmi. Ne voljno gledajo prazen oder.
V tem trenotku pa je. prišel na , shod parfumirani vladni zastopnik, i Blazirano se je ozrl na oder in po dvo-I rani. A ko je opazil, cla ni nikjer dr. i Raka. je ukazal blizu stoječemu detektivu Holmesu, naj gre po njega.
Holmes je šel nemudoma na dom. V trenotku si jc nažgal majhno pipico in se pogladil po gladko-obritem, suhem, pametnem licu. Gosti oblaki kna-strovega dima so kmalu zakrili izbor-nega detektiva.
Naenkrat so mu jo zasvetila v glavi izborna misel. Hitro sc je preoblekel v denarnega pismonošo. Prilepil si je rujavo brado in brke. Nataknil si je očala z navadnim steklom. Prcpasal si veliko torbo — in jo napolnil s črepi-njami skled, ča? in krožnikov, s katerimi so ga večkrat kopali v gostilnah razsrjeni pivci.
Tako izpremonjen jo odšel na dr. Rakovo stanovanje — in krepko pozvonil.
Dr. Rak je imel med tem čudno sanje. V parlamentu je govoril o ogrski banki ter o svojem literarnem delovanju. Sprva so molčali poslanci, ki so ga obkrožali, kakor mravlje med. A tokom govora sc začujejo strašni medklici. Dva poslanca si odpneta vsled velike vročine manšete in ovratnika — in jih dobro zalučita dr. Raku v nos. Neka-
to veliko enotno organizacijo, pa rabi tudi veliko večjega razpoložljivega kapitala, kakor ga ima sedaj. Odsek se je zjedinil, da ne more predlagati, da naj bi se iz tekočih deželnih sredstev dal »Zadružni zvezi« na razpolago tak kapital, jc pa mnenja, da se nahaja v deželnem premoženju zaklad, ki sedaj takorekoč počiva, to jc vseučiliški zaklad, in odsek je mnenja, da naj se ta vseučiliški zaklad odstopi »Zadružni zvezi« kot brezobrestno posojilo na nedoločen čas proti enoletni odpovedi. V tem oziru izrazili so se v odseku pomisleki, da »Zadružna zveza« ne bi utegnila dati zadostne varnosti za tako posojilo. Nasproti temu treba konšta-tirati, da znašajo vplačani deleži pri »Zadružni zvezi« 329.UC0 K in jamstveni zaklad njen nad 2,000.0ti0 K. Če se ji torej posodi ta denar, je popolnoma varno naložen in je deželnemu odboru vedno zopet na razpolago proti enoletni odpovedi, vprašanju slovenskega vseučilišča se pa s tem ne zgodi absolutno nobena škoda, kajti ta kapital je namenjen kot nekak prispevek kranjske dežele bodočemu vseučilišču. Vprašanje zase je, ali se s tem, da dežela kranjska prispeva relativno, z ozirom na ogromne stroške, ki jih povzroči ustanovitev in vzdrževanje vseučilišča, tako malenkostno vsoto, sploh kaj pospešuje vprašanje vseučilišča. Kakor rečeno, je to vprašanje zase. Sicer se pa ne gre za to, da bi se ta denar porabil, ampak za to, da se ta dosedaj mrtvi kapital plodonosno naloži v gospodarske koristi naše dežele.
Kapital je torej, kakor rečeno, pri ^Zadružni zvezi« varno naložen, ali s tem se odsek še ne zadovoljuje, temveč gre še dalje. On zahteva od »Zadružne zveze«, da izpolni gotove pogoje, pod katerimi dobi kapital na razpolago. Prvi pogoj je, da se »Zadružna zveza« zaveže, da bo podpirala deželni odbor v njegovem stremljenju za zjedinjenje vsega zadružništva kranjske dežele. Drugi pogoj je: deželnemu odboru se zagotovi primerna ingerenca na nastavljanje revizorjev in njih kvalifikacijo. Revizorji, najvažnejši organ vsakega zadružništva, smejo naj se nameščati le dogovorno z deželnim odborom in deželni odbor naj ima vrli-tega pravico, da v izpraševalno komisijo k revizorskim izpitom, ki bodo uvedeni pri »Zadružni zvezi«, odpošlje svojega zastopnika z odločujočim glasom. Vrhtega naj »Zadružna zveza« podpira deželni odbor pri vseh akcijah za zadružništvo. Zlasti naj »Zadružna zveza« se zaveže, da bo na željo deželnega odbora revidirala vsako zadrugo, ki je že prejela od dežele kako subvencijo, in da mu bo vselej na razpolago dajala revizijski zapisnik. Dalje se mora zavezati »Zadružna zveza«, da bo, kadar prosi kaka zadruga za subvencijo, deželnemu odboru dala na razpolago ves material, ki ga ima o dotični zadrugi, in se sploh zavezati, da bo podpirala deželni zadružni urad v dosego njegovih smotrov. Četrti predlog sc torej glasi (bere):
IV.
»Vseučiliški zaklad se odstopi »Zadružni zvezi« kot brezobrestno posojilo na nedoločen čas proti celoletni odpo-
vedi in se ji dovoli letna deželna podpora 12.000 K, če izpolni pod 111. v prvem odstavku navedeni pogoj in ra-zun tega še sledeče pogoje:
1.	se zaveže podpirati prizadevanje deželnega odbora v smislu 2. odstavka točke III.;
2.	priznava deželnemu odboru odločilen vpliv pri nameščanju zadružnih revizorjev na Kranjskem;
3.	priznava deželnemu odboru pravico odposlati svojega zastopnika z odločujočim glasom v izpraševalno komisijo za revizorski izpit, ki posluje pri »Zadružni zvezi«;
't. se zaveže vsakQ sebi včlanjeno zadrugo revidirati na željo deželnega odbora in v slučaju, da je zadruga sprejela od dežele kako podporo, cla.i deželnemu odboru prepis revizijskega poročila na razpolago, brezkvarno neposredni revizijski pravici deželnega odbora, če si jo je pridržal ob podelitvi deželne podpore ali pa če zadruga sama zahteva deželno revizijo;
5.	se zaveže pripraviti in podati o vsaki sebi včlanjeni zadrugi deželnemu odboru na zahtevo potrebni material za presojo, je-li dotična zadruga vredna in potrebna deželne podpore;
6.	se zaveže podpirati v vsakem oziru deželni zadružni urad za dosego njegovih smotrov.«
Nalaganje deželnega denarja v kreditne zadruge.
Z ozirom na to, da je zadruge, osnovane zlasti na neomejeni zavezi, v kolikor seveda proti njihovemu poslovanju ni nobenega pomisleka, pri reviziji smatrati za najbolj varne, za bolj varne kakor banke in druge zavode, predlaga odsek, da se deželni odbor pooblasti, da vpošteva pri obre-stonosnem nalaganju tekočih blagajniških sredstev v tekočem računu tudi kreditne zadruge, seveda pod pogojem, če so pogoji nalaganja v vsakem oziru enaki onim, drugih v poštev prihajajočih kreditnih zavodov in če je pričakovati v prvi vrsti tudi zadostno gibčnost njihovih blagajniških sredstev. S tem deželni odbor, ne da bi dežela kaj žrtvovala, materielno podpira dotične zadruge, obenem pa da vsemu zadružništvu veliko moralno oporo. Zaupanje ljudstva do zadrug bo slonelo na kreditu, ki ga ima dotična. zadruga pri deželnem odboru. Peti predlog se glasi zato (bere):
V.
»Deželnemu odboru se nalaga, da vpošteva pri obrestonosnem nalaganju tekočih blagajničnih sredstev v tekočem računu tudi kreditne zadruge, če so pogoji nalaganja v vsakem oziru enaki onim drugih v poštev prihajajočih kreditnih zavodov; pri tem jc gledati v prvi vrsti na potrebno gibčnost blagajničnih sredstev.«
Dvamilijonska garancija dežele za naše zadružništvo.
Odsek gre še dalje. V preteklih letih smo imeli v naši deželi večkrat priliko opazovati, da je na to ali ono zadrugo, na to ali ono denarno organizacijo poizkušala politično nasprotna stranka napraviti napad, takozvani run. Vsak tak pojav jc obžalovanja vreden, ker izpodkopuje zaupanje ljudstva v dotični zavod. Še nevarnejši
je položaj, v katerega pridejo lahko zadruge vsled velikih kriz na denarnem trgu. Gospoda moja, v državnem zboru se bo v kratkem obravnaval novi statut avstro-ogrske banke. Po tem statutu bo banka vezana vzdrževati pariteto valute in vsled tega bo prisiljena večkrat zvišati diskont in morda zvišati diskont v meri, kakršne doslej nismo doživeli. Vsaka kriza na velikem denarnem trgu pošilja svoje vaiove tudi na naše male razmere, in to občutimo tembolj, ker smo v svojem gospodarstvu, ki je šele v začetkih, navezani na iuj kredit in se šele trudimo, cla se polagoma emancipiramo od njega, cla bomo mogli kdaj tudi drugam razpolagati in zlasti investirati svoj denar v industrijo. Take krize se torej na našem denarnem trgu tembolj poznajo in lahko nastopijo trenutki, da pride popolnoma redno poslujoča zadruga v nevaren položaj, da mora ustaviti izplačila. Zaradi tega predlaga odsek, naj se pooblasti deželni odbor, da v takih slučajih priskoči na pomoč zadružni organizaciji z garancijo dežele do najvišjega zneska 2,000.000 K. Nima ta garancija namena pospeševati lahkomišljenega gospodarstva in to garancija za zadruge sploh, ki so včlanjene v zvezi, priznani od dežele, ampajk ta garancija ima samo namen, poseči vmes v izrednih slučajih, da pred javnostjo dežela dokumentira, da je dotična zadruga poštena in se nahaja samo trenotno v denarni zadregi. Sesti predlog se torej glasi (bere);
VI.
»Deželni odbor se pooblašča po potrebi priskočiti zadružni organizaciji s tem, da prevzame deželno jamstvo do svote dveh milijonov kron, ako se prepriča, da iz tega jamstva ne preti deželi nikakršna škoda.«
Pomoč žrtvam »Glavne posojilnice«.
Odsek pa tudi ni mogel iti zaprtih oči mimo zadnjega velikega poloma, največjega poloma, kar smo jih doslej doživeli na polju slovenskega zadružništva, mimo poloma »Glavne posojilnice«. Gotovo je, da se bo vsled tega poloma zgodilo dvoje. Gotovo je, da bo na eni strani uničenih mnogo gospodarskih eksistenc., ki pomenjajo popolnoma nedolžne žrtve, ki niso bile niti v upravnem odboru in ne v nadzorstvu »Glavne posojilnice« in so zaupale temu zavodu, misleč, da je v dobrih rokah, in drugič je gotovo, da bo vsled tega poloma kredit ljubljanskega trga in cele dežele prišel v veliko nevarnost. Danes smo žallbog že tako daleč, da trgovec, o katerem se ve, da je član »Glavne posojilnice«, ne dobi več kredita od fabrikanta ali veletržca, in kaj to pomeni za trgovca, je jasno. Zaradi tega predlaga odsek, da naj se peča deželni odbor temeljito s tem vprašanjem, kako bi se rešile nedolžne žrtve tega poloma. Stopi naj v tem oziru v zvezo z merodajnimi javnimi faktorji, predvsem z vlado in mestno občino ljubljansko in za vsak slučaj se mu v ta namen dovoli za leto 1911. kredit 50.000 kron. Priznavam, cla 50.000 kron,, ni velika svota, ampak eno je gotovo, da za razvoj vse stvari bo silno ugodno vplivalo ako vicli javnost, da tudi dežela gleda na to, da pomaga tistim, ki
po po nedolžnem bres lastne krivd prišli v nevarnost, da so gospoda^ za vedno uničeni.
Sedmi predlog se torej glasi:
VII.
»Uvažujoč, cla propad »Glavno p0 sojilnice« v Ljubljani utegne vsled ne omejenega jamstva njenih članov uni čiti mnogo samostojnih gospodarski! eksistenc v Ljubljani in po deželi te škodovati ugledu in kreditu domačegj trga, — sc naroča deželnemu odborii naj razmotri položaj in ukrene, kar si mu zdi pripravno, cla se po možnost omili usoda nedolžnih žrtev in varuji ugled in kredit domačega trga. Deželn odbor naj stopi v to svrho v stik z dru g'mi javnimi faktorji, zlasti s c. kr vlado in z mestno občino ljubljansko Za vsak slučaj se dovoli deželnemu od. boru za to pomožno akcijo poseben kredit za leto 1911. v znesku 50.000 K.«
Ako se deželni zbor peča. danes s tem vprašanjem, mu ni namen, da bi se govorilo o »zmaganih« ali »premagancih«, namen mu je samo, cla se spravi zadružništvo v prav tir in da se mu za-sigura zdrav razvoj za bodočnost. Naj. boljši dokaz temu je, da avtonomna za-druga, avtonomna centrala, »Zadružna zveza«, sijaj no razvita takorekoč iz-ključno iz svojih moči — malenkostna dosedanja državna in deželna podpora pač niti v poštev ne pride — hoče uklo-niti svoj tilnik pod javno kontrolo, pod deželno upravo, iz čistega nagiba, de se osigura gospodarska bodočnost in razvoj zadružništva na Kranjskem, Zato Vas, gospodje, prosim ako hočete, cla se konsolidirajo zadružne razmere na Kranjskem, in trgovski kredit naše Kranjske dežele, glasujte za predloge odsekove. (Živahno odobravanje in plo, skanje.)
X X X >„ „
Kakor znano, je zbornica te predloge sprejela in je s tem napočila za naše zadružništvo in za blagostanje vsega prebivalstva dežele, vsega slovenskega ljudstva nova doba. Ni čuda, da je ta veliki čin veČine S. L. S. v kranjskem deželnem zboru vzbudil povsod veliko pozornost in je celo presvitli cesar pod vtisom plodonosnega delovanja naše stranke izrekel osebno nasproti naše< mu načelniku dr. šusteršiču, katerega je 23. t. m. pri dvorni prireditvi v Bu. dimnešti izmed vseh navzočih poslancev edinega nagovoril, svojo najvišjo pohvalo, da kranjski deželni zbor tako izborno v korist ljudstva deluje! Čast našim poslancem, predvsem našemu clr. šusteršiču!
Llubljanske občinske volitve.
Preteklo nedeljo se je vršil v »Ljudskem Domu« v Streliških ulicah shod ljubljanskih volivcev in volivk. Udele-žilo se je shoda 300 volivcev in volivk ter sta poročala na shodu deželni odbornik dr. Ivan Zajec in Ivan'Štefe.
Liberalni »shodi«.
Deželni odbornik clr. Zajec je izva. jal: Gospoda! Sredi volivnega boja smo. Liberalci prirejajo po ljubljanskih gostilnah svoje »shode«, shodi-če in sestanke. Z veliko i*adovednostjo
teri krasnokodri poslanci snamejo v hipni razburjenosti svoje baroke in jih začno tlačiti Raku v usta.
Nastane strašen vriše. Predsednik zvoni. Pomaga mu nebroj podpredsednikov, tajnikov, zapisnikarjev in odbornikov brez portfelja. Stenografi se v zabavo polivajo s tinto.
Tedaj se prebudi dr. Rak, začuje krepki glas zvonca in si pomane oči. Razburjeno pogleda, če ima baroke v ustih. Jih ne najde. Vsled tega poto-lažen je v trenotku pri vratih ter jih odpre.
Ivo pa zagleda denarnega pismo-nošo, ki trese svojo torbo, polno cekinov in tolarjev, se zelo razveseli. Pismonoša pa salutira in reče: »Ste vi dr. Rak? Za vas imam osemtisoč-petstotriindevetdeset kron.« Nato seže v torbo in porožlja s črepinjami. A naenkrat močno zavpije preoblečeni Holmes in naglo potegne okrvavljeno roko iz torbe. »Tu notri — tu notri je sam vrag. Glejte, kako me je opraskal. Mogoče še izkrvavim. — Toda oprostite: zdaj vam ne moreni dati denarja. Če ste tako prijazni, idite z mano na oošto, kjer dobite denar!«
Dr. Rak ni dovolil, da bi ga pismonoša vnovič povabil, temveč st> ga jc koj oklenil in že sta bila na lepi ulici.
Naš advokat je neprestano gledal melodično rožljajočo torbo pismonoše. Zato še opazil ni, kdaj sta zavila v veliko hišo in kako sta prišla po lepo okrašenih stopnjicah v prostorno dvo-
rano, v kateri je zdaj že gromovito odmevalo ropotanje in piskanje.
Naenkrat so ga zgrabile močne roko in ga vzdignile v zrak med navdušenim vpitjem: »Zivio dr. Rak. Zivio!«
Prestrašeno jc pogledal clr. Rak okoli sebe — in glejte: pismonoše ni več videl, pač pa zelo veliko ljudi, ki so vpili: ;>Govorite! Zivio-o-o-o-o!«
In zdaj je padla razburjenemu advokatu mrena raz oči — in spomnil se je, da mora danes tu govoriti. Med tem so ga že položile močne roke na oder, kjer je sedel vladni zastopnik.
Dr. Rak je poizkusil naglo zbrati svoje misli. Toda preveč je bil razburjen: že zaradi sanj, a ne malo tudi vsled pismonoše, ki se mu je prej kar naenkrat izgubil.
