t
Amerikanski Slovenec
	Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.	—......»---------———.
Številka hi.	joliet. illinois, 19. oktobra 1917.	letnik xxt1
Premogarji stavkajo v državi Illinois.
15,000 premogarjev zaštrajkalo, ne da bi glavni uradniki organizacije štrajk potrdili.
VLADA ZAHTEVA PORAVNAVO.
Wilson za mobilizacijo zlate reserve. Prva milijarda posojila.
Proti rudarskim stavkam.
Washington, D. C., 16. okt.. — Vpričo nepooblaščene stavke 12,000 premogarjev v državi Illinois in zaprete-n'h štrajkov v jugozapadnih okrožjih, upravitelj kuriva Garfield nocoj poslal krepko brzojavko delavskim voditeljem v prizadetih okrožjih, odločno lzJavljajoč, da "se štrajki ne smejo Pripetiti".
Garfield je zatrdil, da porabi ,vsako oblast, ki mu je bila poverjena,
da
Prepreči štrajke, in je posvaril de-
lavske voditelje, naj nikar ne dovolijo strajkovnih povelj. A <~e so bili štrajki odrejeni, je rekel Garfield, se mora povelje preklicati 'akoj, in operatorji in rudarji ne morejo poravnati svojih prepornih ^Prašanj, jih upravitelj poziva, naj pri-ejo v Washington, a med tem naj se v rudnikih dela.
15,000 premogarjev stavka.
15,000 illinoiških premogarjev je vceraj zaštrajkalo in prejkone bodo sledili še drugi. Razen tega se je atl, da bo najmanj 38,000 premogarjev v Pennsylvaniji in drugih okrožjih 2veze United Mine Workers ustavilo delo, akoravno so unijski uradniki vse borili, da to preprečijo. Do sedaj je P° štrajku prizadetih 40 premogovnikov in se stavka razteza do južnega dela države Illinois.
zr°k štrajku je, da so premogarji svoj polumesečni plačilni dan prikovali obljubljene jim doklade v Plačah in ko te niso našli, so ustavilil e,0> ne da bi čakali na odredbo glav-uradnikov organizacije.
Vsled te stavke je nastal resen po-°zaj, ker primanjkuje povsod pre-in vsi merodajni činitelji se tru-
dil
1)0 za poravnavo štrajka.
predsednik Farrington od "Illinois l'ners" je izjavil, da štrajk ni bil po-,et> in zato ni uraden.
M
Za mobilizacijo zlate reserve.
Washington, D. C., 15. okt. — Pred-^dnik Wilson je nocoj izdal oklic za °b'lizacijo vse zlate reserve v deželi k Nadzorstvom zaveznega reservno-»nčnega oblastva.
oklicu, objavljenem po tem obla-,Vu> 'Poziva predsednik "?nke in kreditn t,
' Mstema,
vse državne e družbe, ki še niso zaveznega reservnobančnega
naj se brez nadaljnjega obo-
tavljanja pridružijo temu sistemu, da bodo tudi lahko zmožne, "doprinesti svoj del k utrditvi zlatih zalog v deželi ter izdatneje pripomoči pri krepkem vodstvu in uspešnem dokončanju vojne".
Izven nadzorstva po zavozni vladi je še vedno od 8,000 do 9.000 bank in kreditnih zavodov, katerih finančni po-močki so precenjeni na dvanajst do šestnajst milijard dolarjev. Za njiho vo poslovanje so sedaj merodajni samo zakoni raznih držav, v katerih so ti bančni zavodi inkorporirani. Ti zavodi so, na katere se obrača oklic pred sednikov.
Glede prevozov čet v Francijo.
Washington, D. C., 15. okt. — Vznemirjena po zasebnih brzojavkah, objavljenih v raznih delih dežele, in v katerih se naznanja prihod ameriških čet na Francosko, sta se vojni iri pomorski department danes dogovorila o naredbah, ki imajo zabsaniti obnovo takih slučajev. Častniki, ki so odposlali take brzojavke, utegnejo biti postavljeni pred vojno sodišče.
Vojni department je najnujneje naprosil, da se ne sme objaviti ničesar o prihodu ameriških čet v Evropo irl obljublja obenem, da se bodo morebitne izgube točno naznanjale.
Cenzurno oblastvo.
Cenzuro pošte, kabelogramov, brezžičnih in navadnih brzojavk, pošiljanih iz Združenih Držav v inozemstvo, je predsednik položil v roke cenzurnega oblastva, ki je sestavljeno iz zastopnikov vojnega, pomorskega in poštnega urada ter vojnotrgovinskega oblastva. Član cenzurnega oblastva je tudi Geo. Creel, predsednik uradne tiskovne pisarne. (Committee on public information.)
Časopisi v tujih jezikih.
Nadzorovanje in licenziranje časopisov v tujih jezikih je bilo prepuščeno generalnemu poštarju, in dovolila se bodo izdajala od torka dalje. Vsi ti časopisi morajo, če niso dobili licenc, predlagati svojim poštnini uradom dobesedne prevode vseh člankov, ki se nanašajo na zavezno vlado ali vlade aliiranih vlasti. Isti paragraf prepoveduje, stvari, ki se po vohunskem zakonu ne smejo pošiljati po pošti, na kak drugi način spravljati v tek.
Slučaj La Follette.
Washington, D. C., 16. okt. — Ko je senatski odsek, kateremu je poverjena naloga, preiskati mnogorazpravljani govor senatorja La Folletta v St. Paulu, začel danes svojo prvo zaslišbo, je La Follette zahteval, da predloži odsek formalen prepis obtožeb, podanih proti njemu, in da se mu dovoli, povabiti prič in jih zaslišati.
Prva milijarda.
Washington, D. C., 16. okt.
štirinajst dni preteklo in je samo še deset dni na razpolaganje za delovanje, so nocoj v zakladniškem uradu mislili, da je dosedanja prodaja bondov drugega posojila za svobodo baš dosegla mejo prve milijarde, uspeh, pri katerem so uradniki radovedni, ali bo mogoče, dobiti pričakovanih pet milijard v završnih dneh kampanje.
Uradno poročilo.
"Odbori v skoro vsakem delu dežele še vedno brzojavljajo izpodbudno, da lahko naberejo svojo najvišjo vsoto", je rečeno v nekem naznanilu zakladni-škega urada. "Morebiti lahko storijo to. Toda ali skrivajo svoje dejanske prodaje — kar menda ni slučaj, — ali pa mora priti do zelo nepričakovanega, nenadnega pomnožka v ponudbi.
"Gotovo je, da dosedanje prodaje nikakor ne vzbujajo zaupanja, da se doseže meja petih milijard."
Velik požar.
Kansas City, Mo., 16. okt. — Ogeni. ki je nastal davi ob 2. uri v klalnica.li ob Genessee in 14. cesti, je razdejal več cestnih četveroogelnikov v "stockyards" in 10,000 glav živine je zgorelo.^
eriška vojna ladja torpedirana.
V vojnem pa%u. En mornarvmrtev, pet ranjenih. Vkljub poškodbi ladja .	utekla.
POROČILA Z BOJNIH TORIŠČ.
Rusi zmagal i v pomorski bitki. Nemci osvojili ves otok Oesel.
Letina v Nemčiji slaba.
London, 15. okt. — Pšenična letina v Nemčiji bo 40 odstotkov pod normalno, pravi neko poročilo iz zanesljivih virov. Pridelek rži, ovsa in ječmena je samo 45 odstotkov normalnega ob-rodka. Skupna letina pšenice in rži znaša 7,500,000 ton, proti 13,000,0«) leta 1913. Rumunija pa pokrije to izgubo.
Živilsko vprašanje te zime se ravna sedaj predvsem po pridelku krompirja; če bo ta pridelek pičel, potem preti lakota.
V Avstriji baje še slabša.
V	Avstro-Ogrski je položaj baje še slabši.
Živinoreja je narasla za več nego milijon glav in je enaka poročilu od decembra 1913. Svinjereja pa je nazadovala.
V	juniju je bilo skupno število za 1917 cenjeno na 13,000,000, "proti 15,-O0O,OOO v juniju 1916 in 25,000,000 v ju-
Ameriški rušivec torpediran.
Washingto, D. C., 17. okt. — Neki ajneriški rušivec je bil včeraj na pa-trolni službi v vojnem pasu po sovražnem podmorskem čolnu torpediran. En ameriški mornar je bil usmrčen. pet drugih je bilo ranjenih. Vkljub težki poškodbi se je posrečilo rušivcu, doptuti v neko luko.
V pomorski urad je danes pozno popoldne dospelo kratko poročilo o dogodjku od podadmirala Simsa. Poročilo navaja le malo podrobnosti. Verjetno je pa, da ni prišlo do boja in da je podmorski čoln utekel, ko je, ne da bi se pokazal, spustil torpedo.
Usmrčen je bil nadtopničar Osmond Kelly Ingram. Vsled silnega razpoka je bil vržen raz krov in njegovega trupla niso našli.
Ko je
Laška fronta.
Rim, 15. okt. — Ob trentinski in karnski fronti so naše pozvedovalne patrole znatno delovale. Sovražni napadi v dolinah Lagarine, Asse in Felle so se izjalovili.
Živahni krajevni pehotni boji so bili ob vsej julijski fronti. Na južnih slemenih gore Rombon smo ujeli nekaj mož v uspešnem presenetljivem napadu. Med Kostanjevico in Selom nam je napad- na sovražne linije donesel drugih ujetnikov.
V Brestoviški dolini so se veliki so
ltiju 1913.
Krma za živino je bila začetkom le-1 vražni oddelki, pod okriljem silnega ta videti slaba, a je narasla in krasno i streljanja s topovi in strojnimi pu vreme v septembru je prineslo dobrolfkami' P«bližatt našim linijam, ^a so drugo letino krme za konje in živino.
Poizkusi š slamo iz Rumunije so proizvedli novo krmo, ki zelo tekne kravam in jih vzdržuje v izvrstnem stanju.
Letina zelja je bila dobra'in sadja je v izobilju, zlasti jabolk in hrušek.
Rumunski pridelki so baje za 1,000,-000 ton večji nego lani. Na zelenjavi je pridelala Rumunija 63 odstotkov več nego leta 1916.
Tovarne v polnem obratu.
Vse nemške tovarne so sedaj bolj zaposlene nego kdaj, zlasti tvornice za strelivo; te delajo podnevi in ponoči. Nove delovne pogodbe kažejo, da zalog sirove tvarine ne primanjkuje.
Pivo ne kaže manjšanja v izdelavi, pač pa v kakovosti; zlasti v južni Nemčiji, kjer smatrajo v vseh družinah pivo za hrano; ali to smatrajo bolj za šalo in se manj pritožujejo o slabosti piva.
bili pognani nazaj. Blizu Lokavca je sovražnik po potratni topniški pripra vi, ki se je raztezala od Flondarja do morja, podjel napad, ki je bil popolno ma ustavljen. Sovražnik je pustil u jetnikov v naših rokah.
Iz Rima.
Rim, 16. okt. — V Trentinu je bilo zmerno bojevanje. Severno od Len-zuma so bile sovražne patrole pognane nazaj v spopadu s prednjimi stražami
Ob kraški in julijski fronti, od Pa ralbe do Rombona, je bilo zdajpazdaj topniško bojevanje. Na visoki planoti pri Banjšicah so bili silni" topniški dvoboji ob frontnih linijah in ob veziščih Na Krasu je bilo običajno razdevalno in nadlegujoče streljanje.
Nič posebnega.
Rim, 17. okt. — Južno od Morija so naše prednje straže odbile sovražne patrole in ujele nekaj mož. Od Krna do morja je bilo sovražno topništvo zelo delavno včeraj, ali povsod so krepko odgovarjale naše batarije.
Na severnih slemenih Gore sv. Ga brijela so bile sovražne skupine raz kropljene po našem streljanju s puš kami. Severno od Sela so naše pa trole prodrle v sovražne zakope in na pravile med branitelji zmedo.
Številni sovražni zrakoplovi so spu ščali bombe na naše ozemlje, a brez uspeha.
novinci iz Washingtona, Rena.) 2 — Elizabeth Flynn, organi-
,\eči ')ri odhod" v Canip Mcade,
' 1 geslo; "m Re the First Man the Ru- ,,
""lc- (Jaz bodem prvi-prek
zatorka za I. W. W., anarhistinja in podpihovalka štrajkov, v zaporu pod težkim poroštvom zaradi namišljenega
upora. 3 — Francoski vojaki v zakopu prve linije, pripravljeni za prehod prek vrha na dano znamenje.
Makedonska fronta.
Berlin, 15; okt. — Položaj je neiz premenjen.
London, 15. okt. — Ob strumski fronti so včeraj škotske čete uspešno napadle vas Homondos, blizu Seresa. Po ostri borbi so ujele 143 neprijate Ijev in uplenile tri strojne puške. Naše izgube so bile lahke.
Rusko-rumunska fronta.
Petrograd, 15. okt. — Severna, jugo vzhodna in rumunska fronta: Bilo je streljanje.
Baltiško morje: Bojevanje za po sest otoka Oesel se je včeraj nadalje valo. Po sobotnih poročilih je sovraž nik zavzel Arensburg ob 7. uri zvečer Prednji oddelki so bili opaziti prejš njega dne od 4 do 6 milj od mesta.
Sovražnik z morja in iz zraka krep ko podpira svoje čete na suhem ter na pada otok od severa in juga. Južni oddelek sovražnih križark, torpedovk in ribiških brodov je poskušal izsiliti vhod v Irbski preliv. Njegova nadalj nja kretanja v Rigskean zalivu leže na
streljaj naših dalekonosnih baterij na otoku Oesel.
Severna skupina sovražnih vojnih ladij je poslala med otoka Oesel in Dago oddelek torpedovk, ki je naše patrolne ladje potisnil nazaj v smeri Mesečnega preliva. Naša pomorska bojna moč je ojačila patrolne ladje, sprejela bitko in sovražnik se je umaknil.
Tretja skupina sovražnih vojnih ladij, obstoječa iz križark in torpedovk, se je približala popoldne jugozapadni brežini otoka Oesel in je bombardirala nevažen del te brežine.
Sovražni podmorski čolni so bili o-paziti večkrat na raznih točkah Baltiškega morja.
Zrakoplovstvo: Zvečer je bil zbit sovražen zrakoplov ob severni fronti.
Ruska zmaga v pomorski bitki.
Petrograd, 16. okt. — Ruske vojne ladje so porazile nemško brodovje v prvi važni pomorski bitki med nemškim pogonom proti obrambam Rig-skega zaliva.
Dve nemški torpedovki sta bili pogreznjeni, dve drugi poškodovani in ena ruska torpedovka se je potopila v spopadu v nedeljo v Soelskem prelivu, severno od otoka Oesel, ko si je več nego dvanajst nemških torpedovk, pod piranih po neki nemški bojni ladji, izsililo svojo pot skozi preliv. Rusi so jim šli nasproti in so jih prepodili.
Ruska torpedovka, ki je bila pogreznjena, je bila "Grom", rušivec 1,-100 ton, zgrajen v letih 1914-15, s hitrostjo 34 vozlov in s posadko 93 mož.
Nemci ujeli 2,400 Rusov.
Berlin, 16. okt. — V današnjem uradnem. poročilu je rečeno, da so Nemci na otoku Oesel ujeli 2,400 mož. Nadalje so uplenili 30 topov, 21 strojnih pušek in nekaj zrakoplovov. Najvažnejši del naloge, ki so jo imeli Nemci Izpolniti na otoku, je bil izvršen v štirih dneh.
Položaj na Ruskem.
