- ~M-	C
o. uuuwiHjra i T^o
4»
Leto m, štev. 283 — Posamezna številka 2 din
VSAK
umi ODDIIrlt LJUBLJANA
POSTNI ČEKOVNI KACUM ▼ LJUBLJANI ST. 11.73*
OGLASI PO CINIKU
MESEČNA NAKOČNTMA - «C DIV
M
N
N
Zasedanje Glavne skupščine Organizacije Združenih narodov
Splošno zmanjšanje oboroževanja mora zajeti vse države in vse vrste orožja
Govor sovjetskega delegata Višinskega v komiteju za politična vprašanja in vprašanja varnosti
New York, 0- dec. (Tass) Med nadaljevanjem razpravljanja o sovjetskem predlogu o splošni omejiti oboroževanja v komiteju št. 1 29. novembra je v imenu sovjetske delegacije Visinskj poudaril, da je za uspešno reševanje take naloge, kakor je 6plošna cmetjitev oboroževanja, nujno potreben predlpogoj; splošna volja, da se uresniči ta naloga. Pri tem morajo sodelovati vse države. Tej omejitvi se mGrajo podvreči vsi rodovi in vsi tipi orožja, vse orožje, vseeno, kakšno je. kje je, na kakšen način se uporablja proti sovražniku.
Nato je Višinski prešel na vprašanje nadzorstva nad omejitvijo oboroževanja in opozoril, da je to vprašanje dobilo potrebno (jasnoat na podlagi dopolnilnega predloga, ki ga je Stavil 28. novembra Molotov. Govor je o predlogu da bi preko Varnostnega sveta ustanovili mednarodno nadzorstvo, kd bo zagotovilo izvajanje ukrepov za omejitev oboroževanja in za prepoved uporabe atomske energije v vojne namene. Sovjetski predlog predvideva ustanovitev posebnih organov nadzorstva; »tukaj ne more biti dvema, tu ni nikakršnih razlogov za kakršen koli sum. Vse je povedano jasno, točno in določno. Splošna omejitev oboroževanja je eden najvažnejših pegojey za zagotovitev sistema splošne varnosti. Kakšna varnost bo to, ako bomo zmanjšali oborožitev, istočasno pa ne bo prepovedana proizvodnja v skladu s tem pa tudi ne uporaba orožja te ali druge vrste. Alj je mogoča varnost, ako bo nad glavami človeštva visel vedno Damoklejev meč? Tu so nekateri govorniki, zlasti senator Connal-ly posvetili mnogo pozornosti atomski bombi. Rad bi vprašal, kako moremo zaupati v varnost, ako bo visela nad človeštvom kot Damoklejev meč ta atomska bomba, obešena samo na tanki nitki? Ali ni jasno, da lahko ravno odstranitev take nevarnosti zagotovi splošno varnost?«
Nato se je Višinski zadržal na nekaterih pripombah Ccmnailyja. Sanator Cannally — je dejal Višinski — je izjavil, da ZDA ne bodo nikoli več ponovile napake, ki so jo zagrešile po prvi svetovni vojni. Naravno je, da ni treba ponavljati napak, toda prav tako ni treba delati novih. Brez dvema bi bila velika napaka, ako bi zamenjali nalogo splošne omejitve oboroževanja z načrti o ureditvi oboroževanja, kakor to n. pr. predlagata avstralska in kanadska delegacija. Rrav tako bi bilo napačno, da bi v splošnem načrtu omejitve oboroževanja napravili izjemo glede nekega posebnega orožja, na kar je meril avstrakUi delegat. Odločno moramo opozarjati na nevarnosti takih napak Zajeti je treha vse vrste orožja, pričeti moramo pri najbolj nevarni vrsti orožja. Ccnnally ima popolnoma prav, ko pravi, da se ne smemo cmajevati na besede, ampak gledati aa tak način, ki bo potrjeval, da smo pri reševanju vprašanja šli dalje od besed,
Nato je Višinski razčlenil predloge avstralske in kanadske delegacije m razkrinkal njihov pravi namen, da bi ö-vari poslabšali namesto, da bi jih zboljšali- Dokazal je nelogičnost stališča tistih, ki se skušajo izogniti vprašanji o prepovedi proizvodnje atomske anergje v vojne namene. Ako se že zares odločimo, da se neko orožje ne bo uporabljalo, zakaj ne bi tedaj ustavili njegove proizvodnje? Zakaj ne bi uničili ravno teh bomb, ki jih varujejo zaradi bodoče uporabe enako, kakor ljudje hranijo kumare ali zelje za zimo? Ako Jih ne bomo uporabili, zakaj jih je treba potem hraniti? Zakaj jih je treha potem proizvajati? Kajti nihče ne more jamčiti, da to, kar je že napravljeno, ne bo uporabljeno v »ugodnem trenutku«. Senator Cannally ima popolnoma prav, ko pravi, da prepoved atomskih bomb sama po sebi še ne odstranjuje nevarnosti vojne, ker bodo ostale še čete in druge vrste orožja. To je točno. Toda mi vprašanja rte postavljamo talko, ne predlagamo enostranske omejitve oboroževanja. kar ste večkrat izjavili. Mi predlagamo splošno omejitev oboroževanja. Ako 'bodo uvedli nadzorstvo, ki «-a mi predlagamo in ako bomo zavzeli solidno stališče do velikih obveznosti, kar morajo prevzeti vse miroljubne države bosta splošna omejitev oboroževanja in uničenje zalog atcmskih berrb in vseh drugfrr posebno nevarnih ■sredstev za množično uničevanje ljudi prav tako pa tudi prepoved proizvodnje teh vojnih sredstev, zagotovita utrditev mednn-rottoega miru in varnosti.
Nato je Višinski odgovoril na vprašanja, ki tj ih je zastavil angleški delegat Shawcross.
Glede stališča sovjefcke delegacije p «®ssašan#i komisije za nadzorstvo nad atomsko energijo je Višinski iz-
sem. da je stališče 90-dtiegpcfje popolnoma jasno. Mktove$jai z delom te
komisije, kajti prepričan sem, da bi lahko napravila več, toda mislimo, da mora ona ne samo nadaljevati z delom, ampak delati še bolj učinkovito, kot je doslej delala.«
Odgovarjajoč na vprašanje — ali bo mednarodna kontrola za omejitev oboroževanja pod nadzorstvom Varnostnega sveta — je sovjetski delegat dejal:
»V sovjetskem pedlogu je jasno rečeno. da mora biti mednarodno nadzorstvo ustanovljeno v okviru Varnostnega sveta, ki nosi glavno odgovornost za mednarodni mir in varnost. Prepričan sem, da je treba na podlagi tega napraviti vse odgovarjajoče zaključke.«
Nato je Višinski opozoril člane komiteja na načrt, ki ga je komiteju predložila sovjetska delegacija. Ta načrt je dopolnjen s stališčem, o katerem niso glasovali, ko so razpravljali o vprašanju predložitve obvestil
o četah Združenih narodov. V tem stališču je rečeno, da morajo Združeni narodi predložiti obvestila ne samo glede moči čet, ampak tudi o oborožitvi, s katero razpolagajo na svojih ozemljih v trenutku, ko bo Varnostni svet razpravljal o predlogih splošne omejitve oboroževanja.
Hočem vas opomniti, da je precej veliko število delegatov, ki so nasprotovali temu naknadnemu sovjetskemu predlogu, ko so o njem glasovali v zvezi z vprašanjem, ki smo ga včeraj razmotrivali, izjavilo »ne«, »ne sedaj«. Mi to razumemo tako, kot bi izjavili »da, toda pozneje«, »da, toda jutri«.
Z ozirom na pomen tega predloga in z ozirom na stališče znatnega števila delegatov smatramo za potrebno, da tudi ta predlog priključimo načrtu sklepa o splošnj omejitvi oboroževanja.« ,
Stališče Jugoslavije
Govor šefa jugoslovanske delegacije Stanoja Simiča
New York, 1. dec. (Tanjug) V komiteju št 1 — za politična vprašanja in vprašanja varnosti je na današnji seji šef jugoslovanske delegacije Stanuje Simič orisal stališče jugoslovanske delegacije in dejal med drugim:
Jugoslovanska delegacija je že na plenarni seji Generalne skupščine podprla sovjetski predlog glede zmanjšanja oboroževanja Predlog sovjetske delegacije, da se ‘Varnostnemu svetu pošlje priporočilo glede izvajanja osnovnih načel Ustanovne listine, je plemenita pobuda, ki so jo toplo pozdravili vsi Združeni narodi, kakor tudi njihovi predstavniki v tem komiteju. Danes smo pred težkim in zapletenim problemom splošne omejitve oborožitve, pred problemom, rtia se postavijo izven zakona orožja za množično uničevanje, ki naj se jih odstrani. Ko bomo obravnavali to vprašanje, bo potrebno pokazati veliko dobre volje in medsebojnega zaupanja. Delati bomo morali na način. ki najboljše vodi k cilju.
Govorim kot predstavnik male države, katere zemljepisni položaj v
jugovzhodni Evropi jo je vedno izpostavljal vsakovrstnim napadom, kot predstavnik ljudstva, ki je moralo vedno drago plačati v vseh teh oboroženih spopadih, ki so stalno dosegali velik obseg ali se celo razvijali v svetovne vojne. Po tej vojni, iz katere so izšli Jugoslavija in drugi zavezniki kot zmagovalci, se je Jugoslavija od prvega dne pridružila Organizaciji ZN kot aktiven ustanovitelj in član. Njena udeležba v borbi prod fašističnim napadalcem ter na strani demokracije in človečnosti jo je stala v 4 letih vojne strahotne žrtve: več kot milijon in pol cveta našega prebivalstva je bilo pobitega, deželo so strahotno opustošili, na stotine mest in vasi je porušenih, na tisoče in tisoče družin je pahnjenih v največje siromaštvo, na stotisoče otrok je ostalo brez staršev, narodno bogastvo je uničeno. Kljub temu smo ponosni, kajti žrtve niso bile zaman, prispevale so k ustvarjanju novega in boljšega človeštva.
Jugoslavija bo storila vse potrebno na področju mednarodnega sodelo-
vanja, da bi se onemogočila vsaka napadalnost v bodočnosti.
Vendar moramo danes, leto in pol po prekinitvi sovražnosti, priznati, da ni bilo storjeno vse. kar se je zahtevalo za dejanski mir po svetu, da bi se na ta način omogočilo narodom, da izvršijo naloge obnove in izgradnje svojih dežel na najučinkovitejši način, da se ponovno vzpostavi in zagotovi normalna izmenjava dobrin, z eno besedo — ni bilo storjeno vse, kar bi bilo treba za dvig življenjske ravni širokih ljudskih množic. Pod takimi pogoji bi bila soglasna odločitev glede splošne omejitve oboroževanja ter vzpostavitve učinkovitega sistema kontrole resnično prvi korak na poti k usmeritvi vseh naših sil in sredstev k izgradnji dokončnega mini.
Vojna in mir zavisita predvsem od velikih sil. Zaradi tega smatramo, da je mogoče doseči učinkovito in splošno kontrolo oborožitve samo s pomočjo sistema Varnostnega sveta, kot je bilo izraženo v sovjetskem predlogu in kot to zahteva Ustanovna listina-ZN. Zaradi tega smatra jugoslovanska delegacija, da bi bilo treba v primeru, da se komite sporazume glede vprašanja ustanovitve podkomiteja za izdelavo enotne resolucije. ki bi predstavljala priporočilo Varnostnemu svetu, vzeti za osnovo sovjetski predlog, ki vsebuje vse osnovne elemente, ki so potrebni za uspešno rešitev tega problema. Naša želja —- in prepričan sem. da je to tudi želja vseh delegacij v tem komiteju — .je, da je treba doseči glede tega vprašanja soglasnost. Prepričan sem. da se bodo s tem upravičila upanja naših narodov in da se bodo odprla nova obzorja za miren razvoj človeštva in za novo, boljšo bodočnost.
Govor jugoslovanskega delegata Simiča je bil deležen zelo ugodnih komentarjev v krogih delegacij im predstavnikov svetovnega tiska, ki ga smatrajo za ponoven dokaz miroljubnih in demokratičnih prizadevanj za utrditev idealov Organizacije ZN in za zagotovitev svetovnega miru.
Sovjetski predlog o splošnem zmanjšanju oboroževanja
Newyork, 1- dec. (Tass) Sovjetska delegacija je predložila naslednje besedilo načrta resolucije Generalne skupščine ZN glede vprašanja splošnega zmanjšanja oboroževanja:
1.	V interesu utrditve mednarodnega miru in varnosti in v soglasju s cilji in načeli ZN priznava Generalna skupščina. da je nujno splošno zmanjšanje, oboroževanja.
2.	Ustvaritev odločbe o splošnem zmanjšanju oboroževanja mora vsebovati kot prvo nalogo prepoved proizvodnje in izkoriščanja atomske energije v vojaške namene.
3.	Zaradi zavarovanja izvedbe ukrepov za splošno zmanjšanje oboroževanja in prepoved uporabljanja atomske energije v vojaške namene, je potreb-
no ustanoviti v sistemu Varnostnega sveta — ki nosi glavno odgovornost za mednarodni mir in varnost — medna, rodno kontrolo, ki bo delovala na osnovi posebne odredbe o ustanovitvi posebnih organov in inspekcije. Zato je treba osnovati:
a)	komisijo za kontrolo izvedbe odloka o splošnem zmanjšanju oboroževanja;
b)	komisijo za kontrolo izvedbe odloka o prepovedi uporabljanja atomske energije v vojaške namene.
4.	Generalna skupščina priznava za potrebno, da predložijo vse države-članice ZN obvestila o oboroženih silah in oborožitvi na lastnem ozemlju. Obvestila morajo biti dostavljena prej
kakor bo Varnostni svet obravnaval predlog o vsesplošnem zmanjšanju oboroževanja.
5.	Generalna skupščina priporoča Varnostnemu svetu, naj zavaruje izvedbo nalog, ki so obrazložene v toe-kih 1. 2. 3 in 4.
6.	Generalna skupščina poziva vlado vseh držav, naj nudijo vsestransko pomoč Varnostnemu svetu pri tem odgovornem poslu, čigar ustvaritev odgovarja nalogam vzpostavljanja varnega miru in mednarodne varnosti, prav tako pa tudi interesom narodov, razbremenjujoč jih težkega gospodarskega bremena zaradi preveč velikih izdatkov za oboroževanja, ki ne odgovarjajo mednarodnim povojnim pogojem.«
Razpravljanje o obvestilu o četah Združenih narodov v inozemstvu je končano
Komite za politična vprašanja in vprašanja varnosti je na angioameriški pritisk '	popolnoma spremenil srn isel sovjetskega predloga
New York, 1. dec. (Tass). Komite št. 1. za politična vprašanja in vprašanja varnosti je končal razpravljanje o sovjetskem predlogu glede obvestil o četah Združenih narodov v inozemstvu. Znano je, da so med razpravljanjem o tem predlogu nekatere delegacje, zlasti delegaciji ZDA in Velike Britanije, predložile celo vrsto priporočil in novih predlogov, ki so vso stvar zapletli in vnesli zmešnjavo v vprašanje, ki ga je načela sovjetska delegacija.
Glasovanje samo o stavljenih predlogih se je vršilo v ozračju ostre politične borbe in je trajalo dve seji. Najprej so glasovali o angleškem predlogu, ki se je nanaša! na: uvodni del resolucije. V njem je blo rečeno, da sta predložitev obvestil o zavezniških četah in splošna omejitev oboroževanja prav za prav eno samo vprašanje.
Angleški predlog je bil sprejet s 33 : 17 glasovom, dve delegaciji sta se vzdržali glasovanja. Nato so glasoval; tudi o soglasno sprejetih točkah 1, 2 'm 3 sovjetskega predloga, ki govore o predložitvi obvestil or ganizaciji OZN o zavezn ških četah ter o letalskih in pomorskih oporišč h držav — članic OZN na tujih ozemljih.
Komite bi moral nato preiti k novi točki, k; jo je predlagala angleška delegacija, in ki določa predlo-
žitev obvestil o številu moštva v aktivni vojaški službi brez ozira, kje se nahaja — na domačem ozemlju ali v inozemstvu.
Ker je komite že sprejel angleški predlog, ki določa, da se vprašanje predložitve obvest'1 združi z vprašanjem omejitve oboroževanja, je sovjetski zunanji minister Molotov predlagal, da bi v obliki dodatnega predloga, ali pa posebne točke — v resoluciji sprejel; maknadn; predlog, ki ga je stavila sovjetska delegacija včeraj. Po tem predlogu mora obvestilo o oboroženih silah Združenih narodov obsegati ne samo število čet na njihovem lastnem ozemlju, ampak tud- tudi vse vrste oborožitve, vštevši atomsko bombo, letala na raketni pogon itd. Sovjetska delegacija je predlagala, da morajo hiti ta obvestila dostavi jena Varnostnemu svetu, ko bo pričel razpravljat; o pred’ogu o splošni omejitvi oboroževanja.
Delegat' ZDA in Velike Britanije so odločno protestirali proti predlogu Molotova.
Nato je odgovoril predstavnikom ZDA in Velike Britanije Molotov, ki je opozoril, da je sovjetska delegacija predloži» Generalni skupščini v razpravo dve vprašanji: vprašanje čet na tujih ozemljih in vprašanje omejitve oboroževanja. Zato je sovjetska delegacija predložila dva načrta za ureditev tega
vprašanja, Eden se Išče vprašanja čet na tujih ozemljih, drugi pa vprašanja omejitve oboroževanja.
Sovjetska delegacija smatra, da ne smemo govoriti samo o oboroženih silah v inozemstvu, ampak tudi o tistih, kj bivajo na domačem področju. Ne smemo pozabiti, da se te oborožene sile ne bore z golimi rokami, ako hočemo imeti obvestila o oboroženih silah posameznih držav. Dobro je, če vemo za kakšne oborožene sile gre: Ali gre za oborožene sile, ki razpolagajo s puškami in strojnicami, topništvom in letalstvom, ali pa za oborožene sile, ki so opremljene z atomskimi bombami, raketnim orožjem, letečimi bombami itd.
»Prepričan sem, da ne želi nihče izmed nas, da bi ostalo kaj nepojasnjeno, ali pa, da bi nekatera izmed teh orožrj imeli v rezervi. Zato se mi zdi, bi bilo logično govoriti o oboroženih silah naših držav in o orožju, s katerim so oborožene. Tedaj bo vprašanje jasno.«
Sovjetska delegacija je pripravljena glasovati za angleški predlog, ki določa hitro predložitev obvestil o oboroženih silah na domačem področju — ako se sklene, da n treba predložiti popolna obvestila samo o številu njihovih efektivov. ampak
Nadaljevanje na 2. strani
čestitka getter allsima Stalina maršalu Titu
Beograd, 1. decembra. Predsednik ministrskega sveta ZSSR generalis im Stalin je čestital maršalu Titu k dnevu republike s sledečo brzojavko:
»Vam in bratskim narodom Jugoslavije čestitam k obletnici ustanovitve FLRJ. Želim nadaljnjih uspehov in proč vit vaši deželi!«
Prezident Brazilije — maršalu Titu
Beograd, 1. dec. (Tanjug) Predsednik vlade FLRJ maršal Jugoslavije Josip Broz Tito je sprejel od predsednika Združenih držav Brazilije Enrica Maslara Dutra naslednjo brzojavko:
»Oh narodnem prazniku FLRJ vas prosim, da blagovolite sprejeti čestitke brazilske vlade in brazilskega ljudstva, kakor tudi moje osebne najlepše želje za vašo osebno srečo in blagostanje jugoslovanskih narodov.«
čestitka predsednika madžarske vlade Ferencza Nagyja
Beograd, 29. nov. Ob prazniku obletnice republike je poslal predsednik madžarske vlade Ferencz Nagy maršaiu Titu naslednjo brzojavko, v kaiteri pravi meid drug'tn;
»Madžarsko ljudstvo je z občudovanjem spremljalo junaško osvobodilno borbo narodov Jugoslavije pod vašim vodstvom proti fašizmu ter izraža največje priznanje njihovim naporom za obnovo Jugoslavije in mirno sodelovanje med narodi.
Prosim Vas. blagovolite sprejeti izraze prepričanja madžarske vlade v
bodočnost dobrih hjugosiovansko-ma-džarskih odnosov, kakor tudi njene dobre želje za srečo FLRJ.«
čestitka
egiptskega kralja Faruka
Beograd, 29. nov. Predsednik Prež*, dija Ljudske .skupščine FLRJ je sprejel od egiptskega kralja Faruka naslednjo čestitko:
»Ob priliki narodnega praznik» vam pošiljam svoje iskrene čestitke 'm najlepše želje za blagor Jugoslavije.«
Brzojavka Magyasa Rakoszyja maršalu Titu
Beograd, 2. dec. Generalni sekretar madžarske Komunistične partije Ma-gyas Rakoszy je poslal predsedniku vlade FLRJ maršalu Titu ob obletnici proglasitve republike naslednjo brzojavko:
»Pošiljamo goreče pozdrave ob priliki obletnice Federativne ljudske re-
publike Jugoslavije, ki se je rodila med slavno borbo proti fašizmu. Storili bomo vse, kar je v naših močeh, za utrditev demokracije in krepitev prijateljskega sodelovanja med jugoslovanskimi narodi in madžarskim narodoma
Maršal Tito priredil sprejem ob obletnici republike
Beograd, 1. dec. Ob obletnici republike je priredil predsednik vlade FLRJ maršal Jugoslavije Josiip Broz-Tito 29. novembra zvečer svečani sprejem, ki so se ga udeležili člani Prezidija Ljudske skupščine ter vlade
FLRJ, člani Prezidija Ljudske skupščine in vlade LR Srbije, predstavniki generalitete in drugi javni delavci naše vlade. Sprejemu so prisostvovali tudi člani diplomatskega zbora v Beogradu.
Generallsmi Stalin — Envera Hodži
Tirana, 1. dec. (ATS;. Ob drugi obletnici osvoboditve Albanije izpod fašističnega okupatorja je poslal genera lisim Sovjetske zveze Stalin predsedniku albanske vlade generalnemu pokovniku Enveru Hodži naslednjo brzojavko:
»Ob drugi obletnici osvoboditve Albanije izpod fašističnega okupatorja prosim, da Vi in prijateljsko albansko ljudstvo sprejmete moje čestitke in moj« najboljše želje.«
švemik • Omarju Nišani ju
Tirana, 1. dec. Albanska brzojavna agencija poroča:
Predsednik Prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR Švemik je poslal predsedniku Prezidija Ljudske skupščine Albanije dr. Omerju Nišaniju ob drugi obletnici osvoboditve Albanije izpod fašističnih okupatorjev naslednjo
»Izvolite sprejeti, gospod predsed-brzo javko:
nik, moje želje ob drugi obletnici nar cionalnega praznika albanskega naroda, ki proslavlja izgon fašističnih okupatorjev iz svoje dežele in vzpostavitev svoje nacionalne neodvisnosti.«
čestitka maršala Tita generalnemu polkovniku Enverju Hodži
Beograd, 27. nov. Ob priliki narodnega praznika LR Albanije je poslal predsednik vlade FLR, in minister za narodno obrambo maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito predsedniku vlade Ljudske republike Albanije generalnemu ravnatelju polkovniku g. Enverju Hodži naslednjo brzojavko:
»V imenu ljudstva {n vlade FLRJ ter v svojem imenu pošiljam vam jn preko vas tudi junaškemu, svobodoljubnemu albanskemu narodu najpri-srčnejjše čestitke ob priliki narodnega praznika Ljudske republike Albanije —- praznika zastave.«
Jugoslovanska delegacija za Slovai
kongres

Beograd, 1. dec. Slovanskega kongresa, ki se bo pričel 8. dec. v Beogradu, se bo udeležila v imenu Slovanskega komiteja Jugoslavije 20 članaka delegacija. Poleg tega je povabljenih 34 gostov, predstavnikov našega javnega in kulturnega življenja.