In v tej duševni zmedenosti je začel govoriti: »Če ne bo šlo vse tako, kakor bi moralo iti, hudujte se nad mojimi sanjami, ki so me ravno poprej mučile in so mi poslanci tlačili svoje baroke v usta ter so me hoteli zadaviti z manšetami in ovratniki, to je: z orožjem, ki uniči duševno največjega orjaka, in bi mene nc, ki se vendar, ne toliko vslecl ponižnosti, kakor vsled resnicoljubnosti, prištevam k ljudem srednje vrste in zlasti vsled dejstva, da me je ravno poprej iskala, seveda tudi našla, a kljub temu se izgubila sreča, kar je, lahko bi rekel — si licet parva componere magnis — abstraktna, a vslecl slučajev, ki niso več slučaji — konkretna nesreča — zato bi jaz srledc pošte, k.i je tu. ne radi sebe, am-
pak vslecl nas, in bi se pismonoša, kot tak, kot nositelj denarja, moral prilagoditi razmeram in času, a ker je pošta skrajno nevarna, predlagam z ozirom na njo resolucijo, da se denar ne pošilja, temveč nosi. eventualno predloži ad usum delpliini že eo ipso ter se a priori verificira in bombardira!«
Ze začetkom tega učeno-znede-nega govora so zbežali delavci in obrtniki iz dvorane in se držali z rokami za glavo. Vajenci so ostali v dvorani in so nervozno stavili prste v ušesa in usta. Zene so gledale dr. Raka: »Kake oči ima! Kako tolče z rokami po m;zi! To je mož! Rojen govornik!« In gledalo so svoje dojenčke: »Moj mu je podoben — tudi obnaša se tako!«
Dijaki so pa samozavestno pritrjevali: »Dobro! Čujte! Tako je! Ilanba! Pereat! Probatum est!«
Komisar je nekaj časa molče poslušal delovanje izborne retorične žile dr. Raka. A ko je začel advokat reševati težke filozofične probleme s pomočjo silovito učenih fraz, je. omedlel naš komisar.
Prebudil se je šele pri besedi: bombardira. Razburjeno je vzkliknil: »Aretirajte anarhista! Shod je raz-puščen!«
Rečeno — storjeno! Mnogo detektivov je prihitelo, prijelo dr. Raka in ga odvedlo s stotnijo orožnikov pod poveljstvom junaškega ritmojstra Lili-kiky — v ječo.
V istem trenotku ie lahko uvidol
vsak trezno sodeči človek, da je komisar izredno talentiran državnik. Nemudoma je namreč šel na pošto in telegrafiral v prestolno mesto, naj pride brzojavno rabelj Mayer obešat anarhiste, nihiliste in sploh istovrstno kugo.
Zelo slabo bi se godilo dr. Raku, če bi ne bil njegov brat Rahagg dvorni svetnik v notranjem ministrstvu.
No — in vsled tega se je zgodilo, da so na višje povelje morali oprostiti strogi sodniki našega advokata.
In od tistega časa se ogiba Rak shodov, kakor žid vode in poštenosti.
II.
Kako je živel dr. Rak, sem omenil že v začetku povesti.
No, in nekaj časa je bil še precej srečen. A ko so ga duševni in telesni napori izpremenili v suhega človeka, se je začutil Rak naenkrat silno nesrečnega.
Prej je bil zdrav kakor riba v vodi. Zitaj pa je začel pokašljevati, a kljub ter^u ni opustil pijančevanja in kajenj
'edaj pa je prišel nekega lepega dnJdvorni svetnik Rahagg na dopust k Mojemu bratu dr. Raku. Silno se j« razžalostil, ko je videl bolnika. Zelo sc je pa tudi razsrdil vsled nezdravih advokatovih razvad.
»Ali se ne sramuješ? Advokat pa tako neumen, cla ne veš, kako škodljivo je pijančevanje in kajenje! O bedak! Res ie. cla to življenje ni vse!
riCakujemo in z veliko napetostjo ..pluškujemo, kak je ta program, ki »razvijajo« liberalci na svojih sho-ili Z železno potrpežljivostjo prebira-,„' liberalna glasila in iščemo zrna, ifemo jedra v njih »programnih« godili. Ali, gospoda, potrpežljivost naša am je zaman, liberalnega programa ' najdemo. Pač pa lahko konstati-amo eno; liberalnega programa ni, iag pa opažamo v teli govorili liberal-,il, zvezd manjše in večje vrste pra-110to in prstenost, da nas mora biti ram, živeti skupno v kulturnem sre-lišču Slovenstva z gospodo, ki ima po-,um, prodajati inteligentnemu in za-ednernu ljubljanskemu prebivalstvu ako hrano! (Odobravanje.)
Blago najslabše vrste ponujajo in irodajajo liberalci Ljubljančanom; to )lago odklanjamo!
Liberalne zvezde manjše in večje.
Dvojna vrsta zvezd svoii po libc-•ainih shodih. So zvezde manjše in pa jvezde večje vrste. Navadno svetijo iianjše zvezde intenzivneje, ker manj-zvezd svitloba je močnejša, starejših zvezd svitlost je namreč že zble-iola. O liberalnih »malih« zvezdah pa Salibog ne moremo tega trditi. Med nale zvezde štejemo Ribnikarja in pa jrofesorja Reisnerja, velikim zvezdam pa prištevamo dr. Trillerja in dr. Tavčarja. Oglejmo si te zvezde ter njih svetlikanje na liberalnih shodih! Zdravstvene razmere v Ljubljani. Rib-nikarjeva modrost. Grehi liberalizma.
® Ribnikar jo na nekem shodiču ali sestanku ponujal dvajsetim zborovai-cern, tako sem bral v nekem liberalnem glasilu, svojo učenost ter razkladal »imenitne« zdravstvene razmere ljubljanske. Trdil je Ribnikar, ki se menda na vse izborno razume in ki seveda vse najbolje ve, da je bila nek daj, kdaj, ne vem, umrljivost v Ljubljani 56 odstot., sedaj pa jo umrljivost samo 32 odstotkov! To »modrost« je flibnikar svojim »inteligentnim« zbo-rovalcein prodajal in vsem se je zdelo to seveda silno »učeno«, tudi dr. Tavčarju! (Veselost.)
To Ribnikarjevo »učenost« si moramo vendar nekoliko globlje ogle<lati, saj poglavje o zdravstvenih razmerah in okolnostih, ki vplivajo na te razmere, je silno zanimivo. Interesantno pa je tudi spoznati temeljitost in »široko znanje« gospoda Ribnikarja! (Živahna veselost.)
Gospoda! Za zdravstvene razmere v Ljubljani in za socialno strukturo ljubljanskega ljudstva se zanimam že dolgo vrsto let. Pri tem opazovanju vidimo, da so razvija struktura ljubljanskega prebivalstva z železno vztrajnostjo v neki gotovi smeri, v smeri, ki jc nujna posledica protiljud-ske buržoazne politike liberalizma. (Burno odobravanje.) Smer tega razvoja jc nevarna, je pogubna za Ljubljano, ker konec in vrhunec tega razvoja bi bil ta, da sc Ljubljana zaduši v lastni masti!
Liberalna gospodarska politika v občinskem svetu ljubljanskem je rodila dejstvo, ki ga nihče ni vstanu utajili, da se je trumoma selilo delavstvo v okoliške vasi. Nastale so ljubljanske naselbine na Glincah, v Šiški, v Vod-matu. Delavstvo je obračalo hrbet nehvaležni Ljubljani in iskalo boljših življenskih pogojev drugod. Te delav-
ske mase so si gradile svoje lastne do- | move, z lastnimi močmi in sredstvi, nastalo jc na stotino delavskih hiš v omenjenih krajih in žalibog moramo reči, da mnogo teh zgradb nikakor ne odgovarja modernim zdravstvenim zahtevam. Tako je podil iu tiral liberalizem s svojo liberalno občinsko politiko na umeten način ljudske mase ven iz mesta, ker liberalizem ni poznal nikdar ljndstva, ga ne pozna in ga poznal ne bo. (Klici: Tako je!)
Zaplankati so se hoteli liberalci proti ljudstvu, zaplankati proti celi ostali deželi in zaplankati proti celemu kulturnemu svetu!
Samo na enem vzgledu naj osvetlim svojo trditev. Vzemimo stroko — tobačno delavstvo! Pred sedmimi leti sta od 2400 tobačnih delavk in delavcev šo stanovali skoro dve tretjini v Ljubljani. Leta 1908 pa že samo 600. Seveda se je selila tudi tuberkuloza, ta najkrutejša ljudska morilka, z delavstvom ven v predmestne vasi in nimate je hiše v najbližji okolici ljubljanski, kjer bi ne bilo doma te morilke. Namesto, da bi bili skrbeli mestni očetje, da se mesto preskrbi o pravem času z ekspanzivnostjo, da se zasigu-ra o pravem času prostor za centrifugalen razvoj, so so hoteli zagraditi s kitajskim zidom, ker so se bali ljudstva! Saj je pač najvažnejša naloga občinske politike skrbeti pravočasno za zadostno število stanovanj.
Vsled moralnih in fizičnih sil na-našega ljudstva z veseljem konštatu-jerno, da raste število prebivalstva. S prebivalstvom pa mora seveda razmeroma rasti tudi število stanovanj, sicer nastopi trenotek, ki je osodepoln za zdravje ljudstva, prenapolnjena boljša in še bolj napoljena slaba stanovanja z vsemi mogočimi usodnimi posledicami.
Te dalekosežne politike, politike za bodočnost našega mesta liberalci niso delali. (Živahno pritrjevanje.) In v tem dejstvu tiči to, kar sem že povdaril, da je smer socialnega razvoja Ljubljane ta, da postaja Ljubljana mesto vojaštva, uradništva. večjih trgovcev in boljših obrtnikov, vse drugo pa propada ali pa beži iz mesta ven. Potem mora trpeti trgovina, in cla hira mala obrt je naravna posledica izseljevanja ljudskih mas. Liberalizem je pregnal trgovcem in obrtnikom tisoče konsnmen-tov in odjemalcev! (Tako je!)
Pa predaleč sem se oddaljil od gospoda Ribnikarja. Zašel sem v resno vprašanje in mu storil s tem skoro preveliko čast!
Za njegove številke se gre, za številke o ljubljanski umrljivosti. Če bi bila resnica, kakor je pravil Ribnikar, da je ljubljanska umrljivost 32 odstotkov, potem, gospoda, bi bil to najžalost-nojši in obupen dokaz o krvavo neugodnih in zanemarjenih zdravstvenih razmerah v Ljubljani. Hvala Bogu, da temu ni tako! Nisem prijatelj liberalcev, a vendar tako krute krivice liberalcem ne maram delati, kakor jo dela Ribnikar sam!
Na Kranjskem je povprečna umrljivost z Ljubljano vred 26 odstotkov, po novem ljudskem štetju utegne biti še bolje. Že ta umrljivost je za celih 6 odstotkov nižja; v Ljubljani sami pa je umrljivost, če odštejemo one, ki umrje-jo v bolnici in raznih hiralnicah kot tujci, kakih 1.6 odstotkov t. j. za polo-
vico manj, kakor uči socialni politik in statist učeni Ribnikar!
Vse, kar je pravično! Priznam tudi liberalcem zasluge, ki jih imajo. Nc da sc tajiti, da liberalci niso povsem nedolžni pri nizki umrljivosti v Ljubljani! Saj som prej izvajal in dokazal, cla po liberalni zaslugi beži ljudska masa iz mesta ven, — in s to maso pa se seli tudi jetika, ki spremlja ravno najbolj zatirano!
Taka jo torej temeljitost Ribnikar-jovega znanja! Na istem shodiču jc g. Ribnikar našteval poslopja, ki so so zgradila. Iz tal je vzrasla justična palača, vladna palača itd. Zakaj našteva to, je nerazumljivo; saj pač nihče ne bo verjel, da je dal zgraditi te palače Ribnikar in znabiti dal morda še denar zraven!
Če hočemo iskati po mestu, kdo jc vse gradil, potem pa lahko vprašamo, kdo je zgradil veliki hotel »Union«, ki igra za mesto v tujsko-prometnem oziru veliko ulogo, kdo je gradil krasno »Ljudsko posojilnico«? Ali so znabiti gradili vse mar liberalci?
Pač tudi liberalci so gradili! Ne delajmo jim krivice! Zgradili so, kakor se balia Ribnikar, »Ljudsko ko-pelj«, tisto »veliko« stavbo, ki ima, čujte in strmite, menda kar štiri kadne kopel ji! Za 40.000 prebivalcev kar štiri kadi! To je res nekaj nezaslišano krasnega! In to zgradbo, ki so jo zgradili z javnim, tudi našim denarjem, imenujejo »ljudsko« kopelj!
Kaj so še zgradili? Hotel Tivoli! O tem hotelu sem že poročal na drugem kraju. Da ta hotel ni Bog ve kako lep, mi je pritrdil celo moj prijatelj clr. Tavčar. Glede lepote sva torej edina. Ovrgel mi pa ni še dr. Tavčar drugega očitka, da je to podjetje skozi in skozi pasivno, da pogoltne, kakor se navadno izraža dr. Tavčar, ogromno svoto denarja naših davkoplačevalcev!
Ribnikar agitira celo s kanalizacijo in z vodovodi! Kanalizacije in vodovodi so najvažnejše naprave vsake večje in napredne občine, kjer ni nc duha, ne sledu o slovenskih liberalcih. (Veselost.)
Po naši deželi imajo vodovode kmečke vasi, kjer ne dobite z lučjo pri belem dnevu nobenega liberalca, samo s to razliko seveda, da je voda boljša in še cenejša kakor v Ljubljani. Resnično je pa to, da kjer so liberalci gradili vodovode, jc ali voda draga, kakor v Ljubljani, ali pa zamazana, kakor v Postojni:
Tudi z ljubljansko kanalizacijo naj molče liberalci. Kanalizirali so v Ljubljani po večini tam, kjer je največ liberalcev ali kjer stoluje liberalen mogotec, kjer pa stanuje delavstvo, tam so kanalizirauje zavlačevali ali ga pa sploh ne izvršili! (Viharno pritrjevanje.)
Druga zvezda. Profesor Reisner in slovenska industrija.
Zapuščam Ribnikarja in prehajam k drugi liberalni zvezdi, ki sveti po ljubljanskih shodih. Najprvo konsta-tiram, da jc Reisner ravnokar prilezel v Ljubljano nekje z Dolenjskega in že hoče komandirati in »reševati« Ljubljano. Skoro še ne pozna Ljubljane in žo ponuja svojo »učenost« Ljubljančanom !
Samo o dveh stvareh sc hočem pečati, o katerih je Reisner stresal svoje
A vendarle ga ne smeš sam uničevati! Ali nič ne misliš? Kaj bo?«
Dr. Rak pa je žalostno pogledal sivega brata in mu rekel: »Tebi, o brat, zaupam, zakaj sem tako žalosten in čuden. Poslušaj!
Sanjal sem zlate sanje! Visoko sem letal v mislih, a poglej, kam sem padel v resnici! In to me boli. Jaz sem častihlepen. A ker vidim, da sc ne morem več dvigniti, čepim rajše na tleh in čakam odrešenja.«
Zamišljeno je utihnil. Rahagg pa je začel ganjeno govoriti: »Torej častihlepen si! Toda taki ljudje morajo biti delavni! Ali si ti? Ah, če bi te že srečala enkrat pamet! Obljubljam ti, da bi ti preskrbel službo referenta o javnih napravah in o zdravoslovju v našem ministrstvu — za deželo, v kateri bivaš!
In v slučaju, da bi pokazal svojo sposobnost, bi lezel hitro po lestvici — in kmalu bi postal sekcijski načelnik!«
Dr. Raku so se navdušeno zasve-lile oči: »Brat! Ti me rešiš! Ah, postati hočem drug človek! Neumorno bom delal!«
In tako se je zgodilo, cla je dobil dr. Rak peti dan po odhodu svojega brala v prestolno mesto — od ministrstva dekret, š katerim je bil imenovan za referenta z letno plačo deset tisoč kron.
Zelo vesel se je zaprl v svojo sobo
in začel študirati raznovrstne znanstvene knjige različnih učenjakov. Vina ni več pil. Duhan mu je smrdel.
Delal je noč in dan. Čez par mesecev pa je poslal ministru sledečo poročilo:
»Vsled temeljitih, na dolgoletnih iskušnjah slonečih proučevanj, sem imel častno priliko priti do važnih, za človeštvo kot tako, a šo bolj za ministrstvo, ki vendar vodi človeštvo in mu pomaga pri različnih rokoborbah za obstoj, neizmerno tehtnih zaključkov, s pomočjo dejstva, cla se mi je posrečilo dognati najožje vezi, ki spajajo javno zdravoslovje v vseh delih, v vseh atomih in v vseh strokah z občnim blagostanjem države, in ker mi je bila usoda zelo naklonjena in mila, sem o teh vezeh dobro poučen in vpeljan v dobro umevanje posameznih kategorij, glede na naravne pojave nič zaostajajočih za prvimi pogoji k srečnemu razvijanju državo in k pospeševanju duševnega in telesnega zdravja zvestih podložni-kov, in ker mi je na ohranjenju teh pogojev neizmerno veliko ležečo, sc drznem najudanejše trditi, da se zdravstveno stanje vedno bolj slabša, in z dovoljenjem ekscelence navedem exempli causa, da so pljuvalnikov sploh no vidi, a če se jih, so v ostrem nasprotju z zdravstvenimi zahtevami, ki zapovedujejo napolnjevanje pljuvalnikov, visečih nad en meter visoko na stenah, z leseno bombaževino, a ker
sc to nič ne vpošteva in se sploh teh prepotrebnih uredb nikjer ne vidi uresničenih, si usojam najponižnejše pripomniti, da se širijo infekcijsko bolezni, kakor ogenj, če piha veter in vsled tega jo samoobsebiumevno, da se širijo infekcijske bolezni tucli po posameznih hišah, ki so vse polne bolnikov, in sigurno ne morem trditi, cla bi se vsled močnih pasatnih vetrov te kužne bolezni ne razširile in izpreme-nile vsaj vso našo monarhijo v veliko bolnišnico, kar bi značilo, da pada barometer javnega zdravstvenega stanja jako eklatantno, kar se lahko uvidi iz dejstva, cla sem primoran poslali v hermetično dobro zatvorjenih posodah nekoliko bacilov kugo, kolere, jetike in smrkavosti, ki som jih kot vladni referent konfisciral deloma v bolnišnicah, deloma v bakterijologičnem zavodu in muzeju, in pri tem opozarjam, da sc mora skrbno paziti, ker sicer so utegne okužiti ministrstvo, prestolno mesto in še država, kar bi me navdalo z neizrečeno žalostjo saj sem vendar dovolj jasno in evidentno poizkusil obrazložiti vso stvar, ki se tiče mojega referata.«
In ko je minister prebral prvo polovico Rakovega poročila, so jo močno razveselil in vzkliknil: »To je strokovnjak! šo. minister postane!«
Pri drugi polovici pa je začelo debelemu gospodu močno utripati boleh-no srce. Pri točki o bacilih kuge sc jc
»znanje«. Najprvo se je nekje zaletel v največje slovensko industrialno podjetje tovarnarja Pollaka, češ, cla se lahko po kožah, ki jih dobiva Pollak iz inozemstva, zanese v naše kraje živinska kuga.