Petrograd, 15. okt. — General Ha-bloskij, predsednik komisije v preiskavo Kornilovovega upora, se je vrnil v Petrograd in je izjavil v razgovoru s časnikarji, da v ravnanju Kornilova in drugih obdolženih častnikov ne more videti nobenih dokazov za veleizdajo.
Rekel je, da je dokazano, da ni general Kornilov med svojim uporom ničesar podjel, kar bi oslabilo moč vojakov na fronti; in da misli, da je Kornilov kazniv samo po odstavku 100 zaradi upora proti sedanji vladi, t. j. ponajveč v dosmrtni zapor.
Bežijo iz Petrograda.
Petrograd, 16. okt. — Izza sobote se po železniških postajah gnetejo ljudje, ki hočejo bežati iz Petrograda. Visoke cene se ponujajo za Vozne listke.
Položaj je poostren po govoricah, da bo v kratkem ve^ osebni promet po železnicah ustavljen, ker namerava vlada opustiti Petrograd kot glavni sedež.
Kerenskij bo otvoril parlament.
Petrograd, 16. okt. — Prvi minister Kerenskij je od svoje zadnje bolezni zadostno okreval, da lahko potuje. V sredo se vrne v Petrograd, da otvori začasni parlament.
Francoska fronta.
London, 15. okt. — Britanci so pri zadeli sovražniku precejšnji!} izgub ; napadi v Flandriji.
Berlin poroča, da so Britanci napadli ob fronti skoro poltretje milje blizu Arrasa z malim uspehom.
Pariz poroča topniško bojevanje ob rekah Aisne in Meuse.
London, 16. okt. — Irske čete so iz vedle uspešen napad severozapadno od Bullecourta; britanski zrakoplovi so bombardirali nemške postojanke Belgiji.
Pariz poroča napade v sovražno linijo in odbitje nemškega napada.
Nemci trpinčili ženske.
Washington, D. C., 16. okt. — Da so bjrezpomočne angleške ženske in moške njihovi nemški biriči v ranih dneh Vojne v Nemški VzhotTni Afriki žalili in telesno' trpinčili, je rečeno britanskem parlamentarnem posebnem poročilu, katerega prepisi so pravkar došli v to deželo.
Zaprisežene izjave.
To poročilo obsega zaprisežene izjave mnogih misijonarjev in deželja-nov-učiteljev ter bo tvorilo del strašne obtožbe, katera bo, kakor je pričakovati, podana pri končnem obračunu koncem vojne proti nemškemu urad-ništvu. Izpričevala izhajajo od britanskih civilistov, večinoma misijonarjev moških in žensk, ki so opravljali cerkvena dela med Afričani in ki so imel po vseh pravilih vojskovanja pravico, nad 24-urno naznanilo po izbruhu voj-he zapustiti nemško ozemlje v varnosti.
Ruski vojni grabež.
Washington, D. C., 15.'okt. — Rusko poslaništvo preiskuje obtožbe o raz sežnem "graftu" in vohunskem delo vanju v ameriških in ruskih tvornicah za strelivo.
Pokvarjeno orožje so visoki častni ki sprejemali in nadzorniki, ki so se protivili, sprejeti podkupnino, so bili odpuščeni, estdeset ruskih častnikov v ameriški armadi je bilo vsled tega odpuščenih.
Mraz na severu.
Dulutli, Minn., 15. okt. — Tovorn brodi, ki zapuščajo tukajšnje rudne l,a djenice, so za 24 do 48 ur prekasni Ruda v vagonih je zmrzla in se mora šele otajati z vodnim parom.
Vopička navdušuje Ruse.
Jassy, Rumunsko, 11. okt. (Zakes-nelo^) — Charles J. Vopička, ameriški poslanec za Rumunsko, je v zadnjem času večkrat obiskal fronto in izpod-bujal ruske vojake k nadaljnjemu boju. Ob nekem obisku je govoril 70,000 vojakom. Velika demonstracija je bila koncem govora in avdušeni vojaki so nosili poslanca na svojih ramah. Vsaki omembi Amerike so kl%pko ploskali. Odbor, zastopajoč deveto rusko armado, je enoglasno skleni!, nadaljevati boj.
Razpok v tovarni za strelivo.
Camden, N. J., 15. okt. — Več delavcev je bilo usmrčepih in veliko število ranjenih, ko se je davi pripetila eksplozija v nitroglicerinskem oddelku Du Pontove tovarne za smodnik. Le pičla poročila prihajajo, ali Cooper Hospital je prejel vest, naj se pripravi na sprejem ranjencev.
Philadelphia, 15. okt. — Strašna eksplozija se je pripetila danes dopoldne malo pred 9. uro v Du Pontovi tovarni za strelivo v Gibbstownu.
Sila razpoka je bila tolika, da so bile vse okenske šipe v okrožju 5 milj zdrobljene.
Nebotičniki v Philadelphiji, skoro 20 milj oddaljeni, so se majali.
Wardbury, 10 milj severno od Gibbs-towna, poroča, da je bila najhujša eksplozija, ki so jo kdaj občutili. Bati se je, da je izguba na človeških življenjih in lastnini velika.
Železo in jeklo zaplenjeno.
Kodanj, 15. okt.—Težave v Nemčiji dobiti jekla in železa za vejne svrhe, so napotile vlado, da je vse zaloge stavbnega železa in jekla, železne pločevine (kositra), litega železa in jekla zaplenila.
Povelje prepoveduje rabo te tvarine, izvzemši s posebnim dovoljenjem.
Mokraši zmagali v Iowi.
t:
Des Moines, la., 17. okt. — Z večino nad 3,000 glasov za nasprotnike pro-hibicijskega popravka k državni ustavi je bil "izid volitvene bitke zadnjega pondeljka danes popoldne še vedno dvomen". Iz 51 volilnih okrajev je bilo oddanih 210,049 glasov proti in 206,659 za popravek (amendment).
Jolietske novice.
—	Večerna šola. Vsi, ki želijo pohajati večerno šolo, da se naučijo angleščine in državljanstva, naj se zgla-sijo v šolskem poslopju Central Scliool, na vogalu Scott in Webster streetov, v petek, dne 19. oktobra, ali v ponedeljek, dne 22. oktobra, ob polosniih (7:30) zvečer. Povejte svojim prijateljem o tem. Nikar ne zamudite te koristne priložnosti! Vljudno Vas vabi superintendent R. O. Stoops. Fantje, v večerno šolo!
—	Imenitno botrinjo so imeli v nedeljo v hiši cenj. družine Joseph in Agues Videč. Botrovala sta g. John Petric in soproga. Sinček je bil krščen na ime Albert.
—	Fred Kobelia,(ali Arke), ki je v svojem navdušenju za kajzeija dne 23. avg. umoril Avstrijca Tony Coka, je bil obsojen za dvajset let v kaznilnico.


Joliet, 111., 17. okt. — V ponedeljek, dne 15. t. m., se je v Jolietu začela konvencija državne delavske zveze (Illinois State Federation of Labor). Zborovala bo ves teden, do sobote, in sicer v Orpheum teatru. Prva seja se je vršila v patrijotičnem duhu. Nad 800 delegatov je gromko ploskalo Johnu H. Walkerju, predsedniku delavske zveze, ko je v svojem otvoritvenem govoru rekel med drugim: "Lojalnost organiziranega delavstva je v tej uri potrebe brezdvomna. Delavske unije ne zaostajajo za nikomer v v podpiranju predsednika Wilsona v tej vojni. Mi poznamo vrednost politične demokracije. Mi vemo, koliko je stala ustanovitev iste v tej deželi, in mi hočemo, da se demokracija razširi do vsakega naroda na zemlji.'' O poteku in najvažnejših sklepih delavske konvencije izporočimo več prihodnjič.
—	Smrtna kosa. G. Matthew Štu-kel, bivši kamenosek, star nekaj nad 53 let, stanujoč v hiši na vogalu Bridge streeta in Broadway, oženjen, je po mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno zaspal v Gospodu včeraj (torek) zjutraj ob pol-osmih. Pogreb bo jutri (četrtek). Pokojnik je bil član dveh podpornih društev, dr. Vitezov sv. Jurija št. 3 K. S. K. J. in nemškega dr. sv. Alojzija. Za njim žalujejo vdova gospa Catharine in deseteri otroci, ki so: John, v 27. letu starosti in že peto leto v vojaški službi; Catharine omožena" Rudolf Mandel, Matthew, Mamie omož. Blueh-inel, Annie, Angela, Theresa, Caroline, Tony in Frances, katera je v četrtem letu starosti. Pokojni g. Matthew Štu-kel je bil rojen dne 3. majnika 1864 v Sadinji vasi, fare Semič, v Beli Krajini. V Ameriko je prišel pred 29. leti. Kot izučen kamenosek je dobil tukaj kmalu dobro delo. Mož je bil vesele nravi in se je vedno rad šalil in smejal, tudi v stiski. Neizrečeno rad je čital lepe slovenske povesti, ki so izhajale v Amerikanskem Slovencu, katerega vsako izdajo je komaj pričakoval, in prečital je vsako številko od začetka do konca. Bil je zvest sin svoje slovenske matere in veren katoličan, in oboji kreposti je zasadil tudi v srca svojih zgledno pridnih otrok. Svoji soprogi je bil vdan z dušo in srcem ves čas svojega srečnega zakona. In sedaj se je moral za vedno ločiti od vsega, kar je tako zvesto ljubil. Zbolel je nevarno pred nekaj tedni, a bolehal je na želodcu že dlje časa. Zdravniki so upali, da ga ozdravijo, ali božja volja je hotela drugače. Globoko u-žaloščenim sorodnikom naše najiskre-nejše sožalje, a našemu pokojnemu prijatelju svetila večna luč nad zvezdami!
—	Slovenska garaža. Kakor smo na kratko že poročali, se je g. Anton Nemanich letos odločil, opustiti svojo veliko konjušnico in jo nadomestiti z moderno garažo. In že bo nova garaža, prva slovenska v Jolietu, kmalu dogotovljena. Prostori prejšnje konjušnice in kolarnice so že predelani in nanovo tlakovani. V kratkem času bo dovršeno vse štukaturno delo in nova garaža opremljena z vsemi potrebščinami, tako da bode odgovarjala najmodernejšim zahtevam. Potem bodo imeli vsi sosedje, ki so srečni po sestniki svojega lastnega avtomobila, najlepšo priložnost, da bodo spravljali svoje avte v Nemanichevi garaži, kjer bo najbolje skrbljeno, da se avtomobili ohranijo v sijajnem stanju po zmerni ceni. V Nemanichevi garaži bo prostora za kakih dvajset avtomobilov. Dan otvoritve še naznanimo.
—	Nova slovenska mesnica tvrdke Anton Sraj ml. & Jakob Šega na 209 Ruby streetu bode otvorjena v soboto, dne 20. t. m.
—	Poljski Sokol v Jolietu priredi danes patrijotično odhodnico svojim članom, ki odidejo jutri na Francosko, da se pridružijo tamošnjemu vojnemu zboru poljskih radovoljnikov. Slavnost v slovo se bo vršila drevi v Pulaski Hallu, N. Chicago street, ki je bila prej last nemškega Turnvereina. Obenem se bode obhajala stoletnica smrti Tadeja Kosciuszka, slavnega poljskega junaka, ki se je bojeval za neodvisnost Poljske in tudi za neodvisnost Združenih Držav. Velikansko Kosciuszkovo slavnost so imeli zadnjo nedeljo v Chicagu, kjer sta govorila med drugimi tudi slavni pianist Pade-rewski in princ Poniatowski.
—	Mesarska stavka v Jolietu, ki se je začela zadnjo soboto zjutraj v dosego višjih plač, je bila kratkotrajna. Vsi lastniki mesnic, razen dveh, so privolili v zahteve svojih unijskih mesarskih uslužbencev.
—Draginja. Zadnje dni in tedne so se pocjražile vse življenske potrebščine. Včeraj je tudi premogu poskočila cena za 50c pri toni. In pravijo, da bo vse še dražje.
—	"Chicken Joe" Campbell, črnec, ki je bil obsojen k smrti na vislicah
zaradi umora gospe Odette Allen, soproge bivšega wardena državne kaznilnice v Jolietu, bo še živel vsaj do meseca februarja. Njegov priziv na najvišje sodišče bo razpravljan šele v decembru in končna razsodba ne bo izdana pred februarjem 1918. Med tem pa Campbell sedi v svoji celici v o krajni ječi in se smeje. ''Nikdar ne bom visel," pravi. Njegovo usmrče-nje je bilo že neštetokrat odloženo.
—	Prvi snežec v Jolietu smo lahko videli zadnji petek, dne 12. t. m., zjutraj, vendar je tako brž izginil, kakor je prišel. Ves zadnji teden smo imeli prav mrzlo vreme, začetkom tega tedna pa je zopet toplejše, in okrajni vremenski opazovalec F. M. Muhlig je menda prav prorokoval, ko nam je on-dan obljubil še več tednov indijanskega poletja.
—	Dr. Cook v Jolietu. Dr. Frederick Cook, glasoviti iskalec severnega tečaja, bo imel predavanje v Jolietu prihodnji torek v Auditoriumu.
—	Ali ste že kupili obveznico posojila za svobodo? Patrijotizem, lojalnost, varčnost zahtevajo od Vas, da kupite obveznico ali bond drugega posojila za svobodo. Bondi so izdani po $50, $100 in več. Obresti so po 4 odstotke; izplačajo se vsakih šest mesecev. Bond se lahko plača takoj ali pa po sledečih pogojih: 2 odstotka takoj, 18 odst. 15. nov., 40 odst. 15. dec. 1917 in 40 odst. 15. jan. 1918. Vprašajte na pošti ali na banki za podrobnosti.
—	Ob priliki ženitovanj, krstov, pogrebov in drugih slučajih, ko potrebujete avtomobil, se oglasite pri meni, ki imam 7 passenger limousine-avto-mobil za vse potrebe. Chicago tel. 2575, N. W. Phone 344 — A. Nemanich, Joliet.	Adv.
Chicago, 111., 17. okt. — Dragi katoliški Slovenci in Slovenke v Chicagu! Tudi tem potom Vas vabim na izvan-redno pobožnost v naši cerkvi sv. Štefana, to je na: obnovitev sv. mi-s i j o n a, ki ga bo vodil frančiškan Pater Kazimir Zakrajšek iz New Yorka, ki je najbolj znan misijonar med ameriškimi Slovenci in najboljši slovenski cerkveni govornik v Ameriki, kajti mnogi se mislijo po vojni vrniti v staro domovino.
Misijon se bo pričel v nedeljo, dne 21. oktobra, in se konča v nedeljo, dne 28. oktobra.
Misijon bomo imeli zaradi tega, ker ta misijon bo za marsikoga zadnji misijon v Ameriki.
Misijon bomo imeli zaradi tega, da bo vsakemu Slovencu in Slovenki dana cel teden prilika, da si izbere v naši cerkvi tujega spovednika: spovedovali bodo trije slovenski frančiškani in par drugih duhovnikov iz druge škofije.
Misijon bomo imeli za dobre, da o-stanejo stanovitni do konfa. Koliko dobrih in poštenih rojakov se je že v Chicagi zgubilo!
Misijon bomo imeli za mlačne, da se utrdijo v veri in začnejo praktično katoliško življenje.
Misijon bomo imeli za one, ki že leta niso mislili na Boga, na večnost in na svojo neumrjočo dušo.
Tudi našim bratom Hrvatom bo dana prilika, da opravijo spoved, ker trije spovedniki dobro razumejo in govorijo hrvatsko.
Prav resno prosimo vse, ki se bodo udeležili sv. misijona, da goreče molijo za spreobrnenje grešnikov. Vsakdo, ki je preje koga zapeljal proč od Boga, naj to sedaj popravi s tem, da bode druge pripeljal k Bogu. Sv. Jakob pravi, da kdor je spreobrnil jednega grešnika k pokori, je s tem rešil tudi svojo dušo večne smrti in pokril množico svojih grehov. (Sv. Jak. V. 30.)