Delegacijo Slovanskega komiteja Jugoslavije tvorijo: dr. Stevan Jakov, ljevič, predsednik Slovanskega komiteja Jugoslavije, Ante Babič, ljudski poslanec, France Bevk, predsednik PNOO za Trst in Slovensko Primorje Kiro Gligorov, pomočnik generalnega sekretarja Predsedstva vlade FLRJ, Milovan Djilas, minister vlade FLRJ, Marija Jurkovič, književnik, Kaleb Vjekoslav, književnik, Ferdo Kozak, predsednik Ustavodajne skupščine LR Slovenije, Skender Kuleno-vič, književnik, Radovan Lalič, sekretar Slovanskega komiteja Jugoslavije, Božidar Maslarič, generalmajor, Martin Mencej, predsednik Zveze sindikata prosvetnih delavcev, Kiro Mi-jovski, pomočnik javnega tožilca Jugoslavije, čedomir Minderovič, književnik, Štefan Mitrovič, publicist, Savo Orovič, generaliajtnant, Pavle Savič, prorektor beograjske univerze, dr. Zlatan Sremec, predsednik Ustavodajnega sabora LR Hrvatske in dr. Vaša čubrilovič, minister vlade FLRJ.
Kot gostje se bodo med dragimi udeležili kongresa: Vlado Ambrožič, generalmajor, Josip Vidmar, predsednik Sveta narodov Ljudske skupščine FLRJ, Oton Zupančič, književnik, dr. France Kidrič, prezident Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, France Kimovec, sekretar Okrožnega
ljudskega odbora Ljubljana, Ivan Re» gent, publicist in Lidija šentjure, minister vlade LR Slovenije.
Sovjetska delegacija za Slovanski kongres
Beograd, 2. decembra. Na slovanski kongres, ki se bo pričel 8, dec. v Beogradu, je bila poslana delegacija Vseslovanskega komiteja pod vodstvom predsednika generallajtnanta Aleksandra Gundörova, V delegaciji so: rektor leningrajske univerze A. Voe-nesensld, akademika Boris Grekov in Nikola Deržavin, profesor-kirurg Vis. njevski, maršal Tolbuhin, ukrajinska književnika Aleksander K°rnejčuk in Maksim Kiljski, narodna umetnica Beloruske SSR Larisa Ateksaadrov-gkaja, dvakratni heroj Sovjetske zve. ze general S. Kovpak, metropolit Krutieki Nikolaj, odgovorni sekretar Vseslovanskega komiteja V. Mečalov. starejši tovarniški mojster N. Kar-penkov, član Sveta za kolhoze pri ministrskem svetu ZSSR F. Truško-vič, kolhozu! ca A. F jesenko, heroj Sovjetske zveze Parahnjevič, sekretar lebedinskega rajonskega komiteja komsomola A. Paski jovič, javni delavci Saovte, Baranov in ing. Stalin-grajskega zavoda Stepanov.
Delegat Slovanskega komiteja Lužiških Srbov
Beograd, 1. dec. Danes je v Beograd dr. Jurij Rjenč,
Lužiških Srbov za Slovanski v Beogradu.
Tborez o vlogi Komunistične partije v francoskem javnem življenja
KP Franclje mora strniti vse ljudske množice In sestaviti vlado, ki bo pravdno Izvedb
obnovo države
Seja Sveta ministrov za zunanje zadeve
Razprava o italijanskih in bolgarskih reparacijah
New York, 1. dec. (Tass.) Redni ■ejl Sveta ministrov za zunanje zadeve dne 29. novembra je predsedoval sovjetski zunanji minister Molotov.
Min strt go poslušati poročilo svojih namestnikov o redakciji členov načrta mirovnih pogodb, o katerih bo se sporazumeli. Med drugim je poročevalec omenil, da so namestniki zunanj h ministrov sporazumno formulirali člen o plovbi po Donavi, k je v osnovi predlog sovjetske delegacije. Namestniki so tudi ugotovili mejno črto med Jugoslavijo 1n Italijo, med Jugoslavijo in tržaškim svobodnim ozemljem ter med Italijo In svobodnim (tržaškim ozemljem.
Pri nadaljnjem razpravljanju s<> govorili predvsem o vprašanju italijanskih in bolgarskih reparacij. Sovjetska delegacija je v zvez- s tema dvema vprašanjema predložila nove predloge.
Utemeljujoč te predloge, Je Molotov opozorl|, da je Jugoslavija po Številu prebivalstva In p» ožemi,fn Mjnanj dvakrat večja od Grčije ln da Je Imela v vojni znatno večjo škodo kakor Grčija. Zato bi bilo pravično, da se Jugoslaviji prizna večji znesek italijanskih reparacij kakor Grčiji. Kar se tiče Albanije,
ni dala mirovna konferenca v Parizu v tem pogledu nobenih priporočil. Ona je z večino glasov zavrnila jugoslovanski predlog, da se Albaniji dofoč| 25 milijonov dolarjev na račun italijanskih reparacij, francoski predlog, da se prizna Albaniji 5 milijonov dolarjev na račun italijanskih reparacij, kakor tudi predlog Velike Britanije, da se Albaniji sploh ne dajo reparacije. Svet ministrov za zunanje zadeve je v nasprotju s prvotno izdelanim načrtom mirovne pogodbe z Italijo določil, da dobi Albanija italijanske reparacije. Po mišljenju Molotova se je treba vrniti k temu vprašanju.
Molotov je nato navedel, da je mirovna konferenca v Parizu določila višino bolgarskih reparacij na: 125 milijonov dolarjev, ki naj bi se enako razdelili med Jugoslavijo in Grčijo. Ta odlok je nepravičen. Skoda, ki je bila prizadeto Grči j- med vojno, je delo Nemcev m Italijanov. Bolgarske čete se niso bojevale proti Grčiji, čeprav so nezakonito zasedle del njenega ozemlja. Potrebno je upoštevati, da je v načrtu mirovne pogodbe z Bolgarijo posebna odredba, ki obvezuje Bolgarijo, da vrne vozni park in živino, odvedeno iz Grčije. Bolgarija mora to storit'
ne glede na plačilo reparacij. Pravično bi bilo, da se bolgarske reparacije v korist Grčije določijo v znesku 30 milijonov dolarjev.
Byrnes je izjavil, da ae delegacija Združen h držav Amerike strinja s tem, da se Jugoslav ji določi 125 milijonov dolarjev na račun italijanskih reparacij, Grčiji pa zmanjša znesek na 45 milijonov. Istočasno se je Byrnes izrekel prot: izplačilu reparacij Albaniji.
Bevin je izjavil, da nasprotuje vsakemu povečanju zneska italijanskih reparaoj v korist Jugoslavije in tudi vsakemu zmanjšanju bolgarskih reparacij v korist Grčije. Kakor Byrnes je tudi on proti izplačilu reparacij Alban jl.
Couve de MurvUIe se je pridružil Gyrnesovemu stališču glede povečanja italijanskih reparac j v korist Jugoslavije v znesku 125 mil jonov dolarjev. Izrazil se je tudi za to, da se priznajo Albaniji italijanske reparacije v znesku 5 milijonov dolarjev in je predlaga-l, naj se znesek bolgarskih reparacij v korist Grčije zmanjša na 50 milijonov dolarjev.
Ministr sc niso mogli sporazumeti o vprašanjih reparacij. Proučevanje teh vprašanj se bo nadaljevalo na prihodnji seji.
Angloameriške oblasti oodpiraio odvažanje strojev in drugega gradiva iz cone A v Stair o
V	Italijo že dalj časa odvažajo razno gradivo in siroje iz cone A. Vsak dan odpeljejo na ton® gradiva z vednostjo angloameriške vojaške oblasti. k| hi morala preprečiti vsako odvažanje gradiva in strojev, kakor je to določeno v skupnem sporazumu iz junija 1945. Ko je vojaška uprava JA za Julijsko krajino protestirala pro's odvažanju, so priče:'® fašistične tolpe razstavljati posamezne stroje do zadnjega vijaka, češ da odvažajo staro železo. ne pa stroje, ker je odvažanje starega železa dovoljeno.
V	avgus’rj so odpeljali naslednji material: 7. avgusta 1 cilinder, težak 2 toni. iz ladjedelnice »Sro’.io Oliv:« z jadrnico »Angelina Nfedre«; 17. avgusta 7 elektromotorjev. 1 električni stroj za spajanje. 6 hidravličnih črpalk, razne motorje in električno živo v toži 40 ton z ladje trna »San Ma>rt’"no« in »Von Belo«. Istega dne so odpeljali iz tovarne za eement, tovarne za vlakno in iz tovarne za verige »Luchetti« z ladjami »Ličila«, »Monte Nello« in »Pola« 15 raznih električnih motorjev, 20 strojev za mešanje betona, 1 dvigalo, kutar in drugo.
V	septembru so odpeljali iz električne centrale v Pulju 900 betonskih stebrov, iz podje''j.a ?Pa*rpi« motorje in dinamovtrpje v teži 50 ton z ladjami »Gara«, »Unäta« in »Ulderiea«.
V	oktobru in novembru je doseglo odvažanje Še večji obseg. Iz ladje-
delnice »Sootio Olivi« bo odpeljali kompletno električno centralo, iz arzenala »Remorcer« št. 87 in iz ladjedelnice »Marckx 2 veliki dvigali z ladjo »GenÄüa«.
V rezervoarjih za nafto so demontirali in odpeljali v treh dnčh 370 ton železa, iz katerega so bili sestavljen; rezervoarji in črpalke in to
Zarad; izvažanja rafinerije in delov industrijskih naprav v Italijo je ponovno poslala vojaška uprava JA protestno pismo sekretariatu skupne ekonomske komisije v Trstu, ki je postavljena iz delegacije angloameričke vojaške nprave in delegacije vojaške uprave Jugoslovanske armade. V pismu je med drugim rečeno: »Že večkrat smo intervenirali, naj h; angloamerička delegacija preprečila izvoz naprav in strojev iz Pulja, kakor tudi materiala na splošno. Odgovori, posebno pa stvarni uspehi ne samo dokazujejo, da v tem pogledu n; bilo ničesar storjenega, temveč je postal odvoz še bolj sistematičen in stalen. V vrsti zapisnikov skupne ekonomske komisije smo dobili od angloameriške delegacije izmikajoče odgovore, ki bi imeli po našem mišljenju edino le namen, zavleči rešitev tega vprašanja. Ti odgovori so obstajali iz »preiskali bomo«, »ne vemo«, »mi ne izvažamo« in podobno.
z ladjami »Trionto«, »Goredano« in
»Due Saide«.
To je samo manjši del materiala, ki so ga odpeljal; v treh mesecih. Vse odpeljevanje se vrši s pomočjo in z vednostjo zavezniške vojaške uprave, ki ni poskušala niti preprečiti odvažanje imovine, ki bi morala po pogodbi o priključitvi Pulja pripasti Jugoslaviji.
V zvezi z novimi perspekivami raz-mejivte. po katerih bi naj Pulj pripadal Jugoslaviji, je jasno, da je to vprašanje sedaj važno. Izvoz iz Pulja se vsak dam veča. Jugoslovanska delegacija je svojeeasno pristala na to, da se lahko v interesu ljudstva v coni A prepeljejo posamezni stroji iz Trsta v Pulj in obratno, in sicer, ee gre za vprašanje strojev tistih central. ki imajo svoje podružnice v enem ali druge mestu cone A. Stvarnost dokazuje, da se naša izjava ne spoštuje, kor se material in stroji izvažajo tudi izven cone A v Italijo.
Mnenja «no. da b; se morala angloamerička delegacija s tem vprašanjem resno baviti. Po drugi strani moramo ugotoviti, da ni dosedanje podpiranje izvoza niti najmanj v skladu miti z duhom sporazuma Mor-gam-Jovanovič, niti s pogostimi izjavami angloameriške delegacije, da dela v interesu ljudstva Julijske krajine.«
zala vsemu svetu pravičnost njene stvari. Značilno je, da omenjajo celo ameriški listi, katerim bi težko pripisovali simpatije do Sovjetske zveze, tendenčni značaj glasovanja v komiteju št, 1,
Tisk je moral priznati. da je metoda, ki sta se je posluževali angleška in ameriška delegacija, da vztrajata na svojem stališču, samo utrdila avtoriteto sovjetske delegacije.
Zahvala
odpuščenih italijanskih ujetnikov
Beograd, 2. dec. Odpuščeni italijanski vojni ujetniki so ob odhodu iz Jugoslavije poslali predsedniku Pre. zdija Ljudske skupščine FLRJ dr .Ju Ivanu Ribarju naslednjo brzojavko:
»V trenutku, ko zapuščamo obalo Jugoslavije, vam izražamo Italijanski ujetniki, ki se vračam« domov, našo najprisrčnejšo zahvalo.
Obvezujemo se, da bomo ustvaril' med obema jadranskima obalama tesne vezi prijateljstva In bratstva italijanskega ln narodov velike Jugoslavije.«
Trst, 1. dec. (Tanjug) Ves italijanski tisk prinaša, obširna poročila o vrnitvi italijanskih vojnih ujetnikov iz Jugoslavije. Celo najbolj reakcionarni časopisi so prisiljeni priznati, da so jugoslovanske oblasti dobro ravnale z italijanskim; ujetniki.
Milanski »Unita« poudarja, da so italijanski ujetniki ob vrnitvi nosili velike slike maršala Tite, generali-sima Stalna in Togliattija z napisi »Smrt fašizmu — svobodo narodu!«
Zen«, moški in otroci, zbrani okrog naših repa trii rančev — piše »Unita« — so vzklikali prijateljstvu med demokratičnimi narodi Jugoslavije in Italije. Stanje repatri.iirancev je zadovoljivo.
Repatriiranci so po lastnih izvajali prejemali v zadnjih mesecih z redno pošto skoraj vsak dan italijanska lista »Unita« in »Avanti«, medtem ko so antifašistični odbori v taboriščih izdajali svoja časopisa »Antifascist!« in »La linča«. »Unita« poudarja, da je izkrcavanje ujetnikov v Anooni potrdilo drugo zmago italijanske Komunistične partije in italijanskega ljudstva nad klevetami sovražnikov italijanske države.
VREMENSKA NAPOVED za torek, 3. decembra ^OToUdSno. dež tn smäjyjojzneje de'n« na-
ku Centralnega komiteja KP Francij« dno 29. novembra je imel generalni sekretar Komunistične partije Mavrioe Thoren govor, ▼ katerem je
med drugim rekel:
»Naša Partija je prva po številu
glasov in po številu izvoljenih fcan-ridatov. Ima 182 poslancev in 25 tisoč mož za drugo zbornico. Naša Partija je na čelu v 24 dtepartemen-tih. tako industrijskih, kakor tud' poljedelskih, in ima največje število glasov v vseh industrijskih središčih, razen v Bordeauxu in Mulhonseu.«
Velik uspeh je dosegla Komunistični«. partija v departementih z izrazito vaškim prebivalstvom: v Cre-sauxu je n. pr. dobila 38%, v vzhodnih Pirenejih pa 41%. Rezultati, ki so jih dosegle v Alžiru in drugih prekomorskih ozemljih tiste komunistov in njim bližnje skupine, dokazujejo, da se Komunistična partija utrjuje kot stranka vseh delavcev, kot preiva ljudska stranka.
Uspeh Komunistične partije je sijajna nagrada za njeno požrtvovalno borbo za osvoboditev in njeno prizadevanje pri obnovi dežele. Ugotavljamo lahko konsolidacijo in napredek delavskega razreda in napredne demokracije, istočasno pa tudi vedno večjo drznost reakcije in omahljivost srednjih slojev, zlast; po mestih.
Glede bodoče vlade je Thorez rekel: »Ljudstvo j» s svojim glasovanjem pokazalo, da mora imeti Komunistična parti ja vodilo vlogo v vladi. Ljudstvo pozorno pričakuje izpre-memb v vladni politiki ter smatra našo Partijo za najsposobnejšo, da vodi vlado demokratične enotnosti in ured; številna vprašanja. Odtod izvira tudi naša zahteva po vodstvu v vladi. Naš program temelji na naporih za dvig proizvodnje in na delu v skladu z bistvom naše politike od osvoboditve naprej. Vsi, ki niso za-
atopUcai z naredate egofairan, priznajo, da pripada zasluga za velike
dosežšene uspehe delavcem, stodika-tom, Komondetični partiji.
Poleg razvoja proizvodnje je dtao-go proračunsko ravnotežje prvi pogoj za zavarovanje franka. Treba se povečati dohodke in zmanjšat; izdatke. Pravi problem je dejansko povišanje cen, ki povzroči nezaupanje v stabilnost valute. Našo politiko je treba usmerit? k znižanju cen. Nasprotno pa je ministrstvo za gospodarstvo oris topilo k povišanju cen. da bi se uničil dobiček 25%, za kolikor so bile povišene mezde, in d« bi se iz političnih razlogov ohranilo nezaupanje delavcev. Samo na tem zaunanju lahko temelji vsaka močna vlada.
Da M lahko izvedli demokratični nrogiram. ki ga hoče ljudstvo, smo se obrn'li na socialistično stranko, ker tvorijo njeni; in naši izvoltomi kandidati v parlamentu blok sil. ki pred-stavliaio temeli trdne republikanske enotnosti. Združimo se — in ničesar «e ne bo moglo delati brez nas. ničesar proti nam. to je proti delavskemu razredu, nroti republiki. Treba se je odločiti: »K na levo. ati' ponovno pod reakcionarni,» vlade, ki niso nikdar skrbele za Interese ljudstva in ki bi lahko še enkrat privedle deželo do katastrofe.«
Thorez je izrazil priznanje Sovjetski zvezi ter poudaril napredek nove demokracije na Poliskem. v Bolgariji •’n Jugoslaviji, ori čemer iz navede! deklaracijo Georgija Dimi'lrova: »Prednost te ljudske demokraciie ie v tem. da je prehod, v socializem mogoč tudi brez diktature proletariata.. Vsaka dežela bo preš’a v socializem po svoji lastnj poti.«
Thorez. je nato napadel Bluma in rekel, da je obranil 'od marksizma »samo pepel« in da je socializmu odvzel vsebno.
Francij® mora odigrati svojo vlogo vzgojitelja, organizatori* in voditelja. Po zaslugi duha, ki ga je skrbno ohranila, lahko strne ljudske množice zaradi sestave demokratične vlade v najbližji bodočnosti, vlade, ki bo izvedla na pravilen način narodno obnovo in stopila nasproti bodočnosti, ki propada soda Uranu in komunizmu.«
Ductos o potrebi sodelovanja s socialisti
Pariz, 1. dec. (AFP). Delegacije KP
Francije in socialistične stranke so imele skupen sestanek, na katerem so pojasnile svoje stališče do programa, metod ln bistvenih ukrepih bodoče vlade v zvezd s sedanjim političnim položajem.
Za enkrat ni določen noben nov sestanek. Glavni odbori obeh strank bodo določili svoje stališče glede teh vprašanj. »Humanlte« je objavil o sestanku predstavnikov KP Francije in socialistične stranke, ki je bil organiziran na pobudo Komunistične partije zaradi skupnega razpravljanja o programu bodoče vlade — članek Ja-cquesa Duclosa, kjer je med drugim rečeno:
Program, ki smo ga izdelali ni dokončen. Nasprotno, mi smo pripravljeni, da o njem razpravljamo in da se s svojimi tovariši socialisti sporazumemo, ker se zavedamo odgovornosti, ki jo imamo. Če sprejemata Komunistična partija in socialistična stranka skupno stališče, ki bi bilo istočasno tudi odločno in pametno, bi se mogla vzpostaviti med obema strankama zveza. Takšno stališče bi vsekakor privedlo do sodelovanja tudi znatno število republikancev. Gre za to, da se postavi osnova političnega problema, ne pa, da se napravljajo aritmetični proračuni.
Danes bodo na turnirju v Zagrebu igraii zadnje kola
Zagreb, 2. decembra. V nedeljo je bilo na turnirju igrano XVIIL kolo. Simonovič je bil prost. Dr. Vidmar je v damsko-indijski otvoritvi kot beli dosegel proti inž Tekavčiču znatno prednost, vendar potem ni najostreje nadaljeval in je dopustil izenačenje ter ie pristal na remi. Pirc je proti Miliču v iamsko-inđijski obrambi kot črni prijel v prednost in je dobil napad. V lasovni stiski pa je Pirc ob prehodu v končnico v dobljeni poziciji ponudil remi, kar je Milič sprejel. Vukovič ie premagal Puca, ki je v holandski obiambi kot črni v dobri poziciji napačno žrtvoval. Parti ja Šubarič : lr. Trifunovič je že po kratki :gri končala z zmago dr Trifunoviča, šubarič je igral nenavadno slabo. Inž K i n d i j je kot beli proti G ! i g o -riču dosegel v Griinfeldovi obrambi prednost, ob prehodu v končnico pa ie zelo slabo nadaljeval in Gligorie je hitro zmagal. Tomovič je remiziral z dr. Kalabarjem, Bide v pa z Rabarjem. Dve partiji sta bili prekinjeni. T o t stoji bolje proti Markoviču. B ož i č pa proti K o s t i č u
Prekinjene partije so se k:nčale takole: Markovič in Tot sta remizirala, Kostič pa se je brez nadaljevanja vdal proti Božiču.
Danes so bile igrane prekinjene in odložene partije iz prejšnjih kol. Igra med Gligoričem in šubaričem iz XVII. kola je bila po 115 potezah remi. Inž. Kindij je v odloženi partiji iz xm. kola premagal Bidova. Partija Puc dr. Vidmar iz XV. kola je po deveturni borbi prekinjena. Puc je dosegel v španski partiji prednost in ima v končnici izglede na zmago.
Stanje je naslednje: dr. Trifunovič 13, Gligorič 12, Pirc 10 in pel, Vukovič, Toir ovič 10. Tot 9 in pol, dr. Vid-mar 9 (1), Markovič, Božič 8 in pol, Kostič, Simonovič 8. Puc 7 in p:l (1), šubarič, Bidev 7 in pol, inž. Kindij, dr. Kalabar, Rabar 7, Milič 6, inž. Tekavčič 4 in pol točke.
V zadnjem kolu bedo Igrali: Gligorič — Tomovič, dr. Trifunovič — inž. Kindij, Raibar — Šubarič, Puc — B-dev, Pirc — Vukovič, Tot — Milič, inž. Tekavčič — Markovič, Božič — dr. Vidmar, Sovcnovič — Kostič. Dr. Kalabar je prost
MEDUNIVERZITETNI \
ŠAHOVSKI DVOBOJ
Zagreb. 1. dec. Tu je bil danes šahovski dvoboi med ljubljanskimi in zagrebškimi akademiki na 8 deskah, ki štejejo za troboj med zagrebško, beograjsko in ljubljansko univerzo. V današnjem srečanju so s precejšnjo premočjo zmagali zagrebški akademiki, ki so osvojili 5 in pol točk .dočim so dosegli ljubljanski samo 2 in pol točki. Podrobni uspehi so bili naslednji:
Slokan Vlado (Lj.)	1/2 : Takirov
(Z.) 1/2. Majcenovič (Lj.) 1/2 : Dimet (Z.) 1/2. Levačič (Lj.) 1/2 : Labura (Z.) 1/2, Poljanšek (Lj.) 1/2 : Budovčič (Z.) 1/2, Štefan Cisar (Lj.) 0 : Poljet-kov (Z.) 1. Ženiva (Lj.) 1/2 : Volk (Z.) 1/2, Kranjc (Lj.) 0 : Drezga (Z.) 1, L. Cisar (Lj.) 0 : Andjelkovič (Z.) 1.
Zagreb, 2. decembra. Danes se je nadaljeval šahovski trobeč med beograjsko in zagrebško univerzo. Beograjčani so premagali Zagrebčane z rezultatom in pol : 2 in pol. Enai partija je prekinjena. Zastopniki ljubljanske univerze ag v borbi z Beograjčani do prekinitve dosegli rezultat 1 in pol : pol za Ljubljano in sicer je Slokan o» prvi de ki remiziral , Janoševičem, Levačič pa je na tretji deski dobil jgr® s Kovačičem. Ostale partije so bile prekinjene in bodo ocenjene. Read tat bo najbrže 6 in pol : 1 in pol, ali 6:2 za Beogsad.
Razpravljanje o obvestilu ö četah narodov v Inozemstvu
Nadaljevanje s 1. strani
tudi o celotni oboroži tv, s katero te s/e razpolagajo.