S tem je odkril dvoje profesor Reisner: Svojo ljubezen do slovensko industrije in pa svoje temeljito neznanje. Malo imamo Slovenci indu-strialnih podjetij, veseliti bi so morali toga, kar imamo, no pa skušati begati in razburjati javnost s trditvami o slovenski industriji, ki so bedaste, neumno in neutemeljene! Rečem lo, da, ko bi vlada izvrševala tako strogo nadziranje o uvozu tuje žive živine, kakor to izvršuje o uvozu kož iz tujih krajev, potom lahko Reisnerju jamčimo, da ne bi nikdar niti en rop tujo živine mogel priti v našo državo!
Profesor Reisner in šolstvo.
Reisner je tucli očital Slovenski Ljudski Stranki, da zanemarja šolstvo. Ta njegova trditev jo vrhunec brez-stidnosti. O razvoju ljudskega šolstva, odkar ima upravo deželo v rokah naša stranka, bi lahko s številkami nastopil in temeljito osmešil Reisnerja. Ali pri to j priliki hočem opozoriti na drugo dejstvo. Slovenska Ljudska Stranka je ustvarila slovensko trgovsko šolo, gospodinjske šole, prireja gospodinjske tečaje za kmečko in industrialno ljudstvo ter razne druge poučne tečaje. Ta vrsta šolstva se bo, to trdim, še silno razvila in bo prinesla slovenskemu ljudstvu veliko korist in blagor. Saj ni res, da bi bila bodočnost našega ljudstva samo v gimnazijah!
Pospešujemo pa. tudi srednje šolstvo. Deželni odbor je že izplačal velike svotc pisateljem srednješolskih knjig. Deželni odbor je storil več, kakor je bila njegova dolžnost, ker stojim na stališču, da bi morala za srednje šole skrbeti država v vsakem oziru.
In ko mi dejanski pospešujemo srednje šolstvo, vprašamo, kako pa pospešuje profesor Reisner to srednje šolstvo? Saj bi moral Reisner vendar vedeti, da je on dobil od nepristranskega deželnega odbora celo predujem, da spiše slovensko fiziko. Prof. Reisner pa, namesto da bi pospeševal srednje šolstvo, hodi po gostilnah na shode in zabavlja čez one, ki so mu v svoji ne-pristranoBti dovolili predujem! Tako pospešuje prof. Reisner srednje šol-, stvo! Taka je resnica o ujegovih nih in brezvzglednih napadih!
, Liberalni »šlagerji«.
Liberalci izrabljajo v agitačne na* mene razna sredstva: Cestni zakon, melijoračno posojilo, deželne električna centrale.	,.
Cestni zakon.
O cestnem zakonu govore in pišejo liberalci, da so se Ljubljančani že naveličali in da jih vse skupaj že bol6 ušesa. Vsi poznate cestni zakon. Zato se ne spuščam v podrobnosti. Res je in odkrito priznam, da bo tudi Ljubljana prispevala večjo svoto kot, doslej. Ali izjavljam lahko v imenu celc stranke, v imenu zadnjega pristaša S. L. S., da borno brezpogojno skrbeli za Ljubljano v bodočem občinskem svetu. Ni dvoma, to lahko izjavljam, da le tako je mogoče doseči uspehe za Ljubljano, če bo bodoča večina v občinskem svetu ljubljanskem delala složno z deželnim odborom. Potem bo brezpogojno zasigu-
zelo stresel in pogledal naokoli. A ni jih mogel ugledati.
(Da so sporazumemo, omenim, da je prepisal dr. Rak ta odstavek iz nekega ruskega poročila in pozabil iz« pustiti besede o pošiljatvi bacilov.)
Debeli minister pa se je zelo razburil. Oči so se mu začele vrteti. In zadela ga jc kap na možgane.
Kmalu so prišli drugi ministri v sobo. Silno so se prestrašili, ko so videli mrtvega ministra. A strah se je pa še povečal, ko so prebrali poročilo in razburjeno opazili, da ni bacilov v sobi. In začeli so diplomatično kombinirati: »Bog ve, če ni kak anarhist raztresel bacilov po ministrstvenih sobah!«
Vsled te bojazni so nemudoma, de-misijonirali in odšli z brzovlakom iz
prestolncga mesta.
* * *
Ko je zvedel dr. Rak te žalosittfl posledice, se je tako razburil, da bi kmalu znorel. Toda še pravočasno ga je rešilo veliko pismo s sledečo vsebino:
»Ljubi dr. Rak!
Sporočili so Mi Moji udani služabniki, da Ste z nokim pismom raz-gnali celo ministrstvo! Kot nepri-jatclja vaše monarhije, s katero se hočem bojevati, Me to zelo veseli in Vas imenujem za ministrskega predi sodnika. v
2 o rži 1, r.<s
ran in omogočen napredek in srečen razvoj naše bele Ljubljane. Liberalci ne bodo dosegli za Ljubljano ničesar, ker ti se hočejo in se morajo kregati s celim svetom in ker so brez moči. Zato vabim Ljubljančane, da brez strahu za bodočnost Ljubljane, da v interesu Ljubljane same gredo z nami pri občinskih volitvah!
Melijoračni zakon.
Ravnokar smo sklenili melijoračno posojilo 10,000.000 kron. Tudi s tem zakonom nastopajo liberalci. Očitajo, da Ljubljana od tega denarja ne bo ničesar imela. .Medtem pa, ko zabavljajo in govore neresnico, se pred njihovimi nosovi izvršuje največje melijoračno delo v deželi' Pojasniti pa moram še en drug razlog, ki govori za melijoračno posojilo. K vsem melijoračnim delom prispeva tudi država. Tako pridejo milijoni državnega denarja v deželo, zaslužili bodo delavci, zaslužili gostilničarji in dvignilo se bo narodno gospodarstvo. Liberalci so seveda pre-neumni, da bi razumeli naše gospodarsko delo, ljudstvo, hvala Bogu, to delo razijtne! (Ploskanje.)
Deželna elektrika.
Neverjetno pa je vedenje liberalcev v elektriškem vprašanju. Bili so v pri-četku zoper, pisali in rohneli so proti podeželnini elektriškim centralam, kasneje so se nagibali zopet k elektriki, zakaj, to dobro veste vsi!
Gospoda! Elektriško vprašanje je silnega pomena, o tem ni dvoma. Po strokovnjakih je dognano. da se dado izvesti deželne elektriške centrale, iz katerih bo mogoče dobivati elektriško moč in luč silno poceni. Industrija in obrt sta v prvi vrsti navezani na elektriko. Če hočemo, da se razvija industrija, da se pospeši obrtništvo, jima moramo dati na razpolago ceneno elektriško moč. Liberalci pa ne privoščijo obrtnikom poceni elektriške moči! Pa tudi delavec naj ima pravico, cla si privošči elektriške razsvetljave, ker bo poceni in v zdravstvenem oziru koristna !
Pri tem vprašanju pa pride v po-štev še on drug moment, pride v poštev narodnostni moment. Slovenci smo in ljubimo svojo domovino in ji želimo boljšo bodočnost. Veste pa, da je savska dolina ravno vsled tuje industrije, ki se po njej razvija v veliki nevarnosti. Ošabnemu tujcu mora rohotati nas človek, ponižno mu mora služiti in prodajati svojo narodnost! Deželna elektriška centrala pa je vstanu osvoboditi naše ljudstvo tujega jayma! (Dolgotrajno pritrjevanje.)
Časopisje.
Prihajam h koncu. Omenil bi lc šc eno dejstvo, ki ga je opažati v volivnem boju. Opažati je tendenca, da sc hočejo združiti svobodomiselni elementi, socialni demokrati in liberalci; kakor kaže tendenca, naj bi nastopili skupno proti nam. Rečem nasproti tej tendenci Ie eno: Ničesar nam ni ljubšega, kakor to, in da mi nimamo strahu in se ne bojimo niti skupnega nasprotnika. Zapomnijo pa si naj vsi srednji stanovi, zlasti obrtniki in hišni posestniki, koliko bo vredno liberalno delo v bodočem občinskem svetu.
O, prmejš; kej tacga pa še ne! Jest sm mislu, de u cela moja bajta prebr-nu, tku jc prletu u pundclk zvečer Žane iz Iblane li men na Kudelu, vrgu soj pinč na moja pojstla in se prjcu iz nbe-ma ritkama za trebuh.
»Za počt! Za počt!« je upou in sc kar zviju pred mana.
»Za božja vola, Žane; kua t pa je?« začudu sem se jest in hitr skoču h umar pu brinuc in mu ga začeu kar iz flaše u nafa ulivat. »A s tud ti pr ta »Glaun« kej przadet, de te tku razgaj-na, de se bujiš, de b na poču?«
»Pena z luč! U kurite ta »Glaune« je blu še za nene udbornke premal, ne pa, de b jest bliz pršou in kej zajcu!«
»Kua t je po pol? Pa puvej; sej veš, de sm jest toj ta tiar bulš prjatu.«
Glede časopisov eno opazno, v Ljubljani izhaja »Jutro«, ki je najbrže spočeto v Belgradu in ki zanaša v Ljubljano belgrajske manire. Nevajen list to ni, [Odraslim, nevaren jc in poguben le mladim. Rečem javno v tem oziru odkrito to-le: Kdor je naš pristaš, naj čita »Slovenca , »Našo Moč« in »Domoljuba«; kdor .je liberalec, če že mora biti liberalec, naj čita »Slovenski Narod«; veliko pametnega v tem listu itak ne bo našel; kdor je pa socialni demokrat, ta čita j »Rdeči Prapor«!
Združeno slovensko ljudstvo.
Sklepam z nujno željo, da bi se v dobi, ko igramo Slovenci po zaslugi Slovenske Ljudske Stranke v širšem svetu važno ulogo, z vsem ostalim našim ljudstvom združilo tudi ljudstvo v Ljubljani, ki ji je odločeno, da igra vsled njene lege v prihodnjosti najvažnejšo ulogo! Zato vsi v boj do zmage! (Navdušeno, dolgotrajno pritrjevanje.)
X X X Liberalni in naši shodi. — Ljubljanski pravljičar Dolfe. — Kje je dobil Ribnikar podatke o umrljivosti.
Za dr. Zajcem jo govoril Ivan Š t e -f e , ki je izvajal:
Nedavno sem srečal prijatelja gostilničarja. Vprašal sem ga: »Kako je kaj?« Dejal mi je: »Bo že, bo že, samo včeraj jc bilo bolj slabo.« »Kaj pa sc Ti je pripetilo?« sem ga vprašal radoveden. »Veš,« zašepetal mi je, »včeraj je bil pri meni liberalen shod, pa so včeraj še tisti gostje izostali, ki navadno pridejo.« (Veselost.) Taki so ti liberalni shodi, ki jih prirejajo liberalci po Ljubljani. Menda so tudi mnogi liberalci že prepričani, da treba dosedanje razmere na magistratu temeljito spremeniti, zato jih na liberalne shode ni. Na dveh naših shodih pa je danes več volivcev, kot jih je bilo na vseh dosedanjih liberalnih shodih. In nam ni treba mnogo shodov! Volivci in volivke S. L. S. že vsi. dobro vedo, zakaj se gre, vsi dobro razumejo, kaj je njihova naloga, vsi od prvega do zadnjega hočemo z bojnim razpoloženjem in navdušenjem naskočiti tisti magistrat, kjer je doslej gospodovala takorekoč samo ena oseba, ki je bila Program in Cekin ob enem! (Klici: »Tako jo!«) Vsi hočemo, da preženemo zaspano liberalno kima-nje in da sc začujc v mestni posvetovalnici svobodni glas vseh Ljubljančanov !
Kaj pa hočejo liberalci na svojih shodih? Poslušajte kaj govore o tem, ako pridejo »klerikalci« na mestni'magistrat ljubljanski. Ribnikar jč nedavno govoril o tem: Ako zmagajo klerikalci v Ljubljani, bo moral vsakdo podpisati župnikom reverz, da ne bo hodil v gledališče. (Bučen smeh.) Prav imate da se smejete — tu v »Ljudskem Domu« gradimo ljudsko gledališče. In kaj pravi še gospod Dolfe? »Že sedaj se širi vest, da mislijo klerikalci napraviti najprej na Grad božjo pot in 12 štaci-jonov ter da hočejo naseliti menihe na Gradu. (Splošna veselost.) Zopet se smejete in ni vas strah? Res čudovit uspeh Ribnikarjevih prorokovanj. Mislim, da bi fajmošter Berce bil lahko vesel, če bi mi napravili božjo pot na Grad. Potem je Ribnikar na liberalnem
»Sej t um puvedu! Zatu sm vnder h teb pršou. Pa mal uš mogu putrpet, de h seb pridem.«
»No, um pa putrpou. Pa se used kela na stou in kumot se narod. Ke se uš uddehnou, uš pa puvedu, za kua čš počt.«
Žane iz Iblane me jo ubugu in se usedu, pa kumi je dobr sedou, ga jc žc spet prjel, de je začeu kar skakat pu sob in se pu kuleneh toučt, kokor de b znoru.
»Žane, teb sc pa meša, al kal?«
»Pena, prsmoda! Kdaj se jc pa še tku pametnmo čluvek kokor sm jest, mešal? Zmešane Idi morš jt iskat, u uredništu mladinarske šufecne. Tam je tok blagu za dubit.«
»Ja, kua t je pa?«
»I, pr ta »Noumo svete« sm biu snuč!«
»Pa tu tc tku razgajna, de s tak? A s kej tacga večerju?«
»Kaj t na pade u glava! Vččerju sm dobi", šc clu prou dobr. Tud čez kapica sc ni nč za prtožt; ampak neki druzga je blu.«
»No, pa puvej! Uma pa djala na protokol, če jc kej pusebnga. Kar lepu se used in prgmah hod, drgač na uva pršla nekamer naprej
Zancto jo pr tem skaka j nc tku uro-če ratal, de .je mogu sukna dol slečt predli sc jc usedu. Kc se je mal uhladu in sapo nalovu, je pa začeu:
»Maš puper pa plajbes pr rok?«
»Je že use t le.«
»Astn pa piš: 1'čeri sm sedou pr ta
shodu potrpežljive Ljubljančane še tu-ko-le strašil: »In napraviti nameravajo klerikalci po ljubljanskih cestah javne puščice v katere bodo morali denar metati za razne fajmoštre.« (Smoli.) Mislim, da bi bile takcpviščiee na mestu za mestni deficit ali pa za uboge žrtve liberalne brezvestnosti pri Glavni posojilnici! Nekaj pa je Ribnikar pozabil povedati: Če pridejo klerikalci na mestni magistrat bodo Ribnikarja obrili in ostrigli in Ribnikar bo moral ostrižen in obrit letati po Ljubljani. (Bučna veselost.) Pa pustimo šalo — resno je treba vprašati, ali ima tako gobezdanje kaj skupnega z mestnim gospodarstvom, ali ni taka farbarija naravnost razžaljiva za Ljubljančane, ali res mislijo liberalci, da imajo Ljubljančani v glavah Ribnikarjevo vodo?
G. dr. Zaje je omenil, da je Ribnikar previsoko zagrabil ljubljansko umrljivost. G. dr. Zaje je zdravnik, ki zdravi ljudi, g. Ribnikar je pa živino-zdravnik, ki jo po Hribarjevi milosti postal neizprašan mestni tržni nadzornik. Zato ni čuda, da je Ribnikar zagrabil za pole, ki so mu bolj pri rokah, je tako zamenjal seznamek umrlih Ljubljančanov z zaznamkom poklanih kur in petelinov. Tako je nastala ta Ribnikarjeva »pomota« o preveliki umrljivosti Ljubljančanov. G. dr. Zaje bo gotovo s tem pojasnilom zadovoljen. (Bučen smeh.)
Hribarjeva fotografija. — Kako je šla Hribarjeva ločena žena iz njegovega doma. — Kako bo Reisner skrbel za davkoplačevalce, ko še za svojce ne skrbi.
Liberalci se na svojih shodih skrbno ogibajo stvarnih razpravljanj o mestnem gospodarstvu. Navadno se njihovi govorniki izgubljajo v osebnosti. Č(j -hočejo boj z osebnostmi, posvetili jim bomo, da bodo marsikomu stali kvišku lasje. Na liberalnem shodu na Dolenjski cesti je nekdo kazal dr. Pe-ganovo fotografijo, ko je bil še Savan. To je pač neslanost, ker vsak ve, da takrat nismo imeli še nobenega našega ferijalnega akademičnega društva in da sploh vsak, ko k pameti pride, lahko pristopi v vrste S. L. S. Ker pa liberalci tako ljubijo fotografije, naj bi raje kazali okolu tisto fotografijo, na kateri je fotografiran bivši župan Hribar z gospodično Bajtovo, — fotografijo, ki je tudi igrala ulogo pri ločitvi Hribarjevega zakona, pri ločitvi, pri kateri se je pokazal Hribar tolikega kavalirja, da jc morala njegova žena mučenica zapustiti dom brez vinarja in si je morala izposoditi potem od kuharice 50 K. (Klici: »Škandal!«) Takih stvari seve, ne čitajo liberalci v listih, ki pravijo, da so »neodvisni«.
Z Ribnikarjem hodi po liberalnih shodih tucli iz včerajšnjega zasedanja deželnega zbora znani fizik profesor Reisner. Ta mož silno zagotavlja, kako bo skrbel za Ljubljančane. Hitro mu dajmo priliko: pokaže naj to najprej na svojem sivolasem očetu, katerega vsi poznate in spoštujete in za katerega sin ne skrbi. Tudi po Kranjski hranilnici so mnogo udriha na Reisner - Ribnikarjevih shodih, liberalni konkurzi pa vun lete. (Veselost.) »Kranjska hranilnica« je zgradila v Vodmatu krasno
»Noumo svete« tam nasprut kulezeuma in se trahteru, kokr je moja navada, kedr mam kej pinka — veš, brez pinka na grem jest nakol u uštarija. Tam pr en drug miz pr peč je sedel eneh šest bulšeh gespudu in sa se gilh tku tra-hteral kokr jest. Kar naenkat prkreula u soba — kaj prauš kdu? Ta-la!« in Žane je pruleku iz varžeta en pupir, ke je bla na nem iz plajbesam narisana ena zverižena glava.