Misijon bomo imeli za to, da se v tem času oživi bratovščina Presvetega Srca Jezusovega, da se bo razširilo češčenje do Karmelske Matere Božje, da bomo ustanovili novo "Društvo Presvetega Imena Jezusovega" za može in mladeniče in novo "Društvo krščanskih mater".
Zakaj se moram udeležiti tega sv. misijona?
1.	Zato, ker hočem rešiti svojo dušo. "Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, svojo lastno dušo pa pogubi." (Sv. Mark. VIII. 36.)
2.	Zato, ker želim dobiti odpuščanje svojih grehov. "Ako bi bili Vaši grehi rdeči, kakor škrlat, postali bodo beli kot sneg." (Izaija, I. 18.)
3.	Zato, ker hočem poboljšati kvoje življenje. "Pozabiti hočem stvari, ki so za menoj in obrniti se hočem k temu, kar je pred menoj." (Filip, III. 13.)
4.	Zato, ker hočem poslušati božjo besedo. "Pojdite in oznanujte moj evangelij. Kdor vas posluša, mene posluša!" (Luk. X. 16.)
5.	Ker želim dobiti blagoslov zase in za svojo družino. "Naj blagoslovi Gospod vas in vaše družine." (Psalm CXIII. 14.)
6.	Zato, ker potrebujem mnogo milosti od Boga. "Vsak dober dar in vsako popolno darilo pride od zgoraj
in prihaja od Očeta svetlobe." (Sv. Jak. I. 17.)
7.	Zato, ker želim sprejeti tolažbo sv. Duha. "Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obloženi in jaz vas bo-dem pokrepčal.. . in našli bodete mir svoji duši. (Mat. XI. 28.)
8.	Zato, ker me Bog kliče! "Pridite vsi in se obnovite v gorečnosti svoje vere. — Odločeno je vsem ljudem enkrat umreti in po smrti sodba." (Hebr. IX. 27.)
Pripeljite seboj tudi mlačne rojake! Naj pridejo in naj sami čujejo, kaj se oznanjuje med sv. misijonom. Kolikrat je že prišel kdo k misijonu samo iz radovednosti, toda milost božja ga je našla in spreobrnil se je.
Vspored sv. misijona:
Začetek: V nedeljo 21. oktobra ob 8. zjutraj.
Sklep: V nedeljo, 28. oktobra ob 7:30 zvečer.
Vsak dan 5:00: Sv. maša in kratka pridiga.
8:00 zjutraj: Sveta maša in pridiga.
3:00 popoldne križev pot.
7:30 zvečer: sv. rožni venec, pridiga in blagoslov s presv. Rešnjim Telesom.
Spovedi bodo vsako jutro, popoldne od 3:30 dalje in zvečer do 10. ure.
Papežev blagoslov, ki je združen s popolnim odpustkom, se bode podelil pri sklepu sv. misijona.
Za otroke bodo pridige v ponedeljek in torek ob 4. uri popoldne.
Ker je cerkev majhna, zato naj šolski otroci nikar ne hodijo k večernim pobožnostim, razun zadnji večer.
Misijonski spominki so na prodaj celi čas sv. misijona v cerkveni dvorani. Ti spominki se bodo blagoslavljali po vsaki pobožnosti cel teden
Po- misijonu mora imeti vsak katoličan Tnolitveno knjižico, rožni venec in škapulir.
V	nedeljo dne 21. oktobra popoldne ob 3. uri bo stanovski pouk samo za žene in odrasla dekleta. Tako bo samo za žene in odrasla dekleta stanovski pouk tudi v četrtek dne 25. okt.
V	nedeljo dne 21. oktobra zvečer ob j48. uri bo pa stanovski pouk za fante in može.
Vsakdo naj se potrudi spoved opraviti sredi tedna; nikar ne odlašajte na soboto, ker v soboto bo spovedoval samo en duhovnik.
Poseben opomin! Odrasli otroci, ki ne hodijo v katoliške šole in mladeniči in dekleta, ki še niso bili pri birmi, naj se v kratkem oglasijo v župnišču.
Anton Sojar, župnik, 1852 W. 22nd Place.
igralce in igralke ter imajo sedaj tudi izvrsten pevski zbor, zato bode omenjena prireditev morala zanimati vsa-cega Slovenca in Slovenko v La Salle in bližnjih mestih; zato je tudi dolžnost vsacega, da počasti naše vrle Jo-lietčane s svojo prisotnostjo.
Po večini se Slovenci v naši naselbini jako zanimajo za dramatične predstave in narodno petje, vendar je še precejšno številce tacih, kateri niso bili nikoli tako srečni, odkar so v La Salle, da bi se udeležili kake slične prireditve. Zato apeliram zdaj posebno na tiste: Pridite enkrat, v razvedrilo Vam bode, posebno ko bodo Jo-lietčani tukaj, in zagotavljam Vas, da bodete odšli domov veseli in zadovoljni.
Društvo "Slovenija" vedno tudi odstopi čisti dobiček od prireditev v korist slovenskemu narodu, in to v pravo korist, v izobraževalne svrhe, to je za šolo in cerkev; le del dobička se porabi za potrebe in stroške društva.
Ostala kat. društva po večini pridno delujejo zdaj za novo slovensko cerkev, katero se gradi. Zato hoče tudi "Slovenija" drage volje darovati čisti dobiček v korist novi hiši Božji.
Zatorej Slovenci, ne pozabite ohraniti to v spominu in se vsi že sedaj pripravite na ta izvanredni program. Povejte tudi svojim prijateljem, tal^o da ne bode izgovora imel tisti, katerega ne bodemo videli na predstavi, češ, "nisem vedel".
Vse podrobnosti se bode pa še pravočasno naznanilo.
Član "Slovenije".
Keystone, Wis., 13. okt. — Spet mož je sneženi prišel, obleko je belo imel... Veste, g. urednik A. S., snega smo dobili prvič 9. oktobra; dne 10. smo imeli vroč dan, 11. je začel dež in sneg naenkrat padati, zdaj imamo tako zimo, kot da je Božič: moramo kape na uha nategniti in suknje dobro zapeti; tudi ne pozabimo dvoje nogavic v tople čižme obuti. Res, to nas je malo prezgodaj zima obiskala letos, upamo, da ne bo tako dolgo ostalo, zakaj farmarji imajo dosti krompirja v zemlji, ker Bog je dobro blagoslovil krompir v Wisconsinu. Tudi druga letina je bila dobra, samo koruza (turšica) prehitro dozori v Wisconsinu od mraza, nje nimajo za prodati letos; kateri rad je koruzne žgance, bodo mastni še brez zabele ali masti. Krompir prodavajo farmarji po en dolar bušelj.
Pozdravim vse moje prijatelje in znance v Jolietu in Chicagi. Ameri-kanskemu Slovencu želim mnogo naročnikov.
Mrs. Jennie Planine, R 1, Box 470, Jim Falls, Wis.
La Salle, 111., 12. okt. 1917. — Na vadno začnejo dopisniki s poročilom o delu, toda jaz bodem za danes kršil to pravilo, ker imam sporočati nekaj čisto posebnega, nekaj popolnoma novega za nas La Sallčane.
Gotovo je že vsak radoveden in nestrpen, češ, "kaj pa bode zopet ta-cega?"
Čeravno smo v La Salle doživeli že marsikaj lepega in interesantnega na polju dramatike in petja, bodemo imel prihodnji mesec priliko videti (ako Bog da srečo) nekaj, kar bode daleč nadkrililo vse dosedanje prireditve.
Ker vem, da Vas že muči radovednost, zato hočem povedati nekoliko podrobnosti, toda ne še vseh — več o tem poročam še pozneje.
Člani in članice pevskega in dramatičnega društva "Slovenije" se bodo dogovorili z našimi dobrimi sosedi Jo-lietčani, da nas bodo počastili s svojim prihodom dne 25. nov. in bodo priredili pri nas v La Salle opero "Cornevillski zvonovi" (The Bells of Corneville). Opera v slovenskem jeziku je nekaj izvanrednega na slovenskem odru \ Ameriki, in le napredni Jolietčani ima jo čast, da so bili prvi v Ameriki, kateri so jo priredili najprej doma v Jo lietu, in sedaj pridejo k nam. Lahko si to La Sallčani štejemo v čast in gotovo je, da jim bodemo zato vedno hvaležni in jim bodemo skušali povrniti, kolikor bode v naših močeh. Ob enem bodo tudi člani Slovenije priredili zelo smešno veseloigro "Dr. Vse-znal in njegov sluga Štipko Tiček". Na programu bode tudi več krasnih pevskih točk, katere bode pel izboren Jolietski pevski zbor, kakor tudi pevci in pevke društva "Slovenije".
K" ima Joliet priznane in izkušene
Drobiž iz slovenskih listov.
Calumet, Mich. — Po dvoletnem hiranju je dne 6. t. m., previden s sv. zakramenti za umirajoče, preminul Geo. Bajuk, stanujoč na 8. cesti št. 205. Pokojni je bil rojen pred 63 leti na Primosteku, fara Podzemelj, okraj Metlika. Pred 30 leti je prišel na Calumet, kjer je bil dolgo časa uposlen pri C. & H. družbi. Potem se je lotil kmetijstva na Bootjacku blizu Lake Lindena. Pred leti je farmarstvo o-pustil in se vrnil nad Red Jacket, kjer je delal deloma za konpanijo, deloma za mesto in pa za Mineral Range železniško družbo. Tu zapušča poleg •vdove Barbare sina Antona in hčer Marijo omož. Barkovič. Bil je član dr. sv.-Cirila in Metoda št. 9 J. S. K. J.
—	G. Matt Wertin iz Pine ceste se je vrnil iz taborišča Battle Creek, Mich., ker je bil oproščen vojaške službe radi slabega zdravja.
Cleveland, O. — Vrat si je prerezal dne 8. t. m. zvečer 26-letni John Ka-dunc, stanujoč na 6321 Carl ave. Prepeljali so ga v bolnišnico in bo menda okreval. — Dne 5. t. m. je bila pokopana Doroteja Kolman, stara 36 let, doma od Sv. Križa pri Jesenicah. Tu zapušča moža Lovrenca in troje otrok.
Pokopan je bil dne 9. t. m. John Hribar, star 37 let, doma iz Strug. Trpel je na raznih boleznih veliko.
—	Sv. birma v slovenski cerkvi v Colliinvoodu se bo vršila v nedeljo, dne 21. oktobra, ob treh popoldne. Birmancev bo okrog 300.
—Za fair v slovenski župniji v New-burghu se delajo velike priprave. — Umrla je v Newburghu rojakinja Frančiška Šušteršič. Bolehala je kakih pet let in prebila zadnja tri leta skoro vedno v postelji. Zapušča poleg moža tri hčere in enega sina, vse dorasle.
Barberton, Ohio. — Dva Hrvata sta bila pred kratkim poškodovana od avtomobila. Enemu je odtrgalo kos glave, drugemu je zdrobilo ledje in se mu je bil ves drob obesil ven. Oba je zdravnik zašil. Kljub strašnim ranam, sta oba ozdVavela. To kaže, da imajo Slovani trdno življenje. (Iz "Sloge".)
odstotkov, 1. 1890 pa 60.14 odstotkov. V isti meri pada število Nemcev: 1890 jih je bilo še 36,05 odstotkov, 1. 1900 pa še 35.70 odstotkov.
Topovi in poljski stroji.
Ako bi se spremenila ali organizirala Kruppova tovarna topov v tovarno za izdelovanje poljskih strojev, bi se lahko izgotovilo v tej tovarni v enem samem dnevu toliko poljskih strojev, da bi bile Združene Države ž njimi založene za prihodnjih 50 let. Bo-gatstvo, katero zahteva obratovanje
te velike tovarne za sedem dni, bi se napraviloi če bi se to bogatstvo al, svoto porabilo za izdelovanje vezalnih žitnih strojev, v sedmih dneh toliko, da bi bil preskrbljen vsak kmetovalec s tem strojem za prihodnjih 25 let. Potrata vojne se da prav dobro demonstrirati ali dokazati s številkami.
Kupovalka: "Kam pridemo? 38c en ducat jajc? Torej je jedno jajce dražje nego 3c."
Grocer: "Pomislite gospa, da potrebuje kokoš cel dan predno isto izleže."
jfrnmraiDDf; 2#DDnmoo#!
Zdravilo zoper kašelj.
Kedar potrebujete zdravilo zoper kašelj, tedaj potrebujete dobrega. Nikoli se neboste zmotili, če zahtevate dobro preiskušeno in učinkovito zdravilo, znano kot
Severa's Balsam for Lungs
Mr. W. Kolodziej, Chester, W. ' Va., nam je pisal: "Jaz priporočam vsakemu, da kupi Seve-rova zdravila, ker so dobra, posebno Severov Balzam za pljuča. Boljših ni. Moji otroci so imeli hud kašelj in poskusili smo razna zdravila, toda vse je bilo zastonj. Ko smo pa kupili Severov Balzam za pljuča je kašelj zeinil po par po-pitkih."
t
(Severov Balzam za pljuča). Ne rečite samo: "Želim nekaj za moj kašelj." Navadite se zahtevati zdravilo po njegovem polnem imenu, da se izognete nadomestitev. Zadnjih 37 let je Severov Balzam za pljuča uspešno zdravil kašelj in prehlade in take bolezni, katerih prvi pojavi so kašelj, kot na pr. kašelj pri influenci, vnetju sapnika, oslovskem kašlju, hripavosti in vnetju grla. Isti je izvrsten za odrasle in otroke.
Cena 25 in 50 centov. — V lekarnah vsepovsod.
Severa's Cold and Grip Tablets
CSeverove Tablete zoper prehlade in hripo) so znane, da preženejo prehlad v najkrajšem času.
Severova družinska zdravila so naprodaj v lekarnah vsepovsod. Zahtevajte "Severova" ponji-hovem polnem imenu. Če jih ne morete dobiti v domači lekarni, naročite jih naravnost od
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa
jgnatmamfj
A. Nemanich, St.	A. Nemanich, Jr.
Chicago Phone 2575
A. Nemanich 6c Son
B-A-Osne
Real Estate Insurance Loans Renting
Y lastnem donin 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po
=3%=
in jamčimo absolutno varnost.
Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na deželi.
Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) ali dragi poškodbi.
Kupujemo in prodajamo, ali posojujemo denar na Steel Stocks. Pošiljamo denar na vse kraje sveta po dnevnem kurzu. Posojujemo denar na zemljišča in hiše.
Izvršujejo terjatve in poslujemo kot administratorji, varuhi, ko«»-zervatorji ter v vseh enakih zadevah.
AVSTRIJA PO VERI IN NARODNOSTI.
Leta 1910 so našteli v cizlajtanski državni polovici 28,571,934 prisotnih prebivalcev. Izmed teh je bilo
Glav. Qdstot.
katol.-rimskih.....22,530,169 ali 78.85
katol.-grških ..... 3,417,223 " 11.96
katol.-armenskih.. 2,235 " 0.008
skupaj tedaj.....25,949,627 " 90.82
vsega prebivalstva;
pravoslavnih....... 667,065 ali 2.33
protestantov ....... 588,686 " 2.05
izraelitov .......... 1,313,687 " 4.59
brezvercev ......... 20,789 " 0.07
mohamedancev ____ 1,446 " 0.005
vsega prebivalstva.
Poleg teh je še nekaj drugih verstev, kot na pr.: anglikanci, menoniti, uni-tarci, lipovanci in hernhutovci.
Po narodnostih se Avstrija deli sledeče :
Glav. Odstot.