Logični argumenti šefa sovjetske delegacije so prepričali mnoge delegate. Predstavn ki Francije 'n Kube so med drugim izjavili, da pto-p'račo brez pridržka- sovjetsko stališče. Toda predstavniki ZDA m Angl je so še vnaprej vztrajali, da bi sovjetskega predloga ne stavili na gl^-sovanie. Na njihovo zahtevo je odber dvakrat glasoval o tem. ali je treba glasovati o sovjetskem predlogu — najprej v obliki dodatnega predlcga, nato pa v obliki posebne točke resoluc je. V obeh primerih je dobila njihova zahteva —-da o sovjetskem predlogu ne bi glasovali — manj kot polovico glasov navzočih — samo 24 izmed 52 glasov. 18 delegatov je glasovalo proti; med njimi — razen delegata Sovjetske zveze še delegati Čila, Kolumb je, Kube, Češkoslovaške, Danske, Egipta, Abesinije, Francije, Indije, Norveške, švedske, Sirije, Ukrajine. Bele Rusije in drugih držav. Deset delegacij se je vzdržalo glasovanja.
Nato je bil sprejet onglešto predlog, ki omejuje predložitev obvestil o četah Združenih narodov na vprašanje njihovega števila, pri čemer izključuje predložitev obvestil o njihovi oborožtvi. Zatem je bilo treba glasovati o predlogu egiptsrke delegacije, ki priporoča, da je treba takoj umakniti oborožene sile držav članic 0224 z «zemlja držav, ki niso sovražne. Ko je eg ptski delegat stavil ta predlog, se ni nihče izjavil proti njemu, dočim ga je angleški delegat cel-o pozdravil, sedaj pra: so predstavniki 'Anglije in ZDA ostro protestirali, da bi glasovali o egipt-skem predlogu.
Sovjetski zunanji minister Molotov, ki se je oglasu k besedi, da bi podpri egiptski predlog je opozoril navzoče na pomanjkanje doslednosti angleškega delegata. Samo uro prej se Je ta delegat pohvalno fcsraail o egiptskem predlogu, sedaj pa izjavlja» da ni sprejemljiv. To vprašanje je treba objektivno proučit . Dvomim, da bo kdo trdT, da ta predlog ni v interesu Združenih držav in da ne odgovarja načelom in ciljem OZN, ki jih vs- zagovarjamo. Nihče ni protestiral proti temu predlogu, doyer smo o njem razpravljali. Zakaj bi torej protestirali proti njego-
vemu sprejetju ? Miši m, da moremo in moramo podpreti egiptski predlog.
Komite je z 29:13 glasovom ter 9 ab®t;>aencij3imi odklenil zakonito pra-vco egiptske delegacije, da bi glasovali o njenem predlogu. Proti te.i kršitvi prava so glasovale delegacije Sovjetske zveze, Ukrajine, Bele Rusije, Jugoslavije, Češkoslovaške, Poljske, Indije, Egipta, Sir je, Islandije, Irana. Libanona in Saudske Arabije. Glasovanja so se vzdržan: Afganistan, Kuba, Danska» Salvador, Abesinija, Franc ja, Guatemala, Haiti in Luksemburg.
Nato so stavili na glasovanje vse resolucije, ki se nanašajo na dajanje obvestil o oboroženih silah držav — članic 02HM. Predlogi angleške delegacije, k so jih sprejeli 28. novembra, so tako zelo spremenili smisel in pomen sovjetskega predloga, da je predstavnik Sovjetske zveze Višinski izjavil, da bo sovjetska delegacija glasovala. v celoti prot; resoluciji. Sovjetska delegacija, j® rekel Višinski, bo glasovala proti resoluciji, ker je v njej združeno dvoje različnih vprašanj: vprašanje b Vanja oboroženih sil Združenih narodov na tujih ozehilph in vprašanje splošnega zmanjšanja oboroževanja, čeprav je Generalna skupščina sklenila, da razpravljajo o teh vprašanjih ločeno. Na temelja te resolucije, je treba podati poroč la samo o številu oboroženih sil in v tem je tudi njena velika pomanjkl j vost, ker ne govori o dajanju poročil glede oboroževanja, Ker pa ta zahteva ni izpolnjena, dobiva resolucija enostranski značaj In izgublja svoje bistvo in značaj. ,
Pri glasovanju je bila resoluc'ja; z anglešikimi predlogi v celoti sprejeta. Poleg sovjetske je glasovalo proti resoluciji še 6 drugih delegacij, medtem ko so se Francija, Afganistan, švedska -n Turčija vzdržali glasovanja, 9 delegacij pa ni prisostvovalo seji. širijo se glasovi, da nekatere delegacije niso pruuoie na te »predloge«, vendar se niso smele odkrito 'zraziti proti angio.a.meri-škim predlogom.
Tako je nasprotnikom sovjetskega predloga, ki so se poslužili večine, s katero razpolagajo, uspelo, da so spremenili smisel in pomen tega predloga. Tod-» tn formalni uspeh ne more razveselit onih, ki so se berili zanj več tednov. Moralno in politično zmago sovjctsk® delegacije Je poka-
Nova vlada dr. Graze v Romuniji
Bukarešta, i. dec. (Tanjug) Politični svet demokratičnih strank je objavil naslednje poročilo:
V petek 29. novembra ie bila konferenca predstavnikov vseh strank bloka demokratičnih strank. Konferenci ie predsedoval ministrski predsednik dr. Groza in so razpravljali o položaju, ki je nastal po volitvah 19. novembra. Po raznih predlogih je bila sklenjena preosnova vlade, ki ie sestavljena sedaj takole:
Predsednik vlade dr. Petru Groza (zemljedelska fronta); podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve Georgii Tatarescn (lib. str.); minister za notranje zadeve Teoharij Georgescu (KP); minister za narodno gospodarstvo Georgia Dež (KP); minister za promet inž. N. Profiri (KP); minister prosvete Štefan Vojtek (soc.); minister za delo in socialno zavarovanje Lotar Radac&nu (soc.); minister za rude in petrolej prof. Tudor Jonesen (soc.); minister za finance Aleksander Alexandria! (lib.); minister za javna dela Georgii Vantu (lib.); minister za umetnost Jon Pas (soc.); minister za poljedelstvo prof. Trajan Savolescu (zem. fronta); minister za informacije Oktavijan Livezeann (zem. fronta); minister za zadrugarstvo Romulus Zaroni (zem. fronta); minister za vere Radu Rosculet (lib.); minister za zdravstvo dr. Bagdasar in minister za vojsko general Mihael Lascar.
Na konferenci predstavnikov bloka demokratičnih strank ie bila z zadovoljstvom sprejeta izjava predstavnikov Ljudske stranke in nacionalno ca-ranistične stranke Alexandresca, da bosta obe stranki, čeprav nista v vladi, podpirali vlado dr. Groze, da se
izvede program bloka demokratičnih strank.
Predstavniki liberalne ktranke, zem-Ijedelske fronte, Komunistične partije in socialistične stranke so soglasno izjavili, da bodo z vsemi silami podpirali vlado dr. Groze.
Svečana otvoritev Nar. skupščine
Bukarešta, 1. dec. (Tanjug) Danes so svečano odprli novo romunsko narodno skupščino» Otvoritvi so prisostvovali vsi Slani vlade, predstavniki zavezniške kontrolne komisije, predstavniki diklomatskega zbora, političnega in kulturnega življenja v Romuniji ter veliko število domačih in tujih novinarjev.
Poslanci Manhijeve in Bratinove stranke niso prisostvovali otvoritvi parlamenta.
Zasedanje narodne skupščne je otvori! s svojo proklamacijo kralj Mi-hailo, ki je dal priznanje borcem Rdeče armade in boTcem romunske vojske, ki so padli v bojih za osvoboditev in neodvisnost Romunije. Nato je obrazložil upehe, ki jih je dosegla demokratična vlada dr. Groze na polju obnove in demokratizacije dežele, ter navedel naloge, ki čakajo vlado in novi parlament pri zgradnji boljše bodočnosti romunskega naroda.
. Glede zunanje poLitike demokratične Romunije je rekel, da se bo še nadalje razv.iiala v smeri utrjevanja miru in demokracije v svetu ter v smeri vzpostavljanja tesnih prijateljskih odnosov s Sovjetsko zvezo, sosednimi in ostalimi miroljut,n’mi deželami.
Operacije grške demokratične armade zavzemajo vedno večji obseg
Atene, 1. dec. (Ane. Pr.) Prt Kel-kaj; na področju Evrosa ob grško-turški meji, kakor tudi pri Alexan-driji v Trak ji in v okraju Suflije so boji med oddelki demokratične armade in monarhističnimi enotami.
Po vesteh iz Aten so južno od Edime bl zu Oristiasa oddelki demokratične armade napadli monarhiste. Monarhistična, vojska p«šllja čete in topništvo v Trakijo.
V bliž ni Larise v Tesaliji in blizu Doksa so boji z enotami 2. in 14. vladne divizije.
Nedaleč od Grevene v Zapadni Makedoniji je zadel na mino neki vojašk- kamion, pri 'čemer je našlo smrt več orožnikov.
Po poročilu agencije France Presse so hudj boji v Tesaliji na področju planine Peliona, po poročilu agencije United Press pa tudi na področju Trikafe, na področju Kar-dice in Gramosa ter na področju D'-dimotikena v Trakiji.
Dopisnik grškega konservnt »nega časopisa »Etos« poroča iz Makedonije, da prihajajo oddelki demokratične armad«» iz gorskih predelov v ravnine in stalno napadajo monarh stične enote. Delavnost demokratične armade se tako zelo širi, da nas ne bi smelo presenetiti, če bi nekega dne oddelk demokratične armade prišli do samega Soluna, zaključuje dopisnik.
Vojašk; krogi so mnenja, da stremi demokratična armada za tem, da z istočasnimi operacijam; na raz-sežnem sektorju zavzame vso dol -no Janice do Ar<le na severu ln prežene monarhistične oddelke s tega področja.
Monarhistične enote uporabljajo v bqjRi	in Pri-
kona v severni Grčiji oklopne kolone.
Položaj v severni Grčiji je kritičen
Atene, 2. dec. (AFP). Na povratku z inšpekcijskega potovanja po severni Grčiji je minister za vojsko F:lb Dragnmis izjavil, da je položaj tani kritičen.
Grška letala nad bolgarskim ozemljem
Sofija, 2. dec. Bolgarska brzojavna agencija je objavila tole obvestilo:
»Med zasedanjem mirovne konference v Parizu je bila grška propaganda proti Bolgariji zelo močna. Toda v zadajem času se grška kampanja nadaljuje z vsemi mogočimi sredstvi, da bi ustvarila nasproti Bolgariji nerazpoloženi e in pripisuje Bolgariji najbolj neverjetne stvari, ki so s« baje pripetile na grško-bol-gars'ki moji. Cilj te kampanje je kompromitirati Bolgarijo jn jo spravit; v neugoden položaj pred Svetom ministrov za zunanje zadeve in pred Organizacijo ZN.
Prad včerajšnjim je n. pr. atenski radio objavil poročilo, da se je v zadnjem .času opazilo »znatno zbiranje anarhističnih odredov« na bolgarskem ozemlju ob grd:o-bo.garski meji. Trditev atenskega radia je popolnoma izmišljena.
Grčija z najrazličnejšim ravnanjem moti mir jn dobre sosedne odnošaje na grško-bolgaTski meji.
Grška letala sistematično kršijo nedotakljivost bolgarskega nacionalnog zračnega prostora. Samo od 10. oktobra do 23. novembra so bolgarska ohmtijna oblastva ugotovila nad 10 preletov grških letal preko bol-ozemlja.
Protest vojaške «prave JA v Trstu
Brzojavka KP Rumunije maršalu Titu
Beograd, 1. dec. Ob proslavi obletnice republike je poslal CK Komunistične partije Rumunije maršalu Titu naslednjo brzojavko:	,
»Ob prvi obletnici proglasitve FLRJ pošilja CK Komunistične partije Rumunije prisrčne pozdrave - vam osebno in junaškim narodom Jugoslavije, katerih borbo proti napadalcem je občudovalo vse napredno človeštvo. Borba mlade in močne republike Jugoslavije za demokratičen mir prispeva k nadaljnji utrditvi prijateljstva, ki vete naše narode.«
Jugoslovani Iz Lyoua maršalu Titu
Beograd, 1. dec. Predsednik vlade FLRJ maršal Tito je prejel od Jugoslovanov, ki živijo v Lyonu, sledečo brzojavko:
»Daleč od domovine, a vendar kot
sestavni del jugoslovanskih narodov, se pridružujemo svojim bratom v proslavi 29. novembra ter pošiljamo, tovariš maršal, goreče pozdrave z obljubo, da bomo ostali zvesti sinovi FLRJ.«
čestitke iz Bolgarije, Mehike, Madžarske, Belgije in Perzije
Beograd, 1. dec. Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je prejel veliko število brzojavk ob prilik-; našega narodnega praznika — obletnice proglasitve republike.
Začasni predsednik bolgarske Ljudske republike Vasa Kolaxov je poslal pozdravno brzojavko predsedniku Prezidija FLRJ dr. Ivanu .Ribarju, ki se glasi:
Ob priliki narodnega prašnika FLRJ pošiljam vam osebno in bratskim jugoslovanskim narodom v imena predsedstva LR Bolgarije najbolj plamteče pozdrave in želje. Veliko delo bratske enotnosti med našimi narodi je na pravi poti M bo zmagalo.
Živela slovanska solidarnost in neporušljivo prijateljstvo med narodi FLRJ in bolgarskim narodom!
Istvan Kosa je poslati v imenu madžarske Narodne skupščine Prezidi ju Ljudske skupščine brzojavko, v kateri je rečeno:
Madžarska Narodna skupščina se spominja obletnice proglasitve FLRJ In pošilja narodom Jugoslavije, katere vodi veliki maršal Tito in ki »o ustvarili tak demokratičen red, v katerem živijo sinovi raznih narodov, med njimi tudi Madžari, svoje nacionalno življenje v bratski skupnost) z ostalimi narodi Jugoslavije, iskrene pozdrave.
Manuel Avila Camazo je poslal iz Mehike dr. Ivanu Ribarju sledečo brzojavko:
Ob priliki narodnega praznika republike me posebno veseli, da lahko čestitam vaši ekscelenc) v imenu meh ške vlade in y imenu mehiškega naroda k vašemu praznika in istočasno izrazim najiskrenejše želje /a napredek Jugoslavije in osebno srečo vaše ekscelence.
Brzojavka belgijskega regenta Charlesa dr. Ivanu Ribarju se glas::
Ob prlikf narodnega praznika republik?: poäljam vaši ekscelenci najiskrenejše želje za srečno bodočnost in blagostanje narodov Jugoslavije. K temu pridružujem svoje osebne želje za srečo vaše ekscelence
Pozdravne brzojavko je poslal dr. I. Ribarju tudi perzijski šah Muhamed Riza Pahlevi.
Darujte
za Meči križ!
Izv&llfev FrezMija Usfawi&jmcga Sakata LE Hrvatske m lutestevaitfe neve vlade
Beograd, 1. dec. Ustavodajni sabor LR Hrvatske je na 3. redni seji soglasno sprejel zakon o Prezidi ju Ustavoda jnega sabora LR Hrvatske. Nato je trii izvoljen Prezidij Ustavodajnega sabora LR Hrvatske. Za predsednika Prezidija je bil izvoljen Vtedtanfr Nazor, Id so ga ljudski predstavniki pozdravili z navdušenim ploskanjem, dočim mn je predsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivam Ribar prisrčno čestital. Za podpredsednika Prezidija sta Ml» izvoljena Milo Pečuča M Tuna Babič. Za sekretarja pa Ivo Sarajčič. Dva člana Prezidija bosim izvoljena po izvedbi volitev v Istri. Sestava Prezidija je bila soglasno sprejeta-
Nato je podal predsednik vlade LR Hrvatske ostavko vlade. Ustavodajni sabor je poveril mandat za sestavo nove vlade dr. Bakariču.
Dr. Bakarlč je predložil Ustavodajnemu saboru sestavo nove vJade, ki jo je Ustavodajni sabor soglasno odobril.
Predsednik vlade dr. Vladimir Bakarič, podpredsednik Franjo Gaži in dr. Rado Pribičevič, notranji minister Ivan Krajačič, mm ster za pravosodje Dušan Brkič, prosvetni minister dr. Ivan Babič, univerzitetni profesor, minister brez lstnics dr. Svetozar Ryttig, finančni minister Anka Borns, minister za industrijo in rudarstvo Rado ž gič, generalmajor, minister za trgovino m preskrbo dr. Jarica Draušnlk, minister za poljedelstvo in gozdarstvo Stjepan Pavčič, minister za socialno politiko dr. Hinko Križman, minister za nerodno zdravje Aleksander Ko-harovič, minister za delo Karlo
Mrazovič, minster za gradnje ko Öanica Opačič, predsednik načrtne komisije Zvonko Brkič, ljudski poslanec okraja Slavenska Požega, predsednik Kontrolne komisije dr. Pavle Gregorič.
Nova vlada je prisegla pred predsednikom Prezidija Sabora LR Hrvatske Vladimirjem Nazorom m podpredsednikom Tumom Bab čem.
Nato je predsednik dr. Zlatan Sremec sporočil, da je vlada LR Hrvatske predložila Ustavodajnemu saboru načrt ustave LR Hrvatske. Načrt ustave bo natiskan in razdeljen med ljudske poslance, objavljen v tisku in dostavljen ljudstvu ▼ javno diskusijo.
Ob zaključku zasedanja je Ueta-vodajn- sabor z aklamacijo sprejel pozdravno brzojavko maršalu Titu,
»V časa, ko zaseda prvič v zgodovini Hrvatske v borbi nastali to najbolj demokratično Izvoljeni Ustavodajni sabor, vam pošiljamo ljudski predstavni ki, tovariš marša!, v imenu hrvatskoga ljudstva m v svojem lastnem, goreč pordi a v, izraze predanosti, zahvale to ponosa za delo, ki smo ga opravil) pod vašim genialnim vodstvom s tem, da smo ustanov 11 nacionalno hrvatsko državo — stoletno težnjo hrvatekega ljudstva.
S prvo hrvatsko demokratično ustavo in zakoni, ki jih bomo sprejeli, bomo zagotovili hrvaitskema ljudstvu najširše možnosti, da do kraja otrdi to ratrvje velike pridobitve narodno-osvobodilne borbe za procvit to srečo LR Hrvatske, ki bo na ta način nezlomljivi steber naše slavne domovine Federativne ljudske republ ke Jugoslavije.«
Istrsko ljudstvo proslavlja 29. november in ponovno zahteva priključitev k Jugoslaviji
Istrsko ljudstvo je praznovalo obletnic» proglasitve republike FLRJ v vseia krajih z^lo slovesno. Tudi napredno italijansko prebivalstvo v ob-monJsih krajih se je- udeležilo proslav in ponovno izrazilo zahtevo, da skupno s Slovenci svobodno živi v novi Jugoslaviji. Zvečer pred obletnico so goreli kresovi po vseh hribih in-ob obali, 29. novembar pa so se vršile proslave in manifestacije po v«eh krajih v Istri to na Primorskem.
V Kopru In okolici
Tudi prebivalstvo Kopra in v vseh večjih krajih koprske okolice je proslavilo 29. november, — praznik jugoslovanskih narodov. Razen v Kopru so bile proslave v Marezigah, v Dekanih, v Kubedu, Šmarjah, Krkavčah in drugod, ki so se jih udeležili ljudje tudi iz sosednih vasi. Italijanski in slovenski kmetje v Ankaranu so se prav tako zbrali, da vnovič poudarijo Svojo povezanost z novo Jugoslavijo. Podobne proslave so bile tudi v Piranu in v okolici.
Druga okrožna konferenca Ljudske fronte za Liko
Beograd, 1. dec. V Gospiču je bila druga okrožna konferenca Ljudske fronte za Liko. Na konferenci so Izvolili plenum predsedstva in sekretariat Ljudske fronte za Liko. Okrožna konferenca je sprejela vrsto sklepov za povečanja aktivnosti vseh odborov Ljudske fronte. Vse organizacije Ljudske fronte morajo posvečati, poneham pozornost utrjevanju In ja-
čanju organov ljudskih oblasti, pri čemer morajo pravilno opozarjati na dosežene uspehe posameznih odborov in odbornikov, istočasno pa brezkompromisno ožigosati vse nedostatke.
S konference so poslali pozdravna pisma maršalu Titu, predsedniku Ljudskega sabora Hrvatske Vladimirju Nazorju In predsedniku vlade LR Hrvatske dr. Vladimirju Bakariču.
Predsednik gospodarskega sveta Boris Kidrič priredil kosilo na čast predsednika gospodarskega sveta Albanije
Beograd, 2. dec. Zvezni industrijski minister in predsednik gospodarskega sveta FLRJ Bens Kidrič je priredil kosilo na čast predsednika gospodar-skega sveta LR Albanije Naka Spira.
Kosilu so prisostvovali ministri zvezne vlade ing. Nikola Petrovič, To-dor Vujasinovič in Bano Andrejev, pomočnik zunanjega ministra Vladimir Velebit, pomočnik generalnega sekretarja vlade FLRJ Kiro Gligorev, odpravnik poslov albanskega poslaništva v Beogradu Sefe Čemera in drugi
Prebivalstvo v slovenski Istri za pomoč albanskemu ljudstvu
V koprskem okraju je ljudstvo darovalo v enem tednu za pomoč albanskemu ljudstvu nad 5600 jugolir, 1300 metrolir t^r 140 kg krompirja, 26 kg koruze, 35 kg bele moke. neka] fižola im drugih- pridelkov. V krajevnem odiborrj Bondu pri Kopru so nabrali 1413 jugolir in 746 metrolir. Tudi v ostalih mestih, v Kopru. IzoJf—* Piranu zbirajo prispevke sta poplavljence.
storiti ski
Ljubljana je junake dela - naše
proslavila
udarnike
velike
Ijabljaa-
prebival-
»Dinasc, —	---p—-	r*™,.
opeke aa 25%,. France Lesnik, topilec tlnniiija in medenine, ki je presegel delovno normo ** 15%, ter udarnika Jane« Kleč in Jože Trebnšak. Tudi ▼ delavskih delegacijah » Javornika in n kranjskih tekstilnih podjetij so hü) najboljši udarniki teh delovnih kolektivov.
v vladi LRS Torao Breje, mestnega ljudskega odbo-Fran Albreht, predsednik odbora ES Slovenije Tone Dolinšek in dragi predstavniki IJndBke oblasti in množičnih organistu* j.
ki
kolektive
BF tov. Kirnove« Franc - Žig*. K« m je v imena mestnega odbora OF nkraffl našim odarni-kom, jo fabrahnfle po vsem prostrane« trgu navdušeno vzklikanje in pozdravljanje našim udarnikom.
Navdušeni vzkliki so spremljali tudi besede ministra Toma Brejca, ki je pozdravi! udarnike v imenu vlade LAS. Rekel je med drugim: »Same oblast delovnega ljudstva more dati zasluženo priznanje in nagradili tistim delovnim ljudem naše dežele, ki so se posebno odlikovali na fronti dela in največ doprinesli k obnovi in naglemu gospodarskemu napredku naše domovine.
Imamo vrsto slavnih imen udarnikov in novatorjer, za katere v stari. Jugoslaviji ni nihče vedel, danee pa sta jih ljudstvo in Ijndska oblast odkrila in jim dala priznanje. Dali so nam vrsto izumov, s pomočjo katerih se gospodarske krepimo, iznašli so nam polnovredna nadomestila v proizvodnji, ki se danes v inozemstvu ne dobe. Izboljšali so nam stroje in strojne naprave, izumili tudi nove stroje, prihranili milijone ljudskega premoženja, pospešili obnovo in ogromne prispevali k temu, da se danes naše gospodarstvo in industrija lepo razvijata. Ustvarili »o nam pogoje za načrtne gospodarstvo.« 11 njegovem govoru je član kra-
m,	ki jih je 52. Popa j* bilo okrog 2*0 de-Hjunskiih podjetij. Nato je peudravil udarnike tudi predsednik Glavnega odbora BS Slovenije Tone Dolinšek, k; je dejal med drugim:
»Naši udarniki so s svojim delom utrdili ljudsko oblast Nikoli več se ne bo zgodilo, da bi bilo naše delovno ljudstvo izkoriščano, da bi se na račun njegovih žuljev drugi zabavati. Naše delovno ljudstvo je spoznalo, da dela z udarniškim delom zase, za svojo ljudsko državo.