»Tu je ja bau-bau, al kokr prau sam seb: oberbau-bau mladinarske šufecne,« sm prpounu jest, ke sm zagledu pred saba tku fajn putretirana fegura.
»Zadeu s, Pepe! Astri, ta pberbau-bau je pršvedrou u soba h »Noumo svete« in se tou prslint tistem gespu-dem, ke sa sedel pr peč. Kc sa pa gc-spudi zamerkal, kua ta člouk špeku-lera, sa se hitr mejhn bi razmeknil ukul mize, de b oberbau-bau na mou več plača. Jest na vem, za kua sa se ga bal h miz. Murde zatu, de b sc negau glaž iz nhnm na zmešu, ke jc gespud dohtar Demšar reku, de je iz nahtereh glažu liedu navarn pit. Nej u že tu, kokr če; oberbau-bau liolt, ni najdu več plača pr tist, miz, če tud je biu neki znan al še clu u žlaht iz testom gespu-dem, in zatu se mu jc nus u lft, zavihnu
—	na duš in na teles nurmalnem ldem se pr tak oh prložnasteh nus dol pubes
—	temu sc je pa tku hedu u lft zavihu, de je iz nini zadeu u tist električen knof, ke na sred sobe dol vosi in je prpraulen za kelnarca puklicat. Nč ni pumagal. Usost so jo mogu za ura t a h
palačo za onemogle — za to ji, če hoče mo biti nepristranski in pošteni hod vsa čast. Marsikatera liberalna žrtc »Glavne« posojilnico bo šo tu spravijo na. Ta zavod mora biti res zelo dobei ker profesor Reisner pusti v njem -svojo mačeho, pusti, da za njegovo ma čeho skrbi »Kranjska posojilnica«. moja naloga braniti »Kranjsko hranil nico«, le to rečem, čc bi se strinjal z na padi nanjo, bil bi gotovo bolj »nobel kot je profesor Reisner. Sedaj pa vpra šam: Kako bo skrbel profesor Reisne za ljubljanske davkoplačevalce, če g, za svojce ne skrbi. Naj skrbi najprej Zi svojce, potem naj so ponuja Ljubi jan čanom, ki ne marajo — trdih src. (Takt je!)
»Vzorno« gospodarstvo. — Najdražji voda v Avstriji!
O »vzornem« mestnem gospodar stvu govori Ribnikar, ki je bil brez sku šnje pomaknjen v osmi činovni razred Povedal naj bi raje, da so se mestni naklade »vzorno« povišale od 6 na 3; odstotkov in če je govoril o vodi v Lju bljani tako, kakor da bi bil Hribar al Ribnikar ljubljanski Mojzes, potem na bi bil tudi povedal, da imamo v Ljub ljani najdražjo vodo v Avstriji in d; so drugod, kjer nimajo Ribnikarjev it Hribarjev, v tem oziru srečnejši, pove dal naj bi, da imamo v Ljubljani naj dražjo elektriko in najdražji in za nii plin. Ribnikar govori, kakor da bi vsi velike stavbe v Ljubljani ne nastale, ak< ne bi bilo Hribarja. Celo pošte bi men da Ljubljančani nc potrebovali, ako m bi bil tu Ivan Hribar. Čudno, da p0 drugih mestih, kjer ni Hribarja, imajo tudi take in še večje stavbe. Ir justična palača vendar ni nastala radi Ivana Hribarja! In Ribnikar je imel ce-lo predrznost, da je poveličeval Ivan Hribarjeve zaslugo za hotel Tivoli.
Razkritja o hotelu »Tivoli«. — Kdo ima
prav: dr. Tavčar ali Ribnikar?
Za danes naj o tej sijajni Hribarje, vi zgradbi podam nekaj številk, ostalo že še sledi. 17. marca leta 1908 je odobril občinski svet za stavbo 1 0 5.0 0 0 K 21. julija 1908 pa jc v seji občinskega sveta poskočila vsota že na 140.000 K, Mestnemu inženirju Cirilu Kochu, ki je smel izostajati od uradnih ur, ne da bi to naznanil svojemu šefu nadsvetniku Duffetu, se je določilo nagrade 3000 K V seji 2. marca je Hribar zopet potrkal na radodarna srca mestnih očetov in dobil je za hotel »Tivoli« zopet 18.63$ kron. Pa to šecrii zadoščalo. Dne 7. ju nija 1909 jc zahteval še 9585 K in Ilija Predovič je sunil Jožefa Turka pod rebra, zaklical mu »Ej, kimaj brate!« ir. ves občinski svet je kimal. Od 105.000 li na 171.223 K 78 v, je bil pač velik skok! No, to je občinski svet sprejel, nasproti tem dovoljenim kreditom se je pa izplačalo: Cirilu Kochu, mestnemu inženirju, 4314 K 90 v, za druge stvari sc je prekoračil kredit še za 37.224 K 62 v, Občinski svet je torej dovolil najprej 1 0 5.0 0 0 K, nato skupno 1 7 1.223 K 78 vin., izplačalo pa se jc 2 0 8.4 4 8 K 4 0 v! (Splošno ogorčenje.) Nato se je pa še le izkazalo, da stavba ni za nič in da je tre-pa za popravila še 24.000 K, torej vsega skupaj 2 3 2.4 4 8 K 4 0 v! (Klici: »To je res krasno gospodarstvo!«) Tudi
miz, preli pa je še pruleku iz varžeta en kp pismu in jh vrgu na miza.«
»Kašneli pismu?«
»Čak no, de puvem! Vrgu je na miza tiste pisma in kc je gespudična kelnarca pustaula prednga en ferklc ta črnga in ga prašala, če u kej večerju je pugervu en svinsk ježek iz kisline zelam. — Gespudična se je neki na-muzala, kc je slišala ucl svinskega jezika in tku usta zverižla, kokr de b tla rečt: »Svinsk jezek maš ja sam!« na glas je pa prstaula: »Svinskega jezika pa ncoj nimama — u kuhn.«
»Pa prneste en prejon pu rmana pa sulata zraven!« reku je natu neki najavolen in začeu pisma udperat in pregledvat. Iz ta perum pismam ni mogu bt nč kej zaduvolen, zatu kc j< tku skremžu ubraz, ko ga je začeu brat de sma usi, ke sma ga vidi, mislel: ti je pa res ta prau bau-bau. Tud pr ta drugmo pisme se mu ubraz ni nč zgli hu in tku je šlu naprej du ta zadnga zraven jc pa ceu čas gudrnou: »Tu « osli! A misija, de sm jest meljonar, d< me ud ush plati tirjaja?! Edn ud našel bau-bauvu ja je mogu že pred len sitnežem na Lašk u Florenc pubrisa' zde j ja um mogu pa še jest za nim ke oberbau-bau, kokr use kaže,« in jezn j< biu tku, de so mu jo nus tku zavihu de je biu bi pudobn kašn rolsardel kokr pa čluveškmo dele glavo. Usa t; lubezniva pisma mu pa nisa prou m apetita pufrderbala in ke je gospudičn; kelnarca pustaula purmana pred neg" je tku hitr zginu iz talarja, kokr de 1 mou rcpctnice. Na purmana s je prvoši
0d drugih mestnih stavb morajo dobiti jn bodo dobili ljubljanski davkoplačevalci točne podatke, da bodo v pravilni [uči videli Hribarjevo gospodarstvo, ki je Rot zadnje delo postavilo »Hotel Tivoli« in ki zato zasluži, da se ime »Hotel Tivoli« spremeni v »Hribarjev poin«. Notri pa se naj napravi muzej ;seh tistih korit, ki so bila na magistratu in ki se pod kontrolo S. L. S. več pojaviti ne smejo! S. L. S. proglaša odbito načelo, da noben občinski odbor-:k od mestne uprave nič" dobička imc-110 sme! (Burno odobravanje.) Zato korita lahko pošljemo v muzej! O tem, oko je bilo mestno gospodarstvo, mo-ramo že bolj verjeti dr. Tavčarju, ki je bil občinski svetnik, kot pa Ribnikarju, ;j že ve zakaj se mu je Hribarjevo gospodarstvo zdelo tako silno dobro. Dr. Tavčar je po razpustu občinskega sveta se javno izjavil, da je bilo občinsko gospodarstvo zavoženo. In dr. Tavčar že ve, ker je bil v občinskem svetu. Zato pa bi bilo od Ljubljančanov neumno, da bi šli v boj za gospodarstvo, katero sam dr. Tavčar priznava za zavoženo.
»Škodljivci Ljubljane.«
Na vseh svojih shodih se je doslej dr. Tavčar zaletaval v Ivana Kregarja in mojo malenkost, češ, da taka davkoplačevalca kot sva midva ne bi smela pošiljati pritožbe na deželni odbor. Sedaj so pa izšli volivni imeniki, v katerih so zabeležene tudi davčne podstavke in tu se vidi, da plača dr. Ivan Tavčar davka 701 K 16 v, Kregar pa 1174 K 39 v in če še moje solde prištejemo plačava s Kregarjem skoro še enkrat toliko davka kot dr. Tavčar, torej imava Ljubljani še enkrat toliko zagovoriti kot dr. Tavčar. (Veselost.) Kar se pa tiče najine pritožbe radi zgradbe hotela Kreditne banke« vem, da je bil upravni odbor proti, da je tudi dr. Tavčar smatral tisto zgradbo za neumen Hribarjev projekt, vem, da nama je »Kreditna banka« hvaležna, da v sedanjem položaju ni obremenjena s to zgradbo. Kreditni banki in Ljubljani sva s Kregarjem storila veliko uslugo, da nima zopet tako ponesrečene stavbe kot je hotel »Tivoli«. Če misli Tavčar, da bi pri zgradbi, do katere bi pa sploh ne prišlo, imeli glavni zaslužek domači obrtniki, potem ne pozna Hribarja. Če dr. Tavčar hoče govoriti o »škodljivcih jubljane«, tedaj naj prizna, da so bili škodljivci Ljubljane.tisti, ki so preprečili v Ljubljani škofove zavode in s tem zadali resnično velikansko škodo ljubljanskim obrtnikom in trgovcem. (Tako jc!) Škodljivce naj gre iskat k liberalni »Glavni posojilnici«, o kateri pravi judski glas, da je liberalna »Todten-kamra«, škodljivce Ljubljane naj išče med tistimi, ki so s svojo nesrečno ne-socialno politiko zagrešili, da je Ljub-jana narastla za časa njihovega gospodarstva samo za 4000 oseb, da je de-
v
lavstvo bežalo iz Ljubljane. S tem so največ in neizmerno škodovali ljubljanskim trgovcem in obrtnikom.
Liberalci in nižji uslužbenci. — Kako bodo liberalci vsak vinar trikrat obrnili.
Liberalci nižjim uslužbencem zboljšanje položaja vedno obljubujejo, ker pravijo, da je to najcenejše. Dr. Tavčar je dejal na nekem shodu, da njegova stranka stoji na stališču, da je pošten delavec vreden poštenega plačila. Tako govore liberalci sedaj, ko jim voda teče v grlo. Zakaj pa niste, če stojite na stališču, da je pošten delavec vreden poštenega plačila, 15 let ko ste imeli moč v rokah, dali tako plačilo policiji, užitninskim uslužbencem in dragim nižjim magistrat, uslužbencem? Koliko so vredne liberalne obljube priča tole: Do nedavnega časa so liberalci imeli tudi večino v dež. odboru in zbornici. Dne 20. dec. 1898 je bil v deželnem zboru sprejet predlog, naj se deželnim uslužbencem urede in izboljšajo razmere. To jc bilo sprejeto — liberalna večina pa ničesar ni storila. Še le ko je S. L. S. dobila večino, je uslužbencem izboljšala razmere, ne da bi bila prej ka j obljubovala. Smatrala je to za svojo dolžnost. Kaki pa so liberalci? Komaj jc Tavčar na enem shodu metal okolu z raznimi obljubami nižjim uslužbencem, žc je na drugem shodu govoril: »da bodo morali napredni občinski svetniki vsak vinar trikrat obrniti, predno se izda«. Sedaj si pa predstavljajte dobro rejene napredne obč. svetnike, kako bodo vsak vinar trikrat preobračali, predno se bo izdal. (Veselost.) To bo prizor za bogove. Koliko časa bo tako preteklo, predno bo plačan en sluga po starem sistemu, da bi mogli misliti na to, da hi vsi uslužbenci dobili plačo po novih sistemih, za to pri tako zamudnem obračanju vinarjev ne bi bilo časa. Zato je treba v občinski svet nujno nekoliko modernejših ljudi! Bilo bi bolje, če bi dr. Tavčar, na drugih krajih priporočal tako trikratno preobračanje vsakega, vinarja, ne pa tam, kjer je treba nižjim uslužbencem pomagati. Jako koristno bi bilo n. pr. če bi upravni svetniki »Glavne posojilnice« trikrat preobrnili vsak vinar, preclno so si izplačevali za svoje modre seje po 6 Iv dijet, trikrat naj bi se preobrnili vinarji, ko je likvidacijski odbor »Glavne« posojilnice dovolil svojemu predsedniku bogatemu nadsvetni-ku Višnikarju 300 K za pot na Dunaj, kar tako sijajno kaže liberalno požrtvovalnost za uboge žrtve, trikrat naj bi prevrnili vinarje v prejšnjem liberalnem občinskem svetu, ko so odstopali svet raznim liberalnim mogotcem, trikrat naj bi tudi dr. Tavčar prevrnil vsak vinar, račune.
še en forklc ta črnga in ko mu ga je gespudična pustaula na miza, zdihnu je neki u skrbeh: »Gespudična, plaču b rad — ~ enkat drukat. Tku sm letu, de sm priftošl zgubu pu pot. Scer sm čutu, de m je iz varžeta vn padu, pa sm s mislu: bocl ker čš, sej tku ni noč not. če m na kredeterate, pa uzemte tamla moj klubuk; sej ncoj se na um u glava prehladu, če sm prou pu ne pul-beran, ke je tku topi uzuni.«
Gespudična ga je pugledala ta poru pud noge, kokr de b na verjela, de b mogu ta člouk letet, pol pa na klubuk, ke je visu za nim na kluk, pa se je neki namrdnla: »Raj putrpim, de ule enkat drukat plačal,« in zasukala se jo in udšla pu sojeh upraukeh.
Ke je gespudična kelnarca udšla, se je oberbau-bau uddehnu in nus se Mu je mejhen zglihu, bol t tulk kulker se da negau nus zglihat, in je spet pu-čas udšveclrou vn. Jest sm pa ustou še en čas u štari in vidu, lcuku je gespudična kelnarca ubrisala iz ena cujna tista kluka, ke je mou oberbau-bau klubuk na ne ubešen, pol sm pa še jest udšou, sevede ke sm enkat ceha plaču.«
»Ti, Žane; al je pa tula tud res, kar s m tlela puvedu? Veš, jest b nč rad kermo krvice na delu, pa če je tist tud sani oberbau-bau?« sm prašu jest Za-neta iz Iblane, ke m je jejnu pr-poudvat in je spet flaša iz brinucani naslavu na usta.
»Pepe, kua pa ti misleš ud mene! A s še kerkat slišu, de h se jest zla-gou?« zafržmagal se je Za,neto.
»Tist. že vem, do ti punavad na la-2eš; al mal čudu se m pa le use tu zdi.«
»Pepe, če men na vrjameš, pa praši Ma gespude, ko sa ceu čas sedel ukul mize pr peč,« in našt.eu m je na ušesa Pet takeh gespudu, de nism mogu več cviblat na resnic negavc vestorje, zatu sm soj prutukol sklenu in pud nega zapisu
Boltatu Pepe iz Kudeluga.
j Obravnava za novo šolo na Jesenicah se jc vršila pretekli torek mirno in uspešno. Prostor za novo šolo je sedaj zagotovljen, dasi ga je bilo jako težko dobiti. Gotovo pa je tudi, da je ta prostor skoro edino primerno stavbi-šče, kar jih je sploh še dobiti v jeseniški dolini, ki je že itak skoro docela zazidana. Upamo, da z novo šolo, za katero ministrstvo dela učne načrte, Jesenice dobe zaklad, ki bo donašal stotero obresti, — seveda, ako bo šola imela tudi primernih učnih močij.
j Zabavni večer priredi Katoliško delavsko društvo svojim članom jutri, na pustno nedeljo, ob navadni uri v »Delavskem Domu«.
kaclar deželi polaga svoje
Vsem pravico!
Delegacija S. L. S. v občinskem svetu ljubljanskem bo v prvi vrsti zastopnica zatiranih slojev. Vsem pravico! In tudi tisti, ki so doslej volili z liberalci se bodo prepričali, da hoče S. L. S. z odločno voljo tudi v ljubljanskem občinskem svetu zastopali ponosno svoje ljudsko ime v korist vsega prebivalstva. Ne višjim groš, nižjim pa knof — ampak vsem Ljubljančanom srečo in napredek!
jeseniške novice.
idrijske novice.
i Argentinsko meso dobimo tudi v Idrijo. Kakor poročajo, pride 26. ali 17. t. m. v Trst. Za Idrijo ga jc določenega 3000 kg. Prevzela sta od občine prodajo dva mesarja. Cena mu bo 1 -K 36 vin. od kilograma, torej bo 24 vinarjev ceneje kakor domače.
i Računski sklepi mestne občine za leto 1910. so razpoloženi. Ker bo prilika zlasti po seji še govoriti o računskem zaključku, podali bomo v eni prihodnjih številk »Slovenca« nekaj glavnih številk, kakor jih izkazuje županstvo. Za današnji list so nam podatki došli prepozno.
i Glavni pregled dohodkov našteva: Začetni blagajniški prebitek 1 K 07 vin., uprava vobče 922 K 86 vin., uprava mestne imovine 120.600 kron 83 vin., zdravstvene in blagotvorne zadeve 1839 K 70 vin., šolstvo 1745 kron 76 vin., raznoterosti 61 K 33 vin., pre-hajalni dohodki 83.330 K 78 vin. Skupno 208.502 K 33 vin.
i Glavni pregled stroškov izkazuje: Uprava vobče 17.386 K 47 vin., uprava mestne imovine 4367 K 66 vin., ceste 29.342 K 18 vin., zdravstvene in blagotvorne zadeve 14.048 Iv 09 vin., šolstvo 14.437 K 84 vin., raznoterosti 15 kron 90 vin., izredni troški 28.772 K 87 vin., prehajalni stroški 100.059 kron 62 vin. Skupno 208.430 Iv 63 vin. Torej je po tem računu končni blagajniški prebitek 71 K 70 vin.
j Koliko je Nemcev na Jesenicah?