Nemcev je...........9,950,266 ali 35.58
Cehov ..............6,435,983 " 23.02
Poljakov ...........4,967,984 " 17.77
Rusinov ............3,518,854 " 12.58
Slovencev ..........1,252,940 " 4.48
Srbohrv;»tov ........ 783,334 " 2.80
Italijanov .......... 768,422 " 2.75
Rumunov ........i. 275,115 " 0.98
Madjarov .......... 10,984 " -
vsega prebivalstva.
Vseh avstrijskih Slovanov je tedaj 16,959,095 ali 60.85 odstotkov vsega prebivalstva. Zanimivo je, da Slovani napredujejo: leta 1900 jih je bilo 60.44
I Večina zobozdravnikov zahteva previsoke svote za
popravo zob, toda naše geslo je:
| Bolje zobovje za manje stroške
^	Zobe Vam pregledamo zastonj.
1 VT
22 Karat zlate kron« in <1* C OA Bridgework vsak zob
Plate* najboljša vrst« A C fl fl is gumija in kovine J) j , U U in viije
Zobe izderemo brez bolečin z "Vitalized Air". Ženska strežnica vedno prisotna. Yse delo jamčeno.
I riiddhw9 zobozdravnik
§ DUlVlVU VY O D'Arcy Bldg. 2 nadstropj«
Arcy Bldg.
£ Vogel Chicago in VanBuren ceste.	Joliet, U
Odprto vkaki dan zvečer in ob nedeljah do poldne.
i ^	-STRANI OBSEGA-
4 jU Veliki Slovensko-Angleški Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih alovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ U TEL/A. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji ra»<£ vori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane dršavlj** poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov iirom Amerike dokaz«« jo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naselje0 Cena knjige t platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 533 W. 145 St., New York, N. *
V
Vi

SII u n s ® a 111! [g II11II ffl s 1111IIIIII11IIH HIIII1111S11II1111II111111II11
IS
11
lil ffl
m
Zadnja kmečka vojska.
B ZGODOVINSKA POVEST IZ LETA 1573. Q
Spisal Avgust Šenoo. — Iz hrvaščine poslovenil L. J.
g]
aaaBaaBaaBaaBBaaBaaaBBaBBaaaaaaaaaaaBa
(Dalje.)
Palfi je umolknil čakaje, kaj bo odgovorila gospa Uršula.
"Govorice tiho in kratko!" odgovori žena, ne ozrši se na poslanca, in prične s prekrižanimi rokami gledati skozi oko na ravnino. Tedaj prične Ma-žar:
"Posestvo, za katerega se gre, namreč Susjed in Stubica, je veliko in rodovitno. Razteza se od sela Stenjevca do štajerske meje ob Sotli in od Stup-»lika pa skoro do Bistrice. Njive, livade, vinogradi, pašniki, pristave, kleti, mlini, dva trdna gradova in veliko število krepkih, delavnih kmetov, vse to je last teh dveh graščin. Ni torej čuda, da so se ga mnogi polakomnili, pa tudi ni dvojbe, na čigavi strani je pravica. Po nasledstvu gre polovica rodovini Heningovi, polovica Batori-jevi, ker je bila rajnka mati mojega gospoda kraljevega sodnika po materi v rodu s Heningovci. Toda vsled raznih vojskah bi bili ti dve graščini za vaš rok kakor tudi za aBtorijevce skoro za zmerom izgubljeni, ako se ne bi obrnili do dobrega kralja Ferdinanda. Leta 1559 je iznova potrdil kralj Ferdinand v Lincu rodovini Batorijevi in Heningovi pravice do posestva Susjeda in Stubice.
"Da," doda gospa Uršula, malo kre-nivši z glavo, "vsakemu rodu polovico, m to potomcem moškega in ženskega spola."
'"No, kako se je to zgodilo in kdo je to dosegel pri kralju, plemenita gospa?"
"Oboji, Batorijevci in moj ranjki gospod."
"Istina," odgovori Palfi, "oboji, Batorijevci in Andrej Hening so vložili Pri kralju prošnjo. Toda to zmago vaše pravice — naj mi oprosti to vaša niilost — je najbolj držala pokonci veljava vrhovnega sodnika kraljestva Ogrskega. Moj gospodar želi sedaj, naJ bodo pravice rodovine trdne in stalne, a ne pride ntu niti na um, da bi se dotikal one polovice, ki pripada rodu Heningovemu."
"To se pravi," se obrne gospa proti njemu, "posestvo je nerazdeljivo, dohodki in užitek naj se pa deli med obe rodovini polovično. Tako govori pismo in tako sta se dogovorila na Stu-bici moj pokojni gospod in gospd Batorij."
Da, da," odvrne Mažar nekako o-suplo.
"Moram vam povedati tudi to," pristavi gospa Uršula, "da sem leta 1559. Posodila svojemu rajnemu gospodu so-Progu Andreju od svojega imetja po materi sedem tisoč ogrskih forintov ter sem vknjižila to terjatev na četrtino vsega imetja. Ne zabite tega, da je hi' na imetju dolg, ki sva ga prevzela. Upniki baron Klainach, Jakob Sekfelj In Ladislav Kerenčenj so kruto priti-skali na mojega ranjkega; k sreči se Jc našel dober človek, gospod podban ^nibrož Gregorijanec, ki je izplačal Pijavkam dolg v znesku 2033 ogrskih forintov; tudi ta dolg je vknjižen in Pravico, terjati ga, ima Ambrožev sin tefan, zet moje hčerke Marte."
Tudi to mi je znano, vaša milost, Pa ne morem si vsega tega drugače razlagatj) kakor ja tQ breme leži na . heningovi polovici." " "Molčite mi," vzklikne gospa Uršula 1 ^ uduri z nogo ob tla, "v tem oziru ni nobene polovice. Dolg leži na ce-
. . zemljišču. Niti kraljevi sodnik, lil' ne Iia^e c'edovine razde-.. z nožem na dvoje, dokler sem jaz a' četudi se mi zdi to dvojno go-
*Pod;
arstvo na eni zemlji kakor oni ču-
^ ''voglavi orel, ki mu ena glava gle-| , desno, druga na levo." lili'. tak° je. vaša milost," vzklikne ^ lajlo, skočivši na noge, in oči so se •j. 1 Pri tem čudno bliščale. "Res, resi
8o • ni's"m iaz' tu^i m°j mo" n' gospodar. Pustiva sumnje in o-
Cel	ta prepir, ki ti^ja že
vi," Ur°' Gospod kraljevi sodnik ne
ko,.' rac'' Pr'de stvar pred sodnijo,
Je tudi on sodnik, in take pravde
J rodbinami so gotovo prokletstvo.'
, 40 h'" se nasmeje gospa Uršula hu-
re"!U®n°' "m°j dragi sorodnik se to-
u'-.J °ji sodnije? Dobro, da vem. On
»labo razume na zakone. Iz tega
bi|,Vl(*'' ''a st°ji njegovo pravo na sla-
R "eli. Naj slišimo vaše pogoje,
Jod Pafij." k«, '?1)a Uršula prične hoditi po sobi
*°rl in _ ,	... • • • h
pr(;k "!, l'oli z odmerjenimi koraki in tla 1 "-animi rokami, upirajoč oči W z njo ie korakal Palfij, klanja-
Ves	mahajoč z rokama.
dvi„J'rinio," (|>rvič) reče Mažar, tič4 n,Vsi Palec, "je treba Jurija Sve-vit 0('praviti. Mož je morebiti silo-tna|( s	svojega gospodarja in le
2a svoj žep, toda treba ga je
0(1;
Pravil
Pa je "1' 1<er n' I>0 8°du vaši milosti, T0 b tud> ie precej slab in bolehen. «t»o." Ilait>oljfii vzrok, da ga odstrani-
f&e ^^^^bro), reče gospa, "govo-
dal
"Pro
Je.'
secundo," (Drugič), nadaljuje
Mažar, dvignivši kazalec, "za svojega oskrbnika hoče postaviti moj mogočni gospodar pismoučenega Gregorja Dom broja, mirnega in poštenega človeka, ki nima tu blizu nobenih sorodnikov in ni niti oženjen. Temu se bo izročilo, kar je vina, drobnico, žita, sena, pohištva, v kolikor pripada polovici mojega milostljivega gospodarja.
"Bene," reče zopet gospa, "toda onadva hudobneža, Hrvat in Golubič, morata iz hiše, ste-li culi?"
"Na vsak način! Iztirali ju bomo iz kraja, vaša milost," pritrdi Mažar go-spej. "Pro tertio (trejič) ostane imetje 'quod dominum et posoesiomnia et omnia iura possesiOnarja' (Kar zadeva imetje, posestvo in vse posestne pravice) nerazdeljivo, samo treba je najti način, kako se bo dvojna uprava temeljito uredila."
"Dalje," reče Heningovica in pogleda izpod oči poslanca.
"Stvar ni tako težka, kakor se morebiti zdi na prvi pogled. Vse se mora prej dobro premisliti, da se vsi dohodki razdele pravično na dvoje. No, priznali mi boste, da je zelo mučno, če gospodarita dva gospodarja na istem prostoru. Pravzaprav to še gospodarstvo ni, ker drug sta drugemu na poti, najmanj se spodobi, da zapovedujejo vaši milosti župani in oskrbniki, kakor na primer Svetič. Jaz bi torej rekel tako: celo premoženje naj se natanko popiše in se ne sme nikoli nič zmanjšati. Potem naj se izračunijo dohodki posameznih zemljišč in kmetov in naj se razdele v dve enaki polovici: eni polovici boste gospodarili vi, milostlji-va gospa, drugi pa oskrbnik mojega mogočnega gospodarja. Vsako leto naj se pregleda zapisnik. V boljšem gradu boste stanovali vi, milostljiva gospa, tukaj na Susjedu pa Batorijev oskrbnik."
"A!" vzklikne gospa Uršula, "torej hočete zopet deliti, gospod Palfij. Kaj naj mi pa zagotovi pravico do posesti na Susjedu? Nikdar, nikoli!"
"Umirite se, milost," nadaljuje prostodušno Mažar, "o tem se mtudi jaz že mislil, in čisto prav je, da si v tej stvari zagotovite pravico, četudi so Batorijevci vašega rodu. Sedaj vam ne govorim kot zastopnik kraljevega sodnika, ampak kot vaš prijatelj. Da vam bo posestvo zagotovljeno, predlagam, da naj prebiva v gradu en vaš podoskrbnik, zanesljiv, neoženjen človek, plemič, ki naj ščiti tu vaše pravo. Vse to bomo sestavili v pismu po dogovoru, ki bo vezal to in ono stranko."
"A zakaj naj ne ostanem na Susjedu?" izpregovori Uršula po kratkem premisleku."Pravi sedež matere He-ningove je tu."
Po teh besedah začne Uršula motriti z očesom Mažara, ki se je prvi hip nekoliko ustrašil, a se je hitro ohrabril in izpregovoril:
"Na vašem mestu bi jaz tega niti ne vprašal. Vi tako ali tako prebivate časih na Susjedu, časih na Stubici, a stubiški del imetja je vsekakor boljši od susjedskega. Ko bomo sestavljali pismo, ne bomo tehtali vsakega zrnca; moj milostljivi gospodar privoli celo v to, da 'in maiorem vim iuris' (Da se okrepi pravica) prebivate vsako leto dva meseca na Susjedu, on pa vam ne bo poslal nobenega svojega oskrbnika v Stubico. Vprašate, zakaj da je gospod kraljevi sodnik izbral Susjed? Ker je bližje Zagrebu, na meji Štajerske, blizu Kranjske. V Zagrebu ima prijatelja, ki bo pazil na gospodarstvo. Vi svojih pridelkov ne bodete prodajali daleč, Batorijevci pa bivajo na Ogrskem, v požunski županiji; oni potrebujejo več novcev in bodo lažje prodajali te pridelke v sosednje pokrajine. Menim, da je ta ponudba odkritosrčna in poštena in morda manjše koristi za mojega gospodarja. Toda on mi je izrecno zapovedal, naj stavim tako u-godne pogoje, da spozna vaša milost, da se Heningovcem ni treba bati od Batorija hudobnega namena in goljufije, pač pa, da goji v svojem srcu ljubezen do rodbine, čeravno trpi nekaj škode. Sodite sami, plemenita gospa.'
Vdova se ustavi prekrižanih rok in upre svoje blede oči v gospoda Palfija, hoteč spoznati iz njegovega obraza, i laže ali govori resnico. A posla nec ne pobesi oči. Uršula klone z glavo in prične premišljevati. Ponudba je bila precej koristna, stubiški del mnogo boljši. Vdova prične zase računati. Ponudba je bila zelo povoljna. Bila je reva tudi že miru potrebna Burna in emima so bila prva leta njenega zakona. Dva kralja v kraljevini, dve besni stranki velikašev, dva nasprotna tabora plemstva, zakoni niso imeli skoro nobene veljave, pravico je delala sablja, sodbo je navadno izrekel bat. Ranjki Hening je bil slab človek, in ona s šestimi hčerami je bila plen vsake razbojniške lakomnosti, ki se je skrivala pod krinko kakih izmišljenih kraljevih listin. Ali naj se spusti v novo pravdo?
Naenkrat dvigne Uršula glavo in reče Palfiju mirno:
"Plemeniti gospod! Delo, o katerem sva se do sita nagovorila, je kaj važno in se tiče cele moje rodbine. Poznani nekoliko vaše zakone, toda najprej potrebuje ta stvar razmišljanja in potem dogovora z ostalo rodbino. Vprašati hočem svoje zete in podbana Ambroža. Več oči več vidi. Potrpite torej toliko časa. Ne rečem, da se pogoje kratkomalo odbijam, tudi ne, da jih sprejmem. Bodite med |em časom moj gost, bodite tukaj, kakor da ste doma, kakor da je ves grad vaš. Čez nekaj dni boste že lahko javili mogočnemu gospodu knezu Andreju Batori-ju, kaj da smo ukrenili; ker ima moški hladnejšo kri in večjo izvedenost, bom poverila ves dogovor svojemu zetu Mi-hajlu Konjskemu, ki je lani vložil v mojem imenu pri banu tožbo. On je napravil prepir, naj še on sklene mir, ako je mogoče."
"Srečen bom," odvrne laskavo Mažar, smehljajoč se, "ako bom mogel pritisniti jaz pečat pod mirovno pogodbo dveh tako slavnih rodbin, in dobra slutnja mi pravi, da bom tako srečen."
"Naj bo, kakor že hoče, gospod Palfij," konča Uršula resno, "toda zapomnite si to vi in zapomni naj si to vaš gospodar, da Uršula Heningovica ne pozna šale, in če tiči v tej stvari najmanjša goljufija, tedaj bo, prisegam pri ranah božjih, gorje in tekla bo kri brez obzira. A sedaj lahko noč!"
Uršula mahne Palfiju z roko, a ta se prikloni globoko čudni ženi in odide k počitku v svoje stanovanje, ki mu ga je bil pripravil Ivan v stražnem stolpu.
II.
Četrti dan po razgovoru z gospo Uršulo je zajahal gospod Mihajlo Palfij pred Susjedgradom zjutraj zgodaj konja in mahnil z roko v slovo Mihajlu Konjskemu, človeku visoke, debele rasti, ki je bil spremil mažarskega gosta pred vrata.
Z Bogom, egregie domine!" nasmeje se Batorijev poslanec, "v kratkem se zopet vidimo!"
"Zelo mi bo drago," odvrne Konjski priklonivši se običajno.
"Tudi meni je drago, da se prijateljski razideva. Čez dva dni pridem nazaj in pripeljem seboj Gregorija Dom-broja. Zelo dobro bi bilo, da se do tedaj sestavi zapisnik."