Stojimo pred veliko nalogo, da izpolnimo sklepe IV. plenuma GO ESZDN Jugoslavije. Prihodnje leto bo prvo r naši prvi petletki. Čakajo nas velike naloge, ki nam jih je nakazal tov. Tito — elektrifikacija naše države. Dosedanji uspehj naših ndamikov so nam jamstvo, da bomo izpolnili vse obveznosti s pomočjo naše delovne inteligence in kmetov. Storiti bomo vse, da bo dobila naša armada najmodernejše orožje, da se bodo z industrializacijo naše domovine izboljšal; življenjski pogoji našega delovnega ljudstva.«
Množica je njegovim besedam navdušeno pritrjevala 1 vzklikanjem in ploskanjem. Delavka Kušlan Marica je nato prebrala zaobljnbo delavcev maršalu Titu.
Za udarnike je bila po zborovanju prirejena v kinu »Union« predstava sovjetskega filma »Veliki preokret«.
Tako je Ljubljana počastila in odlikovala svoje udarnike.
sede maršala Uta o >n elektrifikaciji naše domovine.
Obvezujemo se, da bomo še v večji merj nudili vso pomoč našim vodilnim gospodarskim organom v času, ko se vršijo zadnjo priprave za preusmeritev gospodarstva v črtnega dela m načrtne dobrin.
Obvezujemo se. da bomo o
no organizacijo tekmovanja, a lizeeijo delovnih množic izvršili no naloge, pred katerima stoji delavski razred Jugoslavije.
Idejno-politično se borne oborožili, ker je te predpogoj za uspešno izvršitev vseh nalog, ki stoje pred nami.
Obvezujemo se, da bomo v mejah danih možnosti oskrbeli našega delovnega človeka 1 vsem, kur je potrebno za navoj fizičnih in umskih sposobnosti, ki so tako dragocene za veliko ustvarjalno delo, katerega že opravlja, in še večje, ki ga v bodoče čaka.
Pričenjamo nove prvomajsko tekmovanje. ki bo nova šola za delavski razred pod geslom: Industrializacija in elektrifikacija naše domovine. Dviganje produktivnosti dein zboljšanje kvalitete naših proizvodov, znižanje proizvodnih stroškov, pogonskega in dragega materiala, to je bojni klic delavskega razreda in vsega delovnega ljudstva — to je naša obljuba maršalu Titu in Komunisti«--n i p& fLiji«
Delava in nameščene* Ljubljane.
Potrebno je, da korakamo kot en mož v boj za utrditev pridobitev narodno osvobodilne vojne, za utrditev pridobitev oborožene vstaje slovenskega delovnega ljudstva in vsega delovnega ljudstva v Jugoslaviji.
i- Edvard Kardelj
Junaki dela iz ljubljanskih industrijskih podjetij, ki jOt
fax zastopniki ljudske oblasti n
je v nedeljo počastilo prebivalstvo Ljubljane a Kongresnem trgu
Udarniki iz Ljubljane
Inž. Delak Boris, ministrstvo za kmetijstvo to gozdarstvo, je s svojo iznajdbo raoiomalšzfflrhl proizvodnjo.
Šimnovec Leopold, litografija Čeme-žar. je s svojo iznajdbo racnmah-zitral proizvodnjo-
Bajt Gregor, tovarna Krinper-Ješe, je
prekoračil delovno normo za 160%.
Vrhovnik Maks je prekoračil delovno normo za 25%.
Benedičič Stemko, tovarna Krisper-Ješe. je prihranil na materiala, gorim in mazivu za 150%.
Bizjan Ivan, tovarna Krisper-Ješe. je prekoračil delovno normo za 23%.
Baraga Maks, Jugopetrol. to prekorači! delovno normo za 50%.
Curk Jože. Jugopetrol. je prekoračil delovno normo za 50% in' prihranil na materialu, gorim An mazivu za 18%.
Grum Ivan, Jugopetrol. je prekoračil delovno normo za 50% in prihranil ha materialu, gorivu in mazivu za 18%.
Tihe! Franc, Jugopetrol (smrtno ponesrečil), ie prekoračil delovno normo za 50% in prihranil na materialu. gorivu in mazivu za 18%.
Tisov er Jože-. Jugopetrol. je prekoračil delovno normo za 50 % in prihranil na materialu, gorivu An mazivu za 18%.
Zair Anton. Kemična tovarna. Moste, je prekorači! delov, normo za 20%.
Strniša Avg.. Kemična tovarna, Moste, je prekoračil delovno normo za 20 %.
Novak Franc. Direkcija cest, }e prekoračil delovno normo za 30 %.
Omerzo Pavel, Direkcija cest. je prekoračil delovno normo za 30%.
Lrpei Janez, Direkcija cest, je prekoračil delovno normo za 30%.
Geršak Franc, Direkcija cest, je prekoračil delovno normo za 30%.
Čadonič Jurij, Direkcija cest, je prekoračil delovno normo za 30%.
Ssnerke Angela, tovarna Hribemki, je prekoračila delovno normo za
25.9	%.
Babič Benraanän, Direkcija cest. je prekoračil delovno normo za 30%.
Cedilnik Ivanka, tovarna Hribernik, ie p reko ra rila delovno normo za
25 %.
Dobnikar Marija, tovarna Hribernik, Ponovno proglašena za udarnico. Prv:č je prekoračila delovno normo za 20, drugič pa za 36.9%.
Nahtigal Štefka, tovarna Hribernik, ponovno proglašena za udarnico, Prvič je prekoračila delovno normo za 20, drugič pa za 23 %.
Prašnikar Pavla, tovarna Hribernik, ponovno proglašena za udarnico. Prvič je prekoračila delovno normo aa 20, drugič pa za 26.9 %.
Kehzenč Jože. tovarna Bonač, ponovno proglašen za udarnika, prekoračil je delovno normo za 40%.
Stori Stanislav, mestna klavmtoa, je s svojo iznajdbo racionaliziral proizvodnja
Grohar Josip. Združene opekarne, je s svojo iznajdbo racionaliziral proizvodnjo.
Inglič Jakob, telefonska fritter)* I, (e prekoračil delovno normo za 30%.
Feguš Andrej, telefonska sekcija I, je prekoračil delov, normo za 30%.
Kasfcner Jože. telefonska sekcija I, je prekoračil delovno normo za 30%.
Štirumelj Viktor, sekcija za vzdrževanje proge, Ljubljana, je s svojo iznajdbo racionaliziral proizvodnjo-
Kušar Ivan, sekcija za vzdrževanje proge, Ljubljana, je prihranil na materialu, gorivu in mazivu za 40 odstotkov in je s svojo iznajdbo racionaliziraj proizvodnjo.
Južina Franc, pivovarna »Union«, ja krihrandJ na materiala, gorivu in mazivu za 68 %.
Gvardjančič Anton, pivovarna Union, je s svojo iznajdbo racionaliziral proizvodnjo.
Pahor Karel, tovarna Štora, je prekoračil delovno normo za 140 %.
Bačnik Marija, tovarna Štora, je prekoračila delovno normo za 35 %.
Kanc Ana. tovarna Štora, je prekoračila delovno normo za 36.6%.
Merjasec Jote, toroma štora, je s
svojo ämvjdbo ractanatoraRd pro-
• izvodnjo.
Arhar Frane, tovarna Stara, je prekore® delovno normo ra 140%.
Kavčič Anica, tovarna Štora, je prekoračila edJovno normo ra 30 %.
Brank Ivanka, tovarna Štora, je prekoračila delovno normo za 30%.
Bizjan Marija, tovarna Štora, je prekoračila delovno normo za 22 %.
Bajc Jožica, tovarna Štora, je prekoračila delovno normo za 30 %.
Bregar Edo, tovarna celuloze, je s svojo iznajdbo racionaliziral proizvodnjo.
Babnik Marija, tovarna Štora, je prekoračila delovno normo za 22 %.
Cerar Frančiška, tovarna Štora, je prekoračila delovno normo za 22%.
Trobec Mania, tovarna Štora, je prekoračila delovno normo za 23%.
Bezjak Viktor, Telprom, je s svojo iznajdbo racionaliziral proizvodnjo.
Križaj Marija, tovarna Hribernik, je prekoračila delovno normo za 25.2 odstotkov.
Vovko Franc, litografija železu, upr.
Šeligo Anica, litografija ielezn. upr.
Raj er Karel, litografija železo, upr.
Naša zaobljuba maršalu Titu
Veliki delovni polet, ki je zajel vse naše ljudstvo, ko se je otreslo mračnega hlapčevstva fašizmu, neprestano raste, ustvarja dela, ki vzbujajo občudovanje vsega sveta, poraja nove ljudi — junake dela. ustvarja trdne temelje za blagostanje in kulturo v naši deželi, utrjuje moč naše ljudske države. Dan republike 29. november predstavlja v tem poletu novo, važno zgodovinsko prelomnico. Pričenja se novo obdobje, v katerem se končujejo priprave za prehod v načrtno gospodarstvo, pričenja se veličastna borba za industrializacijo in elektrifikacijo naše države.
Delavski razred je na dan republike zaključil svojo drago tekmovanje, ponosen, da je s svojim neumornim in požrtvovalnim delom zagotovil pravilno izvajanje vseh proizvodnih nalog ter s pravočasnim opozarjanjem ljudske oblasti na nepravilnosti in napake, znatno olajšal ustvarjanje temeljev za gospodarski načrt.
Delavski razred obljublja svojemu ljudstvu, da bo kot doslej tudi v bodoče v prvih vrstah v borbj za uresničenje velikih nalog, ker se zaveda, da bo s tem učvrstil pridobitve narodno osvobodilne borbe, izboljšal kulturno in življenjsko raven delavskega razreda in vsega delovnega Ijndstva. da bo s tem učvrstil gospodarsko moč in neodvisnost naše domovine.
Vsi delavci in nameščenci Ljubljane, zbrani na tem veličastnem zborovanju v počastitev naših udarnikov, danes s ponosom polagajo prvemu delaven med delavci — maršalu Titu — v roke obračun o svojem dosedanjem dela. Tndi delavstvo
prestolnice je bilo zvesto pozivu to Tita. Zavest, da s svojim delom p magamo utrjevati pridobitve na oborožene borbe ter tako krepin postojanke resnične demokracije pr ti imperializmu, nam vliva vedi novih moči.
»Obvezujemo se, da bomo doseis in presegli naloge, bi jih pred n; postavlja naš gospodarski načrt,« izjavili te dni na svojih proslav« dneva republike, v neštetih pism: maršalu Titu delovni kolektivi vs« naših tovarn in ustanov.
»Našo delovno disciplino, organizacijo, našo skrb za poverjene nam stroje, ki so postali ljudska last, bomo privedli na tako višino, kakor jo more doseči le ljudstvo, ki si svobodno vlada, ter s kolektivnim delom gospodarsko utrjuje svojo državo.« obljnblja danes enodnšno vse delavstvo in nameščenstvo Ljubljane. Evo nekaterih zaobljub naših delovnih kolektivov.
Kovinarji tovarne »Eka« se obvezujejo, da bodo produkcijski načrt prekoračili za 10 odstotkov in stavili v obrat nove delavnice.
Električarji Ljubljane obljubljajo maršalu Titu: »Naša glavna skrb bo, da bo naša industrija brez motenj razpolagala z električno energijo in da bo čim prej zasvetila luč v sleherni hiši, kjer prebiva naš delovni človek.«
Železniški delavci mostovne delavnice obljubljajo v svojem pismu, da bodo zdaj. ko so zasilno obnovljeni vsi železniški mostovi, še povečati svoj elan, da bi jih čim prej nad mestili s trajnimi ter tako zagotovi la tira fakrai«
o tehnični strani obnove
Uspela obnova žičnice Rudno—Kališnik
NASE GOSPODARSTVO
Nekaj miši
Gasi največje stiske, ko ljudje na podeželju niso imeli najnujnejšega krova, so za naimi. Takrat smo obnavljali kolikor mogoče na hitro, provizorično. Provizorična obnova prihaja sedaj vedno bolj v definitivno obnovo. Že premišljamo, kako bomo bolje obnavljali, bolj ekonomično. bolj načrtno. Na podlagi opazovanj na terenu podajamo k temu enkaj načelnih misli:
Gradbeni material za obnovo
Največje težave pri dobavi gradbenega materiala predstavlja obnova v goratih predelih, predvsem zaradi slabih poti in pomanjkanja voz ter vprežne živine. Zato naj se v težje dostopnih gorskih krajih uporablja domorodni material ali kak gradbeni material, ki ga je mogoče pripraviti na mestu gradnje: les, kamen, na mestu žgano apno, cementni vot-la-ki, cementni strešniki itd. Tudi gradbene konstrukcije naj se podrede takemu materialu. Ni gospodarsko. če se po slabih gorskih potih kvarijo dragoceni kamioni z dovažanjem na tisoče kilogramov opeke, železa in podobnega' materiala iz doline. Naj se dovoz omeji le na najnujnejši material, ki je potreben za gradnjo in ga ni na mestu. Tudi ni priporočljivo, da se rezan les (deske, plohi) mora dovažati daleč jz doline, ko pa raste les najbrže pred nosom našega gttavbšča. V gorskih krajih, kjer je večja potreba po rezanem lesu za obnovo, naj se ta predeluje na kraju farnem. Lep tak primer je pokazala obnovitvena zadruga Golo, ki ima lahek jarmenik na bencinski motor ter zadrugi Dražgoše in Zlato polje z jarmenikom na električnu' pogon. Na kratko povedano: prilagodimo gradnjo naravnim prilikam. izrabimo, kar nam narava nudi im ne vsiljujmo ji materiala, konstrukcij in oblik, ki se ii ne podajo in ki kažejo na našo uekznajdl jivost in negospodarnost. Kako tuje se zdijo ponekod po hribih nekatera meščanska enonadstropna, z opeko grajena šolska poslopja, medtem ko se zunanjost raznih plainskih domov ali gorskih domačij, grajenih iz kamna ah' lesa. lepo prilega okolju.
Drugače pa j» v ravnini in v krajih. koder vod; dobra cesta, kjer se zdi prav čudna obnova hiš s kamnom. kamor bi z mnogo manjšimi težavami kakor v hribe pripeljali opeko.
Konstrukcije in napake
Gotovo je. da se bomo pri obnovi podeželja zaenkrat posluževali vseh pri nas običajnih gradbenih elementov in konstrukcij. Na tem mestu se ne bomo spuščali v podrobnosti, ker imamo popise in podatke o temeljih, zidovih, stro pori h. ostrešjih, oknih, vratih itd. v domačih, že po osvoboditvi izdanih brošurah. Opozarjamo pa na napake, ki jih delajo nekateri zidarski in tesarski mojstri ali drugi stavbni profesionisti.
Velika krivda, da se pojavljajo konstruktivne napake pri obnovi leži v gradnji brez načrta. Če si zidar med gradnjo kar sam izmišlja zasnovo tlorisa in konstruktivno izvedbo, je jasno, da ne more nastati dobra. cenena in čista konstrukcija. Ki er manjka strokovnjakov, ki bi pripravljali posamezne načrte za obnovo, je nujen izhod iz težav tipi— ziranie načrtov.
Za izvedbo zgradbe po tipiziranem načrtu pa so potrebni tipizirani elementi i.p HpiiZTTane Konstrukcije. S tako itip’zarijo pa ne moremo začeti kar čez noč. Začel; bomo s tipiziranimi okni in vrati in s tipiziranimi ostrešj. ki so često zelo nestrokovno obnovljena in pomenijo škodo za naše lesno gospodarstvo, ker so predimenzionirana ali pa ne ustrezajo v statičnem pogledu. Danes splošno uporabljan tipiziran element je opeka Običajni format opeke se zdi ne-prikladen zaradi premajhne oblike, ki zahteva več časa prj gradnji in po-
rabi več veziva kakor ga porabijo večji formati, ki jih že izdelujejo nekatere opekarne. Razvoj pa gre še dalj©, k vedno večjim elementom stene in ponekod k industrijsko izdelanim celim stenam ali celo celim delom hiš.
Jasno je, da predstavlja tipizacija velike prednosti v ekonomskem in tehničnem pogledu. Odpravila bi vse tehnične nedostatke, obenem bi skrajšala čas obnove in jo vrhu tega še pocenila. Kar predstavljajmo si, kaj bi pomenilo serijsko izdelovanje oken:
1.	seri jski izdelek bi bil boliš; od povprečnega rokodelskega izdelka, ker bi ga izdelali po premišljenem načrtu specialni delavci, ki bi se pečali samo s tem izdelkom.
2.	serijski izdelek bi bil v krajšem času izdelan, ker bi ga izdelal; za to delo izurjeni delavci, ki jim gre enako delo hitreje izpod rok in ker bi se uporabljala stalno ista postava strojev.
3.	serijski izdelek bi bit cenejši zaradi krajšega časa obdelave in zaradi skrajne možne izrabe lesa.
Ker zaenkrat nimamo še vseh pogojev (promet, gradbena industrija), ki so potrebni za uresničenje take tipizacije, bomo. kakor že gori omenjeno. gradili še po dosedaj običajnem načinu, vendar bomo v okviru danih možnosti usmerjali gradbeno delavnost v gornjem smislu.
Tlorisna zasnova
Ker smatramo, da predstavlja prostorna ureditev stanovanjskega dela dosedanjega našega kmečkega doma v nekem pogledu precej visoko stopnjo stanovanjske kulture, posebno v primeri z nekaterimi drugimi narodi, ne bnmo vsiljevali našemu kmetu tuje prostorne ureditve in ga v pogledu stanovanja potisnili na nižjo stopnjo, k; jo je že preživel, ali ki mu je tuja. Bistveno bomo skušali nridržati dosedanje zasnovo kmečke hiSe z zboljšanjem oziroma vnašanjem sanitarnih prostorov, stranišča in prhe, ki jih dosedanji naš kmečki dom ne pozna.
Kako klavrno učinkujejo ponekod na podeželju nove kmečke hišice, zgrajene po vzoru naših predmestnih enodružinskih hiš, ki so visoko iz-podrecame in jim že na zunaj vidiš, da so urejene z vso meščansko nerodnostjo. Vse drugače pa že zunanjost naše stare kmetjje izpričuje notranjo jasno in preprosto zasnovo tlorisa in konstruktivno čisto gradnjo. ki ustreza življenjskim potrebam našega kmeta. Torej pustimo našemu kmetu velik dnevni prostor »hišo«, kjer potekajo vse funkcije dnevnega življenja. Ne stiskajmo ga v stanovanjsko kuhinjo, ki pomeni nižjo stopnjo stanovanjske kulture, kjer sta kuha in bivanje združena z enem prostoru. Ni treba, da je kuhinja pretirano velika, da gospodinja med dnevom po nepotrebnem prebodi po kuhinji po več kilometrov. Prevelika kuhinja tudi rada privabi preveč ostalih članov družine, ki so gospodinji samo v napoto. V tem oziru je dosedanja kmečka kuhinja preizkušenih izmer. Slabo se podajo našemu kmečkemu domu male mestne predsobe in male shrambe, kakor smo jih vajeni v mestih. Vedeti je treba, da ima naš kmet navadno več posode, ki jih rabi za shranjevanje pridelkov, kakor mestno gospodinjstvo.
Kakor že omenjeno, pa poskušajmo vnest; v ta stari, preizkušeni tloris stranišče, ki je bilo doslej preveč oddaljeno od stanovanja, in prho ali vsaj predvidimo prostor zanjo. Tudi spalne prostore bomo zboljšal; in oreskrbeli vsem članom družine primemo ležišče, za kar v dosedanjem kmečkem domu pogosto ni bilo dovolj poskrbljeno.
Z ozirom na vse gor; povedano, pri obnovi stanovanjskega dela kmeč-
kega doma najbrže ne bomo imeli prevelikih težav, če se bomo v glavnem držal; starega tlorisa z vnašanjem omenjenih izboljšav in bomo s tem najbolje zadovoljili življenjskem potrebam in arhitektonskim zahtevam gradnje za obnovo.
Pri obnavljanju gospodarskega dela kmečkega doma se bomo ozirali na koristi in potrebe celote. Posamezniki naj ne grade preobširnih hlevov, za kakršne ta čas itak nimajo živine, medtem ko imajo drugi svojo živino nastanjeno v provizoričnih lopah, pod zasilno streho, ali pa stisnjene v sosedovem hlevu. Dobra rešitev iz te stiske je brez dvoma večji skupen hlev, kakor ga bo postavila zadruga v Zapotoku in skupno gospodarsko poslopje, ki ga imajo v načrtu v Krvavi peči. Česar ne zmore posameznik, to zmore skupnost. Zapotočani bi gotovo še dolgo ne imeli strehe za svojo živino, če bi se ne odločili, da si bodo skupaj zgradli hl ev. Račun, ki j« Za potočari e dovedel do te odločitve, je zelo preprost. Vemo, da stane zazidan prostor za glavo živine, ako grad; posameznik približno 30.000 din in približno 20.000 din, ako se gradi skupen hlev. Torej je streha za živino najmanj za tretjino cenej-
1. decembra sta prišli na gTadnjo proge Preserje—Borovnica dve mladinski delovni brigadi, ena iz novomeškega in ena iz celjskega okrožja, ki štejeta skupno 550 članov, med kater mi je nad 100 mladink. Člani brigad so iz vrst delavske in kmečke mladine, ki so se že udeležili del na Mladinski in na belokranjski progi. Pred to mladino je postavljena naloga, da dokončno zgradi progo od Preserja do Borovnice, za katero je bilo v načrtu predvideno, da bo zgrajena do konca tega leta. Dokončati je treba še izgradnjo nasipa med št. 5 in 6 ter izkop useka na št. 6. Na useku št. 6 bo mladina letos Izkopala v dolžini 250 metrov okrog 8000 m3 materiala, s čemer bo mo-gtiče postaviti en tir proge, kar je predvideno v letošnjem načrtu. Na--sipa med št. 5 in 6 manjka še v dolžini 450 m. Semkaj bo treba navoziti okrog 30.000 m3 materiala, ki ga bodo v večini navozili iz poruše-
★
ša v skupnem hlevu kakor v hlevu
posameznika.
Gradnja v goratih predelih
Ker je svet v naši republiki precej gorat in ker so bile najbolj prizadete ravno gorske vasi, smo največkrat postavljeni pred nalogo obnove v nagnjenem terenu. V takem primeru bomo način gradnje in zgradnjo samo čim bolj prilagodili terenu. Za nagnjeno stavbišče je prikladne] 5a podolgovata stavba, katere daljša stranica naj se vzporedi plastnici terena. Negospodarno in pogrešeeno je planiranje in pripravljanje terena za ravninsko zazidavo v hribih. S tem si nakopljemo ogromno zemeljskih del. ki močno pod raže gradnjo in obenem vsiljujejo naravi neke izumetničene oblike terena, ki se slabo skladajo z ostalo okolico. Lepe vzore zazidave v hribih imamo v mnogih naših gorskih kmetijah. Polio tn oma nepresiljeno so postavljena poslopja v neizumetničeni breg: spodnja etaža, ki je napol v zemlji, služi navadno za klet ali hlev, zgornja pa za stanovanja in za skedenj ali za kolnico. Dostop je na zgornji strani naravnost s terena ali na spodnji strani po zunanjih stopnicah v zgornjo etažo. Kakor vidimo, nam že oblika terena narekuje zasnove tlorisa, ki bo za ravnine drugačen od onega za hribe. Torej bomo načrt prilagodili terenn in ne obratno, da bi teren prilagodili načrtu Inž. D Petek
nega borovniškega viadukta, nekaj pa iz useka št. 6. Po končanih delih na nasipu in useku bo mladina polo. žila 11 km proge.