Pri ljudskem štetju »o jih našteli 405, nič več in nič manj. Koliko izmed teh pa izhaja iz pristne slovenske kranjske korenine, ki nemški lc ovseno tolčejo, nismo hoteli preiskavati. »Naprej« pravi: »Med njimi so bili pristni Gorenjci (rovtarji), ki jim pa mogoče nemški jezik nese in zato jim nič ne zamerimo, ker Slovenci ž njimi tucli niso veliko izgubili.« Mi smo tucli tega mnenja, da za sociji, ki so se dali za Nemce vpisati, mati Slovenija ne pretaka posebno bridkih solz. Gruss' Gott!
j »Jutraši« so začutili narodno potrebo, da so se obregnili ob lepo narodno igro g. Steržajevo »Upor Bohinjcev«, ki jo je tukajšnje delavsko društvo trikrat uprizorilo ob velikanskem navalu občinstva in z veselim moralnim in gmotnim uspehom. Tucli »Jutraši« so bili uprizorili trikrat »Miklo-vo Zalo«, sedaj pa se med seboj prepirajo, kam je šel dobiček teh prireditev. Vos uspeh obstoja v tem, da imajo od prireditev okrog 250 K — deficita! Seveda, o narodnosti ima pač vsak svoje pojme, »Jutraši« pa še prav posebne.
j »Zlatorog« se imenuje nova narodna igra, ki jo je nam poslal gospod Abram, župnik v Biljali pri Gorici. Uprizori se na Jesenicah takoj po Veliki noči, ker dotlej so v našem društvu oddane že vse nedelje in prazniki.
Zadružne zveze, 32. Opozarjamo tega novega za-
Miške novice,
t Umrla je 23. t. m. gospa Ljudmila Jagodic, c. kr. finančnega svetnika vdova in mati tukajšnega okrožnega zdravnika dr. Mano Jagodica.
t Po zadnjem štetju ima naš trg 2630 prebivalcev; med temi je 2b37 Slovencev, 255 Nemcev (med temi 6 izven-državnih), 17 Lahov, 21 Hrvatov. Moških jo 1199, žensk 1431. Vseh hiš je !3, strank '607. Drugovercev in sicer protestantov različnih ločin je 11, ki imajo v trgu svojo molivnico.
t Društvene vesti. Prcdpustna veselica je uspela prav dobro; zlasti je vzbudila veliko smeha igra »Kmet Herod«. Nekajkrat smo že tucli opažali, da sc veselica ne začne točno ob pravem, napovedanem času, dasi je to navadno izrecno omenjeno na vabilih in ?o ob tistem času večinoma vse vstopnice že oddane. Zato pričakujemo prihodnjič več točnosti. — Bila jc ta veselica prva v spodnji društveni dvorani. V ta namen je bilo treba oder skrajšati in napraviti nov vhod sredi dvorane. Bila je to jako srečna misel, na. videz premajhne domače prostore pripraviti za večje igre in sedaj jc ta misel uresničena. — Pustni torek ob pol osmih zvečer bo zopet v društvenih prostorih domača zabava s tombolo. Vstop je dovoljen samo društvenikom.
t Dop s v »Gorenjcu« o I. konsum-nem društvu popravljamo v toliko, da hranilnica in posojilnica v kaplaniji pri njem ni izgubila še čez 1691 K, ampak cla je bilo vse njeno posojilo, dano temu konsumu, povrnjeno že z a č e t k o m lanskega let a. Zato bi dotičnemu dopisniku prav toplo polagali na srce, naj se v prihodnje najprej pouči o resnici in šele potem piše.
Dnevne novice.
Vse p. n. naročnike, ki prejmo jutri po pošti položnice, prosimo, naj se jih izvolijo takoj poslužiti, da moremo poskrbeti za redno daljnje pošiljajnje.
+ Po vojski so vsi junaki. V soboto je bil deželni zbor; to zasedanje jc bilo po cesarjevih besedah »kratko ali clobro«. Tudi liberalcem je bila dana prilika, cla pokažejo, kaj znajo ali vsaj tisto dokažejo, kar po svojih shodih govorijo. Liberalec jo strašno korajžen in bojevit, kadar je v oštariji; ampak kadar je v deželni zbornici, tam je pač stvar drugačna. No, zato so si pa S. L. S. privoščili liberalni lisli. To je bilo gromenje celi teden, enkrat »Narod«, enkrat »Jutra«. »Jutru so celo »malar-
ji« na pomoč priskočili ter so naslikali sliko, kako dr. Šusteršič lovi Ljubljano. Pri tem so se zelo blamirali: na sliki se vidi, da je treba samo šo koraka, pa jo ima. Bilo je radi tega po Ljubljani mnogo smeha na račun mla-dinov, ker se na sliki vidi, da bocleta kmalu skupaj, kajti lepa Ljubljana je že tako pametna in solidna, da se ne bo možila na prazne »Jutrove« kase. Vsako jutro in vsak večer smo brali »o sleparjih, goljufih, izdajalcih itd.« Hvala Bogu, lahko rečemo, naši ljudje so postali za liberalne pisarije popolnoma gluhi; naši ljudje so se od liberalnega časopisja popolnoma emanci« pirali. Ko bi imeli liberalni listi količkaj vpliva med našimi ljudmi, bi nas že zdavnaj ne bilo; danes smo že tako daleč da se za »Narod« živ krst ne briga. Ta teden so se spravili na naše zadružništvo. Usoda pa jc hotela, da so takrat, ko so hoteli nas udariti, bili sami udarjeni. Šibo, katero so vzdignili, jo padla nanje. Na cente popirja sc je že popisalo zoper naše zadružništvo ali brez uspeha. Danes je naše zadružništvo zdravo, solidno in zaupanje uživa-, joče pri vsem prebivalstvu, liberalcem pa poje boben. »Pred nami boben ropota.« Liberalizmu je odklenkalo pri nas v politiki. Kar je pa liberalizem v našem gospodarstvu napravil, to bodo pa liberalci kmalu na lastni koži občutili, tako da sc jim bo tema precl očmi delala. Za slovenski liberalizem prihajajo sodni dnevi. Ljubljanski meščan, ki. stoji sedaj v volivnem boju, ako noče biti sojen, bo pač sedaj vedel, na kateri strani je njegova moč in njegova pri-i hodnjost. Kdor hoče, cla bo Ljubljana, katere obrt in trgovina vsled obupanih gospodarskih razmer, povzročenih po brezvestnih in lahkomisljenih ljudeh, tako propada in nazaduje, zopet vsta-. ne, naj si poišče prostore v S. L. S.!
Hranilnica kmečkih občin je pričela danes uradovati. Uradno ure so vsak dan od 8. do 12. ure. Uradne prostore ima v hiši Dunajska cesta štev. občinstvo na inserate voda.
-f I. delavski tečaj, ki ga po muni« ficenci deželnega odbora vojvodine Kranjske priredi J. S. Z. v Ljubljani od 5. do 12. marca, obeta roditi veliko uspeha. Kljub temu, da bo trajal tečaj cel teden, se je že dozdaj priglasilo lepo število delavk in delavcev, ki se udeleže celotnega tečaja. Priglasile so dozdaj udeležnice in udeležence tečaja sledeče naše organizacije: 1. Podporno društvo tobač. delavstva, Ljubljana (1);
2.	K. s. izobraž. društvo Moste-Selo (1);
3.	Delavsko bralno društvo Kamna gorica (1); 4. Kres, Gradec (1); 5. skupina J. S. Z. Trst (1); 6. Skupina J. S. Z. predilnica, Ljubljana (1); 7. Skupina J. S. Z. Litija (3); 8. K. s. izobraž. društvo Ajdovščina (1); 9. Skupina J. S. Z. Vrhnika (1); 10 Skupina J. S. Z. Moste-Selo (1); 11. K. s. izobraž. društvo Drav-lje (3); 12. Delavsko izobraž. in podp. društvo Boljunec pri Trstu (2); 13. Skupina J. S. Z. Javornik-Koroška Bela (1); 14. Skupina J. S. Z. Kamnik (1); 15. Skupina J. S. Z. Miren pri Gorici (1); 16. K. s. izobraž. društvo Skedenj pri Trstu (1); 17. Slov, kršč. soc. delavsko društvo Celovec (2); 18. Društvo sv. Jožefa, Tržič (2); 19. Nada, Ljubljana. — Tečaj sam ima predvsem namen, cla poda delavstvu sistematično izobrazbo v zadevah, ki tičejo delavsko organizacijo. V nedeljo dne 5. marca bo dopoldne delavsko zborovanje v v Ljubljani, zvečer pa v Rokodelskem domu časten večer za udeležence tečaja. Nas predvsem veseli, ker bosta na delavskem tečaju tako častno zastopani Koroška in Primorska.
-I- »Zedinjcna Italija«, ko j o glasnik je rimski župan, gospod Ernesto Na-than, stoji na kaj lončenih nogah, ker se mora zadovoljiti s tem, cla je k proslavi tega zjedinjenja prišel laškemu kralju prvi čestitat — kralj Peter, ki je na zelo, zelo čuden način prišel do svoje krone, tako cla je rajni kralj Edvard VI. prekinil z njim vsako občevanje. Zdaj pa čujemo, cia obišče Rim dunajski »Mannergesangverein«, ki bo poleg nemških svobodomiselnih poslancev pod vodstvom gospoda Stein-wenderja zastopal Avstrijo. Če bodo Lahi od tega veliko imeli, je drugo vprašanje. Menda sami čutijo, da jc to kaj malo, ker vesoljno laško časopisje odmeva te. dni velike žalosti, ker nemški cesar Viljem II. in avstrijski cesar Franc Jožef I. ne prideta v Rim, čeprav spadata k trozvezi, ki se je Italija tako trdno drži . . . To je tucli samoposebi umevno, zakaj, kdor gre letos v Rini, žali Svetega Očeta, če je katoličan, ali pa če, kakor cesar Viljem II., vlada veliko katoličanov. Na vsak način kaže to dejstvo, cla rimsko vprašanje še. danes ni rešeno in da Vatikan, ves katoliški svet. stoji v ostrem nasprotstvu zoper liste, ki so svoje glavno mesto
papežu ukradli in u ropal i. Škandal pa je, da se udeleži rimskih slavlji dunajski »Mannergesangver-ein«, kateremu pripada več katoliških duhovnikov članov in pa krščanskih socialcev!
+ Laskava pohvala »Ljudske posojilnice«. Od e. in kr. avstro-ogrskega konzulata v Čikagi priobčujojo ameriški listi: Chicago, Ills., dne 6. februarja 1911. — Cenjeni gospod! Precl nedavnim časom so se po nekaterih ameriških slovenskih listih širile neresnične vesti o »denarnem polomu« na Kranjskem, vsaj v kolikor to zadeva »Ljudsko posojilnico« v Ljubljani, o kateri se je trdilo, da je njeno poslovanje jako zanikrno in da je prišla v denarne težkoče vsled tega, ker ljudje trumoma dvigajo denar iz nje. Temu nasproti pa so na podlagi zanesljivih uradnih informacij konstatira, da nimajo one neugodne vesti o »Ljudski posojilnici« prav nikake podlage in cla so bile le hudobno izmišljeno. Iz popolnoma verodostojnega vira se je poizve-delo, cla jo imenovani denarni zavod marveč absolutno soliden in varen, cla posluje vzorno ter cla uživa splošno zaupanje. Prosim Vas torej, cla priobčite v prvi prihodnji številki svojega lista resnici na ljubo primeren popravek v zgoraj označenem smislu ter mi dotič-no številko izvolite vposlati, za kar sc Vam v naprej zahvaljujem. — C. in kr. konzul: Silvestri.« — S tem so lažnjivci in obrekovalci dobili krepko po zobeh.
—	Proti volitvam v delavsko zavarovalnico proti nezgodam v Trstu so vložili soc. demokrati protest. Soc. demokrati so doživeli precejšen poraz pri zadnjih voltivah v upravni svet in razsodišče.
-j- Gangl je začel zadnjo čase v svojega »Tovariša« nekoliko bolj čedno pisati. Toda spiritus antielericalis ga preveč srhi, da bi se dolgo zdržal in zato rohni zdaj v svojem listu zoper klerikalcc zaradi vseučiliškega zaklada. Gospod Gangl naj se pomiri; vseučilišče bomo dobili in še on se bo lahko vanj inskribiral pri kakem filozofu, da se bo navadil pametno pisati.
-j- Pododsek za državne uslužbence je rešil dosedaj 5-4 paragrafov. V cla" našnji seji je vložil poslanec Ribaf re-solucijo, v kateri se izraža zadovoljstvo glede opustitve pasivne resistence v Trstu. Prihodnja seja tega podod-sseka se bode vršila v sredo 1. marca.
-j- Papir vseh vrst, za vse urade, priprost in fin, je sedaj urejen v tovarniški zalogi »Slovenske Straže«. Številnim naročnikom se pošljejo v kratkem vzorci. Vse urade prosimo, da zahtevajo vzorce in cenik potom pisarno »Slovensko Straže« v Ljubljani.
+ Veterinarski svet na Dunaju. Pod tem naslovom prinaša vrli »Novi čas« v Gorici naslednjo notico: »V veterinarskem svetu na Dunaju, ki ima važno nalogo pri povzdigi naše živinoreje, je doslej zastopal Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo g. državni poslanec P o v š e. Dne 7. t. m. pa je bil za uda temu svetu izvoljen s pomočjo primorskih Lahov g. J a k o n č i č iz Go-ricc. Čudimo se, cla sc je clal g. Jakon-čič izvoliti od Lahov v tako važni svet. Saj je znano, da se g. Jakončič razume pač na kake druge reči, cla pa o živinoreji nima pojma. Ker je g. državni poslanec Povše eden najodličnejših živinorejskih veščakov, ki jc tudi na Primorskem žo deloval v kmetijstvu, smo mnenja, da g. Jakončič najbolje stori, če odstopi z mesta, kamor ne spada in da na njegovo mesto pride mož, ki bo naši živinoreji res lahko mnogo koristil. In ta mož je g. P o v š e.«
•f Iv. Pokorn f. Horjulj: V potek popoldne smo pokopali umrlega nad-učitelja v pokoju Ivana Pokorna. Pogreb je pričal o veliki priljubljenosti ranjkega. Udeležili so sc pogreba razna društva, občinski zastop, premnogi učenci pokojnega, številni njegovi tovariši in skoro vsa župnija. V Horjulju je bil celih štirideset let. Pokorn je bil mož »stare šole«, ali silno praktičen učitelj, dober sadjerejec, posebno sc je zanimal za naše telovadce Orle in za šolsko mladino, kateri je tudi v svoji oporoki zapustil lepo vsoto za preskr-bovanje šolskih potrebščin. Ravnotako ni pozabil v oporoki občinskih revežev. Stopil je v pokoj v jeseni, ko je. izpolnil 40. loto svoje službe. — Na grobu je govoril g. Jos. Pristov. Krasne nagrobnice je zapel moški zbor učiteljev in domačih pevcev. — R. I. P.
—	Po pasivnem odporu v Trstu. Uradno se poroča, da se je včeraj zopet redno delalo po vseh uradih in zavodih. Tržaško finančno ravnateljstvo pa izjavlja, cla se je vršila carinska služba zadnje dni v Trstu popolnoma normalno. Dno 20. februarja so odpravili 511, 21. februarja 459, 22. februarja 508 in 23. februarja 450 vagonov*.
—	Železniški in brzojavni polk pripravljen za Trst. Železniški in brzojav-
ni polk je dobil ukaz, da mora biti pripravljen odriniti v Trst. Gre se za to, da sc uduši popolnoma pasivni odpor. Če bo potrebno, odrine takoj del polka v Trst, ki prevzame službo uradnikov in uslužbencev, ki bi delali'službo po predpisih. Odrinilo bi 200 do 300 mož v Trst.
—	Smrtna kosa. V Postojni je umrl gosp. Jožef A ž m a n , c. kr. cestni mojster in hišni posestnik. Pogreb bo v nedeljo ob 4. uri popoldne. Bil je poštenjak in je užival splošno spoštovanje. Naj mu sveti večna luč! — Umrl je v Krškem trgovec in posestnik g. Rupert Engelsberger, star 57 let.
—	Odborova seja »Matice Slovenske« clne 22. februarja 1911. — Predsednik poroča, da po zadnjem dopisu c. in kr. vojaškogeogrf. zavoda na Dunaju dobimo korekture zemljevida slovenskega ozemlja meseca marca. — Za leto 1910 je plačalo 8340 clruštveni-kov. Na podlagi ocene se sprejme spis »Kolera na Kranjskem«; spis »Bela Krajina« se v smislu štirih ocen vrne pisatelju. Določi se natančneje knjižni program za leto 1911; v »Zborniku« izide med drugim »Bibliografija« dr. J. Šlebingerja. Štrekljevih Narodnih pesmi izide obsežnejši zvezek. Skupno z »Matico Hrvaško« izda »Matica Slovenska« Šimunovičev socialno-psiho-loški roman »Tudijanac«. Prevod »Ma-chovega »Maja« je treba v formalnem oziru dovršiti. Izdanje primernega spisa Tolstega sc šo nc da definitivno določiti. Vnanja oprema beletrističnili knjig se nekoliko izpremeni.
—	Redni občni zbor »Slovenske Matice« bo v nedeljo dne 5. marca 1911 ob 10. uri dopoldne v Ljubljani v veliki dvorani »Mestnega Doma«.
—	Umrla je danes ponoči v Vipavi gospa Ivarolina Majer. Pogreb bo v nedeljo ob 5. uri popoldne. Svetila ji večna luč!