"Pobrinite se zanj, tudi jaz hočem gledati na to."
'No, pa hvala vam in z Bogom!" konča Mažar, priklonivši se in oddirja veselega obraza proti Zagrebu.
Gospod Palfij- ni prav nič štedil svojega konja. Nemilo mu je zasajal o-stroge v rebra in videlo se mU je, da se mu zelo mudi. Ne ozrši se ne na levo in ne na desno pusti za seboj vasi Stenjevec, Vrabče, Črnomerec in lice se mu je še bolj razvedrilo, ko se je pojavil v jutranjem svitu izza gorskega slemena stolp stolne cerkve zagrebške.
Ljuto je potegnil uzde k sebi in na-gnivši se konju na vrat dirjal, da so ga začudeno gledali kmetje, ki so šli po zavrtih Ilice (Ilica je najživahnejša ulica v Zagrebu) v mesto. Brezobzirno prejaha trg Tridesetnice, jo zavil pod Kapiteljska vrata in se ustavil pred hišo, kjer so stanovali kanoniki, ne daleč od samostana frančiškanov. Ne čakajoč, da bi mu kdo odprl, skoči hitro s konja, odpre mala stranska vratica, skozi katera je vstopil in vodil za seboj konja na uzdi. Priveže ga k stebru, stopi brzih korakov po stop-njicah in odpre prva vrata.
Tu sta sedela pri oknu dva človeka: na klopi trebušen gospod z obilim pod-bradkom v črni kanoniški halji; majhne sive oči so se veselo iskrile nad debelim, širokim nosom; zraven njega na stolu pa je sedel suh, bled človek, kratkih las in prirezanih brk; gledal je zgrbljen v tla, zaradi gostih obrvi mu ni bilo videti oči.
^"Hvaljen Jezus!" vzklikne veselo Mažar, stopivši skozi vrata, in vrže svojo kučmo na veliko ilovnato peč zraven vhoda.
"Na veke, amen!" odgovori kanonik. "Padli ste mi v hišo, gospod, kakor strela iz jasnega neba."
"Kakšna strela!" se nasmeje Palfij iz srca; "v resnimi admodum reveren-de (prečastiti), fina lisica ste. Zovete se Štefan Svetič, držite se kakor svetnik, a. iz vaših oči troje vragov štrli. Niste me pričakovali, kaj? Ha, ha, ha! Vi Hrvatje ste se gotovo naučili hi-navščine od Turkov."
"E, da veste, egregie amice, (dragi prijatelj)", se nasmehne kanonik in pomežikne z' očmi, "nekaj smo se naučili od Turkov, nekaj pa od vas, Ma-žarov. Vi vsaj ste v tem mojster in enako vaš gospodar. No, povejte, kako ste opravili svoje reči in s čim vam lahko pomagam?"
Po teh besedah se kanonik dvigne ter pogleda, zazdehavši, prišleca. Njegov suhi tovariš pa se ni premaknil, ampak je samo izpod obrvi pogledal Mažara.
"Vprašate me za opravke, admodum reverende amice! (prečastiti prijatelj.) Od vraga so ti opravki. Od Požuna sem nemilo pretresal svoje kosti, na konju. Pa, domine kanonik, s kakim veseljem senj prišel. Ko bi imel opraviti s Turčinom, bi že bilo; toda igrati se z zvito babo slepe miši, to je preveč za moža, in ljubše bi mi bilo, da jem travo. Hočem vam pripovedovati v
imenu božjem, ako vas je volja, kaj sem opravil."
"Kakor vas je volja," odvrne kanonik.
"A prosim vas, da nas ne bo motil nepovabljen gost."
"Bom," reče Svetič, "naročil bom svojim ljudem, naj ne puste nikogar k meni, niti svetega Petra."
Kanonik odide iz sobe, a se čez par hipov vrne, rekoč:
"Sedaj smo kakor zakopani v zemljo, egregie ac nobilis domine; sedaj pa le začnimo!"
Palfij prekriža noge, podpre glavo z desnim komolcem in vihajoč brke, prične tako govoriti:
"Vaš brat, admodum reverende amice, Vam je bržkone že oddaleč namignil, za kaj se gre?"
Kanonik prikima z glavo.
"Dobro! Da bo pa bolj držalo, ponovim še enkrat:
Mojemu mogočnemu gospodarju Andreju Batoriju pripada polovica Su-sjeda in Stubice, ker mu jo je podaril kralj Ferdinand.
"Vem," pristavi kanonik.
"Bene," nadaljuje Mažar; "polovico dohodkov je užival moj gospodar, polovico Heningovci; Batorijevo polovico je oskrboval ta vaš brat Jurij Svetič, ki ga stara Heningovica opravlja, psuje in toži."
"Vem," pritrdi zopet kanonik.
"Česar pa vi ne veste, dragi moj prijatelj, je tole: Moj gospodar, kraljev sodnik, stanuje v Požunu. Vaša Hrvaška, torej tudi Susjed in Stubica, je za vraga daleč. Tu vam Turki hodijo voščit 'dobro jutro'. Vi se z njimi bijete, toda sreča je opoteča, in zgodi se lahko, da bodo molili turški konji Boga sredi Zagreba, a od Zagreba do Susjeda ni daleč. E, vi ste junaci, toda junaštvo potrebuje denarja, a kraljeva blagajna je prazna; zato se moj gospodar boji za Susjed in Stubico, ker stojita v resnici kakor na britvi. Rad bi se tega ižnebil, a vendar pri tem nič ne izgubil. To je vražje težko. Kaj storiti? Proda naj se vse, dobro proda! Kaj? Ampak to ni lahko. Stara Urša ima oster jezik, ostre nohte, brate moj, in je prebrisan odvetnik. Moj gospodar je dolgo o tem premišljal, dokler ni našel kupca, in sicer čisto slučajno."
Velečastiti gospod tŠefan je s pozornostjo poslušal to pripoved Batori-jevega poslanca ter začel od začude-nosti močno odpirati svoje male oči, rekel ni pa nič.
"Slušajte, kako je bilo," nadaljuje Palfij. "Ko je lani dne 8. kimovca dal naš kralj Ferdinand v Požunu svojega sina Maksa kronati za ogrskega kralja, je bila vas Hrvatov cela četa pod knezom Nikolajem Brinjskim ondi navzočih. Prav blizu prestola je držal ogrsko zastavo veliki konjušnik Ferenc Tahi, ki se ima tudi za Hrvata, dasi-ravno je bil njegov ded čisto mažarske krvi. No, gospod Tahi je pozabil na svoje pokolenje, stopil je popolnoma na vašo'stran in se skupno z vami bije s Turki."
"Da, da," pripomni kanonik, "gospod Tahi je vražji človek. Junak je, to je res, a naši ljudje se ga boje rav-notako, kakor Turki, ker ne raste več trava tam, kamor stopi njegova noga."
"Ko se je tako veliki konjušnik potil na konju, držeč zastavo, in kremžil obraz zaradi trganja po udih, je prija-hal na vrancu k njemu moj gospod Andrej Batorij ter rekel gospodu Fe-rencu: "Da si mi zdrav, brate Ferenc! Za Boga, odkedaj se že nisva videla! Kakor star medved se držiš v svojem brlogu med Dravo in Savo. Kako je?" — "Slabo, brate, kraljevi sodnik!' "Pa kaj ti ni prav?" — "Troje nadlog me tlači, brate Andrej: najprvo trganje, ki me nemilo lomi, drugič Turki ki se nam približajo ob vsaki žetvi; a tretja nadloga je moj svak Nikolaj Zrinjski. Podaril je svoji sestri Heleni Božjakovino, a letos je zapodil i mene i sestro izpod strehe. Lep brat in svak je to, kajne? Slabši je od Tur-čina."
"Znana mi je vaša pravda. E, Nikolaj je Nikolaj, ampak kralj se boji teh Zrinjskih. A, kje navadno tičiš?" — "Povsodi, kakor cigan. Imam, hvala Bogu tudi .brez Božjakovine dosti, ali nikjer se ne morem prav vgnezditi, in moja žena Helena se jezi brez konca in kraja." — Tu se Batorij nečesa domisli in reče kakor v šali: "Brate, imaš denar?" — "Hvala Bogu, našel bi se pri meni že.kak groš," odvrne Ferenc Tahi. — "Čuj me," prične Batorij, "imam pravico do polovice dveh zemljišč tam doli na koncu sveta, ki se jima pravi Susjed in Stubica. Susjed stoji ob Savi. Ta kraj je kakor nalašč zate. Zame nima pomena, ker je predaleč. Jaz bi si rad tukaj kupil posestva. Kupi Suisjed in Stubico". "Koliko zahtevaš za svoj delež?" "Prav malo, dam ti vse za 50,000 ogrskih forintov." Tahi krene z glavo in hoče nekaj izpregovoriti, toda zado-nele so trobente, mladi kralj je stopil na vzvišen prostor in zastavonoše so se pričeli polagoma zbirati. Ko je moj gospodar izprevidel, da se pri tolikem vpitju ne mOre razgovarjati, zakliče Tahiju na razstanku: "Pridi zvečer k meni, da se pogodiva". Tako sta se razgovarjala in drugi dan mi je pave dal moj gospodar, da je prodal Franju Tahu polovico svojega hrvaškega ime
tja za 45,000 ogrskih forintov. Kaj pravite na to, gospod kanonik?"
Gospod tŠefan je nekako zamišljen drgnil svoj nos.
"Jaz menim," izpregovori naposled, "da iz tega lahko nastane velika nesreča."
"Kako to, admodum reverende amice?"
"Ker čepi na pragu grada Susjeda gospa Urša; ta baba ima zobe kakor zmaj. Kako hočeš pripeljati gospoda Ferenca na posestvo? Heningovci sma trajo to posestvo po dedni pravici za rodbinsko imetje, ki mora ostati na vsak način pri rodbini, in svoj delež moreš prodati samo rodbini. Gospa Urša se bo branila z nohti."
"Magari," se zasmeje porogljivo Mažar, "jaz ne razumem, kakšni čudni svatje ste vi Hrvatje. Kaj je pravica? Vse, samo treba je najti primerne besede. Z besedami lahko po našem zakonu vse opravičiš."
"Poslušajmo," reče kanonik.
(Dalje prih.)
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street,
JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši CEMENT, AF NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, tu vse kar spada v gradivo.
MEHAK IN TRD PREMOG.
Chicago telefon 50 N. W. telefon 215
JOHN MARTIN, SODNIK (Justice of the Peace)
Kadar imate kaj posla na sodišču ali vložite tožbo zoper koga, ali hočete iz-tirjati dolg, oglasite se pri- meni, ker z mano lahko govorite v materinem jeziku.
Uradne ure: jutro od 8.—12. Popol-od 1:30—5. Zvečer po dogovoru.
Urad imam na:
321 JEFFERSON STREET,
(nasproti Court House), Joliet. Ills.
Valentin Fajnik, Jr.
Billiard Parlor
Tržim fine smodke in vse vrste duhan.
DOBRODOŠLI1 120 MOEN AVE., ROCKDALE, ILL
Kdor je žejen ali lačen se lahko pri meni okrepča.
The
TR0ST & KRETZ
— izdelovalci — t
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c,
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na:
108 Jefferson Street, JOLIET, ILL
John Pubentz
prodaja najceneje v mestu
cokošjo krmo, zrnje, seno, slamo in drugo tako krmo.
Če imate kaj voziti, se oglasite pri nas, ki Vam pripeljemo vsako stvar, kakor naročite.
Pokličite nas po telefonu: Phone 2736. Nov. naslov:
516 N. BROADWAY, JOLIET, ILL.
sxasaifiaifia mam® samau®
K
IS ffi
SI
W
II
s
II Si
11 s
11
s
®
a?
Frank Bambich
TRGOVEC Z ZLATNINO 1107^2 N. Hickory St., Joliet
Se priporoča rojakom, če potrebujejo kak kos zlatnine, bodisi uro, verižico, prstane ali sploh kar spada v zlatnin-sko trgovino.
S
I®
s
II
S!
Hi
II S
IS
s
IS Sfi
IS »
affiHKam a h? a m amasistfiaHiB
Prodajem vse vrste URE in ZLATNINO.
Prim sni dobite vsako reč 20 odtto ceneje kot kerkoli drugje. Prodajem samo jamče-no blago. Popravljam T«e rrste amerikanske in starokraj-*ke ure in zlatnino xa ▼sake delo jamčim.
SLOVENCI in HRVATI po celi Ameriki.
Ako rabite dobro Uro ali drugo reč, pi Jite meni kaj bi radi pa vam pošljem ce no. Vsaka reč vas koita 20 od sto ceneje, kot bi plačali drugje.
JOS. SPOLARICH
901 N. Hickory St.	JOLIET, ILL.
503 CASS STREET, JOLIET, ILLS,
Barv e
STENSKI PAPIR
Richardson 5 let garantirana barva galon $1.85.
Calcimine vseh barv, 40 in 45c zavoj
Varniži, stains, olje, trepetin, ščetke tudi steklo in drugo blago ceneje kot drugje v Jolietu.
Blago pripeljemo na vaš dom.
Will County National Bank
of Joliet, Illinota.
Prejema raznovrstne ideaarM Mr poii/ja denar aa vse del«
Kapital in preostanek 4300,000,H.
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredadUft HENRY WEBER, kaiir.
Mi hočemo tvoj denar
•k f
ti hočeš naš les
Če boš kupoval od nas, ti bom« lej postregli z najnižjimi tržnimi M* nami. Mi imamo v zalogi vsakov—fr nega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki Is trdi les, lath, cederne stebre, deak if šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaine* iM blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglati M pri nas in oglej si našo zalogol Mi H bomo zadovoljili in ti prihranili d«
W. J. LYONS
Naš office in Lumber Yard na DES PLAINES IN CLINTON tTS,
Garnsey, Wood & Lennon
ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel 891.	JOLIET, ILL,
John Grahek
...G-ostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino fornijsko vino, dobro žganje in najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway JOLIKT, ILL,
Chicago tel 339». N. W. tel 1257.
Louis Wise
200 Jackson Street JOLIET, ILL.
gostilničar
TINO, ŽGANJE IN SMODKE.
Sobe v najem in Lunch Room,
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. r lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročniaa: Za Združene države na lete..'.. .$2.00 Za Združene države za pol \eta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj te
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brez plačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and t lie Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111
Advertising rates sent on application,
21.	okt.	Nedelja	Uršula, dev. m.
22.	tt	Pondeljek Kordula, dev. m.	
23.	it	Torek	Janez Kapist., sp
24.	tt	Sreda	Rafael, arhangel.
25.	tt	Četrtek	Krišpin, tnuč.
26.	tt	Petek	Evarist, p. m.
27.	tt	Sobota	Frumencij, škof.
XXI. NEDELJA PO BINKOŠTIH.
"Tako bo tudi moj nebeški oče vam storil, če ne odpustite iz srca vsak svojemu bratu."
Dvojeji je naš dolg do Boga: naš prvi dolg je pokorščina, drugi pa je dolg, katerega smo napravili s svojimi grehi. Našega dolga do Njega, kot Stvarnika in najvišjega gospoda, ne moremo nikoli plačati. Če odrečemo Bogu pokorščino, si nakopljemo nov dolg z grehom. Človek naredi dolg, če kaj dobi od koga, ali mu ne plača kar mu gre po pravici. Bog je naš gospod in oče. Mi moramo Njegovo voljo višje ceniti, kakor svojo, če ho čemo biti dobri otroci. Če tega ne storimo, delamo krivično in smo vredni kazni.