Predv:dene kakor tudi nepredvidene težave pri gradnji proge Preserje—Borovnica so v večini že odpravljene. Glavni problem so bile točke, kjer se je zemlja neprestano ugrezala. Doslej je bilo sanirane že 240 m3 grezljive zemlje pri Goričici ter 300 m zemlje pri Bregu. Sanacijska dela so sedaj še v teku na cca 100 m odseka pri Preserju. Ta težava bo letos premagana s tem, da bodo progo odmaknili za nekaj metrov vstran. Kljub velikim izdatkom, ki gredo letos za sanacijo zemljišč, pa bo nova proga pokazala velike koristi zlasti v bodoče. Tako bodo stroški na novi progi, kjer. bo popolnoma izkoriščena kapaciteta lokomotiv, zmanjšan; letno v mirnodobskem prometu za okrog 25 milijonov din.
Tehnčni oddelek ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo si je pred 5 meseci postavil nalogo, da še preti zimo obnovi žičnico iz Rudnega na Kališnik (nad Škofjo loko), da š tem olajša in pospeši spravljanje lesa s Kališnika, Mošenske planine in Kotlića v dolino.
Obnovljena žičnica z dnevno zmogljivostjo nad 60 m3 bo spravila v dolino letno do 2500 plm hlodovine. Ako bi hoteli isto množino lesa spraviti v dolino s prevozom, bi bilo potrebno več kot 1400 celodnevnih voženj. Tako se je z žičnico poceniia odprava lesa za 150 din pri enem kubičnem metru, kar pomeni letno 380.000 D n prihranka.
Obnova žičnice ni bila lahka stvar. Vse vmesne postaje in opornike je bilo treba postaviti nanovo, preostali tehnični materijal, strojne naprave, ž čne vrvi, vlačilke, nosilke, vijake, poljske tračnice im drugo je bilo treba rekonstruirati m izpopolniti.
Z obnovitvenimi deli se je pr čelo julija 1946 im je delalo povprečno 20 delavcev dnevno. Na vrhu Kališnika,
Na državni praznik obletnice drugega zasedanja AVNOJ-a in proglasitve republike je bila izrečena prometu nova avtomobilska cesta Zagreto—Varaždin v odseku Sesvete— Komin. Svečanosti go prisostvovali predsednic Prezidi ja ljudske skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar, člani zvezne vlade Frane Frol, Ante Vrk-lja-n, Vieko Krsbulovič in Vlada Zečevič, podpredsednik Sveta narodov Božidar Maslorič, člani vlade LR Hrvatske Franjo Gaži, dr. Rade Pri-bičevič, Ivan Krajačič. Dušan Brkič, Stjepan Prvčič. dr. Aleksander Ku-harovič, Karlo Mrazovič - Gaspar in Stanko Čanica-Opačič ter številni drugi gostje.
Pred slavolokom v Sosvetih je goste pozdravil Mirko Kl jak iz Zlatara, ki se je kot udarnik odlikoval pri gradnji ceste. V imenu vlade LR Hr-
Na podlagi člena 57. novega zakona o socialnem zavarovanju delavcev, nameščencev in uslužbencev je zvezni minister za delo.predpisal pravilnik o zobnem zdravljenju članov socialnega zavarovanja, ki bo začel veljati 1. januarja 1947 (zvezni Ur. list 29. novembra 1946).
Zavarovanci Državnega zavoda za socialno zavarovanje imajo pravico do brezplačnega zdravljenja oz. popravila zob, in sicer: a) do izdiranja obolelih zob, b) do zdravljenja bolnih zob in bolezni ustne votline, c) do blccnbiranja zob. č) do ortodonskega zdravljenja (reguliranja . nepravilno stoječih zob) in d) do čiščenja zobnega kamna. Vajenci v gospodarstvu so dolžni, da si dajo sistematično zdraviti ustno votlino.
Zavarovanci, ki so bilj v zadnjem letu zavarovani vsaj 6 mesecev ali \ zadnjih dveh letih vsaj 12 mesecev, imajo pravico do naslednjih protetič-nih del: a) do krone (po medicinski indikaciji), b) do porcelanskega zoba na klin prj sprednjih zgornjih zobeh, •c) do proteze, č) do popravila proteze, d) do mosta in e) do popravila mosta. ~>o proteze in do mošta imajo pravili samo tisti člani, ki jrm manjka 6 zob v en; čeljusti ali pa jim manjkajo sprednji zobje (sekalci) ne glede na število. Če je stroga medicinska indikacija za to, da se nadomesti tudj man jše število zob, se sme po obrazloženem predlogu zdravnika ordinacije in zdravnika šefa dovoliti, da se vstavi tud; manjše število zob.
Rodbinski člani zavarovanca 'majo pravico do ureplačnega izdiranja obolelih zob, do zdravljenja bolnih zob in bolezni ustne votline in do ortodonskega zdravljenja. Pravico, do blooibiranja zeb imajo rodbinski člani, če plačajo za plombo določen prispevek. Rodbinski člani zavarovanca, ki je bil v zadnjem letu zavarovan vsaj 6 mesecev a L; v zadnjih dveh letih vsaj 12 mesecev, imajo ob istih pogojih kakor zavarovanci pravico
v bližini nakladalne postaje je nanovo zgrajena koča za voznike, koča za 15 delavcev in hlev za 10 konj.
Staro nos lno in vlačilno vrv, zapleteno v hudi strmini med grmovjem je sindikalna podružnica ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo s prostovoljnim delom potegnila za 500 m navzgor ter prenesla novo jekleno vrv -n strojne dele naprave do nakladalne postaje. Pri tej delovni akciji je sodelovalo nad 80 članov sindikalne podružnice s prav tolikim številom delavcev gozdnega ©skrbništva Železniki, okrožnega gradbenega podjetja v Kranju, članov lesne zadruge Češnjice jn prebivalcev KLO Češnjice.
Dolžina žičnice je 1415 m, višinska razlika je precejšnja, posebno oster je vzpon med vmesno postajo »Kapelo« in nakladalno postajo na Kališniku. Nakladalna postaja žičnice Kališnik ter odpnavna postaja Rudno sta povezani z 6 oporniki. Pri obratu je stalno zaposlenih 7 delovnih moči.
Elektrifikacija 1$ vasi na Primorskem
Leta 1947 bodo v grgarskem okraju elektrificirali 15 vasi, in sicer: Kanalski vrh, Avče, Leupe, Kopri-višče, Kal, Lipico, Bizjak, Zabrdo, Okroglo, Vrhovce, Fobce, Pripeč, Zavrh, Testeni in Hoje. Na izvršitev te postavke v proračunu pa so se v grgarskem okraju pričeli pripravljati že sedaj. Vaščani vseh omenjenih vasi so na skupnem sestanka sklenili, da bodo pripravili za prodajo 2000 m3 drv in izkupiček pora-I - t'Nv„ mster ala. ki bo poti eben pri elektrifikaciji. Sklenili so, da bodo vsa nestrokovnjaška
Prvo poslovno leto Deželnega gradbenega podjetja Hrvatske
Deželno gradbeno podjetje Hrvatske je te dni slavilo prvo obletnico ustanovitve. V tern letu je podjetje izvršilo gradbena dela v vrednosti 200 milijonov dinarjev. Največji del sredstev, namreč 81 milijonov din, je odpadel na gradnjo cest. Najvaž-neji objekt je gradnja 26 lan betonske avtomobilske ceste Zagreb—Varaždin, kj je bila otvorjena 29. novembra. Še letos bo podjetje dogradilo 5 km avtomobilske ceste Zagreb —Karlovac. Podjetje sodeluje tudi pri gradnji ceste Zagreb—Beograd. Za gradnjo mostov je bilo potrošeno 35 milijonov dinarjev. Podjetje ie zgradilo v celoti 1300 m mostov, med njimi je najvažnejši most preko Kolpe
dela opravili sami prostovoljno. Brezplačno bodo tudi sami pripravili 200 električnih drogov. Tudi te sklepe so posamezni krajevni narodnoosvobodilni odbori že pričeli uresničevati. KNOO v Leapi je že zbral 36.000 lir za nabavo materiala, vaščan: po drugih vaseh pa že pripravljajo drva In drogove.
Tako si najbolj požgani in porušeni predeli Slovenskega Primorja danes z velikim veseljem in navdušenjem ustvarjajo sami boljšo bodočnost.
v Karlovcu. Vrednost izvršenih v Lokih zgradb znaša 62 milijonov din, za pomordka dela pa je' bilo potrošeno 14 milijonov din.
75 milijonov din za gradnjo turistične ceste ob jadranski obali
Dela za gradnjo velike turistične ceste, ki bo šla vzdolž Jadranske obale, so v letošnjem letu znatno napredovala. Cesta bo široka 6 m, poleg ceste pa bo steza za pešce v širini poldrugega metra. Za gradnjo te ceste je bilo odobreno iz sklada za obnovo 75 milijonov din. Sedaj so v teku dela v sektorju Splita, Trogirja in Dubrovnika. Na drugih odsekih pa se vrše pripravljalna dela.
Avtomobilska cesta Zagreb—Varaždin izročena prometu
vatske se je gradbeni minister Stsn-
Zobno zdravljenje članov socialnega zavarovanja
do vstevljenja zob ter pravico do krone.
Določbe o nagradi za pretetiöna de-fla zavarovancem in za dela rodbinskim članom ter o višini te nagrade ipredpiše zvezni minister za delo. Zobe izdihajo redni zdravniki vsega zdravilstva, razen v krajih, kjer so zobne ambulante Državnega zavoda za socialno zavarovanje ali pa državne zobne ambulante. Zobno zdravljenje in zobno tehnično pomoč dajejo organi Državnega zavoda za socialno zavrovanje v svojih ali v drugih ambulantah. Zavarovancu oz. njegovemu rodbinskemu članu, ki je poslan izven kraja zaposlitve odnosno prebivanja zaradi izdiranja zoba ali zdravljenja bolnih zob ali bolezni ustne voltline, za kar je potrebna posebna zobozdru-vniška pomoč, pripadajo petni stroški kot bolniku, ki je poslan na zdravniški pregled.
— Prodaja tekstilnih izdelkov domače obrti. Na podlagi uredbe o načrtnem razdeljevanju in potrošnji blaga je zveznj trgovinsk minister izdal odredbo o načinu prodaje tek-til-wih izdelkov domače obrti' (zivesnj Ur. list. 29. novembra). Lastne tekstilne izdelke domače obrti, kakor so laneno in konopljino platno, sukno prte-ne torbe, kraike bosanske nogavice itd. smejo v vsej Jugoslaviji prosto predajati tisti izdelovalci, ki pri izde-.iovanju ne uporabljajo plačane delovne sile in ki se z izdelovanjem teh .-predmetov ne bavijo poklicno.
Reorganizacija bank v Bosni in Hercegovini. Zvezno finančno ministrstvo je izdalo odločbo o likvidaciji Federalne banke za Bosno in Hercegovino v Sarajevu z vsemi podružnicami, nadalje Hrvatske banke v Travniku in Hrvatsko-posavske banke v Brčkem. Poslovanje teh zavodov preide na Gospodarsko banko Bosne in Hercegovine kot centralo Narodne banke za Bosno in Hercegovino, ki bo izvršila tudi likvidacijo.
ko Gmiča-Opačič zahvalil graditeljem. Gostje so se na ki odpeljali do Sv. Ivana Zeline kjer je bilo proglašenih 41 udarnikov. Ljudsltvo. zbrano na obeh straneh avtomobilske ceste, de z vzkliki -n zastavami pozdravljalo dolgo povorko avtomobilov, kamionov in motornih koles. Na slovesni proglasitve udarnikov se je delavcem, tehnikom in inženjer jem zahvalil za požrtvovalno delo v imenu maršala Tita zvezni minister Draga Zečevič. Pri gradnji te ceste so delavci, tehnik; in inženjerji pokazali vsemu svetu, da hočejo v miru graditi svojo deželo. Za mladinsko progo in pančevskim mastem predstavlja cesta Zagreb—'Varaždin največje dek>. izvršeno v letošnjem letu. Ta ceste, ki bo vezala Hrva tsko s severno Slovenijo, bo tudi nov prispevek za okrepitev bratstva in enotnosti naših narodov.
Dve mladinski delovni brigadi na progi Preserje—Borovnica
KULTURNI PREGLED
Glasbeno življenje na Goriškem
(Pregled enoletnega dela)
Začetek sistematičnega obnavljanja pevskih zborov na Goriškem in postopnega dviganja smisla za lepo petje je bil prvi nastop pevskih zborov mesta Gorice v začetku lanskega novembra, pri katerem je sodelovalo sedem zborov. Ta prireditev ie imela vseskozi pozitivne posledice:	soraz-
merno dobra priprava in organizacija je dala svež polet jn podkrepila vero v ustvarjalno moč. sprostile so se nad dve desetletji zadrževane sile, pokazala se je razlika v kvaliteti izvajanj posameznih zborov, raven zmoglivosti poedinih pevovodij, spoznali smo po odzivu poslušalstva, kakšna mora biti izbira programa, če hočemo, naj pesem bodri in moralno utrjuje posameznika in množico, skratka, da bo živ odraz splošnih teženj in z njim združenih nalog; ugotovili smo, da je treba preiti pri vsem našem, zbor-skem udejstvovanju k smotrenejše-mu delu. Sprožilo se je tekmovanje v delu in pripravah. Podobni nastopi so bili v letošnji pomladi v Mirnu, Sovodnjah in Renčah, ponovno v Gorici ;n čez poletje v Gabrovici, Rihen-bergu. Komnu, Dombergu, Stever-janu, Bukovici, Krminu in v drugih krajih, na jesen v Kobaridu, zopet v Gorici in nazadnje v Standrežu. Na vseh teh prireditvah je nastopilo po več zborov posamezno; opažali srno napredek in z vsakim nastopom sta bßa volja ih veselje večje. ne samo pri pevcih, ki so nastopal; tudi skupnistotinah, ampak tudi zanimanje
poslušalcev se je krepilo. Saj je vse te nastope poslušalo več tisoč ljudi, postali so pravi ljudski prazniki. Na vseh nastopih so se -pokazali najbolj napredni zbori. Ce izvzamemo Gorico samo, katere . moški, ženski jn mešani zbor je pod lažjimi delavnimi pogoji prekosil ostale, lahko trdimo, da so najbolj vidni vaški zbori spričo razmer in Spričo popolnoma zatrte pevske tradicije po fašističnem nasilju dosegli kar lepo stopnjo pevske kulture. Omeniti je treba predvsem ženski zbor iz Sovodenj pri Gorici, moškj zbor iz Dornberga moški oktet iz Mirna, mešani pevski zbor iz Pod-gore, mešani zbor iz Bilj, moški zbor iz Šentpetra (Gorica, mešani zbor iz Rihenberga, Prvačjne. Kcmna, Vogrskega, Vrtojbe in še nekaj drugih. Spontana tekmovanja so se vršila na plemenit način in se nadaljujejo.
Nekateri zbori so že pripravili večje programe, da lahko izpolnijo v6-čer v samostojnem nastopu. Prvi samostojen koncert ie priredil v poletju zbor v Podgori, bi se je povzpel tako visoko, da je z uspehom izvedel med drugim tudi Mokranjca 8. iju-kovet; moški zbor iz Dornberga ima že celo vrsto samostojnih n’ .stopov po raznih krajih in v radiu, isto je ,z ženskim zborom te Sovodenj, ki je pra-y preteklo nedeljo odprl novi radio-studio Janka Premrla — Vojka v Ajdovščini m Pa zbor iz Bilj, ki je priredil svoj pr i koncert v Sent-petou {Gorica) preteklo nedeljo. Pev-
ski zbor Pevskega in glasbenega društva v Gorici je priredil svoj koncert sredi julija. Ta zbor se je dvignil iz čitalniškega pojmovanja in se kvalitetno znatno povzpel nad povprečnost. Postal je nekak kažipot po svojem delu, po svojem programu in po kvalitetnem izvajanju. Zadnje čase prireja koncerte po raznih krajih.
Vse podrobno delo in njegova organizacija Pa je rodilo še en uspeh, namreč smisel jn veselje za skupno množično petje, ki ga poznamo z nastopov na Bazovici, v Trstu, Gorici, Vipavi in Št. Vidu, Ljubljani in v Ajdovščini, kjer je nastopalo v skupnem petju po več tisoč pevcev in pevk, v Gorici in Ljubljani do tisoč, v Trstu preko štiri tisoč, drugod okrojr tri tisoč. Pri teh nastopih sta se zanimanje in organizacija podrobnega dela zrcalili v vednem zholjše-vanju petja.
Prj tem delu im nastopih pa 6e je pokazal pri vsej neugnani volji do dela in napredka ter ljubezni do pesmi najtežji problem: pomanjkanje pevovdij ;n pcmankanje dovolj kvali-lificiranih pevovodij. La bi ge to vsaj malo popravilo smo organizirali pe-vovodski tečaj v Kojs-em januarja in februrja. Teda prav ta tečaj je izpričal, da je v prekratkem roku nekaj tednov kemaj mogoče vsaditi v novi pevovodski naraščaj prepotrebno znanje, zlasti, ako je treba začeti šele z osnovnim glasbenim poukom. Nič ni čudnega, d« nimamo naraščaja, ki bi obvladal vsaj elementarno znanje; fašistično zatiranje ni dalo dihati in stremelo je le za tem, da ljudstvo pahne v popolno temo in neznanje. Poiskati moramo nove kadre. Prav nalaga gtotoene šoie v Gorici
je, da nam vzgoji nov glasbeni rod in na svojih tečajih izobrazi pevovodje, kar že dela sistematično in z uspehom.	siL
Češki zapiski
Prevodi iz srbohrvaščine. V češčini je zadnje mesece izšlo Radovana Zogoviča Pesem o biografiji tovariša Tita, izbor lirike Alekse Šantlča, Milana Rakiča, Vojislava Iliča in Jovana Dučića, narodnega izdajalca Fotičeve vrste, v prevodu Vilijema Zavade pod naslovom Pesem juga (Zpev jihu) ter iz slovenščine romam Vladimirja Bartola Ala-mut, k; ga je tudi prevedel Zavada,
—	Izide preveden izbor iz Ukrajinca Tarasa Ševčenka pod naslovom Bilo je nekoč v Ukrajini. Izbor so prepesnili Marčamova, Niliusova in Tu-reček-J zersky. — Pesmj ruske revolucije so izšle v Pragi v prevodu in v izvirniku hkrati. Zbirka prinaša najlepše pesmi vojnih' časov. — Pesem »Španija v srcu« čilskega pesnika Pabla Nerude so izšle v pesniškem prevodu.. Pesmi so nastale v Španiji za časa državljanske vojne.
—	Ob desetletnici tragične smrti junaka španske revolucije in pesn ka Lorce izide v Pragi izbor iz njegove poezije Jezdec proti Kordovi. — Nasprotno veliko čeških, manj slovaških knjig prevajajo v svetovne ježke. Tako so pravkar izdali v Moskvi (Goslitizdat) Jiraskove Pso-glavce in Framtiška Langra Otroci in bodalo (iz let okupacije).
V radin. Rad’jska postaja' v Brnu je od oktobra dalje začela z redno tedensko oddajo pod geslom Beremo iz rokopisov. V teh rednih nedeljskih oddajah bero pemiki js pisatelji iz
svojih še ne izdanih del, dajejo poročila o izdanih knjigah moravskih pisateljev, govore o splošnih kulturnih, zlasti književnh vprašanjih itd-
O taboriščih. V letu po osvoboditvi so češki pisatelji in nepisatelji napisali goro knjig- o doživljajih med okupacijo, zlasti o koncentracijskih taboriščih in ječah. Najslovitejša je knjiga Julija Fučitoa, ki je prevedena skoro v vse svetovne jezike in bo 'zšla tudi v slovenskem prevodu. Odlikuje jo čudovita toplina in človečnost. O taborišču Svatoborice na Moravskem, kjer so büi intern rani svojci čeških borcev za svobodo v inozemstvu, je napisala knjigo Olga Košutova, k' je več let preživela v tem taborišču, v drugem delu pa daje vrsto črtic, ki jih je v taborišču na.pis9.1a in brala svojim sojet-ricam. češka kritika pravi, da sp3da kn-ttga med boljše oziroma zanimivejše v zadnjem času.
Kolo. Kolo je glasilo Moravskega kola pisateljev, ki je pravkar začel ponovno izhajat’. Urednik je pesnik Jaroslav Nečas. Pod okupacijo so Nemci časopis prepovedali. Mesečnik prinaša kratka literarna dela moravsk h pisateljev (pesmi, odlomke). obvešča o kulturnih, posebno literarnih dogodkih na Moravskem in v šl-eziji ter priobčuje poročTa o knjižnih izdajah Moravskega kola pisateljev v Brnu, le im®, zelo agilno zafložbo.
Pesem 0 okupaciji. Pesnik Adolf Vesely je izdali epsko pesem iz dobe okupacije Zvonovi usode. V njej popisuje češko vas, ki jo Nemci evakuirajo. ker podpirajo češkoslovaške padalce, daje sliko njih boja za osvoboditev im prizadevanje za obnovo.
Bilo je napisano med okupacijo in je tretji del tript ha Možje preti usodi.
Učenje srbohrvaščine, češkoslcva-ško-jugoslovansko društvo za kulturne in gospodarske stike z Jugoslavijo prireja od jeseni dalje vrsto tečajev za srbskohrvatski jezik v Pragi in tudi v ostalih mestih.
Pevsko društvo Kolo iz Šibenika je priredilo v oktobru vrsto koncertov po ČSR in želo velike uspehe.
Roman o Dubrovniku. Antor.m Šramek je napisa! pred vojno tro-delni reman o dubrovn ški republiki, njeni največji slavi, usodah iin propadu. Sedaj bo ta roman izšel kot enotno delo in Čehi računajo, da bo preveden v srbohrvaščino.
V tujini. V Stockholmu je bila razstava češke m slovaške mladinske knjige, ki jo je organiziralo ministrstvo za informacije pod zaščito švedsko - češkoslovaškega društva-Kritika je hvalila v šoki nivo opreme in ilustracij. — V septembru je bila v Parizu razstava mladih češkoslovaških slikarjev in potem v Bruxel-leku. — V Stuttgartu je na stalnem sporedu Smetanova Prodana nevesta, pr pravljajo pa Rusalko, Poljub, Lisico Zvitorepko in se pogajajo za izvedbo Burianove Mariše. Marišo bi radi uprizoril tudi v Berlinu. — Na mednarodnem filmskem festivalu V Cai nes ja ČSR nastopila v mednarodni konkurenci z dvema celovečernima filmoma Neugnani bakalaver m Možje brez kril. — Moskovska: državna filharmonija bo jeseni izvedla pomembna deda čeških skiada-teljev, mod	Dobiašev Stalin-
grad in Pejšovo skladbo Večen stewsa junakom,	g.