—	Nov slovenski list v Ameriki.
Kakor se poroča iz Pittsburga je že zadnjo soboto izšla prva številka lista »Edinost«, katerega urejuje g. R. Gre-gorič. List izdaja tiskovna družba »Edinost«.
—	Nova slovenska cerkvena obči-na v Ameriki. V Springfield, III., so Slovenci ustanovili slovensko župnijo, katero bo oskrboval Rev. Albin Moder.
—	Iz Ljubnega na Gorenjskem. V nedeljo dne 26. t. m. priredi izobraževalno društvo v svojih društvenih prostorih predstavo »Urban Smukova žo-nitev«, narodna veseloigra v treh dejanjih in »Ženin Miha«, šaljiv prizor. Pričetek ob pol 4. uri popoldne. Vstopnina: I. sedež 1 Iv, II. sedež 60 vin,, stojišča 30 vin.
—	Izreden slučaj. Piše se nam iz Dobrčpolj: Iz farne cerkve in skoraj vseh podružnic žalno done zvonovi. 3^ia včerajšnji dan, v petek, so kar tri matere na en dan umrle v otroški postelji. Vso tri imajo obilne družine: Jamnik iz Vidma, Hren iz Podgorc št. 34 in Nose iz Kompolj št. 30.
—	Saniranje državnih financ na škodo občinam. Z Dunaja sc poroča, da jo železniško ministrstvo naroČilo vsled intervencije finančnega ministrstva ravnateljstvom državnih železnic, naj zdaj nc vplačajo občinskih doklad, marveč naj jih ostanejo dolžne.
—	Nakup konj za vojaštvo. Dno 2. marca ob desetih v Mokronogu in 3. marca ob osmih v Št. Jerneju na Dolenjskem bodo komisija deželne hrambe nakupovala za vojaštvo sposobne konje. Dotični konji morajo biti 4 do 7 let stari, visoki 158 do 166 cm. Plačevali sc bodo po 700 K. Razun tega za-morejo oni, kateri so prodanega konja sami vzredili, dobiti šc darilo poljedelskega ministrstva v znesku 100 K.
—	Čebelarska podružnica na Vrhniki priredi dno 5. sušca t. 1. ob pol 3. uri popoludne shod čebelarjev v Kat. društvu rokodelskih pomočnikov. Podružnica šteje že do 40 članov.
—	Šenčurski Orel priredi v nedeljo dne 26. februarja, igrokaz »Očetova kletev« v treh dejanjih. Na sporedu je tudi petje in komični nastop medveda kot telovadec Orel. Za mnogoštevilno udeležbo prosi načelstvo.
—	Zgradba uradniških stanovanj v Zagrebu. Kakor poročajo zagrebški listi, sta se združila zagrebška stavbenika Benedikt in Baranvai ter bosta na Pantovčaku zgradila majhne in večje vile z vrtom, katerih vsaka bo popolnoma moderno urejena za eno samo rodbino. Uradnik bo kakor doslej mesečno plačeval najemnino, a tekom 25 do 30 let postane lastnik vile, ne da bi potreboval kake temeljne glavnice, ali bi moral več plačevati. Graditelja sta že zaprosila oblastvenega dovoljenja za parcelacijo zemljišč in^bosta tudi ulico sama zgradila.
— Umrl je danes z juti Vnlnrit, posestnik v Novi vasi pri Les c ah.
—	Za okrožnega zdravnika v Novem Mestu je imenovan dr. Buh, doslej praktični zdravnik na Vrhniki, ki bo vodil tudi bolnico usmiljenih bratov v Kandiji.
—	Napaden vojak. V Dornbcrg pri Gorici je prišel neki desetnik 47. pešpolka iz Gorice obiskat svojega znanca. Plesali so v gostilni pri Kerševaniju. Vojak, rodom Štajerc, se je hitro nale-zel močnega vina. Kmalu se mu je zdelo, da ga domačini prezirajo. Pustil je v sobi bajonet in odšel iz sobo. Šli so ga iskat a ga niso našli. Vojak pa je mocl tem hitel po hribu in prišel na cesto proti Tabru. Tu je srečal 641etnega Jožefa Poljšaka iz Tabora. Ta je mislil, da je vojak dezerter. Vojak mu je nekaj zaklical, kar je Poljšak smatral za grožnjo. Nastal je pretep, v katerem je stari Poljšak zadal vojaku 20 globokih ran po celem telesu. Poljšak je nato hitel javit orožnikom, da je dobil dezerterja. Vojak je pa med tem prišel do Tabra, kjer je nezavesten padel v neko lužo. Prihiteli so ljudje, ki so ga obvezali za silo in ga nato odpeljali v bolnišnico v Gorico. Posledice pijanosti!
—	Poskušenl samoumor. V Kranju se je te dni Vinko Majdičev hlapec F.
I.	iz neznanih vzrokov z britvijo vrat prerezal ter si s tem prizadejal smrt-nonevarno poškodbo.
—	Novo slovensko pevsko društvo nameravajo Slovenci ustanoviti v Lit-tle Fals New Yorku.
—	Predpustnico priredi Kat. izobraževalno društvo v Trnovem na Notranjskem na pustni torek dne 28. svečana popoldne oh 3. uri v društveni dvorani.
—	Umrl jc v Tomeju g. Ant. Šonc.
—	Znamenita »križnotermalna kopel« v Ljubljani. Zdravstveno prav dragocena izclnajdba je izšla iz sanitetne tvrdkc Kreuzversand (Dunaj-Mona-kovo). To je namreč parnovročezračni aparat, ki ga pripravno lahko vsakdo postavi v stanovanju. Potrebuje malo prostora, zunanjost njegova, gumiran azbest, jc pa jako prikupna. Aparat, ki ima četvero sten in praktično notranjo opravo, je v malo minutah sestavljen. Preprostost konstrukcije je naravnost presenetljiva, tla se ne pomočijo z vodo, v sobi se ne nabira para. V petih minutah si vsakdo lahko doma polog svoje postelje za majhen denar pripravi potilno kopel. Kakor izpričujejo sve-dočbe, so se križnotermalne kopeli prav dobro obneslo pri prehlajenju, protinu, revmatizmu, ishiasu, dalje pri pomankanju panjakkfkšajčžžšffff pri pomanjkanju spanja, nervoznosti, bolezni na ledicah, sladkosečnosti in različnih infekcijskih boleznih. Med drugim je razgrnjeno natančno pismo g. primarija drja. Knappitscha, ki priznava, cla so sc križnotermalne kopeli na drugem medicinskem oddelku Splošno bolnice v Gradcu obnesle. V Avstriji je bilo teh aparatov že čez
II.000	prodanih različnim bolnicam, sanatorijem in privatnim osebam. Vsi, ki se za ta aparat zanimajo, si ga lahko tri dni, ne da bi ga morali kupiti, ogledajo od 9. do 12. ure dopolne ip od 1. do 6. popoldne jpri inženirju-potni-ku sanitetne tvrdke Kreuzversand v hotelu »Union«, I. nadstropje 11.
HRVAŠKI SABOR. ,
Poslanec Stjepan Radič je govoril clo 2. popoldne, potem se je seja prekinila do šeste uro zvečer; ob pol 7. uri se seja nadaljuje in Radič govori do krog 11. ure ponoči. Na njegovo prošnjo predsednik sejo prekine in določi' nadaljevanje na 24. t. m. Ob 11. uri dopoldne sc seja otvori in Radič s kratkim presledkom nadaljuje svoj govor tudi še ob pol dveh popoldne. Sam je izjavil, da bo s svojimi izvajanji gotov še-le danes 25. t. m. Jako dobro jo v svojem govoru mod drugim označil znano hvastanje dr. Masaryka glede Aelirenthalove politike na Balkanu, kot. malenkostno; namesto cla bi sc zgubljal z Vasiči in Nastiči, naj bi se raje zavzel za ogrske Slovake.
Med Radičevem govorom so se seveda dogajale večjo in manjše nraske posebno s koalicijo, kateri pravi Radič, da jo bo narod z bičem izgnal iz sabora.
Štajerske novice.
m ,/usidra j jjanez
š Nova podružnica »Slovenske
Straže« sc ustanovi v nedeljo dno 5. marca pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Govori Fr. Zebot iz Maribora.
š Renegatstvo. Pri občinskih volitvah v št. Lenartu v Slovenskih Goricah, kjer je bilo vso izborno pripravljeno, cla se vrže nemško gospodstvo, jc zadnji hip notar š t u p i c a , soustanovitelj liberalne mladinske stranke, odločil za nemško zmago, ker ni šel volit. Ta čin je pribil razun naših listov tudi »Slavisches Tagblatt«. Mož na to pač nc bo mogel biti ponosen.
š Umrl je v Schwanbergu pri i,j| niči g. Ludovik Zelzer v starosd let. Umorila ga je neizprosna sušij Bil je član slovenske rodbine Zelzi jeve v št. Ilju v Slovenskih goricah,I š Stidmarka kupuje. Zopet je lj pila Siidmarka na jezikovni meji dvl je posestev. In sicer za 40.000 lv posj vo in gostilno gospe Tischler v Cirl ij ci nad Pcsnico in veleposestvo R. n,, terja na Stari gori pri št. Ilju v sil venskih goricah. Obe posestvi sic bi vedno v nemških rokah.
š Narodni trgovec g. Milan Hočl var v Celju slavi dne 3. sušca t. 1. 251e| nico obstanka njegove trgovine. Slovf Iločevarjeve trgovine je znan po vsej ofov. Štajerskem. G. Hočevar kaže vel no svoje pravo slovensko prepričanji •š Maribor. Govori se, cla je režisf gledališča v »Narodnem domu« Beril pustivši mnogo dolgov, pobegnil iz M J ribora.
š Štrajk v Mariboru. Mariborsj mizarski pomočniki se baje pripravljl jo na štrajk. Zahtevajo krajši delavj čas in zboljšanje plač. Vprašanje pa jI če bo ta ocl socialnih demokratov pr| pravljena akcija imela kaj uspeha,
š Konkurz v Žalcu. Kmetijski prJ kupec in hud liberalec Emerih Kukfj je prišel v konkurz. Konkurzi libera cev so na dnevnem redu.
š Nesreča v trboveljskem rudnikil Delavec Mihael Špitaler se je v rudni ku huelo ponesrečil. Voziček ga je takf hudo pritisnil k steni, cla jc dobil taler težke poškodbe na hrbtu in spoij njem telesu.
š Odličen rojak umrl v Ameriki. Amerike poročajo: Nagloma je um| na svojem domu 126 v Boulevard, Weehawkcn, N. J., gospod Franc Si niza, ugleden član avstrijske kolonij v newyorški okolici. Ran j ki jc bil rojil v Sevnici na Spodnjem Štajersko« kot sin slovenskih starišev. V zgodnl mladosti jc že zapustil rojstni kral prebival je več lot v Italiji in na Frail coskcm, ter se približno precl 50 lel izselil v Ameriko, kjer si je s svol pridnostjo in delavnostjo pridobil lepf premoženje. Bil je mnogo let član d| rektorija avstrijsJve dobrodelne druži in je tu občeval s Slovenci, no da bi [ vedeli, da jc tudi on slovenskega poki lenja. Slučajno se je izvedelo za to i| mož je od tega čas prav rad pohajali slovensko družbo. V teku let je bil skl raj popolnoma pozabil slovenski jezil] Govoril ga ni iu;d 35 let in še le z čevanjem s Slovenci si ga je zopet m^ lo oživil.
š Makole. Ker se je veselica preti klo nedeljo tako dobro obnesla in sni imeli priliko občudovati krasno petjf in dovršen nastop naših diletantov, bo celo prireditev na splošno željo nedeljo, 26. svečana ob 3. uri popoldr| ponovilo.
NEMŠKI CESAR
ne pride v Rim k jubilejskim slavnd stim Zjedinjene Italije, ampak pošlji pozdravit kralja Viktorja Emanuel prestolonaslednika, ki se vrne te dni il Azije v Evropo. Laški listi so s tem jar ko nezadovoljni in še vedno upajo, d| pride ccsar sam v Rim.
PRESTOLONASLEDNIK V ITALIJI
Iz Turina sc poroča, da ajfstrijskj prestolonaslednik ne bo obiskal spol mladi Rima, oač pa najbrže obišče tu| rinsko mednarodno razstavo.
NEMČIJA NABAVI DVA DREAD* NOUGHTA.
Nemški mornariški minister sklenil s tvrdko Armstrong & Conifl pogodbo, da se zgradita dva 16.000ton| ska dreadnoughta.
Kalhreiner Kneippova sladna Kava
je le ena, poanem« kov pa je več! Zato pozor! Zahtevajte in jemljite samo izvirne zavoje ■a z imenom aa
Kalhreiner
Pevski zUori S. K. S. Z.!
Ravnokar razpošiljata odbora S. K. S. Z. in slovenskega glasbenega društva »Ljubljana« naslednjo okrožnico:
Bratsko društvo!
Odbor S. K. S. Z. je v svoji seji dne 21. februarja 1911 pod predsedstvom predsednika dr. Iv. Ev. Kreka poveril slov. glasbenemu društvu »Ljubljana« v Ljubljani tesnejšo organizacijo pevskih društev (odsekov), včlanjenih v S. K. S. Z. na čim širši podlagi. Sledeč temu povabilu si usoja podpisani odbor slov. glasbenega društva »Ljubljana« kot prvi korak k navedenemu smotru vposlati si. odboru priloženo polo z vprašanji, tičočimi se označene organizacije s prošnjo, da blagovolite isto vestno in natančno izpolnjeno kar najhitreje vrniti na naslov: Slov. glasbeno društvo »Ljubljana« v Ljubljani.
Želeti bi bilo in prosi se, da sc poleg odgovorov teh vprašanj posebej navedejo cvent. nasveti, želje ali potrebe, ki bi bile splošnega pomena za zdrav, soliden in tem hitrejši razvoj naše ustvarjajoče in izvajajoče glasbene umetnosti. O vseh nadaljnih korakih se bodo si. društva obvestila precej, ko se vrnejo vprašalne pole, ki se razpošljejo obenem na vsa društva in se je o odgovorih ozir. o nadaljnem postopanju na podlagi nasvetovanih idej posvetoval odbor S. K. S. Z.
Prosimo še enkrat točnega in gotovega odziva, posebno z ozirom na to, ker nameravamo z oživotvorjeno zvezo naših pevskih društev (odsekov) skupno nastopiti letos ob priliki »Katol. slovenskega mladeniškega tabora«, vrše-čega se meseca avgusta t. 1. v Ljubljani.
Predsednik S. Iv. S. Z. dr. Krek 1. r.
Predsednik slov. glasbenega društva »Ljubljana« dr. Pegan 1. r. XXX
Iskreno pozdravljamo to novo delo v naši izobraževalni organizaciji. Že sedaj je v organizaciji S. K. S. Z. 3000 slovenskih pevk in pevcev. Po ravnokar započetem delu bo nastala še tesnejša vez v S. K. S. Ž. včlanjenih pevskih zborov, naša pevska armada bo s takim sistematičnem delom vsak dan naraščala. Dela bo obilo, toda tudi sad bo obilen in blagodejen. Nameravan je skupni arhiv, posredovalnica, izdajal bi se mesečnik za minimalno ceno, pomagalo pri izdaji muzikalij, oskrbeli programi, aranžirali skupni koncerti, nastavil bi se potovalen učitelj za petje. Poglavitna reč je sedaj: z vnemo in ljubeznijo takoj pričeti delo. Zato prosimo vse naše zbore, da se posvete temu delu in takoj izpolnijo in odpošljejo poslane jim vprašalne pole. Naj živi pesem, domovina!
Ljubljanske novice.
lj Prcdpusina veselica katoliškega društva rokodelskih pomočnikov, ki se vrši jutri, v nedeljo dne 26. t. m., ob 6. uri zvečer v Rokodelskem domu, obeta biti jako živahna in zabavna. Društveni pevski zbor bo pel koncertno skladbo »Utopljenka« (zložil P. Križkovv-sky) in bo nastopil tudi s komično skladbo »Žabja kantata«, ki je že na raznih odrih vzbudila živahno veselost. Občinstvo bo imelo priliko slišati dva priljubljena pevca kupletov. Ko-nečno je na sporedu tudi clr. J. Ev. Krekova burka »Občinski tepček«, ki se jc še vedno izkazala kot privlačna točka, kjerkoli jc bila na sporedu. Jutri torej v Rokodelski Dom!
l j Zabavni večer s predstavo, priredi »Kršč. ženska zveza« v ponedeljek 27. t. m. v »Rokodelskem Domu«. Vabijo se cenj. gg. članice z obiteljami in drugi ljubitelji imenovanega društva. Pričetek točno ob (j. uri zvečer.
lj »Ljudski ocler« ima v sredo dne L sušca ob pol 8. uri zvečer v »Ljudskem Domu« svojo prvo sejo. Vsi odborniki in delegat je društev nuj se seje zanesljivo udeleže.
lj Mesečna konferenca slovenskih katehetov bo na pepelnično sredo ob pol petih popoldne v dvorani Katoliške tiskarne. Spored: 1.) »Prva spoved«. Hazgovor o članku Slov. Učitelja št. 2. 1911. 2.) Razprava o katehotovih odgovorih. (Nadaljevanje.) Odbor prosi številne udeležbe tudi radi tega. da se osnuje delovni načrt za poznejše sestanke.
lj Izredni občni zbor »Glavne posojilnice« bo jutri ob 10. uri dopoldne v
»Mostnem Domu«. Naznanilo likvidacijskega odbora ni prišlo v naš list le vsled nekega ncsporazumljenja. Dotič-no naznanilo priobčujemo danes.