Naš Zveličar je hotel pokazati velikost dolga. Če je Kristus mislil 10,000 talentov v srebru, bi bilo to okrog 20,-000,000 dolarjev, več, kakor je ob tistem ča>u cela Palestina imela dohodkov. Velikost tega dolga si ložje predstavljamo, če ga primerjamo z drugimi številkami v sv. pismu. David je pripravil za tempel 3,000 talentov v zlatu in knezi 5000. Kraljica iz Saba je darovala 120 talentov kralju Salomonu Velikost tega dolga znači velikost nagega dolga po grehu, katerega ne moremo sami plačati. Človek, kateri vedno greši, napravi iz 10,000 talentov 20,000 in še vedno več, brez mere.
Greh in kazen za greh presega vsako število talentov. To pa vidimo iz te ga: Smrten greh je brezmejna zloba— ker se z grehom Bog, neskončna dobrota, zaničuje. Zato zasluži grešnik neskončno k^zen. Kdor v smrtnem grehu vmrje, ostane vedno v smrtnem grehu, ker po smrti ni več milosti. Kdor stori smrten greh, takorekoč hoče vedno ostati v smrtnem grehu, ker se nalašč postavi v tako stanje, iz katerega ve, da se ne more vrniti brez Božje pomoči, do katere nima nikake pravice. Tak človek ima raje stvar, kakor Stvarnika, zavoljo katere greši. Človek, kateri je kriv veleizdaje, je vstreljen. Prognanec je vedno pro-gnanec, četudi bi večno živel. To velja tudi o večnem prognanstvu.
Da bolje razumemo, kaj se nam odpusti z grehom, pomislimo tri stvari, katere spremljajo vsak smrten greh, namreč: Dejanje, s katerim se greh stori. Madež na duši, katerega po-
vzroči dejanje, katero prežene posve čujočo milost Božjo tako, da ta po stane ostudna očem Božjim. Grehu sledi časna in večna kazen. Kada Bog odpusti greh, je dejanje izbrisano kakor bi ne bilo nikoli storjeno; ma dež je izbrisan vsled posvečujoče mi losti Božje in večna kazen je odpušče na. Odpuščanje grehov pomeni, da so grehi izbrisani, vničeni in ne samo pokriti in večna kazen se nam odpusti Duša postane zopet prijateljica Božja S svojo smrtjo na križu je naš Zveli čar popolnoma zadostil Božji pravici in zaslužil milost za vse. Milost pa se daje vsakemu posamezniku, kateri obžaluje svoje grehe, ker Bog ne bo odpustil grehov tistemu, ki se ne kesa. Če hoče grešnik, da se mu grehi odpu ste, mora iskati Jezusovih zaslug tako, kakor Bog hoče, to je prt sveti spo vedi
Grehu, katere Bog odpusti, se ne vr nejo, ker delo Božje ni brez vrednosti odpuščanje grehov pa je Božje delo.
Kdor pa zopet greši potem, ko so mu bili grehi odpuščeni, ta greši toliko bolj, ker je nehvaležen za prejeto mi lost. Odpuščeni grehi pa se nikakor ne vrnejo.
Sohlapcev dolg je bil majhen. V treh mesecih zasluži delavec toliko, da lahko plača tak dolg. Ena svota je toraj majhna, druga velikanska, da vi dimo, kako mala je krivica storjena človeku v primeri z ono, katero storimo Bogu. Če nam kdo kaj hudega stori, nam ni treba pustiti dolga ali povračila za škodo, a odpustiti moramo razžaljenje ali krivično postopanje Odpuščanje obstoji v tem, da delamo tako, kakor bi nas ne bil nihče razža-lil, da se ne skušamo maščevati ali dobiti koga, ki bi to storil namesto nas, še manj pa, da bi želeli, da Bog kaznuje takega človeka.
Odpuščanje je lahko zunanje in no tranje. V naših srcih moramo tako odpustiti svojim dolžnikom, neprija teljem, kakor želimo, da nam Bog odpusti. Sovraštva se moremo otresti, Zunanje odpuščenje ni vedno potrebno. Človek lahko zahteva odškodnino za storjeno škodo po Božji postavi.
Če se pa kdo preveč sklicuje na svoje pravice in zahteva, da dobi vse, kar se po postavi le da dobiti, da človek sme pričakovati, da bo Bog tudi enkrat tako z njim ravnal.
Kar koli prosimo Boga v Očenašu nam bo dal. Ko pa pridemo do prošnje za odpuščanje naših dolgov, se nam stavi pogoj: "Odpusti..."
Med dvema kristjanoma v Antijohiji je nastal prepir. Čez čas se je eden hotel sprijazniti, a drugi, ki je bil duhoven, se ni maral. Tedaj se je začelo preganjanje kristjanov pod Valerija-nora. Sapricij, duhovnik, je takoj pri-poznal svojo vero in peljali so ga v smrt. Nicefor ga je srečal in ga zopet prosil odpuščanja, katerega ni dosegel. Med tem sta došla na mori-šče. Sapricij je raje zavrgel vero in daroval bogovom, četudi ga je Nicefor prosil, naj odpusti in ne odvrača mučeniške krone, katero je Nicefor prejel mesto njega. Sapricij ni maral odpustiti sto denarjev, zato mu Bog tudi ni odpustil 10,000 talentov. Bog je bil jezen, dal mu ni milosti in tako e ubogi Sapricij padel v temo pagan-stva, iz katere se je nekoč rešil.
Kdo je toraj neusmiljeni hlapec? Vsak človek, kateri ne odpušča, kakor želi da bi se njemu odpustilo.
REV. JOHN PLAZNIK.
KAJ NAS UČI NARAVA.
Priobčuje Rev. J. Plaznik.
TRETJE POGLAVJE.
Stvarnikova modrost odseva iz rastlinskega kraljestva.
Zloraba rastlinskega življenja in ohranjevanje gozdov.
(Nadaljevanje.) Nekega trgovca z lesom na zahodu so vprašali pred nekaj leti, odkod njegov denarni vspeh. "Naravnost vam povem, da s tem, da ropam otroke, kateri še niso rojeni." Ta človek je tudi mislil, kar je povedal. Več let jc že ropal prihodnji rod. Družba, katere načelnik je bil, je sekala gozde isto gladko. Za poznejšo rast se niso brigali. Njihov namen je bil sedanji dobiček. "Krasti odraščenim ljudem, kateri žive sedaj, ni lahka stvar," je nadaljeval. "Čisto lahko pa je krasti otrokom, kateri še niso rojeni." Hvala za odkritosrčnost. Sekati les v gorah in dolinah in ne zasaditi malih drevesc, se pravi krasti prihodnjim rodo vom. Posledice tega so, da se l>o podnebje spremenilo, deževalo ne bo več, loline pa se bodo napolnile z nabrež-im peskom in tla ne bodo več rodovitna. Avstrija ima v tem oziru modro postavo. Kdor podere drevo, mo-v teku enega leta zasaditi drugo. Dobro bi bilo, če bi imeli gozdne nadzornike, kateri bi čuvali naše gozdove. Dobro bi bilo tudi, če bi zaznamovali taka drevesa, katera se sme posekati brez škode. Dobro bi bilo nadalje, če bi zapadel kaziji, kdor bi sekal drugačna drevesa brez posebnega dovoljenja.
Nekaj dobrega kaže dejstvo, da se je cela dežela začela zanimati za o-hrambo gozdov. "Samo pred nekaj let je bila ohramba gozdov samo prazna beseda. Danes vzbuja splošno pozornost v narodnem razvoju," pravi
Treadwell Cleveland, Jr., v okrožnici, katero je izdala United States Forest Service.
"Gozdovi so glavna opora celega materijalnega preobrata v civilizaciji. Gozd ni samo stalen dovod za les in življe vseh lesnih industrij, ampak tudi sila, katera urejuje vodo za človeško uporabo. Samo suša čaka prihodnje rodove, katere so zgubili lesove in u-rejevanje vode.
Uredba, katero so napravili z naravnimi pripomočki v prvih časih, je bila dobra za one čase, a je preveč potratna za sedanjo industrijalno dobo. Da znamo, kako rabiti kako stvar, moramo najprej vedeti, koliko je one stvari, katero hočemo rabiti.
Vidi se, da še vničujemo gozde pri porabi, da jemljemo tri in polkrat toliko lesa, kolikor ga zraste. Dokazalo se je tudi, da se niti tretjina tega lesa ne porabi, katerega posekajo drvarji; dve tretjini se ga naravnost vniči. Ena enajstina naših gozdov zgori vsako leto. Od leta 1870 so gozdni požari stali $50,000,000 in petdeset človeških žrtev. Dokazano je, da se opustoši devetindevetdeset odstotkov zasebnih gozdov; manj, kakor z jednim odstotkom se postopa pravilno.
Gozdni zapisnik pa nam kaže še neko drugo slabo dejstvo z izgubo gor skih gozdov narod izgublja tudi vlado nad vodnimi toki, kateri koristijo civi-lizati neizmerno. Treba je čiste vode za domačo rabo. Dobra voda ob gotovih časih je neobhodno potrebna za namakanje. Cena vodna napeljava po meni dolarje za vsakega državljana. Zanesljivi toki so ključ do elektrike, od katere zavisi večina industrije. Va ruh vodnih napeljav pa se mora vedno vmikati pred ognjem in sekiro."
Povodnji v Ohio, Indiana in ob reki Mississippi naj bi učile zakonodajalce.
Vporaba ne vničuje gozdov, ampak zloraba. Ne vporaba, ampak škodljiva vporaba in zanemarjenost je vzrok da se les draži. Vprašanje se lahko reši, ne s tem, da se ne rabi lesa, ampak, da se ga pametno rabi.
Več evropskih dežel uči svet politično akonomijo, v kolikor se tiče o-hrambe gozdov. Orsa na Švedskem je prodala za časa enega rodu za $4,600,-000 lesa. Preskrbela pa je, da se lahko vsakih trideset ali štirideset let proda toliko lesa. To trgovsko bogastvo ni obdačeno. Železnice, telefoni i. t.
ravno tako šole in mnogo drugih stvari, je prostih davka. Ta moderna Utopia se ima zahvaliti svojim dobrim razmeram le rastlinskemu kraljestvu.
Vsak amerikanski državljan bi moral podpirati vse, kar služi v to, da se ohranijo gozdovi. Posebnega priporočila je vreden Office of Forest Pathology. "The United States Office of Pathology zasluži vso hvalo za svoje delo za ohrambo gozdov," pi|e Toledo Blade. V tem uradu ima vlada svoj zavod, katerega delo bodo slavili še poznejši rodovi. Ta urad ima nalogo proučevati drevesne bolezni^ in znati sredstvo za omejitev.
Pred nekaj leti se je pokazala neka bolezen na kostanjih, katera je grozi-, da bo vničila vsa kostanjeva drevesa v Ameriki. Gozdni patologični u-rad je našel pot, kako se ta bolezen omeji. Iz Evrope je prišla neka druga bolezen na smreke in zašla v šeste-re države. Vladni zastopniki zasledujejo, kam so bila drevesa prodana in ko jih najdejo, zahtevajo, da se taka drevesa vničijo, dokler se bolezen ne vniči. Nekatera drevesa, katera imajo stožce, so se začela pripogibati na čuden način, dokler se niso posušila. Patologisti so sprevideli, da se to.odpravi, če se ozdravi zemljo."
VAŽNA NAČELA DOBRE GOSPODINJE.
Sreča je opoteča. Izpostavljena je neštetim nevarnostim, na njo preži ne-broj sovražnikov. Revščina in bolezen sta dva huda sovražnika, ki vedno pretita domači sreči, ona zamoreta uničiti v najkrajšem času mir srečnega doma. Kjer sloni zadovoljnost na mogočnem stebru prave pobožnosti, tam tudi revščina in bolezen ne razrušita prave sreče. Revščina, ki je nastala vsled lastne krivde z nespametnim lahkomiselnim gospodarstvom ali z za-pravljivostjo najhitreje uniči mir srečnega doma. V hiši, kjer vlada neza-lovoljnost in prepir, ne najdemo sreč-
ih prebivalcev. Pred revščino nas najbolj obvaruje pridnost, red in šted-ljivost. DokTer smo zdravi iu imamo moč za delo se s pridnostjo in razumnim gospodarstvom lahko obvarujemo revščine.
Zoper bolezen seveda ni pravila, po katerem bi se mogli ravnati. Obvarujemo se bolezni s treznim življenjem in s pravilnem negovanjem svoje telesa. Kali mnogih bolezni lahko najdemo že v zgodnji mladosti. Napake, katere je zagrešila mati pri malem dojenčku, se v poznejših letih hudo kaznujejo s svojimi žalostnimi posledicami.
Draga gospodinja, ako hočeš ohraniti srečo v svoji domači hiši, alqp jo hočeš obvarovati revščine in bolezni, moraš predvsem razumeti umetnost pravega gospodinjstva, zato preberi in dobro premisli naslednje nasvete.
Marsikatera gospodinja ima že v sebi mnogo prirojene sposobnosti dobrega gospodinjstva, ona se tudi vest-
no trudi uporabiti vse pripomočke, kateri so ji na razpolago, da osreči svojo družino, in vendar se ji ne posreči doseči stalne zadovoljnosti. Vzrok temu je, ker vendar le ne razume pravega gospodinjstva. Umetnost, ki si jo sicer tudi lahko osvoji z branjem in učenjem, ki pa mora po vsakdanji vaji preiti v meso in kri. Veliko je gospodinj, ki izvrstno kuhajo, ki znajo šivati in plesti, ki skrbno vzdržujejo red in snago v hiši in vendar ne znajo gospo din j iti. Zakaj ne? Ker se ne vjema jo stroški z dohodki. Naj se še toliko proda, ali naj mož še toliko zasluži, denar izgineva v njihovih rokah in same se čudijo, kam je prešel, ostalo ni nič, prihranilo se ni nič, vedno ga je še premalo. Kaj je temu vzrok? Edino to, ker gospodinje nočejo uporabiti razuma, ker se ne potrudijo pregledati, koliko potrebuje cela družina na mesec, na leto. Žive tja v en dan in si mislijo, take skrbi so le za moža; ako pridno delam, ako gledam na red in na snago, preskrbim jed in pijačo, je končano moje delo, vse druge skrbi lahkomiselno puste možu.
Če tudi ti tako misliš, draga gospodinja, ne razumeš svoje velike naloge. Tvoje sposobnosti ti nič ne pomagajo, sreča se v tvoji hiši ne bo udomačila, mesto blagostanja bo beda potrkala na tvoja vrata. Pregled stroškov in dohodkov, skrb in premišljevanje, kako boš to ali ono pravilno uredila, je ravnotako potrebno, kakor delo in neumorna pridnost. Ne ustraši se! Ne mislim tu na moreče skrbi, mislim na prijetne skrbi, ki te obvarujejp pred stisko, to je pred dolgovi in izposoje-vanjem.
Ako boš poslušala in uporabljala sledeče nasvete, postale ti bodo skrbi: veselje, ker si boš pridobila ž njimi notranjo zadovoljnost in tvoj mož te bo spoštoval kot razumno in dobro gospodinjo.
Ne delaj stroškov, ako niso neobhodno potrebni. Tudi centa ne izdaj po nepotrebnem. Premisli vselej, kaj hočeš kupiti in ako je zares potrebno. Ne vprašaj se samo, ali zamorem to ali ono rabiti, vprašaj se tudi ali za morem to ali ono pogrešati. Denar izdajati, ne da bi prej premislila, je ravno tako, kakor ga izgubiti na cesti. Vsaka gospodinja ima veliko priložnosti in skušnjav izdajati denar po nepotrebnem. Ako greš mimo prodajalne, kjer je razprodaja, izobešene rute, odeje, na katerih so listki z napisano nizko ceno, te privabijo, da greš v prodajalno in si misliš, za tako ceno ne dobim več, greš notri in kupiš. O da bi bila prej dobro premislila, ne bila bi kupila, mogoče že preležanih stvari, ki jih nujno ne potrebuješ. Ti in tvoji otroci neobhodno rabijo nove čevlje, denar je proč, za prodati nimaš nič, tvoj mož ti ne more dati druzega. Kupljene stvari pa bi lahko pogrešala še mesece. Nepremišljeno, brez pre-vdarka ne kupuj tudi najmanjših stvari, niti žveplenk ne šivank.