; / TORBK, X. DECEMBRA 1949
SLOVENSKI
POIOCEfAl!C
Po'kooč ponesrečen-
cem v Albanqi
din 5,295.142 1.100 160
Doslej objavljena zbirka Teren Prule COOF Moste
Mihelič Jože, Kavskova 18 VIII. teren četrti Šiška (ostanek) 10 Četrt Tabor,’teren Ajdovščina:
Prispevki 1. uličnega odbora Prispevki 2. uličnega odbora Prispevki 3. uličnega odbora Prispevki 4. uličnega odbora Prispevki 5. uličnega odbora Prispevki 6. uličnega odbora Prispevki 7. uličnega odbora Prispevki 8. uličnega odbora Prispevki AFŽ Tov. Fabjan
Prispevki Poljanska 25 — teren Stare pravde Honorarji pri »Naši ženic Poljanec Franjo Gruden Dora Grum Andra Vitez Nina Ljub! jana-okolica:
KLO in AFŽ in LMS Zg. Gameljne AFŽ Zadvor
Nabiralna akcija v Zadvoru Vaški odbor OF Podlipoglav Škofja Loka:
KOF Hotavlje KOF Rateče KOF Češnjica AFŽ odbor Češnjica KOF Bunkelj KOF Nova vas KOF Bukovščica KOF Lom Jesenice:
Železniška sekcija Jesenice Kranjska gora LMS OF odbor Rateče OF odbor Javorniškl Rovt Kamna gorica
Sindikat denarnih zadrug in trg. podjetij Jesenice Podružnica Zveze gospodarsko upr. in tehn. ustanov
Jesenice
Sindikat gimnazije Jesenice Sindikat frizerjev Kranj:
Odbor OF Spodnje Hraše KLO Veleso v o 1. četrt Kranj Opekarna Zabret-Bobovk KOF Trstenik OF odbor Križe-Sebene AFŽ Brnki
Podružnica »Gradis« Kranj Podružnica »Prah« Kranj Kamnik:
OF odl>or Komenda OF odbor Hruševka OF odbor Vir OF odbor Rova
Sindikat tovarne Meri Domžale OF odbor Vodice Kvart Mekinje OF odbor Šmartno OF odbor Št. Ožbolt Rakek:
Sindikat žel. uslužbencev
Rakek AFŽ Rakek Naproza Dol. Logatec Sindikalna podružnica (2)
Cerknica podjetje »Serko«
OF odbor Ulaka OF odbor Planina Grosuplje:
KOF Opakovo Jesenice:
OF odbor Dvorska vas OF odbor Mošnje OF odbor Podgora Češnjica Bohinj OF OF odbor Gozd OF odbor Zgornje Gorje OF odbor Doslovce Mariborsko okrožje:
Maribor mesto:
Uprava »Vestnika«	5.000
MUS	1.000
Koroške četrt	8.484
OF Nova vas	2.010
OF Koroška četrt	6.524
OF Nova vas	1.258
Kraj. odb. tekstilcev	2.000
Predilnica in tkalnica	30.000
Zgornje Radvanje	1.355
Zadruga	10.000
Jugotekstil Roteks	50.000
Celica KP Ehrlih	600
Šola Vesna	315
UDB	3.670
Posojilnica Narodni dom	5.000
0F Koroška četrt	9.936
AFŽ	1.200
Nab. prod. zadruga	10.000
Nab. prod. zadr.. sindikat	1.120
Sind. podr. Maribor mesto	10.000
Splošna bolnica	1.000
Farmac. stroka	400
Zdravstveni dom	1.789
Zlatorog	2.000
KOZ žel. in podr.	6.400
KOZ bančnih podjetij	2.000
Podružnica Grčko	300
Sindikat	Federalni zarod	500
Sindikat Tofra	342
Sindikat Metro	800
KOZ tekstilcev	3.000
Sindikat tovarne Ehrlih	1.000
Predilnica in tkalnica	2.000
Sindikat	Zore	520
Sindikat	Cilenšek	300
Sindikat	Torna	1.000
Sindikat	Matov svila	1.000
Sindikat	Roleks	2.000
Sindikat	Marib. tekstilna	3.000
Sindikat	Hutter in drug	10.000
Sindikat	Frankov m1'	500
Sindikat	Celidi	1.086
Sindikat	Perglez	500
Sindikat	Wegerer	290
Sindikat	tovarna ieta!	5.000
Sindikat	Tourist hote!	279
Sind;sat	Jugo-Alko	1.388
Sindikat	Hotel Orel	465
Sindikat	Union podruž.	100
Sindikat	Pražarna Jarc	100
Sindikat	podruž. Sana, Hoče	1-200
Sindikat	gosp. pomočnice	400
Sindikat	kinokavarna	200
Sindikat	O k rož. sodišče Maribor 500
Sindikat	Mestni vodovod	500
Sindikat	Mestna klavnica	226
Sindikat	Mestna plinarna	506
Sindikat	Finančni uslužbenci	300
Sindikat	Kinopodjetja	410
Sindikat	podr. oblačilne str.	800
Podr. oblačilnih strok	800
Novak — Melje	700
Podr. IV. živilske industrije	600
Litostroj	900
Toka	600
150
185
370
80
55
1.000
450
70
370
1.000
500
60
200
100
50
50
659
1000
2352
500
975
1072
1.310
200
2.130
250
1.000
170
500
832
801
222
1025
1875
477
163
71
363
656
2811
1811
156
932
271
4601
800
1596
210
1.726
303
500
2.634
276
350
79-1
2.000
540
4.000
1.475
301 580
950
441
498
220
648
302 292 710
Pred zabijata jesenskega nogometnega prvenstva
Do prihodnje nedelje je prvenstvena lestvica v slovenski ligi naslednja:
Železničar Lj. 12 9 1 2 37:12 19 Rudar	12	7	3	2	30:12	17
Železničar Mb. 11	7	2	2	39:17	16
Celje	13	7	2	4	34:28	16
Svoboda	11	7	1	3	29:15	15
Krim	13	7	1	5	39:27	15
Kranj	11	6	1	4	29:20	13
Polet	12	6	1	5	30:25	13
Gregorčič	12	6	0	6	27:26	12
Borec	12	5	1	6	19:20	11
Olimp	12	3	3	6	28:26	9
Murska Sobota 12	1	2	9	18:35	4
Edinost	13	1	2	10 8:62	4
Novo mesto	10	0	2	8	9:49	2
Tekmovanje za jesensko nogometno prvenstvo Stovenije bo prihodnji teden končano. Zaradi povečanja števila udeležencev na 14 članov in zaradi nekaterih zamujenih terminov se je nekoliko zavleklo, kar je imelo za posledico, da se zaključne tekme odigravajo v slabih vremenskih razmerah in ob manjšem številu gledalcev. Kljub tem okoliščinam Je zan/manje za tekme precejšnje, saj še tik pred koncem ni mogoče reči. kakšen bo vrstni red moštev v prvenstveni tabeli z ozirom na doslej dosežene uspehe. Zaenkrat lahko rečemo, da se samo vrh in zaključek tabele ne bosta spremenila. Ljubljanskega železničarja z dvema točkama naskoka in preostalo tekmo z enaj-storico Novega mesta nobeno moštvo ne more prehiteti in sl Je tako rekoč že zagotovil naslov jesenskega prvaka Slovenije v nogometu. Poslednja štiri mesta v tabeli so tudi že oddana. Moštvo Olimpa iz Celja, Murske Sobote, Edinosti iz Ljubljane in Novega mesta nimajo več praktične možnosti na izboljšanje svojega položaja v preostalih tekmah jesenskega dela prvenstvenega tekmovanja. Od 2. do 10. mesta se vrstni red v slovenski ligi tekmujočih društev lahko z vsako tekmo spremeni in bo treba za ugotovitev dokončnega placemen ta počakati še na rezultate preostalih dveh terminov.
Preteklo nedeljo so bile na sporedu štiri tekme nogometnega prvenstva Slovenije.
V	Ljubljani sta bili odigrani dve tekmi, po ena (pa v Celju im Murski Soboti. Končale so se brez posebnih presenečenj. V Firvi ljubljanski tekmi na igrišču Krima na Rakovniku sta se srečali enajstorici Krima in Edimosti, ki bosta odslej skupno zastopali nogomet južnega dela Ljubljane. Igra Je potekala v prijateljskem razpoloženju. Zmagalo je moštvo Krima. Edinost pa bi po predvedeni igri zaslužila vsaj častni gel. Z nedeljsko tekmo sta enajstorici odigrali celotni razpored jesenskega prvenstva. Krim, ki je bil del j časa v vodstvu, je v drugi polovici tekmovanja popustil in se s 15 dobljenimi točkami ipdasiral v sredimo lestvice. V drugem srečanju na ljubljanskih tleh sta se pomerili moštvi Borca in Poleta iz Maribora. Po lepi in borbeni Igri Je zmagala emajtorica Poleta, ki je ponovno dokazala. da spada po svoji tehnični igri in znanju med najboljša slovenska nogometna moštva. Enajsterica Borca je svojo predzadnjo tekmo v okviru matičnega društva igrala z veliko požrtvovalnostjo, vendar je morala premagana zapustiti igrišče, kajti Mariborčani so bili boljše moštvo in so zmago zaslužili.
V	Celju Je bila prvenstvena tekma med enajsterico ED Celja in Gregorčiča z Jesenic. Svojo zadnjo igro v jesenskem delu tekmovanja so Celjani odločili sebi v korist in bodo v prvenstveni lestvici s 16 točkami najbrže zasedli mesto pred Krimom.
KUPUJEMO KUMINO
(KUMIN) v vsaki količini Ponude z označbo cene in količine na
»MERKUR« — ZAGREB,
VLASKA ULICA 12 — TEL. 77-20
V Murski Soboti se Je z domačim moštvom pomeril 2eleznićar iz Ljubljane. Gostje so tekmo zasluženo odločili v svojo korist, vendar Je njihovo bivanje v Murski Soboti, po pripovedovanju očividcev, minilo v čudnih razmerah. Ze na igrišču in potem na ulici so se odigravali dogodki, ki so sramotni za vsakega človeka, še posebej pa za fizkulturnika. Reditelji bi morali v kali preprečiti vsak poskus sramotenja im izzivanja igralcev in sodnika s strani občinstva. S svojim pasivnim zadržanjem so v veliki meri krivi nešportnega obnašanja gledalcev.
kar Je treba za vsako ceno preprečiti. Zaenkrat naj zadostuje ta splošna ugotovitev, v bodoče pa bomo z Imenom ožigosali vsako nešportno dejanje tekmovalcev In tudi ljudi, ki motijo normalni potek tekmovanja. Prepričani smo, da bodo tudi merodajni činitelji poskrbeli za to, da bo na mašlh igriščih zavladal red.
Rezultati nedeljskih tekem so UH:
Krim : Edinost 3:0 (IH»,
Borec : Polet 3:5 (1:2).
C rije : Gregorčič 3:2 (3:1),
Murska Sobota : železničar Lb la (0:1).
Partizan je še vedno nepremagan
	Hin
Mestni pogrebni zavod	235
»Odpad«	1.000
Avtopromet	208
Kolodvor Maribor-Studenci	50
Premoženjska uprava	450
KOZ upravnih ustanov	500
Mestni odbor Maribor OF	623
Mestne krojaške delavnice	243
Kovinarji podr. VII. Vulkanizac. 405	
Mariborska tekstilna — Melje	1.932
Kuni Gospodarski odsek Maribor-	346
mesto	600
Karo - čevljarski pomočniki Kovinarji podr. 22. avto m e ha-	556
ničarji	1.593
Splošna stavbna družba	12.821
Zadr. in tre. podjetje Maribor	671
Splošna bolnišnica	2.2.52
Narodna imovina	2.942
Okraj Maribor okolica:	
Krajevni odbor AFŽ Št. Ilj	500
Kraj. odbor OF Sv. Miklavž	1.178
Kraj. odbor OF Senarska	272
Kraj. odbor OF Osek	247
Kraj. odbor Sv. Trojica	1.287
Kraj. odbor Gočeva	300
Kraj. odbor Žitnice	284
Kraj. odbor Partinje	990
Kraj. odbor Zasteraj	300
Kraj. odb. Sv. Jožef v Slov. gor.	875
Kraj. odbor Hemlenšak	367
Kraj. odbor Bezena	400
Kraj. odbor Spodnje Hoče	582
Okrajni odbor AFŽ	1.000
Podružnica okraja	1.000
Krajevni odbor OF Pesnica	160
Kraj. odbor Jarenina, Gačnik	1.400
Krajevni odbor Razvanje	1.000
Prosvetni delavci okraja	3.000
Kraj. odbor OF Zamarkovo	500
Krajevni odbor OF Želiavci	51S
Kraj. odb. Radehova-Šeterjeva Podr. meš. zveze Sv. Lenart,	732
Slov. Gorice	500
Tov. usnja, podr. Sv. Lenart	1.065
Naproza Sv. Lenart	3.000
Kraj. odbor OF Sv. Lenart	2.037
Kraj. odbor Korenina	380
Krajevni odbor Pekre	1.391
Okraj Ljutomer	7.148
Skupaj din 5,626.831.50	
Svoje prispevke naj pošljejo	držav-
ljani, organizacije, podjetja in	ustano-
ve Odboru za pomoč ponesrečenim v Albaniji, na čekovni račun Poštne hra-	
nilmice 14.870.	
	
SPECIJALISTGINEKOLOG	
DR. FR. TOPLAK	
MARIBOR, Krekova ulica št. 8-II	
ordinira odslej od '/2 9.—10. In od 13.30—15., razen sobote popoldne	
Za bolniško blagajno dnevno od 10.-12.	
MASERKA	
za zdravstveno, športno in kozmetično masažo — se priporoča.	
Naslov v oglasnem oddelku »Sloven-	
skega poročevalca.	5967-a
V	nedeljo se je nadaljevalo prvenstveno tekmovanje v zvezni ligi. Igralo Je vseh 14 moštev.
V	Beogradu so imeli dvojni spored. V prvi igri sta se srečali enajstorici Crvene zvezde in sarajevskega železničarja. S premočno igro si je domače moštvo zagotovilo zmago že v prvem polčasu. Gostje so do konca vzdržali hitri temp*), ki ga je diktirala Crvena zvezda. Odlikovala se je zlasti njihova požrtvovalna obramba. V glavni tekmi sta se pomerila Metalac in Lokomotiva, čeprav Je bilo pričakovati zmago, domačega moštva, Je Metalcu šele v drugem polčasu uspelo zabiti dva gola. Prvi del igre Je minil v izmeničnih napadih in v enakovredni Igri obeh nas-protnikov. Po zamenjavi prostorov se je razvila ostra igra. v kateri je moštvu Metalca uspelo dvakrat potresti mrežo gostov.
Naj zanimivejša tekma Je bila v nedeljo v Splitu, kjer sta se pomerili vodilni moštvi v tabeli Partizan in Hajduk. Izid srečanja Je 'bil odločilen za to. katero moštvo si bo priborilo naslov jesenskega prvaka. Igra je bila tipično prvenstvena in ni pokazala resničnega znanja naših najboljših enajsteric. Borba se je vodila v glavnem med odličnima obrambama, ki sta bili ves čas na višini, medtem ko sta napada nekoliko zatajila. Enajstorici sta si bili enakovredna nasprotnika, vendar je Partizan pokazal boljšo in povezanejšo Igro pred golom. Zmaga Partizana Je izraz majhne tehnične in taktične prednosti nad svojim nasprotnikom.
V	Dolnji Lendavi je imel prvak Slovenije Nafta za nasprotnika moštvo Dinama iz Zagreba. Domača enajsterica Je igrala zelo raztrgano in se mora zahvaliti samo vratarju čuliku, da ni pretrpela še hujšega poraza. Vseh 90 minut Je napad Nafte le nekajkrat prišel do žoge in s no dvakrat prodrl do nasprotnekovega gola. Igra se je po večini odvijala na polovici Nafte, že do odmora so si gostje zagotovili znatno prednost in potem rezultat še povišali na pol ducata golov.
Reški Kvarner je v nedeljo gostoval v Subotici. V tekmi z domačim S;ortakom je enajstorici gostov uspelo priboriti si eno točko. V prvem polčasu so domačini imeli iniciativo, toda igra se Je do odmora
končala brez gola. čeprav so tudi po 6d-moru domačini prevladovali na igrišču, se je vendar moštvu, Rečanov posrečilo preko Stefanoviča priti v vodstvo. Enajsterica Spartaka je prednost gostov kmalu izenačila ln tekma se je končala neodločno.
V	Nišu Je domači Železničar slavil znqa-po nad Budučnostjo iz Titograda. Igra je biia hitra in ostra ter Je imela popolnoma prvenstveni značaj. Prvi uspeh so dosegli gostje, a Je domači enajstorici do odmora uspelo razliko izenačiti. Po zamenjavi prostorov je moštvo železničarja lz gneče pred golom Budućnosti doseglo zmago nosni gol.
V	Skopi ju sta se v prvenstveni tekmi oomerili Pobeda in tržaška Ponziana. Po živahni igri so zmagali domačimi. Ze v prvem polčasu so si zagotovili prednost treh golov, ki jih po odmoru Tržačani Kljub precejšnji premoči niso mogli nadoknaditi. Njihov naipad Je bil premalo odločen pred golom, streljal pa Je tiudl zelo netočno.
Izidi prvenstvenih tekem v zvezni ligi so bili naslednji:
Hajduk : Partizan 0:1 (0rt>),
Nafta : Dinamo 0:6 (0:4),
Crvena zvezda : železničar (S) 6^ (4:®). Metalac : Lokomotiva 20: (0:0).
Spartak : Kvarner 1:1 (0:0). železničar (N) : Budućnost 2:1 (1:1), Pobeda : Ponziana 3:1 (3:0).
Prvenstvena tabela zvezno ligo Je po nedeljskih tekmah takale:
Partizan	9	9	0	0	26:4	18
Dinamo	10	7	1	2	30:12	15
Hajduk	9	6	2	1	19:3	14
Crvena zvezda 10		7	0	3	31:13	14
Metalac	10	6	1	3	20:14	13
Spartak	11	5	1	5	19:21	11
Pobeda	12	3	4	5	21:19	10
železničar N.	11	3	3	5	11:23	9
Lokomotiva	11	3	2	6	15:21	8
Budućnost	10	2	3	5	16:22	7
Kvarner	8	1	3	5	8:16	6
Nafta	11	3	0	8	12:32	6
železničar S.	11	2	1	8	12:31	5
Ponziana	5	1	1	3	4:13	3
Razpored zimskega tekmovanja za fizkulturni znak ZREN
Ugotovljen je tekmovalni načrt za fiz-kulturni znak ZREN za obdobje december—marec. Fizfcultuma društva lahko imajo svoja društvena tekmovanja, vendar morajo na ta tekmovanja povabiti tudi vsa društva iz mestnega centra ZREN-a. Vsi tekmovalci morajo v določenem roku tekmovati v prijavljeni disciplini. Tekmovanja bodo v naslednjem vrstnem redu:
decembra tekmovanja na visoki gredi za tekmovalce in tekmovalke, plezanju po vrvi in v dviganju bremen za tekmovalce;
januarja tekme v smučanju in drsanju za tekmovalce in tekmovalke; izpiti lz .Osnov telesne vzgoje«, vaje na gredi in tekme v plezanju po vrvi za tekmovalce-februarja smučarske ln drsalne tekme; marca tekme na orodju, v akrobatiki, rokoborbi in hoji (teorija orientacije).
Naši reprezentanti v namiznem tenisu so se vrnili domov
Fražak 1:2,
Svojo predzadnjo tekmo na turneji PO češkoslovaškem so Jugoslovanski Igralci namiznega tenisa igrali z odlično reprezentanco Plzna. Dvoboj je prišlo gledat tudi mnogo jugoslovanska vajencev, ki so v praksi v plzenskih tovarnah, čeprav so imeli naši reprezentanti oporo v bodre-nju svojih rojakov, so dvoboj nepričakovano izgubili s tesnim rezultatom 5:4. Igre so se končale takole: Harangozo : Schönberger 2:1. Kosi : Vik 0:2, Dolinar : Pražak 02. Harangozo : Vik 2:0, Dolinar : Schönberger 2:0. Kosi : Pražak 12, Doli-
nar : Vik 2:1. Harargozo Kosi : Schöndorf er 0:2.
Zadnjo tekmo na čoškoslovaškem so Jugoslovani igrali v Tepllcah Sanovu. Po živahni borbi so vse Igre odločili v svojo korist. Rezultati s bili naslednji: Haran-goeo : Jarka 2il, Vogrinc : Mesti 2:1, Dolinar : Vacek 2:0. Harangozo : Mesiti 2:0, Dolinar : Jarka 2:0, Kcsl : Benešov-ski 2:1, Kosi : Litenberg 2:0 In double Dolinar-Hanangozo : Mestl-Dvofaček Z:0.
Iz Prage so naši igralci preko Budimpešte odpotovali v Beograd.
Pohod za ZREN na Jesenicah
Na praznik prve obletnice proglasitve republike je bil na -Josenicuh pohod za-ZREN. Fizkulturniki so se zbrali dopoldne na igrišču Pod Me/.akljo. Nastopilo je 116 mladincev. 44 mladink, 26 članic in 40 članov, skupaj 224 tekmovalcev. Vs' so pred določenim časom prišli na cilj. Proga je vodila skozi Jasenjce v Mojstrano in nazaj na igrišče. Mladinci so tekmovali na 10 km, članice na 15, člani pa na 20 km dolgi progi. Najboljše uspehe med tekmovalci so dosegli naslednji:
mladinci: 1. Ulčar Milan 55 minut; mladinke: 1. Torkar Marija 1. uro 10 min-:
članice: skupina B: 1. Brejc Viktorija
1-	45; skupina C: 1- Pucelj Anica 2.04; srebrni znak. skupina B: 1. Tolar Cilka
2.03,	skupina C: 1- Peperko Anica 150; zlati znak, skupina B; 1. Katnik Vida
2.03.
člani: srebrni znak. skupina B: 1. Pogačnik Tone 1-56. skupina C: 1. Kozjek vinko 1.50; zlr.ti znak. skupina B: 1. Ver-gelj Franc 2415. skupina C: Pinterič Ivo
2-	03.
Za tovarišice in tovariše, ki so bili službeno zadržani, bo tekmovanje v pohodu kasneje.
DROBNE ZANIMIVOSTI
Jugoslavija In Sovjetska zveza sta po-abljeni na svetovno prvenstvo v hokeju.
Tekmovanje za svetovno prvenstvo v hokeju bo februarja prihodnje leto v Pragi. K udeležbi na tem prvenstvu sta poleg drugih držav povabljeni tudi Jugoslavija
in Sovjetska zveza.
Nogometaši mariborske garnizije so premagali garnizijo iz Ljubljane 5:0. V nedeljo je bila v Mariboru prvenstvena tekma med mariborsko in ljubljansko garnizijo. Domačini so premagali goste z rezultatom 5:Q (3:0).
V nogometnem prvenstvu Hrvatske ao
bile v nedeljo odigrane tri tekme. V Borovu je Naprijed iz Siska zasluženo premagal enajstorico Slavena 1:0 (1:0). V Varaždinu je domači Tekstilac premagal moštvo Proleterja iz Belišča z visokim rezultatom 5:0 (4:0). V Zagrebu se Je tekma med Metalcem in Zagrebom končala z zmago Metalca 5:2 (2:1).
Nogometna tekma v korist ponesrečenim v Albaniji. V okviru zbiralne akcije za ponesrečence v Albaniji so odigrali v Titovem Užicu nogometno tekmo med PD Slobodo m moštvom garnizije JA. Po zelo lepi Igri se Je končala tekma z rezultatom 3:1 v korist PD Slobode.
•Partizan« komb. : sarajevska garnizija 3:1 (1:0). V Sarajevu sta v nedeljo od-lorali pred rekordnim številom gledalcev prijateljsko tekmo komb'nlrano moštvo •Partizana« in moštvo sarajevske garni-
zije. Tekme se Je končala z remi tatom
3:1 (1:0) V korist »Partizana«.
Motociklistične in kolesarske dirke v Splitu. V nedeljo je'priredil Hajduk prve motorne in kolesarske dirke na splitski obali. Tekmovali so člani PD Hajduka lz Splita, JA in FD Šibenika. Dirke je gledalo več kot 15.000 ljudi. Dolžina proge te znašala 1050 m Kolesarji so prevozili pet krogov, motoristi pa šest. Od kole-sarjev-junlorjev Je prišel prvi na cilj Krsto Kolombo. član FD Šibenika, med seniorji pa Bilič Mihovil. V dirki turnih motorjev do 350 ccm Je prišel prvi na cilj Gavrančlč Milivoj (Hajduk), v skupini motorjev do 500 ccm pa Mate Parič (JA), ki Je dosegel najboljši čas dneva s 66 km na uro.
Italija : Avstrija 3:2 (2:1). V nedeljo je bila v Milanu pred 45.000 gledalci odigrana nogometna tekma med reprezentancama Italije in Avstrije. Zmagali so Italijani z rezultatom 3:2.
Nogometna tekma med vajenci Tekstilne iz Kranja in Dijaki TSŠ. Na državni praznik, 29. nov., je bila na igrišču FD Partizana odigrana nogometna tekma med vajenci tekstilne tovarne Iz Kranja 1# gojenci Tehniške srednje šole iz Ljubljane. Mladi tekstilci so prišli z nepopolnim moštvom, vendar so kljub temu po'm-zall lepo Igro. Slab teren Je precej ovlrai potek igre. Dijaki TSŠ so zasluženo zmagali z rezultatom 3:0. Drugo nedeljo bo revanžno tekmovanje obeh šol v Kranju. Razen nogometa bo še tekmovanje v od-bjkl. namiznem tenisu ln Šahu.