— Državno pravdništvn je uvedlo preiskavo proti Lenarčiču, dr. Žerjavu in Višnikarju.
lj Aretacijo radi »Glavne« posojilnice se nadaljujejo. Včeraj popoldne so aretirali tajnika »Glavno« posojilnice R oglja. Osumljenci pridejo pred ljubljanske porotnike. Porotno klop bo precej težko sestaviti, ker je jako veliko porotnikov pri »Glavni«.
lj Sleparji govore o »sleparijah«. V bolni fantaziji neki defravdant, ki bi bil radi raznih dcfravdacij res lahko takoj pod ključem in ki je s svojimi lažmi že opetovano poizkušal izsiljevanje, a je vedno sijajno odletel --prič za to na razpolago — našteva sedaj že kar imena nekaterih oseb, ki si jih je zbral za tarčo svojih lopovščin in laži o volitvah v trgovsko in obrtno zbornico. Dotične osebe si bodo žc poiskale zadoščenja in ga bodo tudi dobile! iz vseh napadov se vidi, da se dobe v Ljubljani dvomljivi individuji, ki sodijo, da so drugi taki kot so oni in njihovi pristaši. Ali hočemo mi povedati resnico, kako so se kupovali glasovi za Hribarjevo volitev, kako so liberalci ponarejali podpise pri občinskih volitvah in tudi pri drugih volitvah in kaj še o 20. septembru ni odkritega? Nc postavljajte so preveč na solncc!
lj Ljubljanski profesor iznajditelj aerografa. Deželni šolski nadzornik prof. Bclar, ki je obenem vodja potresno opazovalnice v Ljubljani, je iznašel žepni aerograf-slušalnik, ki se da prav poceni napraviti in se lahko povsod postavi in rabi. Profesor Bclar je napravil poizkuse s svojim aparatom na griču blizu Ljubljane in vjel na svoj slišalnik poročila iz Malte, Benetk, Pariza. Cliftona in Pulja.
lj Poročil se jc danes g. Milan Stegn, c. kr. asistent tobačne tovarne in inženir z gdč. Zorislavo Kavčič.
lj V vodnjak padel. Ko je včeraj v Vižmarjih 341ctni delavec Ivan Ahlin iz Razdrtega pri Šmarji snažil nek vodnjak, ga jc napadla epileptika, vsled česar je padel v vodnjak in za-dobil pri padcu nad levem sencem smrtnonevarno rano. Naložili so ga takoj na voz in odpeljali v deželno bolnišnico a jc žc med potjo umrl. Ker ponesrečenca kot mrliča v bolnišnico niso mogli sprejeti, je odredila na lice mesta poklicana policijska komisija, da se je truplo prepeljalo v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
lj Imenovanje, Naučni minister je imenoval suplenta na tukajšnjem učiteljišču g. V. Modica za glavnega učitelja.
lj Poročil se je danes v Brnu g. Oton Grebene, c. kr. profesor na tukajšnji c. kr. umetno obrtni šoli, z gdč. Miei Ilbrn. hčerjo zasebnika Gustava Ilorna iz Liberc. — G. Jožef šink, ab-solvirani živinozdravnik lin koncipist pri deželni vladi v Ljubljani se je poročil z gdč. Marinko Šmicl, hčerko ve-leposcstnice in gostilničarke Šmicl v Gašteju pri Kranju.
lj Spored porotnih razprav pri tukajšnjem deželnem sodišču za I. porotno zasedanje, dne 27. svečana t. 1.: 1. France Babnič, kovaški pomočnik od Sv. Krištofa na Štajerskem, radi hudodelstva poskušenega posiljertja in ropa. 2. Franc Novak, bivši pekovski pomočnik v Ljubljani — uboj. Dne 27. svečana t. 1.: 1. Anton Rakovcc, posestnika sin v Notranjih Goricah — uboj. 2. Anton Babovšck, iz St. Lovrenca, hlapec v Ljubljani, zaradi hudodelstva posilne nečistosti. Dne 1. marca t. 1. dve tiskovni pravdi zoper Ivana štefeta, urednika »Slovenca« v Ljubljani.
lj Prerlpustne veselice. Danes zvečer je domača predpustna veselica v hotelu Lloyd. Godba: ljubljanski šra-mel. Vstopnina prosto. Da bo občinstvo postro?eno zadovoljno, jamči že ime prireditelja. --- Na pustni torek zvečer prireja ravnateljstvo hotela »Union« v veliki dvorani predpustno zabavo. Sodeluje »Slov. Filharmonija«. Vstopnino za maskirane 60 v, za ostale 1 Iv. — Na pustni torek ob 8. uri zvečer bo v dvorani »Mestnega Doma« ITI. veliki ples mesarskih pomočnikov. Sodeluje ljubljanski sok štet. Vstonnina 1 K.
lj Slab prijatelj. Pred nekaj dnevi jo nek gospod povabil svojega znanca nekega brezposelnega trgovskega na-stavljenca na par kozarcev vina. Ko sta obiskala več gostiln, jc šel potem gospod domov, povabljenec ga jc pa
poprosil, da je smel tudi on z njim,
, kar mu je z veseljem dovolil. Ko je go-.' spod zaspal, mu je naglo izmaknil iz ( žepa denarnico s 500 K ter odšel. Drugi dan pa ga je prišel prosit, naj mu , posodi 2 lv. Ko jc gospod pozneje hotel rabiti denar, je zapazil tatvino in takoj zadevo naznanil policiji. Le-ta je osumljenca aretovala. Prvotno je tatvino tajil, potem pa priznal. Denar v znesku 150 lv je imel skrit v neki kleti v Kresiji. Denarnico pa v podstrešju neko druge hiše. Po izvršeni predpre-iskavi so ga izročili deželnemu sodišču.
lj Umrli so v Ljubljani: Josip Gačnik, kovač, TčV let. — Ivan Potočnik, prosjak, 55 let. — Savo Vungorič, delavec, 17 let. — Ivana Rozman, delavka, 35 let. — Marija Novak, delavka tobačne tovarne, 70 iet. — Apoloni-ja Bartol, delavka, 70 let. — Marija Jane, žena tovarniškega delavca, 50 iet. — Ivan Ahlin, bivši železniški uslužbenec, 35 let. — Marija Ilaslinger, železniškega uradnika vdova, 81 let. — Matevž Albreht, rudar, 32 let. — Ivan Podobnik, strojarski pomočnik, 00 let.
lj Preprečena pot. Včeraj se jc hotel odpeljati v Ameriko 221etni kočarjev sin Ivan Mestek iz st. Ruperta pri Krškem, še preden je zadostil vojaški dolžnosti Preden pa je stopil s tovariši v vlak, ga je stražnik prijel in odpeljal v zapor. Imel jc pri sebi 400 kron denarja. Oddali so ga deželnemu sodišču.
lj Pri neki hišni preiskavi je našla policija vrečo lugove soli, več pr-tičev, žepni robec z monogramom S. .M. in zastavni listek zlate ovratne igle. Lastnik teh predmetov je še neznan in naj se čimpreje zglasi pri policijskem uradu, soba št. 5.
lj Nočno službo imajo prihodnji tcclon lekarne: Boliinec, Rimska cesta; Levstek, Resi jeva cesta in Tr n -k o c z y, Mestni trg.
Telefonsko in brzojavno poročilo,
NASTOP DELEGATA FONA V DELEGACIJAH.
Budimpešta, 25. februarja. Izmed govorov v včerajšnji seji avstrijske delegacije jc vzbudil pozornost govor delegata poslanca »Slovenskega kluba« kluba F o n a, ki je pobijal trditve laš-koliberalnega delegata Bartolija. Fo-nov govor so celo laški listi obširno objavili v ekscerptu.
Fon jc izvajal:
Delegata Grabmayra je treba zahvaliti, da je Italijanom priporočal, naj nasproti Slovanom postopajo pra-večneje in objektivneje. Lahi tam, kjer so v večini, ne nastopajo samo brez škrupljev, ampak naravnost brutalno. Celo v Gorici morajo Slovenci šole sami vzdrževati. Največ obsodbe pa je vredno, da Lahi vsako drobtino, ki jo vlada dovoli Slovencem, katerim gre po pravici, razkričijo kot krivico, njim prizadeto in potem razbobnajo po časopisju v kraljestvu in tam tako ustvarjajo razburjenje, ki je brez podlage. Lažnjivih notic o Slovencih si ne izmišljajo žurnalisti v kraljestvu, ampak jih pošiljajo tja avstrijski Lahi. Ti so denuncirali tudi beneške Slovence. Prav je imel Grabmayr, ko je rekel, da se laška javnost v kraljestvu sistematično napačno informujc. Zato mislijo ondi, da so Lahi na Primorskem v veliki večini, dočim je ravno narobe res. Slovensko ljudstvo ni divja horda, kakor se v kraljestvu misli, ampak inteligentno in delavno ljudstvo. Lahi morajo priti do spoznanja, da Slovenci nimajo nobenih namenov zoper nje, ampak sc hočejo le v miru razvijati enakopravni poleg enakopravnih. Govornik jc pobijal Bartolijeva izvajanja glede slovenske šole v Trstu, slovenskega zapisnika deželnozborskih sej istrskih in laške fakultete. Slovenci hočejo le, da se stre laška hegemonija. To bodo Slovcnci dosegli vkljub vsem grožnjam delegata Bartolija.
Dunaj, 25. februarja. Govor delegata Fona jc napravil temvečji vtis, ker so tudi drugi Lahe pošteno prijemali, najbolj češki agrarec. Udržal, dočim je delegat clr. Kramar laške liberalce zagotavljal simpatij češkega naroda!
DR. ŠUSTERŠIČ V DELEGACIJAH.
Budimpešta, 25. februarja. V današnji seji avstrijske delegacije je govoril dr. Šusteršič, kojega izvaja-njlm je delegacija z največjim zanimanjem sledila, ker jc dr. šusteršič zopet jasno osvtelil razmerje Avstrije do Italije. Dejal jo, da zveza z Italijo, kateri
vsi Avstrijci želimo, da bi bila kolikor-mogoče trdna, ne sme niti najmenj vplivati na naše notranjepolitične raz mere. Nadalje odbija govornik napade na Sveto Stolico in izraža upanje, du bo enkrat prišlo med katoliškim in li beralnim taborom v Italiji do kom promisa, potem še le se bo moglo govoriti o popolnem zjedinjenju Italije.
NEJEVOLJA MED KRŠČANSKIMI SOCIALCI.
Budimpešta, 25. februarja. Danes je dospel semkaj avstrijski trgovinski minister dr. WeiUkirchner, da poravna nezadovoljnost, ki se je pojavila v krogih krščansko - socialnih delegatov zavoljo pogodbe, ki jo jc admiral Mon tccuccoli sklenil z ogrskim trgovinskim ministrom v zadevi dobav za mornarico. Krščanski socialci hočejo, da mornariška uprava sklene analogno pogocllio tudi z avstrijskim ministrstvom in v vojnem odseku delegacije je slavil delegat Steiner tozadeven nujen predlog. Krščanski socialci poudarjajo, da so vsled pogodbe mornariške uprave z Ogrsko oškodovani, zlasti avstrijski dobavitelji municije.
BRIAND ODSTOPI?
Pariz, 25. februarja. V poslanski zbornici je poslanec Pavel Mcunier in-tcrpcliral Brianda, zakaj se ničesar ne stori, da ne bi cerkvene kongrcgacije nanovo oživele in zahteva, da se postava proti katoliškim rodovom strogo izvaja. V istem zmislu so napadali vlado še drugi poslanci in Briandu očitali, da dela klerikalcem koncesij«. Briand je odgovoril, cla lo ni res in da se vlada strogo drži postave. Stavil je na zbornico vprašanje, ali mu še zaupa. Zbornica je nato votirala ' vladi zaupnico z 258 glasovi proti 242. Ket jc večina znašala samo 16 glasov, v katerih so všteti ministri in drž. tajniki, ki so pro glasovali in se je trdilo, da so tu vmes tudi glasovi konservativcev, je Briand izjavil, da bo ostal na vladi le, ako se cložene, da je dobil čisto republikansko večino. Pri ministrskem svetu, ki se je na to vršil se je dognalo, da je večina izključno republikanska, vendar pa ministrski svet ni nič defi-tivnega sklenil, ampak se danes pod predsedstvom predsednika republike Falliercsa zopet sestane, cla stori končne sklede. Presenečenja niso izključena. Jasno je, da je zadeva kongregaciji le povod, cla večina Brianda vrže.
ARGENTINSKO MESO.
Trst, 25. decembra. Danes je prispel semkaj parni k s 13inpol tonami argentinskega mesa.
DVA UMETNIKA UMRLA.
Berolin, 25. februarja. V Charlot-tcnburgu je umrl pisatelj Friderik Spielhagen, ki je letos obhajal 821ctni-co rojstva. Znan je najbolj po romanu »Problematične narave«.
Monakovo, 25. februarja. Tu jc umrl znani slikar Fritz Uhde v starosti 63 let.
POTRES.
Ohrida, 25. februarja. Tu je bil včeraj močan potres. Porušena je bul-garska šola, neki minaret in mnogo hiš jc pa poškodovanih.
Koroške novice.
k Godba c. in kr. 17. pešpolka v Celovcu je tudi »Slovenskemu krščan-sko-socialnemu delavskemu društvu v Celovcu« odpovedala sodelovanje pri pustni veselici dne 19. t. m. v hotelu Trabesinger. in sicer z isto motivacijo kakor zadnjič, cla je celovško prebivalstvo razburjeno in sc jc bati demonstracij. Žc o priliki prejšnje veselice se je dokazalo, da so bili razburjeni edini magistratovci in stotnik Met-nitz, brat celovškega župana; poveljni-štvo 17. pešpolka je bilo na to opozorjeno, kljub temu pa je Slovencem godbo slovenskega polka zopet odreklo. Sedaj vemo: V slovenskem polku vlada pri merodajnih osebah nemški, oziroma Slovencem sovražni duh. In tega pod nobenim pogojem ne bomo trpeli.
letearologično poročilo.
Višina n. moriem 30fv2w, sred. zračni tlak 73tVO mm
I f)
mmJ
C u 3	Cns opazovanja	Stanje barometra V f/l.vl	Temperatura pu Cc! tlju	z Vetrovi	Nebo 1	S 2 r- « Z £ —• >
J4	9 zveč.	730 7	40	sr, szah.	del. jasno	
25	7. zjutr.	7338	l-2	si. svzli.	I megleno	00
	2, pop,	733 7	41	sr svzli.	j pol. obl.	
	Srednja	včerajšnja tenip. 0 0'.			norm 0 7 .	

b.iljanti po nizki ceni.
H SIJTTNFRurar-Prva največja donjača , t trn" S i
' U	exportna1vrdkaur.zlatnine	. || *
LjubljanaMesim ing ,„ srebnnine basj^tovarna ur v,5vici. i j
Mar smo Slovenci samo za to dobri, da dajemo svoje sinove vojaškemu molo-hu in da plačujemo ogromne svote za vojaške namene? Od slovenske delegacije zahtevamo najodločneje, da stori v tej zadevi energične korake, da dobimo zadoščenje!
BORBA S PESTMI V AMERIČAN-SKEM KONGRESU.
V američanskem kongresu sta se spopadla s pestmi senatorja Mondcl in Wickersham zaradi diferenc v zadevi vzdržavanja naravnih bogastev Alaske.
Szborne tiistična namizna sHjača.
O dobroti Bilinske vode nai se vpraša domači zdravnik. Doui se pri Mihael Kastnerju v Ljubljani.	2590

i a.
581
Za premnoge dokaze ljubeznji-vega sočutja povodom bridke izgubo, ki nas .ie zadela s smrtjo naše nepozabne matere, sestre, tete, stare matere in prababice, gospe
Frančiške
roj. Šumi
izrekamo tem potom vsem našo naj-iskrenejšo zahvalo. Istotako se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prihiteli od blizu in daleč in v tako mnogo-brojnem številu spremili blago pokojno k večnemu počitku.
Kranj, dnu 23. svečana 1011.
Žalujoči ostali.
Proti katarom
sopilnih organ v, pri nahodu, hri-pavo&ti :u vratnih oteklinah idray ničko priporočimo je	;j8 12 II.
naravna
alkalična kislina
aaterii se z vspehom rabi sama ah pomešana z gorkim mlekom.
Ta miloraztapljajoče. osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v taeih slučajih posebno dobro obnese.
Izvirek: iitessriubi aauer&rufm, ielez. postala, zdravilno kopališče pri Karlovih varili Prospekti sastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih Špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinaa: n vinom.
Zalege pri Mihael Kastnsr-iu, Pster Lassniku in
Andre! Sarabonu, Ljubljana.	Ii462—49
Brezalkoholni oddelek gostilne
□□□□
□□□□□□ v hotelu Union □□□□qp
je odprt in vabi k obilnemu obisku.
Prostor svetel, vabljiv, jedila na izbiro,
= cene nizke. =
Onim, kisi žele obeda brez pijače, se priporoča za stalno naročbo
vodstvo hotela „Union".
597
□□□□
Ali ste pridobili »Slovencu" kakega novega naročnika? Upoštevajte upliv dobrega dnevnika in agitirajte povsod za nove naročnike!
Hiša
se
iz proste roke, z obširnim dvoriščem in s precej velikim vrtom. Poizve se pri lasjnici. Ljubljana, Jenkova ulica 3.	575
Izjava.
571
Podpisana Marijana Žagar, posestnica iz Preske št. 7 pri Medvodah, obžalujem, da sem dne 14. februarja 1911 v svoji razburjenosti žalila gosp. Ivana Seli m elzer, posestnika v Preski št. 32, preklicem vse besede ter se zahvaljujem gospodu Ivanu Schmelzer, da mi je žaljitev odpustil.
Marijana Žagar.
R IV 33/11 16
Oklic.
V zapuščinski zadevi po dne 25. januarja 1911 v Vojniku umrlem župniku Andreju Vodušek se bode na predlog dediča vršila
prostovoljna javna dražba
premičnin, kakor raznega pohištva, živine, vozov, poljskega orodja, vina, sadne pijače itd. v Vojniškem župnišču
dne 28. februarja 1911
in naslednje dni vsakokrat ob 9. uri dopoldne.
Premičnine se prodajo le za ali nad cenilno vrednost proti takojšnjemu plačilu in odstranitvi.
C. kr. okrajno sodišče v Celju odd.
dne 18. februarja 1911.
:. Ljubljana Sv. Petra cesta 18
Ljubljana
Sv. Petra cesta 18
Priporoča po najnižjih cenah raznovrstne trebušne mesečne pasove, ravno-držaice, najtrpežnejše gumijaste nogavice, razne povoje, klistiraparate, za izpiranje Ladijs Friend, Bidet, socletaparate za ste-riliziranje mleka, sesalke, steklenice, platna za v postelje, kakor tudi raznovrstne priprave za porodnice in novorojenčke.