Pri nakupovanju se ne smeš samo vprašati ali je to ali ono neobhodno potrebno, prevdari tudi, kje in kako boš najboljše kupila. To že tako sto-riiji, si misliš, v velike lepe prodajalne itak ne hodim, tain moram pomagati plačevati lepe prostore in dragoceno postrežbo, saj hodim v priproste majhne prodajalne. Tudi to ni vselej pametno. Prepoceni 'stvari so navadno slabe ali preležane in zato predrage. Obleka, rjuhe, predpasniki itd., ki jih še- enkrat toliko časa nosiš, so za polovico ceneje. Nizko ceno upoštevaj le takrat, kadar si prepričana o trpež-nosti dotične stvari. Ne pusti se nikdar zapeljati z nizko ceno, kar je zares dobro ima tudi primerno ceno in najboljše boš shajala, ako boš kupovala vedno le dobro blago. Skušnja te uči spoznavati dobre prodajalne, kjer prodajajo zanesljivo blag^, kupuj tako dolgo v istih, dokler te dobro postrežejo. Vsak trgovec, kateri se zanese na svoje redne odjemalce, jim tudi dobro postreže.
Posvetuj se pred večjim nakupovanjem s svojim možem. Ne mislim tu, da moraš vprašati vselej svojega moža, ako hočeš kaj več kupiti, to jc samo ob *ebi umevno, le posvetuj se ž njim, predno hočeš kupiti. Še-le potem, ko se je posvetoval s teboj, pregledal bo tudi 911 vse stroške in mirno .prevdaril, ali so dotične stvari zares potrebne. Večkrati ima mož več praktičnega smisla, kakor ti sama, marsikaj ti bo nasvetoval in te večkrat obvaroval pred neprevidnim kupovanjem. Ako pa k takim posvetovanjem ne kaže veselja, ga moraš polagoma za to pridobiti, le takrat bo z veseljem dal svoj težko zasluženi denar, ako bo tudi sam prepričan o potrebnosti in koristi izdatkov. Mož, ki ne ve, kani gre denar, bo vedno slabe volje, ko ga bo treba šteti.
Skupno posvetovanje je mnogokrat izvrstno sredstvo navezati moža na dom, vzbuditi mu zanimanje in ljube-bezen do družine, privaditi ga na šted-ljivost, ki se tiče njegove lastne osebe in odvračati ga od gostilne. Skušnja uči, da so možje zelo vsprejemljivi za zaupanje svoje žene. Naj se tudi smehljajo s početka, ko stopi žena s svojimi Ha videz tako malenkostnimi domačimi skrbmi predenj, sčasoma dobe zanimanje, ki preide v veselje, tako da naposled žele deliti z ženo vse domače skrbi. Seveda mora žena za taka posvetovanja izvoliti vedno za to pripra-
ven čas. Poskusi, draga gospodinja, prirojena ženska rahločutnost ti bo pomagala najti pravi trenutek. Upoštevaj danes nasvete, izpolni jih, zagotovim te, ne bo ti nikdar žal.
NANSEN O PRAVICAH MALIH NARODOV.
O predavanju, katero je imel Fritjof Nansen, norveški znanstvenih in raziskovalec severnega tečaja, v Kristia-niji dne 27. oktobra 1914 o pravicah malih narodov na svojo lastno neodvisnost poleg velikih narodov, je svoje dni prinesla "Koelnische Zeitung" poročilo, iz katerega objavljamo sledeče: Začel je z usodo Belgije in Srbije. Današnja težnja za assimilacijo narodov in rodov, politične zveze velesil, naj so germanske, romanske ali slovanske, so po Nansenovem mnenju velika nevarnost, ker vse to politično in kulturelno uničuje samostojnost narodov. Uničenje naroda, če prav najmanjšega, je vedno zločin, ker zgodovina uči, da se je treba zahvaliti za največje politične in kulturne napredke predvsem inicijativi malih narodov.
Temeljni pogoj splošne kulture je, da je vedno požlahtnjevana od zunaj.
Ako prihaja to izpopolnjevanje iz naroda samega, prnaša kal smrti, kakor nas uči zgodovina Kine. Nemška kultura vede in mišljenja ne bi dosegla tako visoke stopinje razvoja, ki gd vsak občuduje, brez tujih impulzov. Misija malih narodov je, da so poiz-kusni laboratorij za velike narode tudi politično, kakor dokazuje Švica po svojem referendniku, Novi Zeland po svoji socijalni politiki in tudi to, da je bil princip enakosti vseh pred postavo najpreje izpeljan pri malih narodih,; Buddha in Konfucij sta izšla iz malih4 rodov, Goethe in Schiller sta napisal^,' največja dela o bitju Weimar-ja.
Veda potrebuje poglobitve in to je težavno v velikih razmerah. V pravici malih narodov na samostojno življenje je obsežena tudi dolžnost njih neodvisnost braniti tudi proti premoči.
Zavarovanje psov.
V Frankobrodu so osnovali "Delniško društvo za zavarovanje psov". Društvo sprejema zavarovanje psov za vsoto nad 50" mark. Delniška glavnica znaša 300.000 mark.
vmmtmBi.

Iz malega raste veliko!
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto—3%
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
f
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezervni sklad $400,000.00.
ROBT. T. KELLY, pred..
CHAS. G. PEARCE, fcalir
HOKVKKOBOgfiOBK
Vreme za vrlino suknjo
je tu za sigurno.
Naše fine vrhne suknje se hitro pro-dajejo, ker so moderne, trpežne in se lepo noiijo.
Cnpvrlrlit 1017 Tho Houaa of kui-peulioluiel
Naša zaloga vrhnih sukenj po $15, $16.50 in $18, je največja v Jolietu in tu najdete največjo izber.
Druge vrste suknje so po $20, $22, $28 in $30.
PRIDITE SI JIH POGDLEDAT.
THE EAGLE
"Joliet Home of Kuppeheimer Clothes" 406-08-10 North Chicago Street

——
tzjedinjenih državah
SEVERNE AMERIKE.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Sedež: JOLIET, ILL.
Vstanovljena 29. novembra 1914
Inkorp. t drž. 111., 14. maja 1915 Inltorp. T drž. Pa., 5. apr. 1916
ORUŽBINO GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE."
GLAVNI ODBOR:
Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
I.	podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111.
II.	podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa.
Tajnik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111.
Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111.
i
NADZORNI ODBOR:
JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois.
MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois.
JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa, 111.
miru, seda/ moram saltftirati!" Sam Princip se je informiral pri nekem detektivu, na katerem avtomobilu se pelje prestolonaslednik, in detektiv mu je to brezobzirno pokazal. Na poti, po kateri je moral prestolonaslednik iti, je bilo razpostavljenih trinajst bomb, od katerih jih je bilo po Prin-cipovi navedbi pri zaslišanju 12 najdenih, medtem ko je bila 13. vržena v neko hišo.
Zdi se, da je usoda delovala v prid ubijalcem, kakor da se je kaka peklenska sila zaklela, da se posreči zločin, ki je povzročil svetovni požar."—"Slovenski Svet".
BOJNA MOLITEV.
(Iz "Slovenca".)
FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois.
GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET* ILL.
KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli ljiestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe «e naj pošljejo na 1. porotnika.
Drištvene vesti.
>♦ 0»0»«»«M>»0»0»0»0»0»0*
Pittsburgh, Pa., 15. okt.—Vsem čla-nom in članicam društva sv. Družine št. 11 D. S. D., kakor tudi onim rojakom, kateri so kupili srečke za društveno uro, tem potom naznanjamo, je uro zadela številka dve (2), katero je imel naš sobrat JoTin Radovič.
Odbor društva se lepo zahvaljuje vsem onim cenjenim rojakom, kateri so kupovali srečke in s tem pomogli našemu društvu do boljšega uspeha.
Ne smemo tudi pozabiti naših vrlih članov, kateri so se trudili s prodajo srečk. Največ jih je razpečal sobrat Mihael Kroteč, njemu je sledil sobrat John Golobic. Vseh tikcev je razprodanih 743, kar je zadosti dober dokaz, da naše mlado, toda močno društvo ima dovolj prijateljev. 1 Ker se je dobila primerna svotica denarja na uri in vidimo, da naša bolniška blagajna lepo napreduje in raste, Je društvo sklenilo na-svoji zadnji seji, Podaljšati še zanaprej prost pristop za Nedoločen čas. Zatorej prosimo naše sobrate, da to svojim znancem'naznanijo, ker vemo, da je še veliko naših r°jakov po naselbini, kateri niso v nosnem podpornem društvu; tudi onim, kateri so le pri enem ne bi nič škodilo, ce bi pristopili v našo sredo, kajti oni Casi, v katerih se je moglo izhajati z na teden, so že minuli, in ne bo jih nikoli nazaj. Naše društvo izplačuje *U)0 za vsak delavni dan podpore, le 50c mesečno. Zraven tega se pa 'al>ko zavarujete pri D. S. D. za usmrt-n'no $500.00 ali za $250.00, katera tudi ^Plačuje poškodnino in operacije.
Nekateri naši rojaki so res nerazsodni niožje. Tako govorijo, da če bi •1 Ustavila društva oni denar, katerega za asesment, bi si sami nare-1 Jednoto. Ni potem čudo, da se "asi rojaki tako izogibajo slovenskih ustev. Toda mi pravimo, da ni te-J|ni 'ako. Tukaj navajamo en slučaj, ^ateri se je zgodil pri našem društvu, 'eto smo namreč izgubili 3 člane v ■ilesecih; vsak je bil zavarovan za ™°000, toraj vsi trije za $1500.00. . '"'ašamo Vas, koliko bi moglo 100 ^ anov/v 8 mesecih asesmonta plačati, Pokrije omenjeno svoto? Če smo Z(lruženi v eno skupino, ni se nam el)a bati. Vzemimo si na misel one-^ °četa s sedmimi palicami in prišli do prepričanja, da le z zdru-1,0 močjo nam bo mogoče poslovati.
Odbor.
^OVE PODROBNOSTI O SARAJEVSKEM ATENTATU.
^*°nhard Adelt objavlja iz svojih sj_ e*k nekoliko podrobnosti o sarajev-atentatu, ki niso brez važnosti, ! p» so bile dosedaj še nepoznane. (,1 Cl'el jih je od raznih odličnih stra-blj.'1'' Pa so inu jili javili oni, ki so
Priča tragičnega dogodka, bil' nas'«dnjega je razvidno, da so Sar	Ponovne trditve, da je bil
i)evski atentat pripravljen in da so °v°rne oblasti vedele zanj, popol-
ni
noi *it;
"lu
opravičene. Kedor pazno pre-
Mia,	-	r	• /
ltQ Podrobnosti, bo lahko videl, ka so skrbele dotične oblasti za I>rc, ' Potovanje, da je celo umorjeni o t«, 7onas,e<lnik sam izrazil dvom Pod/'. "la Pa so 8a znaln>otolažiti. Te )I,0st'> katere prinašamo v na-Drii,a ei.n so toliko bolj zanimive, ker od očividcev, oziroma so u-
radne ugotovitve, ki so vsekakor zanesljive. L. Adelt piše:
"Nadvojvoda Franc Ferdinand je prišel na svojem potovanju v Sarajevo v Trst. Ko se je hotel tu ukrcati, je jasno čutil bližnjo smrt. Pogosto se je ozrl na visoka poslopja, kakor da se boji, da ne bi kedo vrgel bombe nanj z okna.
Na mostu Čumuriji je zagnal Čabri-novič bombo, ki je padla na sklopljeno streho nadvojvodovega avtomobila in katero je vrgel prestolonaslednik z roko na tla. Pri padcu na tla je eksplodirala, zadela tretji avtomobil ter ranila nadvojvodovega adjutanta grofa Merizzio, ki je bil odnesen v bolnišnico, medtem ko je nadvojvodski par nadaljeval vožnjo.
Ko je bil zaključen del, so se posvetovali o tem, kaj naj se napravi. Tu je treba konstatirati, kaj je na stvari, o kateri se čita, da je bil namreč nadvojvoda proti njegovi okolici za to, da se'izvede prvotni program. Izrazil se je: "Kaj naj sedaj naredimo! Ali hoče mo pustiti, da bodo še naprej na nas streljali?"
Nato je predlagal general Potiorek: "Dvoje je mogoče — ali kaznovati mesto s tem, da odpovemo program, ali pa izprazniti ulice in izvesti program.1
Prestolonaslednik je odgovoril po kratkem premišljanju: "Program izvesti, toda dati prej ulice izprazniti, to se mi ne dopade. Raje odpovedati program. Želel bi samo še posetiti grofa Merizzio."
Vzdignili so se tedaj, da se odpelje jo v bolnišnico, ali pa so v splošnem razburjenju pozabili povedati šoferju, kod naj vozi. Avtomobil je vsled tega vozil za prvim avtomobilom mestnega župana vse do vogla keja in Franc Jolsipove ulice. Častnik avtomobila, grof Harrach, ki se je postavil v za ščito prestolonaslednika na stopnjico, žal, da na nasprotni strani od atentatorja, je zaklical šoferju: stoj, ko je opazil, da hoče zavoziti v napačno ulico. Šofer je ustavil avtomobil, toda ravno to je dalo Prinčipu nepričakovano priliko, da je mogel dvakrat ustre liti na nadvojvodsko dvojico na razdaljo štirih korakov, in oba strela sta prebila žilo odvodnico, pri prestolona sledniku na vratu, pri njegovi ženi \ želodcu.
Potiorek je imel sedaj strašno nalogo, držati z obema rokama oba umirajoča, medtem ko ga jc oblivala njuna kri, avtomobil pa divje drvil dalje. Ko je stopil iz avtomobila, je bil bled ko pepel in prepaden, toda popolnoma kos svoji nalogi; takoj jc odredil z za-povedujočim glasom, da se namesti u morjenca v salonu. Svoje spremstvo je odpustil z ukazom, da se zbere po desetminutnem odmoru zopet pri njem, nakar je diktiral poldrugo uro brzojavke cesarju in drugim osebam
Kakor sem bil obveščen s tretje istotako odlične strani, je Potiorek pri posvetovanju po prvem atentatu ga rantiral, da se ne bo dogodil noben drug atentat in da so vsi atentatorj prijeti. Prestolonaslednik je odgovo ril: "Tega ne verujem. Dobili bomo še nekoliko zrn."
Slutnja nesrečnega prestolonasled nika najprej v Trstu in potem v Sara jevu jc imela najbrž nekoliko močnih razlogov. Slišati je bilo glasove naracKtvanem atentatu ter so svarili italijanski in nemški konzul, kakor tu di predsednik bosenske deželne banke Neka mlada deklica iz vrste gledalcev jc opozorila nekega policaja, da drži nek mlad človek v bližini nekaj skriv nostnega in da dela jako sumljiv utis Stražnik jo jc zavrnil: "Pustite me na
Gospod, ne glej na svilo in baržun ničemurnih otrok, ki ni še plačan njih račun s poslednjim novcem ne pred Teboj, ne pred trgovcem.
Gospod, poglej sirote zgolj, sirote zgolj, oblečene na pol, vse prebledele kakor zid, ko mraz in stid pretresa jim kosti; Gospod, v sirote se ozri!