•
FD Svoboda. Vsem flzkulitumlm aktivom, včlanjenim v našem društvu, naročamo. da je udeležba pri občnem zboru v sredo, 4. t. m., ob 19 na Taboru obvezna. Prav Isto velja tudi za ostalo članstvo. — Sekretariat.
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
decembra: Frančišek
ŠAH
Množični mladinski šahovski brzoturnir posameznikov za prvenstvo Gorenjske. Gorenjski okrožni šahovski odbor in Mestne odbor LMS v Kranju priredita v nedeljo, 8. t. m., ob pol 9 dopoldne v Kranju — hotel Evropa. H. nadstropje, igralnica šahovske sekcije FD Kranj — množični mladinski šahovski turnir posameznikov prvenstvo Gorenjske za leto 1946/47. na katerem imajo pravico nastopa brez izjeme vsi mladinci do neizpolnjenih 25 let starosti. ki stalno bivajo na Gorenjskem. Prijaviti se je treba pol ure pred pričetkom tekmovanja vodstvu brzoturnirja. Prijavnina znaša 3 din za osebo. Zmagovalec dobi naslov »gorenjski mlad raški šahovski 'brzopotezni prvak za leito 1946/77«. Najboljši prejmejo v znak priznanja lepa spominska darila.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■MB
Najprimernejše darilo za Miklavža je srečka Državne razredne loterije l
V NAJSREÖNÄ/SEM PRIMERU JE
premija l,ooo.e3o dinarjev
GLAVNO ŽREBANJE BO
OD 9. DECEMBRA 1946 DO 16. ~ VITU ARJA 1947
OGLASITE SE PISMENO ALI OSEBNO:
V	kolektori v LJUBLJANI, TAVČARJEVA ULICA ŠTEV. 5
V	kolekturi v MARIBORU, TYRSEVA CESTA ŠTEV. 7
V	kolekturi v KRANJU, TITOV TRG ŠTEV. 8
IN PRI VSEH ZASTOPNIKIH IN ODBORIH WL
Torek, s. rij, Blanko.
Sreda, 4. decembra: Bertov*.
SPOMINSKI DNEVI
3. XTT. 1800.— Rojen France Vrbi na Gorenjskem.
3. Ah. 1943. — Konferenca v Teheranu. 3. XII. 1944. — Začetek borbe proti tujemu vmešavanju v Grčiji.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Lekanca Bahovec, Kongresni trg št. 12; lekarna Murmayer, Sv. Petra cesta 78
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA g	V LJUBLJANI
Drame
Torek, 3., eto 19.30: Mollšre-Vldmar: Učene ženske. Red Torek.
Sreda. 4.. ob 19.30:	Krleža:	Gospoda
Glembajevl. Red Sreda.
Četrtek, 5.. ob 19.30: Krleža: Gospođa Glembajevl. Red B.
Petek, 6., ob 19.30: MoUšre-Vidmar: Učene ženske. Red I.
Sobota. 7.. ob 19.30: Kreft: Velika puntanja. Red K.
Nedelja. 8., ob 15: Mollšre-Vidmar: Učene ženske. Red Izven. Ob 19.30: Krleža: Gospoda Glembajevl. Red Izven. Opera
Torek, 3. ob 19.30: Puccini: La Bohfeme. Red N.
V torek, 3., ob 19.30 uitrlzcri Opera Puccinijevo opero »La Bohčme« v zasedbi: Rudolf, pesnik — Franci. Marcel, slikar — Smerkol, Schaunard, glasbenik ■— Langus. Colltm. filozof — Lupša, Mimi — Bukovčeva. Musebta — Polajnarjeva. Benolt. hišni gospodar — Kcrcšec. Alclndor — Korošec. Parplgnol — štrukelj. Dirigent: dr. D. Švara, režiser: H. Leskovšek, vodja zbora: J. Hanc.
OKROŽNO LJUDSKO GLEDALIŠČE V CELJU
Torek, 3., ob 20: Fodor: Matura.
Sreda, 4.. ob 15: Fodor: Matura. Mladinska predstava po znižanih cenah. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Torek. 3.. ob 20: Smetan*: Prodana nevesta. Gostuje Anton Orel lz Ljubljane. Red B.
Sreda. 4., ob 20: Wuolljokl: »žene na Niskavuoriju. Red C
Četrtek, 5.. eto 17: MiklavževanJe s pestrim sporedom m obdaritvijo otrok. Vstopnina od 35 din navzdol.
Petek. 5.: Zaprto (generalka).
Sobota, 7., ob 20: Žižek: Miklova Zala.
Krstna predstava. Premiera. Izven. Nedelja. 8.. ob 15: Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Izven. Ob 20: Puccini: Madame Butterfly. Izven,
SPOREDI
DRŽAVNIH KINEMATOGRAFOV
LJUBLJANA — UNION: Ameriški film »Ljubezen skozi rešetke«, tednik. Predstave ob 16.15. 18.15 in 20.15. SLOGA: Ameriški film »Zeleni -pekel«, tednik Predstave ob 16.15, 18.15 ln 20.15. KODELJEVO:	Sovjetski film »Dnevi ln
noči«, tednik. Predstave ob 20. uri. MARIBOR — ESPLANADE: Francoski film »Hotel du Nord«, tednik. GRAJSKI: Ameriški film »Mladi Edison«, tednik. CELJE — METROPOL:	Ameriški film
»Melodija nebotičnikov«, tednik. DOM: Francoski film »Olajševalne okolnosti«, tednik.
PTUJ: Ameriški film >4 mlade žene«, tednik.
Radio Ljubljana objavlja objave, male oglase ln podobno dvakrat dnevno med glasbo. Objave naročajte v administraciji. Cankarjeva (prej Aleksandrova) št. 4/II, od 8. do 13. ure.	2697-n
Množični sestanek sindikata gospodinjskih pomočnic in hišnikov za četrt šiška bo v četrtek, 5. dec., ln v četrtek, 19. dec., ob 19.30 na Celovški cesti 79. Pred tn p» sestanku žigosanje potrdil za LD. 2725-n Strojepisje, stenografijo in knjigovodstvo poučuje ravnatelj Legat. Maribor, Vrazova ulica 2.	2533-n
Ljudska univerza v Škofji Loki bo tudi letos organizirala ruski tečaj. Interesenti naj se zglase v sredo. 4. dec., zaradi dogovor* v risalnici gimnazije cfo 19,30 zvečer. — Odbor.	2723-n
Poenoteno knjigovodstvo za začetnike in Praktike. Metoda pouka posebno priznana. Prijave ln pojasnila: »Instrukcije«, Kongresni trg 2/11, tel. 23-91.	2730-n
Strojepisje se naučite po modemi metodi v najkrajšem času temeljito od začetnih vaj do popolne izvežbanostl. Izberete sl lahko za vas najprikladnejše učne ure dopoldne, pci;ol<ine ali zvečer. Pojasnila in prijave: -Instrukcije« Kongresni trg 2/n, tel. 23-91.	2729-n
Podružnica št. 7 oblačilnih delavcev v Ljubljani sporoča svojim članom, da Je 4. decembra 1946 oh 19*30 v Gajevi ulici 5 pritličje redni mesečni sestanek in obenem ustanovni občni zbor za krojače ln krojačioe. Zaradi važnosti opozarjamo vse člane, da se sestanka sigiumo in polnoštevilno udeleže. Potrdila za dodatne karte prinesti s seboj. — Odbor. 2731-n Pouk knjigovodstva in stenografije za začetnike r:o uspešni metodi do popolne izvežbanostl. Primeri 1z pisarniške prakse. Izbira predmeta po želji. Praktično znanje za vsako zasebno ali Javno službo. Pričetek 5. decembra. Prijave dnevno: Zasebni Individualni pouk. Domobranska št. 15 .	2726-a
Specialni pouk enotnega knjigovodstva za uradnike, knjigovodje, trgovce ln ostale interesente prične 6. decembra. Praktične vaje s primeri kalkulacije in vsemi navodili. Prijave: Zasebni individualni pouk. Domobranska 15.	2727-n
Strojepisni pouk za posameznike po desetprstni najuspešnejši metod! s spisova-njem raznovrstnih pisarniških del. Na razpolago stroji raznih sistemov! Priznano najpopolnejši ipouk te vrste, uspeh zajamčen! Ure dopoldne, popoldne ali zvečer po želji. Prijave dnevno: Specialni zasebni Individualni pouk, Domobranska št. 15.	2728-n
PogTeb dr. Karla O z v a I d a bo danes, v torek* 3. deceinbra ob 3. popoldne iz kapelice sv. Jožefa na Žalah.
KONCERTI
Prihodnji koncert bo 9. decembra v Filharmoniji. Izvajal ga bo eden naj nadarjene j šlh jugoslovanskih violinistov Peter Toškov. Sijajna tehnika in prelan ton sta največji odliki njegove igre. Danes že opozarjamo na koncert. Vstopnice v Knjigami Glasbene matice.	2724-n
PRESKRBI
DELITEV SVEŽEGA MRM
Potrošniki okrožnega motiu, Izubijane prejmejo v sredo, 4. dec., od Tj—H. um sledeče količine svinjskega mana: na živilsko nakaznico TD-I te UHO, odrezek TD 101 25 dkg;
tna živilsko nakaznico SD-X te SD-HE, odrezek SD 201 20 dkg;
na živilsko nakaznico UH te X2M0X, odrezek St. 301 20 dkg;
na živilsko nakaznico KmtjHC te Mmt.HDK. odrezek št. 401 15 dkg;
na živilsko nakaznico DoJ.4 te DoS.HUX, odrezek št. 501 15 dkg;
na živilsko nakaznico OM-X % odrezek št. 601 15 dkg.
Meso bodo delile vse poelovaJnio»
«n-e klavnice ln vsi mesarji. Mesarji pr^ vzamejo meso na Mestni klavnici t torek, 3. dec., od 15. ure dalje.
DELITEV MESNIH IZDELKOV
Potrošniki, ki so upravičeni prejemati meso, prejmejo na osnovne živilske nakaznice, izdane od MLO okrožnega mesta Ljubljane v torek, 3. decembra, od 15. do 19. ure po 20 dkg mesnih izdelkov aa nakaznice I-13c in m-33a november.
Mesne izdelke bodo delili mesarji: Zajc Franc, Zajc Minka, Zalar Franc, Zalar Jakob. Zevnik Katarina, Zupančič Anton, in Žan Ivo.
Mesarji prevzamejo mesne iadelke pri Osenarju, Tomšičeva 1, 3. decembra «d S.
do 14. utre.
ZADRUGE, TRGOVCI, 3 POZOR!
Pozivamo vse trgovce lz okrajev Mart-bor-mesta, Maribor-okollca in Slov. Bistrica. da se zglasijo pri Navodu, Maribor, Cankarjeva ulica. 3. v svrho nabave blaga za mesec december, in sloer po slede-čel vrstnem redu:
v sredo. 4. decembra, vse zadruge te trgovci od črke A—K;
v četrtek. 5. decembra, trgovci od črfce L—Ž. — Navod. Maribor.	272>n
OPOZORILO MALOPRODAJALCEM Vse maloprodajaloe, ki predajajo rado nlrane industrijske proizvode, opozarjamo, da morajo na vseh predmetih, ki so v Izložbi, naznačiti tudi nj.Ih vrednost v točkah in način prodaje (samo na točke, na točke in kup >n, na nakazilo in točke in sl... Prav tako morajo v samem prodajnem lokalu na. vidnem mestu imeti seznam predmetov, ki Jih prodajajo na industrijske karte, z navedbo vrednosti predmeta v točkah in načina prodaje kot zgoraj.
Vsako spremembo, ki je uradno odrejena, morajo prodajalci takoj izvršiti tudi n.a označbah v izložbi ln v sejznamu v lokalu.
DVA PO PRAVICA
Živil, nakaznice za otroke od 0 do 2. leta starosti (doj.): 1. moka: Ista količina te isto razmerje kot na osnovne živilske nakaznice, le da se ,za belo moko odvzame še odrezek 532 (ne pa 52«. kot smo objavili).
živilske nakaznice za starost od 3. do 14. leta (OM): 8. konservirana hrana: 1 doza sadnega pudinga 99 g na odrezek Dec. 629 (in ne 129, kot smo objavili).
SLUŽBENE OBJAVE
OPOZORILO GLEDE PREKOPOV PADLIH BORCEV
V zvezi s pejasnilem o prekopu in prenosu pdrmrd^itti a j tanka v pičlih borcev na državne stroške, objavljenem v »Slov. poročevalcu« in »Ljudski pravici« 12. nov-am bra ter v »Kmečkem glasu« 14. novembra, dajemo še naslednja pojasnila:
Federalni odbor Je ugotovil, da se nekateri sorodniki, ki so vložili prošnje za prekop na državne stroške, med tem časom že Izvršili prekop padlih svojcev na svoje stroške, n» da bi bil o tem obveščen Federalni odbor za organizacijo prekopov in prenosov posmrtnih ostankov padlih bcrcev prj ministrstvu za notranje zadeve LRS, ki ima v evidenci še vedno vse vložene prošnje za .rrekep. Nekateri sorodniki pa so šele po roku prijave izvedeli za grob svojca ali ugotovili, če je pokopan v svojem ali skupnem grobu, dobili točne J še podatke ali izvedeli za spremembe.
Zato je potrebno, da pošljejo vsi sorodniki, ki žele izvršiti prekop svojca, ki leži sam v grobu, sledeče podatke: 1. Ime in
priimek ter naslov prosilca, 2. ime in priimek padlega svojca, 3. nastale spremembe.
Poudarjamo, da drugi podatki niso potrebni, ker je vse ostalo že navedeno v izpolnjenih formularjih, ki jih hrani Federalni odbor. Vsi prosilci naj navedene podatke pošljejo do 15. decembra neposredno Federalnemu odboru za organizacijo prekopov padlih borcev na državne stroške pri ministrstvu za notranje zadeve VLRS.
Po navedenem roku se bodo izvršili prekopi na državne stroške le tistih padlih borcev, čijih sorodniki bodo poslali navedene podatke.
Federalni odbor za organizacijo prekopov in prenosov padlih bcrcev na drž. stroške pri ministrstvu za notranje zadeve VLRS
TU 1197
RADIO LJUBLJANA, MARIBOR IN SLOVENSKO PRIMORJE
56) m/44) m SPORED ZA TOREK 6.00 Veaelo na delo. 6.15 Napoved časa. vesti in pregled sporeda. 6.30 Pesmi jugoslovanskih narodov. 6.45 Lahka glasba, mali oglasi in objave. 7.00—8.00 Pester jutranji fgored. vmes ob 7.30 Napoved časa, vesti in radijski koledar. — 12.30 Napoved časa in poročila. 12.45 Bolgarska narodna glasbač 13.00 Lahka glasba, mali oglasi in objave. 13.30 Iz obnove Ln iz^ gradnje .naše domovine —- Kaj je torej s krompirjem?« (Razgovor te*. Adamča in Gnidovca). 13.45 E. Grieg; »Peer Gynt« — suita. 14.10 Umetne in narodne pesmi poje Slovenski sindikalni kvintet.
14.30	Napoved časa ln poročila. 14.45—
15.00 Igrajo znani instrumentalni solisti. — 17.30 Plesna glasba ra ploščah. 18.00 Vojaška «Idaja. 18.30 Makedonske narodne pesmi in kola izvajata Pavlovič m Jovanovič .	18.45 Ljudstvo utrjuje svojo
oblast: Na napakah se učimo. 19.00 Poljska narodna in lahka glasba. 19.15 Jezikovni posrovori: Rodilnik v 'tika!nem stavku in še kaj (vodi dr. Mirko Ruirel).
19.30	Klavirske skladbe. 19.45 Napoved časa itn poročil«.. 20.00 Simfonični koncert orkestra RL pod vodstvom Sama Hubada. Sodeluje violinist Uroš Prevoršek.
20.45	Glasbena medigra. 21 C0 Tz Mažurani ča bere Zvonko Scindali. 21.15 J. Brahms: Godalni kvartet v c molu op 51. izvaja Tržaški godaln.5 kvartet.
71.45	Glasbena medigra. 22.00 Prenos ve-
sti Zvezne postaje iz Bergra-da. 22 15 Igra Plesni orkester RL pod vodtstvom Bolana. Adamiča.	2? .45—23.00	Lahka nočna
glasba.
Te dni Izidejo naslednje knjiges
Jules Verne: POTOVANJE V SREDINO ZEMLJE
Ribičič ■ Trpin: ČRNE 14UC (sükan'ca) Jack London: Z JUŽNEGA MORJA D. Defoe: RORINZON
Za ožba „Wadinski knjiga Ljublana
a«

SLUŽBO IŠČEJO
SLUŽBO PEKOVSKEGA POMOČNIKA iščem. Vojaščine prost, star 30 let. Prc-žinska vas. hiš. štev. 118, štore. Araruč Prane.	Z6.861-1
IŠČEM POSTREŽBO vsak dan od 8.—4. Ponudbe na ogl. odd. SP pod »Postreženi ca«.	26.873-1
ABSOLVENT drž. trg. akademije išče mesto knjigovodje z znanjem poenotenega knjigovodstva. Ponudbe na ogl. odd. SP ped »Absolvent«.	26.870-1
ŠOFER - ZIDAR išče službo k avtomobilu. Naslov v ogl. odd. SP.	26.851-1
SLUŽBO DOBE
GOSPODINJSKA POMOČNICA želi zaposlitve na Gorenjskem ali v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. SP.	26.641-2
KURJAČA za centralno kurjavo, sposobnega popravljati tudi manjše poškodbe pri hišni, vodovodni in parni napeljavi, sprejmemo. Zaradi dogovora se zglasiti v Dalmatinovi ul. 15.	£5-816-2
HIŠNO POMOČNICO za vsa dela potrebujem Naslov v ogl. odd. SP. 26.516-2 ŽAGARJE k venecijanki iščem za na Dolenjsko. Ponudbe ped »Izurjen žagar« na ogl. odd. SP.	26.687-2
MOŠKO MOČ. pošteno, delavno, vajeno vseh kmečkih del sprejme v službo M. Penič. Maribor, Vetrinjska 9. 26.671-2 MOČNEGA FANTA za razvažanje mineralne vode sprejmem. Lepodvorska ulica, št. 15.	26.876-2
KROJAŠKEGA POMOČNIKA sprejmem.
Avšič. Komenskega ul. 36.	26.849-2
GOSP. POMOČNICO k tričlanski družini iščem. Lahko tudi začetnica! Našim' v ogl. odd. SP.	26.904-2
VEČ DOBRIH ŠOFERJEV s prakso za tovorne avtomobile potrebujemo, šoferji-mehaniki imajo prednost-. Prošnje je vložiti osebna takoj pri Avtoparku. Tržaška c. 69 (bivša milarna). 26.911-2
ZASLUŽEK
RADIOPOPRAVILA vestno izvršujem. Naslov v ogl. odd. SP.	26.625-4
ŠIVALNI STROJ vam očistim, popravim. Pošljite naslov na oglas, -cddel. SP ped »Poceni vas obiščem«.	26.4304
KDO BI POUČEVAL ANGLEŠČINO? Naslov pustiti v oglas. odd. SP pod »Angleščina«.	26.889-4
POSTREŽNICO k dvočlanski rodbini iščem dnevno popoldne alj dopoldne. Vprašati: Mariborska 29. pritličje. 26.398-4 POSTREŽNICO za par ur dnevno iščem. Na željo dobi prenočišče. Vprašati med 12.—16. Naslov v ogl. odd. SP. 26.884-4 BEDMOŠOLEC klasične gimnazije bi poučeval vse predmet-o istega zavoda. Ponudbe pošljite na oglas. odd. SP pod »Instruktor«.	26.865-4
ŠIVILJA — dobra, gre šivat na dom. Obrtniška ul. 8. Vič.	26.848-4
PRODAM
AVTOMATSKA TEHTNICA -■ Berkel«, nosilnost 15 kg, nova in fotoaparat »Minerva«, tiso Leica, leča 2.9, naprodaj. Naslov v podruž. SP Kranj. 26.624-5 JAZZ-PARTIT URE modemih šlager j ev prodam. Souvan, Ribji trg 3/IV, Ljubljana.	26.667-5
RADIO APARATE naJboLjšlh svetovnih tvornici Blaupunkt. Telefunken, Lorenz, Minerva, Simens, Ingelen ltd. prodaja »Nova tehnika«, Zagreb, ul. Crvene Armije, bn 13 (biv Zvonimirova), S. P. 109 DVA NOVA PLAŠČA in zračnici za kolo prodam. Hubadova 9.	26.886-5
NOVO BELO JANJČJO JOPICO primemo za kožušček za starost od 4—8 let prodam. Naslov v ogl. odd. SP. 26.887-5
LEPO BELO POSTELJICO prodam. Ogled vsak dan* do 3. Dermotova št. 13. Bežigrad.	26.888-5
RADIO PHILIPS. 5+1 cevni, prodam ali zamenjam za klavirsko harmoniko. Cerkvena 1. dvorišče.	26.661-5
SREBRNA LISICA in temno plava moška obleka, črtasta, za srednjo postavo naprodaj. Naslov v ogl. odd. SP. 26.891-5 ŽENSKO KOLO v zelo dobrem stanju in hrastovo spalnico predam. Staretova 13. Trnovo.	26.892-5
ŽENSKE RJAVE ČEVLJE št. 37 in plišasto zofo ugodno predam. Koritnik. Tyr-ševa 37b.	26.893-5
VITRINO, srednjeveliko, iz orehovega le-za. dobro ohranjeno, takoj prodam. Ogled dnevno 3.—5. Naslov v oglasnem oddelku SP.	26.894-5
JAHALNE HLAČE z usnjem obšite. srecP n ja postava, škornje, malo rabljene, z volnenim «našivem čez kolena štev. 43, primerne za voznika, prodam. Naslov v ogl. odd. SP.	26.895-5
RADIO ugodno prodam zaradi vpoklica. Zglasiti se: Oberč, Ižanska cesta. štev. 109.	26.896-5
ČRN ŽENSKI PLAŠČ (konjiček) prodam za 4500 din. čm zimski plašč pa za 1000 din. Oba dobro ohranjena, za majhno, drobno postavo. Ogled od 8.—IZ. dopoldne. Naslov v cgl. odd. SP. 26.897-5 OTROŠKI VOZIČEK .globok, ugodno prodam. Naslon v ogl. odd. SP. 26.835-5 MOŠKO KOLO novo. še nerabljeno, z gumami ali brez, prodam. Celovška cesta 55/1.	26.863-5,
TIVAR SUKNJO, gojzerje št. 42, rabljene, ženske zimske čevlje št- 41 prodam. Svetosavska 6. Bežigrad.	26.504-5
ČRNA DOLGA MOŠKA SUKNJA, skoraj nova, naprodaj, šelenburgova 6/1 vrata 15.	26.732-5
DEŽNI PLAŠČ, dolžina 90 cm. prodam ali zamenjam za blago za domačo obleko. Naslov v ogl. odd. SP.	26.744-5
FINEGA GUGALNEGA KONJA prodam.
Kramar, Volfova 10.	26.745-5
SREBRNO LISICO, krasen komad, prodam. šelenburgova 3/II.	26.761-5
OTROŠKI VOZIČEK (igračka, darilo za Miklavža) naprodaj. Rožna dolina cesta H. št. 29.	26.778-5
DVE PLETENI STEKLENICI, 50 litrski, prodam. Povsetova cesta št. 71. Kodeljevo.	26.785-5
DVA PARA NOVIH ŽENSKIH GALOŠ št. 36 in 37, dva para čevljev št. 36. prodam. Perko, Muzejska 7/II. 26.797-5
ČEVLJARSKE IN KROJAŠKE STROJE dobite pri »Prometu« (nasproti križan-ske cerkve).	26.820-5
LEPO ČRNO SUKNJO za majhno moško osebo prodam, čertalič, Sv. Petra cesta 47.	26.653-5
VELIKO STRUŽNICO na pogonska jermena, cirkularke, bencinske motorje, več pisalnih, šivalnih in jermenskih strojev. Wolf, gnetünico za meso, brizgalko za mesarje, tapetniški stroj za česanje žime, lesni generator za poltovomi avto. prikolico, mikroskope, nivelime aparate, teodolite, glasbila, cenene radijske aparate itd. prodam. »STARINA« Novakovič. Zagreb Vlaška 101, telefonska štev. 24-589.	26.494-5
Dotrpel je naš ljubljeni mož, brat, svak in stric
Vinko Novak
Pogreb bo v torek 3. t. m. ob 2. popoldne z žal, kapele sv. Jakoba, k Sv. Križu. Ljubljana, 1. decembra 1946.