„Luna" in „Tetra", Iiigi-jenične plenice, ter vse potrebščine za babice.
Istotam se prodaja tudi najmodernejše, solidno izdelane, vsakovrstne po meri narejene
steznike za dame
za deklice kakor za do-raščenc, držcc za prsi in kolke.
Prevzema se tudi popravljanje in čiščenje steznikov.
Vnanja naročila sc izvršujejo solidno, točno in najceneje.	518 3-1
>

gH
s§ Fino blago za ženske obleke gg
najdete v veliki izbiri po ugodnih cenah v veliki trgovini
1 Seske
LJUBLJANA, Stritarjeve (Špitalske) ulice štev. 5.
Došle so tudi novosti perilnega blaga, cefirja, fine svilnene in polsvil-nene rute in šerpe. Posebno omenim tudi velikansko izber bele kote-nine in inodropolana blaga za rjuhe, cvilha za blazine iz prvih tovarn.
Postrežba priznano dobra.	593
Izurjen, trgovsko podjeten
knjigovodja
ali
ipvodiii
589
se takoj sprejme.
Ponudbe pod: »S. S. L.« na upravo »Slovenca«
ki so že poslovali pri zasebnih odjemalcih se iščejo proti visoki proviziji za takoj za nov, lep predmet, zakonito zajamčen. — Ponudbe sprejema le od oseb, ki hočejo resno delati, Bichter, Gradec, Hebbel«jc>sse 'i.	601
602
ki obiskujejo trgovce, gostilničarje, vinotržce, se iščejo za zelo dobro idočo, zajamčeno novost, za takoj proti visoki proviziji. Ponudbe pod »Hoher Verdlenst", Gradec, poštno ležeče,
Likvidacijski odbor
ijiliice vlji
,.„,„„.. jjiiiif
sklicuje v smislu § 19 zadr. zakona • n V e
na dne 26. februarja 1911 dop. ob 10. uri v ,,Mestnem domu".
Na dnevnem redu je poročilo o bilanci in raz* glasitvi konkurza in eventuelno popolnitev likvidacijskega odbora.
Ljubljana, dne 14. februarja 1911.
605	Likvidacijski odbor.
1 kg sivega skubljenega perja K 2, polbe-lega K 2\s0, belega K ■(, finega K 6, najboljšega skubljenega K 8, sivega pulia K 8, belega K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg nadaije poštnine prosto Dovršene postelje bogato napolnjene, iz zelo gostega iako trpežnega rdečega, modrega, belega ali rumenega mlet-nanmng-biaga I pernica vel. 180X116 cm z blazinama, velikost 80X58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 2o, s pui:om K 24; posamezne pernice K 12. 11, 16, vzglavnica K 3, 3-50,1. — Pernice 180X111' cm velike K 15, 18, 20: vzglavnica 90X70 ali 8UX80 cm K 1-51), 5, 5-50. Spod pernica iz gradla 180x116 cm K 13, 15. Razpošilja proti povzetju poštn. prosto pri naročilu od io K dalje
M.. Berger v Dešenici št. 1009. Češki les.
Za neugajaioče denar nazaj al. se blago zamenja — Ceniki o žimnlcah, odejah, prevlekah ni vsem drugem posteljnem blagu zastonj in poštnine prosto.	2293
■ n
i v w
IS d
na prodaj v mestu in izven mesta, kakor tudi več hiš z gostilniškimi koncesijami. Konces. pisarna P.Matelič Ljubljana, Skofja ulica št. 10. — Telefon 155.	576 3
t tO t X
Pozor! JS X
Najnovejši X in najfinejši K
plini stroj |
za jopice, • ■ • u - nogavica itd. £JJ
X
nudi vsakomur
dober in trajen zaslužek.
■Kj Glavno zastopstvo in prodaja ■K za Kranjsko, Primorsko itd.:
S Franc Kos, Ljubljana, sodna ulica 3
jjj mehanična inJusiriia pletenja modne konfekcija.
rjo Prospekti in ceniki brezplačno.
X
X X X X X X



hm
se otvori
Siz&mm trgu
gprej isazar)
nova
JESIH
XXXXXXXXXXXXXXXX
na kar slavno občinstvo i z mesta in dežele vljudno opozarjava in se priporočava za mnogobrojen obisk. 500 3
Z velespoštovanjem
IB?Ll.




Ljubljana,
Solidno blago.
Stritarjeva ulica št. 7, Ljubljana.
fflisftg čeme. 264i Ifiorcš posS
Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, tirolski loden, flanela, parhent, platno, šifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in žepni robci.
GLASBA.
' Za praznik sv. Jožefa priporoča, no cerkvenim pevskim zborom: Pogačnik Ivan, Missa in hon. S. Josephi, četveroglasni mešani zbor in orgle, partitura 1 K 60 vin, glasovi po 40 v. Ta maša je bila, ko je izšla, ocl prignanega kritika prav laskavo ocenjena in priporočena vsem našim cerkvenim zborom. Ker je zložena v čast JiV. Jožefu in bomo praznik tega svetnika kmalu obhajali, priporočamo še (posebej to lepo, prav lahko in vsesko-Ij dostojno skladbo. — Dr. Anton JChlondovski, Sancte Joseph Invocatio fca soli, mešan zbor in orgle. Partitura BO vin., glasovi po 10 vin. Zelo lep vlo-iek po recitiranem ofertoriju, ne samo [ja praznik sv. Jožefa, ampak tudi za praznik drugih svetnikov in svetnic, Ke se namesto sancte Joseph podloži jime svetnika ali svetnice, katerega god fee obhaja. — V tem slučaju naj se pri (svetnicah popravi stavek »protector poster« na »protectrix nostra«. — Obe skladbi je dobiti v Katoliški Bukvami Ljubljani.
Po sveiu.
Oljke v nevarnosti? Ker oljke zadnja leta niso obrodile so jih marsikje začeli izsekavati in namesto njih zasa-jati trte. Sploh so v zadnji dobi začeli jljudje zanemarjati oljko in dajati prednost trti. Brez ozira na minolo vinsko !krizo, ki se bo nedvomno v bodoče zopet pojavila, je treba zapuščanje oljk obžalovati. Treba pomisliti, da ljudstvo ob morju beli skoraj izključno z oljem — saj se svinjska mast. v teh krajih skoro ne da clobro ohraniti skozi poletje, pa je tudi veliko dražja. Ako je olje pristen oljkin pridelek, pravilno, snažno izprešan in spravljen, potem je ta [zabela naravnost izborna, ne samo surova za salato, marveč tudi razbeljena za kuhane jedi. Ljudstvo pripisuje loljkinemu olju celo veliko zdravilno (moč. V Istri in Dalmaciji kmečko ljudstvo že itak nima posebne izbere na hrani: polenta, radič in razne mine-štre, je skoro vse; ribe so že posebna slaščica. Ako se vse to napravlja z domačim oljkinim oljem ni slabo. Toda Ce se opuste oljke, potem bo kmet navezan zgolj na olje iz tovarn, ki seveda [oljk ni videlo niti oddaleč; radi revščine bo moral vrhtega kupovati se-Iveda še zadnjo vrsto. To se marsikje že |itak godi. Posebno zadnja leta domaČega oljkinega olja skoro za zdravilo ni bilo dobiti. Kdor ga je imel, je pa skoparil z njim in ga ni prodal za noben denar — ponudbe so bile po 2 K za pu liter, ko se ga je še pred nekaj leti dobilo po 40 do 60 vinarjev. Tudi du-brovniška »Prava Crvena Hrvatska« | odločno svari ljudi pred izkopavanjem I oljk in pravi, da ni več daleč čas, ko bo [krnet, dal deset litrov najboljšega vina I za en liter najslabšega domačega olja. i Potem bodo preklinjali svojo lahkomi-I selnost,. Prav bi bilo, da bi poklicane 1 oblasti kaj storile za obrano oljk.
Uvoz kitajskih las v Avstrijo. L. i 1900. je znašala uvozna cena las v Av-I stri j o 7,808 450 K. Povprečna vrednost I meterskega stota las je bila 2930 K. Kot I uvozna dežela pride skoro izključno v [ Poštev Kitajska. V Avstrijo so uvozili leta 1910. 1604 met. stotov las iz Kitajske, iz Italije 508, iz Francoske 170 in I iz Rusije 95 met. stotov. Vslecl kugo na i Kitajskem morajo pač obračati oblasti | največjo pozornost uvozu tega blaga.
Perje za postelje Is? puh
2587 priporoCa po najnižjih cciiah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno Izvršujejo.

HLLO
Podjetj e betonskih stavb!
BRATJE SERAVmLL! & rur
Ljubljana, Slomškova ulica št. 19.
kiparstvo in tt/ornica ume o-ga kamna.
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopmc, po-stamentov, balustrad, strešnih plo.ič, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometrov, Koru in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, oriiameutov, kipov, fasad, plošč in desk mavca za stene in strope. - Zaloga kameninastega blaga in samotne opeke.
so so'iilno in strnJtovnjaShoJzvedana. sna :ia ni2|3. Jamstvo.Zas onstva svatlav paiait „ ihrul" p
Ktaiča Mm sMa tmm psoi.
Us anovl(ena leta ltf.,8.
Založnik
zveze ces. kralj.
JffiM .T; A >
avstrijskih držav ::ili uradnikov
1
f.
'trnovo, Opelisrs'«.! cesUa - Veliki strmimi št. 9
priporoča vsem stavbnim podjetnikom in slav. obči.istvu svojo veiiko zalocio nai-
trpežnejš h »i™-	—i«iu ------:u	— .. . 3 . '
prostejših secesion
po najnižjih cenah ter je v svo;i stroki popolnoma izveiban? 26—1	Za samostane £rc župnišen znaten popust.	1222
porota vsem stavDnim pod,etn.,<0111 111 slav. o.iči.istvu svojo veiiko zalogo nnj-icžnejs h m sicer od najmodernejših pre anih in poijuono barvanih do najpri-astejših prstenih peči različnih vzorcev, kakor renaissancc, barok, gotske, :esion itd., kakor ludi sted.lnike in kru.Sne peči astnega in donučega izdelka
..onarni iiromsi do3i. (ieG čez 85 milijonov kron i Lastila glavnica E003.575-03
| Simiiii vlog _ns 31. ueGemb. mili ) čez 21 milijonov kron
48)
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
M kiošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastili hiši nasproti hotela ,,UMon" za frančiškansko cerkvijo	:-:
iS
P


sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po s

M
mgftmPml
brez
kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
Za nalaganje po pošti so poštno - hranilnične položnice na razpolnrta-nje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se najkulantneje eskomptuiejo
Ur. Ivan Sužteršič, predsednik. .Josip S*5!ia. stolni kanonik podpredsednik — O d b o r n i k i: Antoa Belec, posestnik, podjetnik ni trg jvcc v St. Vidu nad Liubliano Fran Fovše. vodja, graSčak. drz. in dež. poslanec. Anton Kofoi, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici. Karol Kausehcgig, veleposestnik v Ljubljani Matija liotari stolni dekan v L)ublja ni. ilvan Krcjjcui*. svetnik trgovske iu obrtne zbornice n hišni posestnik v Ljubljani. Fran Leskovle, hišni posestnik iu blaga nik »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol PolEak, tovarnar in posestnik v Ljubljani.
7	Greflor Slibar, župnik na Rudniku.

L<a!>liana
Psia siasfp 7
o ,W

Večjo množino dobro žgane rdeče zidne opeke sc odda pri stavbinski tvrdki Filip Supančič, Ljubljana Subi-258 čeva ul. 5.	10
«<y<jtni/ri** ^/ikmariJco
Jfatcri Helij o jivbncj. po ceni in xx&n<3sl/ux>-pciovuli
nSimcn™i/irTietGtx<x
v J^ftibijctni tfiblodvorshe uJu o20. 'i&akovrslruj0^cyasiulct Jcyb se Lre^ilačnv.
J. KILZEE £ KO. Ounnjsko Noutincsb. Telefon 145.
se priporoča za nabavo zvonov, melod. iti l.armon. zvonila vsake velikosti in glasu, Jamstvo za določen m poln glas, najčisteišo vglasilev in najboljši raatcnj.il. Stojala za zvo-novo iz kov železa ali lesa. Lahkotno zvononje, najboljš način teka. Nagla izvršitev najnižje ccnc. Ugodni plačiln



pogoji. Stari nerabni zvonovi se spiejmo v prelitje, ravnotako e izdelujejo železna ^voiala najboljše kon-štrukcije z dolgoletnim amstvoin. l'ro-'i računi in prospekti vsak čas zastonj in Q) ftanko na razpolago, enako tudi priporočila kakor tudi pn-znalna pisma. .»7;
Izvršuje vse : bančne : S : posle. :
jfeAUC«}
Banka in menialnic
Manufakfturea trgovina na debelo in drob o.
Mil—111—l	«B»am>anIM—HHmi	---^^ 1|mi, .............. ,„_,
: Zaloga :
vseh vrst sukna, platna ter manu-fakturne^a bia^a.
O1	»-J
n
Delniška glavnica:
60 milijonov kron
Eezervni in varnostni zaklad:
16 milijonov kron
OBRTNA BANKA
Bančni prostori: ijff TR STO Menjalnica:
Via S. Hlcolo 30 Telefon št. 2157 Via Hnova 29
izvršuje vse bančne posle obrestuie vloge na vložne knjižice po 4°|0 na tekočem računu po dogovoru.
Kupuje in prodaja vrednostne papirje, devize in valute. Daje predujme na vrednostne papirje in blago. Dovoljuje stavbna in carinske kredite. Daje promese za vsa žrobanja. Zavaruje srečke proti kurznl izgubi. Oskrbuje inkaso na vseh tuzeraskih in inozemskih trgih.
Sprejema borzna naročila
ter se rada vdeležuje s svojim kapitalom na dobrih in napredujočih industrijskih podjetjih. Brzojavni naslov: Živnostenska Trst.
Rn&ritz pri Gradcu (Štajersko),
2657	gradi kot spccialitete	5:
parne stroje, vodne turbine, sesalke, škripce n trans-misije najmodernejše vrste in najsolidnejše izpeljave
Centrala v Pragi
Ustanovljena 1.1868.
Podružnice v: Brna,
Budjevicah, Iglavi, Krakovu, Lvovu,
Moravski Ostravi, Olomucu, Pardubicah, Plznju,
Prostjejovu, Taboru, na Dunaju,
I., Herrengassc 12
IkST Ponudbe vsak čas radevolje in brezplačno. "ŽE2J
se priporoča prcčastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstuega
Odlikouano!
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd.	3314
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.
na debelo in na drobna, edina na Kranjskem sfrokonna sirejsna. naznanjam, da da ie mof ilnsirooanl cenik že 37 leto za 1911 izšel In se dobi na žeijo IsrezpSato.
Za obilno udeis&bs 52 priporočali
z odličffišm spoštovanjem
r ~ \
\ .SVimta« ,, \
iz prvih tovarn Avstrij Durkopp, Storiš (Puc"..:), Kfaffeairat
v Ljubljani, v lastni bisi, BMwčisova c. 1, ali Vrtača 1. 497
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu, Ustanovljena leta 1867. tfezefij© poučujemo brezplačno
Tovarna pohištva J. J. Naglas
Ljubljana	Turjaški trg št. 7	Ljubljana
S Največja zaloga pohištva H
Iwj za sPa'ne ,n jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Pre- Wl\ 1^3 proge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otro- IlSI
Ustanovljena Najnjžje 6ene.	*ki V0ŽiČki ,td NajSOUdnejŠG Nago. Ustanovljena
Ceniki a: 3 sto ni ta ir.inko
C. kr. izvedenec in učitelj „Glasbene matice"
Kongresni trg 6t
Najvrija, najNtar. in edina domača Cvrrika In Izposojevalnica klavirjev In harmonijev.
Velikanska zaiofja vseua nlasb, orodjn. kakor: violin, cller, kilar, tainburlc, harmonik, klarinet itd., itallbolj. strun (tudi Wticheldl ter mi'.-.•iUnll;. Prodaja na Čudovito majhne oDroke lurii brc? zadalja, tako, dn jc vsakomur dana prilika, izogniti se vsiljivemu »potelmi' ter si na najugodn. ačin odplačevanja nabaviti instrument pr.e vrste Dvorna firma ■ lavirjev Czapka, H6UI & Heltzmann, Stclz• liammer in Rosler ter Hčiriitjel iu Mauborn (amer,-iiarm.) so svoje zastopstvo za Kra jsko meni poverile m imam lc jaz izključno edini te znamenite instrumente v najvetj: zalogi in izbiri. K;letno pismeno jamstvu Popravila tn ugiaievanja klavirjev 5»i vseh 5jlaubil po najnižjih cenah. Stari klavirji se uajugo<lnc|šc jemljejo v zameno. Najniž|a Izposojcvalulna,
UelihoušSia ceste št. 5
3641	se priporoča
potnikom, ki prenočujejo v Celovcu.
Tukaj najdejo lepe, snažne in po zimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni.
Veliko dvorišče za vozove in tri hleveza konje.
po žitni zakurjeno l^S^IJI^^^
Poleti sediš na senčnatem vrtu.
V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno v sredah zvečer.
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Mverpen v fa-M in čez Mwerpeii v Boston.
je proga
Na kolodvoru pričakuje goste domači omnibus.
No naSih parnikih „Lapland\ «Finland», ♦ Kroonland*, »Vaderland*, «-Zeeland», «Sam-land*, rGothlancr, ,Mnrquette", „Menominee", „A\aniton", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antvverpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborita hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajito za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni.
NaSa proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
A\nogokrat odlikovana
A\nogokrat odlikovana
Priporoča se slavnemu občinstvu in prcčastiti duhovščini v naročila na
Franc Doienc
preproste iu najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaSkl, solidno iu trpežno po najnižjih ccnuh. ZupnlSčem san,ostoi;oni in Snlrmi dovoljujem znaten popust. Ilusti. ceniki so ua .azpoiago
v Ljubljani, Kolodvorske u ice odslej St. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pti »Starem tislerju- 188 (52—1)