Žalujoča žena KATICA z ostalim sorodstvom
Zapustila nas je naša draga žena, teta in svakinja
IVANKA GRADIŠAR
Pogreb bo v torek 3. decembra 1946 ob %5. popoldne iz kapelice sv. Janeza na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Opatija, 2. decembra 1946.
MATKO GKADIšAR, soprog ter sorodniki
ZAHVALA
Vsem, ki ste nam ob težiti izgubi mojega nepozabnega moža in predobrega očeta, starega očeta, brata in strica
JAKOBA HRIBARJA
železniškega upokojenca
izrazili svoje sožalje, mu poklonili cvetja ter ga spremili na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo tov. dr. Viktorju Marčiču za njegov požrtvovalni trud, da bi ga ozdravil, pevcem, železničarjem, ki so mu zapeli v slovo, ter godbi za žalosti nke.
t
Jesenice, 26. novembra 1946.
Globoko žalujoča žena FRANČIŠKA, sinova in hčerke, vnuki, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo
Za svobodo, ki jo uživamo, je dal svoje življenje v borbi z okupatorjem novembra 1943. 1. v žlebiču pri Ribnici naš dragi, ljubljeni in nepozabni sin, brat in svak
RUPAR FRANCI - IVO
borec-partizan Ljubljanske brigade
Njegove zemeljske ostanke smo prepeljali na domače pokopališče k Sv. Križu, kjer bo počival pri svojem dragem očetu.
Pogreb bo z žal, kapele Sv. Jurija ob % 12. dopoldne dne 3. decembra 1946.
Ljubljana, 2. decembra 1946.
žalujoča mama, bral, sestra in ostalo sorodstvo
V cvetu mladosti 24 let nas je zapustil, kot žrtev poklica, naš dobri, neskončno ljubljeni sin, brat, nečak i. t. d.
MINATTI VILKO
cand. med. — borec
Nepozabnega bomo spremili k večnemu počitku v sredo dne 4. decembra 1946 ob 3/ol5. z žal, kapele sv. Krištofa, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Idrija, Ig, Stari trg pri Rakeku, 2. decembra 1946.
žalujoči: MINATTI VILKO, geodet, oče; ANICA, roj. ^nkovec, mati; IVO in MARJAN, brata; BRONKA in ostalo sorodstvo
KOZO Švicarko 8 mescev staro prodam.
Linhartova 41.	26.890-5
PUNČKO (celuloid), 46cm, prodam. Stari trg 16 (trgovina).	26.663-5
ZLATO O VRATNO VERIŽICO, omarici za punčke, samovar, šal. opere, nemške klasike prodam. Nunska 19. priti. 26.531-5 RADIJSKI APARAT, šestcevni. poceni prodam. Poizve se v delavnici Majnik. Kranj, ali šutna 11. Žabnica. 26.698-5 VEČ KOMADOV d-bro ohranjenega pohištva z brušenimi ogledali prodam. Naslov v ogl. odd. SP.	26.874-5
RADIO TELEFUNKEN, močan glas. prodam. Naslov v ogl. odd. SP. 26.875-5 GLOBOK VOZIČEK no<v prodam. Igriška ul. 6. dvorišče, levo.	26.877-5
KOSTUM, zimski, zelenkasto moder s črnim perzijanskim ovratnikom in žepi, popolnoma nov, za močnejšo postavo, naprodaj za din 3500. Naslov v oglas. odd. SP.	26.878-5
IGRAČE: punčko z vozičkom, sobno cipra-vo prodam ali zamenjam za žensko kolo. Bleiweisova 15/1.	26.879-5
GLASOVIR, vsakovrstno pohištvo, servise, svetilke, lestenec in relief, izrezljan umetno na lesu Lovec, ter še razne stvari prodam. Ogleda, in kupi se Zrinjskega c. 7/II-, vrata 6.	26.881-5
MOŠKO SUKNJO, salonsko suknjo, dobro ohranjene igrače — Matador 5, kompletno železnico prodam. Krulej, Prekmurska 4.	26.830-5
Ocenitev preprog
LJUBLJANA, MESTNI TRG 15 TELEFONSKA ŠTEVILKA 28-94
DVE KRASNI HIŠICI, harmoniko, znamke Hohner. 32 basov, prenosljivo lončeno peč. nekaj steklenic prodam. Naslov v -ogl. odd. SP.	26.843-5
MOŠKI POVRŠNIK in črno sukno za močnejšo osebo, predvojno blago prodam. Breg 14/m.	26.841-5
DESET PARTIZANSKIH priredil dr. Čerin, mali veliki orkester, klavrr. — Prodaja Matična knjigarna.	26.840-5
VLAK in dinamo za kolo prodam. Predjamska 1/n.	26.839-5
DEŽNI PLAŠČ, ženski, večji, nov. siv pro-dam! Müller, Einspielerjeva 23. 26.307-5 ZA MIKLAVŽA: Karl May. 20 zvezkov, nov, .prodam. Samec, Maribor, Zrinjskega trg 7.	26.855-5
SAKSOFON (contraalt) malo rabljen prodam. Medvedova 26.	26.853-5
POHIŠTVO, zelo lepo moderno. — jedilnico in kavč (oreh), spalnico (inozemska breza), kuhinjo .(vezan les) zaradi omejitve stanovanja ugodno prodam. Ogled 15.—17. ure. Naslov v ogl. odd. SP.	26.852-5
SMUČARSKO OBLEKO in dres za bici-kelj iz modne revije (Naša moda. št. 11 za mesec december) prodam! Model Salon Grčič. Zagreb, Dalmatinska broj 12.	26.845-5
NOTE: Novi Akordi; vaje: Berens Burgmüller, Czerny. Duvemoy. Diabelli. Le-moine. Prochazka itd., slovenske skladbe (izdaje Glasbene Matice, Schwent-nerja); Beethoven Schubert in druge-albumi itd. naprodaj, Tyrseva št. 31/n., levo.	26.903-5
Javljamo vsem znancem In sorodnikom, da je naša sestrica
Medi Kure
nenadoma preminula. — Pogreb bo danes, v torek 3. de-cembra ob 4. pop. iz kapelice pokopališča v Dev. Mariji v Polju.
Vevče, 3. decembra 1946.
HANZI, brat; ELZA, DORI tu OLGA, sestre ter ostalo sorodstvo
OTROŠKO POSTELJO a predalom in vložkom. ter mizico in Columbia gramofon, prodam. Rožna ulica 29/11.	26.913-5
SUHE RAZNOVRSTNE DESKE, pripravne za mizarje, predam. Novak Marija. Rovte 145, nad Logatcem.	26.914-5
LEPE OTROŠKE VOLNENE HLAČKE z nogavičkami se ugedno prodajo. Naslov v ogl. odd. SP.	26.916-5
KLAVIRSKA HARMONIKA. 120 basov, naprodaj. Naslov v ogl. odd. SP. 26.858-5 PERZIJSKA PREPROGA, original širas, 3x3 m. umetniška, rezana liguxa iz lesa. s taroki tajski original, redkost. 40 cm visoka. zlata moška ura naprodaj. Pisati: Zagreb. Popov, Ivkančeva 7/HL, pri Radničkem domu.	26.857-5
ŽREBCA v drugem letu z redovnikom no* ričana proda Avšič, Ljubljana — Šmartno 48.	26.901-5
D ADIO APARAT znamko »Lumophon« z jeklenkami in magičnim očesom prodam. Povšetova 31, Kodeljevo. 26.905-5 PUNČKO celuloidno prodam za 750 din. Naslov v ogl. odd. SP.	26.910-5
KUPIM
STROJE industrijske kakršnekoli vrste, elektromotorje, orodje ponudite komisijski prodaji strojev Ileršič, Ljubljana. Rimska cesta 13. telef. 37-55.	26.539-6
MOTORNA KOLESA, tudi potrebna popravil, prevzame v koihisijsko prodajo Ileršič, Ljubljana, Rimska c. 13. 26.538-6 V KOMISIJSKO PRODAJO SPREJMEM vsakovrstna, samo dobro ohranjena oblačila. Josip Rojlna. Ljubljana, Aleksandrova št. 3	S. P. 90-6
KUPUJEM IN NAJBOLJE PLAČAM: vsakovrstne pisalne, računske, pletilne stroje, razne in mostne tehtnice, motorje in črpalke na vse pogone, kompresorje, pištole, gradbeno tehnično in vse ostalo orodje, stružnice, šeping -stroje, vrtalne stroje, žerjave vsakovrstne mizarske, strojno ključavničarske, kovaške »mesarske in druge obrtne stroje, kompletne delavnice in vse drugo boljše blago. Ponudbe z navedbo cene: »STARINA« Novakovič. Zagreb. Vlaška 101. telefon 24-589.	26.493-6
PISALNI STROJ z dolgim valjem in rar čunski stroj, vse v dobrem stanju, kupimo. Ponuditi: Naproa, Sevnica ob Savi.	26.694-6
KIPERJE za 1 m3 in tračnice s spojkami za ozki tir, obračalne plošče, jekleno vrv dolžine 120 m, debelina 16—18 mm. kupi takoj opekama Zabret, Bobovk pri
Kranju. _____________________ 26.693-6
REZ KALNI STROJ, univerzalni, in sko-belni stroj za železo, dobro ohranjen, kupimo takoj. Opekama Zabret, Bobovk pri Kranju.	26.692-6
SKLADIŠČNA DVIGALA. 2—3 tonska, po možnosti na elektromotor, kuipd takoj opekama I. Zabret, Bobovk pri Kranju.	26.691-6
ELEKTROMOTORJA 10—12 ks 380 W 900 dio 1400 obratov in 20—25 ks 380 W c krog 2000 obratov s primernimi žaganj ači ali brez njih kupi takoj opekarna Zabret, Bobovk pri Kranju.	26.690-6
PREDVOJNO BLAGO za zimsko moško suknjo in 1 m3 bukovih drv suhih žaganih kupim. Ponudbe: krojač. Breg. št. 20.	26.836-6
GUME 23X5 ter 4.50—5.50X16 ali 17 kupi Roj ima. Vodnikova 89. tel. 35-34. 26.834-6 ŽELOD kupim. Svetek Ciril, K Božjemu grobu 24. Stepanja vas.	26.831-6
VEČJO JEDILNO MIZO S STOLI kupim takoj. Naslov v podr. Celje. 26.862-6
Po dolgi in mučni bolezni je preminula naša dobra žena, teta, v starosti 73 let
Neva Klančnik-Logar roj. Božič
Pogreb drage pokojnice bo v sredo 4. t. m. ob % 4. popoldne iz hiše žalosti na mestno pokopališče.
Trbovlje, 2. decembra 1946.
Žalujoči mož MASTEN in sorodniki KLANČNIK, KMET in BOŽIC
Nenadoma nas je zapustil naš dobri mož, oče in stari oče
FRANC RABIČ
posestnik in čevljarski mojster
K večnemu počitku ga bomo spremili v torek 3. decembra 1946 Ob %4. popoldne na tukajšnje pokopališče.
Jesenice, 1. decembra 1946.
žalujoči: KATI, žena; MARICA, vdova Mokorel in ANGELA, hčerke; TOMISLAV, vnuk in ostalo sor®dstvo
Umrla nam je naša predraga zlata mamica, babica, tašča, sestrična in teta
ŠTURM EVGENIJA
vdova odvetnika
Pogreb bo v torek 3. decembra 1946 ob %4. popoldne z žal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu.
Ljubljana, 1. decembra 1946.
žalujoče rodbine: ŠTURM, FAJDIGA, HREHORIC
V častitljivi starosti 93 let nam je umrla po dolgi bolezni teta
Verč Frančiška roj. Strupi
vdova po stražmojstru
Pokojnica je prenešena z Grubarjevega nabrežja št. 16 na Žale v kapelico sv. Marije. — Pogreb bo v torek 3. decembra 1946 ob %3. popoldne na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Trst, Zagreb, Dvorje pri Cerkljah, Kamnik,
dne 1. decembra 1946.
Žalujoči: WIDMAYEK, VERČ, STRUPI
ZAHVALA
V svoji globoki potrtosti sem spoznal prijatelje, znance in sorodnike, ki so sočustvovali ob izgubi moje nadvse ljubljene žene
IVANKE KOGOVŠEK
kateri so jo spremili na njeni zadnji poti. V nepozabnem spominu mi bo ostala pomoč zdravnika dr. Rota, ki si je z vso vnemo prizadeval lajšati bolečine in trpljenje. — Spoznal sem svoje stanovske sotrudnike, kateri so v polnem številu izkazali razumevanje, kakor tudi zagotovilo nadaljnje pomoči. — Zahvaljujem se vsem darovalcem cvetja in čč. duhovščini.
žalna maša bo darovana v Dravljah v Četrtek 5. t jn. ob % 7.
Dravije, 2. decembra 1946.
KOGOVŠEK IVAN
ŠIVALNI STROJ predvojni ma&srial in pisalno mizo tupim. Ponudbe na ogl. odd. SP pod »šivalni stroj«. 26.864-6 PLETENINE iz volne vseh vrst (tudi ostanke) vnovčite pri »Prometu«, nasproti križanske cerkve.	26.821-6
MODERNO SAMSKO SOBO s kavčem, trd les, lepo ohranjeno, kupim. Naslov v ogl. odd. SP.	26.662-6
BRIVSKO-FRIZERSKI INVENTAR kupim. Polak Pepca, Kranj, Partizanska, št. 18.	26.697-6
ŠOTOR, trudi posamezno šotorsko krilo, kupim. Vezjak, Maribor, Stolna ulica št. 1/n.	26.714-6
PONJAVO za tovorni arrto. ca 5X8 m dobro ohranjeno kupi Rojlna, Vodnikova 89. tel. 35-34.	26.833-6
GARVENS-ČRPALKO (UTAPUMPE) 3—4 HP kuoim. Ponudbe: J06. Bergman. Poljanska c. 85.	26.832-6
SUKNJO, smučarske hlače, pumparice in pidžamo v zelo dobrem stanju kupim za veliko močno postavo. Ponudbe na ogl. odd. SP ,pcd »Dobro blago«. 26.842-6 TOVORNI AVTO v brezhibnem stanju, nosilnost od 5—10 ton kupim. Ponudbe poslati: gostilna, hotel Balkan 26.866-6 20 m ŽIČNE MREŽE lm široke in moško ali žensko kolo kupim. Jenko — Medvode.	26.869-6
DEFEKTNE AVTOZRAČNICE in nikelj pločevino kupuje :> Metal La«. Gosposvetska 16.	26.872-6
REGISTRIRNE BLAG A-T NE kupimo. Ponudbe na nabavno in prodajno zadrugo Sv. Barbara v Halozah.	26.856-6
KOTEL ZA ŽGANJEKUHO kupim. Naslov v ogl. odd. SP.	26.899-6
ŽENSKO KOLO. kompletno -novo ali malo rabljeno, nemške znamke, kupim. Naslov v ogl. odd. SP.	26.900-6
SREDNJA FARMACEVTSKA ŠOLA kupuje latinske vadnice za 1. razr. klasične gimn. med 2. in 6.' ob četrtkih, petkih in sobotah na 4. ženski gimn. za Bežigradom.	26.902-6
VRTALNI STROJ namizni kupim. Čakš Vladimir. Celovška 155.	26.906-6
PNEVMATIKO 27.X3.50 ali 3.85, novo ali dobro ohranjeno kupi Belšak. Količevo. Domžale.	26.907-6
PRAŠIČA okrog 120 kg za rejo iščem ev. zamenjam za nov voz samec. Rojlna. Vodnikova 89.	26.9096
GRADBENO PARCELO kjerkoli od Zg. šiške do št. Vida takoj kupim. Ponudbe na oglas, oddel. SP pod Že parcelirana«.	26.523-8
ZEMLJIŠČE za stavbo cb T vrše vi ali Celovški cesti ku^šm. Ponudbe na oglas, odd SP pod »Senčna lega«. 26.524-8 HIŠO ENO ALI DVOSTANOVANJSKO v Celju kupim. Ponudbe pod »lepi krnj« na podruž. Celje.	26.860-8
NAPRODAJ imam velike in majhne parcele. trgovsko - stanovanjske hiše. vile. hišice, gostilne in etažna stanovanja. Jančar Sv. Petra c. 27.	26.883-8
MAJHNO HIŠICO kupim v -bližini Celja. Ratajc Frančiška. Pečovje štev. 13. štore.	26.716-8
ZAMENJAM 650 m-* zidno parcelo. 10 minut od tramvajske proge Rakovnik, za motorno kolo al dober radio. Derganc, Predovičeva 33. Moste.	26.812-8
travnik v št. IIju pri Velenju naprodaj. Vprašati v podr. SP Celje. 26.686-5 DVE STAVBNI PARCELI ob šmartinski cesti prodam za 80.000 din ali posamezno za 40.000 din. Naslov v ogl. oddel. SP.	26.737-8
PARCELO kupim ali zamenjam za novo pohištvo. Naslov v ogl. odd. SP. 26.871-8
ZAMENJAM
REPO. 600 kg. zamenjam za 250 kg korenja ali pese. eventualno tudi prodam. Zupan, gostilna, Križe 60.	26.696-7
ELEKTROMOTORČEK zamenjam za pisalni stroj, novo aktovko prodam. Naslov na ogl. odd. SP.	26.844-7
VOZ 1500 NOSILNOSTI nov. zamenjam za prašiča, ca 100 kg teže za. rejo. Pojma, Ljubljana. Vodnikova 89.	26.908-7
NEPREMIČNINE
ZEMLJIŠČE v centru št. Vida in parcele v raznih delih mesta proda Zajec, Tavčarjeva 10.	26.751-8
VEČJO PARCELO na lepi legi 350.000 do 400.000 din, kupim. Ponudbe na oglas, odd. SP pod ^Peščen teren«. 26.522-8 STAVBNO PARCELO do zneska din 300 tisoč, po možnosti v bližini remiz© ob glavni cesti, kupim. Ponudbe na oglas, odd SP.	26.525-8
Zgubili smo najdražje, najboljšo mamo in zlato ženo
Busbah Ano
ter jo bomo pokopali v torek 4. decembra 1946 ob 4. popoldne z žal, kapele sv, Petra, k Sv. Križu.
Ljubljana, 2. decembra 1946.
žalujoči mož in hčerka, brat in sestrfi ter ostali sorodniki
V NAJEM
GOSTILNO ALI PRAZEN LOKAL vzamem v najem. Ponudbe poslani na ogl. odd.
SP pod Gostilna«.	26.713-9
VRT ALI NJIVO vzamem v najem. Ponudbe s pogoji poslati na ogl. odd. SP pod »Najem«.	26.912-9
RAZNO
STRANKO, ki je po pomoti zamenjala ali odnesla aktovko z mojimi poslovnimi knjigami, naprošam, da jo vrne proti nagradi tvrdki Ignac Majnik, strojno kijučavničarstvo. Kranj.	26.622-14
IZGUBIL SEM od Starega trga do Flori-jansk© 31. rjavo usnjeno rokavico. Najditelja prosim, naj jo odda proti nagradi v trg. Bata.	26.885-14
UPOKOJENKA, ki bi kuhala za dve osebi dobi brezplačno vso oskrbo. Ponudbe poslati: Martin Pleterski, Cerklje ob Krki.	26.882-14
ZA NEVELJAVNO proglas; »m prometno knjižico za moško kolo št. 886.299 na Pukmeister Matilda, Teharje. 26.727-M ZA NEVELJAVNO proglašam ukradeno štampiljko na ime P. M. Plevčak. Mariborska 12. Celje.	26.TŽ8-I4
ROKAVICO »MAPA« od Rimske ceste do pošte izgubil. Najditelja prosim, da me obvesti. R. O. Ježica 94. priti. 26.664-14 SOLIDNA ŠTUDENTKA išče delno oskrbo v centru. Naslov v ogl. odd. SP. 26:669-14 REVEN INVALID je izgubil torbico z vsemi dokumenti na ime Pucelj Alojz in nekaj denarja v Gradišču. Poštenega najditelja naprošam, da vrne po pošti drkumente naslovniku ali Prstovšek Mariji. Gradišče 11.	26.838-14
1. DECEMBRA ob 2. uri popoldne je pustil upokojenec na pultu pri osebni blagajni glav. kolodvora v Ljubljani usnjeno rjavo listnico z večjo vsoto denarja, osebno izkaznico in drugimi dokumenti. Poštenega najditelja prosim, da najdeno vrne proti nagradi na naslov osebne izkaznice ali pa odda osebno v pralnici Šimenc. Kolodvorska ulica 8 v Ljubljani, kjer prejme izplačano nagrado. — Ako pa najditeljica ni poštenjak, nai mi vrne vsaj dokumente.	26.847-14
IZGUBIL SEM med čemšenikom—Zagorjem rjavo aktovko z dokumenti za motorno kolo št. 4884 ter jih proglašam za neveljavne. Najdrterja pros-m. da odda dokumente proti nagradi NM ali v pedr. SP v Trbovljah.	26.846-14
POTROŠNIŠKO IZKAZNICO R-I na Ime Kern Irena. Dalje, Zidanškova 9. proglašam za neveljavno.	26.859-14
POIZVEDBE
TOVARIŠE PARTIZANE iz Koroških odredov, prosim, če je komu kaj znano, kje je pokc.pan čapelnik Jožef. tov. delavec iz Guštanja. nazadnje bival v Kcpfenburgu. Avstrija, ki je vstopil 9. 9. 1944. v enega od partizanskih odredov * v Pliberku in je baje padel 27. 10. 1944 pri Lesah ali Ccbachu v Avstriji, prosim naj to sporoči njegovi materi Apoloniji čapelnik. Guštanj, okraj Prevalje. proti nagradi.	26.915-15
Umrla nam je naša zlata, dobra mama
AMALIJA MARIN
vdova po profesorju
Pogreb bo v torek 3. decembra 1946 ob 15.30 rta mestnem pokopališču, kjer jo bomo položili v družinsko grobnico.
Maribor, Križevci, Nancy, 2. decembra 1946.
Žalujoče rodbine: MARIN, KOCOVAN, LEBAR
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da nas je za vedno zapustila naša preljuba mama, stara mama, tašča, sestra, svakinja in teta
Marija Ranter, roj. Tomažič
in se zopet združila z našim očetom, ki je pred dvema letoma dotrpel pod okupatorskim nasiljem. — Pogreb drage pokojnice bo v torek 3. t. m. ob 3. popoldne izpred mestne mrtvašnice na Pobrežju na Magdalensko pokopališče.
Maša zadušnica se bo brala v sredo 4. t. m. ob 7. v stolni cerkvi. Maribor, Kranj, Sanabor pri Vipavi, 2. decembra 1946.
Žalujoče rodbine: RAUTER, TOMAŽIČ, WEINBERGER
Bog je poklical k Sebi našo mamo
MARIJO SLATNAR
Pogreb bo v sredo 4. decembra 1946 ob % 4. popoldne z Žal, kapele sv. Frančiška, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 2. decembra 1946.
Žalujoče družine:
SLATNAR, ROŽANC, JUVAN
REKTORAT UNIVERZE IN DEKAN FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI
sporočata žalostno vest, da je dne 30. novembra 1946 v 74. letu svojega življenja preminul
DR. KAREL OZVALD
univerzitetni profesor v pokoju
Dolga leta je bil profesor pedagogike in vodja pedagoškega seminarja na filozofski fakulteti ter njen dekan y študijskem letu 1927-28. — Kolegi in učenci ga bodo ohranili v častnem spominu.
Pogreb pokojnika bo v torek 3. decembra 1946 ob 15. iz kapele sv. Jožefa na Žalah k Sv. Križu.
Ljubljana, 2. decembra 1946.
Rokopise sprejema uredništvo »Slovenskega poročevalca«, Ljubljana, Knafljeva ulica št. 5/U. Telefon uredništva in uprave št. 31-22 do 31-26. Tiskarna »Slovenskega poročevalca«. -*• Glavni urednik Lev Mod*.