Oospod, ne čuj ovinjenih glasov in divje pesmi omamljenih duhov, ki so jim grla za Tvojo čast se pozaprla.
Poslušaj zvon: po mrtvih plaka vrh domov; poslušaj izdih prežalovanih vdov in mater nevtolaženih; Gospod, poslušaj jok objokanih otrok!
Gospod, ne štej, ne štej števila tistih, ki v trumah tisočlistih prše od životvornih vej, beže od debla; da žive še bo smrt zagrebla.
Stopinje onih štej,
ki v mučeniškem vencu,
kot jelen po studencu,
po Tebi hrepene.
Pod križem krvave:
Stopili so na Tvojo bridko pot—
Stopinje teh preštej, Gospod!
nekaj časa se sod napolni in dobro zabije. Po 14 dneh se vino pretoči v sod, ki se je poprej zažveplal. Čiščenja vina se je lotilo, ko se je vino po pretakanju že umirilo.
Kje sem se prehladil?
Dostikrat je zelo težavno, odgovoriti na to času primerno vprašanje. Zato je bolje, izboljšati splošno telesno stanje in zapreti vrata proti vsem prehladom, nego si beliti glavo, ko je prepozno. Trdovraten prehlad pomeni, da je telo nezmožno, upirati se napadom kali ali cim. Obrambne moči zapečenega telesa so preslabe, potrebno je, povišati splošno življensko moč, in to učini |Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To zdravilo vam izčisti želodec in prisili prebavila, da popolnoma izvršujejo svoje delo. U-činki v slučajih zapeke, glavoboli, raz-dražljivosti, splošne oslabelosti, pomanjkanja slasti in trdne volje itd. so čudoviti. Cena $1.00. V lekarnah. — Najzanesljivejše zdravilo za revmati-
zem, nevralgijo, bol v ledju, kakor tudi za izvine, izpahe, otekline itd. je Tri-ner's Liniment. Njegove primesi so izvrstne v zdravljenju vseh takih slučajev. Cena 25 in 50c v lekarnah, po pošti 35 in 60c. Jos. Triner, Mfg. Chemist, 1333-1343 S. Ashland ave., Chicago, 111. — Adv.
SPREJME SE TAKOJ PRILETNA, samostojna ženska kot gospodinja pri družini treh oseb: oče z dvema hčerkama, 5 in 6 let stari. Dobri pogoji. Plača po dogovoru. Pišite ali vprašajte pri: Anton Vachetz, 293 Mineral St., Milwaukee, Wis. 3t
NAPRODAJ NOVA 4 SOBE HIŠA na 118 Elizabeth St. Na lahke o-broke. Vprašaj na 701 N. Broadway, Joliet, P. R. Bannon. 2t
AKO IMAŠ $400 KUPIŠ LAHKO hišo 6 sob z loto 50x137 na West Side. Ostanek $1900 se plača kot rent. Telefon 2337 W.	8718—
POZOR ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo I V mesnici
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba it naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas t našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street
Chic. Phone 2768. if. W. Phone 1113.
h n ® s b s ii b a a ii a si in is s n si ii ii ii si is ii n si si is si a a a s s s s a b a a h b h h s n b b b b bbbbbbbbbb
BSBBBSBSBSBBBEBBBBBBBBBBBBBSBBBBSSBBSBBBSSSBBBBBBBBBBBBBBBBl! IBiillliBiBililBliBiiiiBilBlliilliBllBSiiliillllililllilliill BBBBSB
BBSBBB
Baaaaa bbbssb
BBBBBS BBBSBS
bbbbbbbbbbbb bbbsssbbbbsb bbbbbbbbbbbb bbbbbbbbbbbb bbbbbbbbbbbb bbbbbbbbbbbb bebbbbbbbbeb bbbsbsbsbbsb bbbbbbbbbbbb bbbbbbbbbbbb bbbbbbbbbbbb,
DELO DOBI
bbbbbbbbbsbis bbbbbbbbbbbb bbbbbbbbbbb®
______BBBBBBBBBBBB
SBBBSSBBBBSBBBBBBBBSSSBBSBSSSBSBBSBBEBSEBBBBEBBBBBBBBEBESSBB BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
11111@1111
RAZNOTEROSTI.
L
m
iiiiiiiiiiiiiii
Ozdravljena tatica.
V San Frančišku je neka Thurnherr kradla kakor sraka. Sama je znala, da to ni prav in hodila okrog zdravnikov, da jo naj ozdravijo modne belez-ni, ki jo v Ameriki nazivajo "Cowgirl Raffles." Kakor poroča new yorški Araldo Italiano", so zdravniki sklenili Thurnherrovo operirati. Našli so v čelu neki izrastek, ki je tiščal možgane in povzročal, da je bila nagnjena k vsemu slabemu. Thurnherrova trdi, da je popolnoma izgubila nagnjenje, da krade.
kakimi težkočami se bore časopisi.
"Novi kralj" list, ki je izhajal na dal-njem vzhodu za časa ruske-japonske vojne v Port Arturju, pogosto ni mogel iziti. Enkrat so Japonci razstre lili hišo, ker so ga tiskali, drugič pa se je opravičil list, ker stavci beže kakor hitro začujejo grmenje topov. V Vladivostoku je moral prenehati neki list izhajati, ker so morali vsi stavci in tiskari v vojno. To oboje je um ljivo, malo bolj čudno pa se je opra ičil neki zamorski list v Long Rangu. Šest tednov ni izhajal in ko je prvi list po preteku tega časa izšel, se je opravičil urednik s tem, da si je bil dal šest-tedenski dopust. — Neki nemški list, dnevnik celo, je zaspal za dva dni in vzrok je bil ta, da se je tiskar tako napil, da je tiskarski stroj polomil Po treh dneh je list to svojim bralcem s priznanja vredno odkritosrčno pri/ nal in dostavil, da je tiskar obljubil, da bo odslej naprej pil samo zvečer in ne tudi opoldne. — Koburški "General-anzeiger" pa je prinesel na velikonočno nedeljo samo inserate in na u-vodnem mestu sledečo značilno notico "Ker ni bilo mogoče v zadnji uri napraviti priloge, inseratov pa je bilo strašno veliko, je moral izostati ves tekst, sicer bi list ne bil mogel iziti.
Čiščenje vina z jajčjim beljakom.
Za rudeča in črna vina se priporoča kot čistilo jajčji beljak, ker ta način čiščenja ne jemlje vinu barve. Vzame se za 1 hI črnega vina 3, za isto rano žino belega vina pa 4 beljake. Te se dene V skledo, jim prida nekoliko sol (na 12 beljakov 1 pest), prilije malo vode in tako dolgo tepe, da nastane sneg. Ta sneg se preliva potem škafa v škaf večkrat. Nato se zlije ta zmes v sod, kateremu se je odvzelo toliko vina, da se lahko vlije čistilo. Čez
fant ali mož, ki je mesar
in zna tudi kaj posla v groceriji. Vprašaj — Butcher and Grocer, Chicago telefon 100.
bbbbb® bbbbbb
SSBBBB BBBBBB
bbbbb®
SBEEB0
BBBBBBBBBBBB
BBBBBBBBBBBB BBBBBBBBBBBB BBBBBBBBBBBB BBBBBBBBBBBB
M ORE FOR YOUR MONEY AT THE
BOSTON STORE
Founded By M. A. Felman in 1889 ' 219-221-223 Jefferson Street..Joliet III. Phone,Private Exchange 766
Žepne rute po 10c
Ženske lanene žepne rute iz finega "blaga, lepo narejene in krasno obrobljene, vredne vedno in povsod 20c kos. Le pri nas dobite take lanene žepne rute po posebni ceni, kos le 10c. — Main floor.
Ročniki s špicami 25c in 50c
Imamo 50 ducatov raznobarvno o-krašenih in obrobljenih ročnikov Huck and Bath Towels, mnogo jako lepih, ki so na koncu scefrani ali zarobljeni na razne načine. Imamo na izber do 50 ducatov in jih dobite kos po 25c in 50c. — Main floor.
35c Bath Towels po 20c
Posebno težki vbeljeni Bath Towels ročniki, posebno veliki triple thread weave iz finega bombaža. Skoro vsak je vreden nad 35c. Imamo jih 60 ducatov za prodajo v petek in soboto in damo jih po 20c kos. Le šest ročnikov enemu odjemalcu. — Main floor.
Novo Jesensko Platno
Velour Cloakings, yard $2.95
Krasno all-wool Velour Cloakings, 50 in 52 in. široko, v vseh najlepših jesenskih barvah, vredno je jard po $4.00, pri tej razprodaji yard samo $2.95.
Costume Velvet, yard $1.95
Yard široko silk finish Costume Velvet, velika zaloga, krasno blago za jesen in zimo, vredno je $2.50, pri tej prodaji je dobite yard po $1.95.
Satin-de-Lux, yard $1.95
Najboljši Satin-de-Lux, bogato blago, 36 in. široko, fino črno in drugobarvno, za zimo in jesen, vredno $2.50, prfjej prodaji yard samo $1.95.	V."
Plaid Dress Goods, yard 50c
Yard široko fancy plaid Dress Goods, nove barve za jesensko in zimsko nošo, posebno trpežno in lepo blago, pri tej prodaji posebna cena yard po 50c.
Volneno Granite Platno, yard $1.00
44 in. široko all-wool Granite Suitings, črne in drugih jesenskih barv, posebno fino blago za obleke in krila za jesen in zimo. Posebna cena, yard po $1.00.
New Dress Ginghams po 15c
Najboljša vrsta finega raznobarvnega Dress GingTiams platna, lepo šarasto, check and plaids, najboljše blago iz tovarne, vredno 23c vsakdan in vsepovsod, sedaj v Boston Store le yard 15c.
36-inch Silkolines, yard 15c
Colonial Drapery Silkolines, yard široko, najnovejši izdelek v raznih barvah, tudi temno in bledo, vredno 23c vsepovsod, zdaj tu le 15c. — Fabric Section—Main Floor.
RAZPRODAJA "V BJ^SE^EISTTTJ
COLORED TABLE OIL CLOTH
5-4 Colored Table Oilcloth, mnogo raznih vrst na izber, nekatero je nekoliko nedostatno, vendar tako dobro, kot najbolje, 20c vredno, zdaj po j posebni ceni yard samo.....................llv
15c CRASH TOWELING
Mill run dolgost linen finish Crash Toweling, posebno fino blago, ki se je vedno prodajalo povsod po yar 15c, dobite med to razprodajo pri nas "1 Aa po yard ....................................IVv
YARD ŠIROKO DRESS PERCALES
Navadne vrste Dress Percales, ki se prodaje povsod
po 18c yard, to je jesensko in zimsko blago, bledih in temnih barv, prav posebna cena za to prodajo, yard po ......................
121c
15c NEVBELJEN MUSLIN
Poln yard široko nevbeljeno Musjin platno, posebno težka tkanina, vredno najmanj 15c yard, a zdaj pri tej razprodaji posebna cena, 11 a yard samo ................................
ŽENSKI SAMPLE CORSETI.
Imamo veliko zalogo za to sezono najboljših sample corsets, ki so vredni do $2.00, da se jih iznebimo jih oddamo po 49c, 59c, 69c, CAa 79c in ............. ...................O t/V
19c SHAKER FLANNEL
Nevbeljeno Shaker Flannel,' močno tkano, s mehkim fleec e nap, vredno najmanj 19c, poln yard široko, pri tej prodaji posebna cena, yard samo ...........................
12'c
S. & H. Trading Stamps zastonj
s vsakim nakupom za 10c ali več v BOSTON STORE
iS
sni®
! v/
Double Stamps vsak torek in petek.
M Bi
T»i3lNG

SSSUSUfflSSSHBHHaHSHHSaSSilHSaSHHHISEEIlIIHHS
0? ® ®
JS
Solnce in senca
u
POVEST
is
ji
j| Priprostemu naroda v poduk iu zabavo spisal J. Bedenek
d ® aaaaaBBaaaaaaaaaaaaBBBBBBBaBaaaaBaaBBaa
(Konec.)
"Kdo ve, Janez, ko bi bil svoje dni ti prevzel domačijo namesto brata, da bi morda ne bili tebe tudi vže na Du naj poslali med tiste, ki postave delajo, fcer si tako učen. Oh kako ti je vendar dobro, ker vse veš," pripomni stara mati in še pristavi: "Menim, da bi se ti celo pridigovati ne ustrašil.
"Posebnih dobrin ne čutim, če morda to ali ono slučajno vem, nesrečen pa zarad tega tudi nisem, če sem vsta-ni v knjigi stvarjenja nekoliko bolje brati, kakor kak navaden človek. Poglavitna reč, ki človeka poleg učenosti srečnega dela, je dobra vest in pa zadovoljnost. Nobene ne pogrešam. Vzlasti poslednja spremlja me zvesto pri vseli delih in opravilih, in prav za to mi gre pa delo tudi gladko spod rok. Naš stan je brez dvoma najtežavnejši na svetu, ker je v tesni zvezi z največjim trpljenjem in primeroma z najslabšo hrano. Toda tudi temu ne manjka solnčnih strani, dokler nas zadovoljnost ne zapusti.
Bil je reven kmet, ki si je vsakdanji kruhek v potu svojega obraza služil. Mož je na vsako stran varčeval in stiskal, kar se je le dalo, pa si vendar ni mogel opomoči. Nekega dne dela praho. Vroč pot cedi se mu po obrazu. V vasi zazvoni sedem, naš kme-tič vstavi živino, sede na plužje in moli angeljsko češčenje. Memo pride stara beračica; "kako je," vpraša našega orača in postoji.
"Ej, nič prida," odgovori kmetič. "Obilno dela, malo zaslužka, ko bi vsaj toliko mogel pomagati, da bi si svojo delavno živino napravil," potoži kmet in si obriše mokro čelo.
"Obrni se proti jutru in hodi dva dni daleč v jedno mer; prišel boš do velike smreke, vrhu nje je krokarjevo gnjezdo. Če tisto posekaš, ti svoj živ dan ne bo ničesar več manjkalo."
Ne bila bi slaba, si misli kmetič in zopet požene, ko si žena ob palici dalje pomaga. Praha je narejena, hajdi domu. Živino pelje kmet k sosedu, kjer se z običajnim krščanskim plači lom: "Bog plačaj!" zahvali za dobroto, potem pa vrže sekiro na ramo, in se proti jutru na pot napravi. Dva dni je hodil in res prišel do velike smreke, vrhu katere je videl gnezdo. Takoj se je je lotil in posekal. Z groznim hruščem podrla se je smreka na tla. Y gnezdu je bjlo dvoje jajc, ki ste se razbili na zemljo padši. Iz jednega zvali se krokar, v drugem zasveti se zlat pr,tan. Krokar je tako nedopovedljivo hitro rastel, da je bil v nekoliko trenotkih popolnoma doraščen vi deti. Krokar spregovori: "Človek, pod srečno zvezdo si rojen, kajti rešil si i?ie. Za plačilo si vzemi ta-le prstan in ga nosi. Kadar si boš česa želel, zasuči prstan na prstu, poželi si 'doti-čno in dosegel boš. Opozorim te pa, da se ti more želja samo jedenkrat spolniti. Želi si toraj kaj pametnega, da se ne boš kesal." Krokar se na to dvigne v zrak in odleti proti jutrovi deželi.
Kmetič pobere prstan in ga natakne na prst. Ravno prav mu je bil. Za posekano smreko se ni dalje brigal temveč se je obrnil proti domu. Zve čer dospe do velikega mesta, kjer je opazil poleg drugih bogato opravljenih prodajalnih izložišč tudi zlatarsko. Radovednost ga vleče v prodajalnico, da bi zvedel, koliko je prstan vreden. Bil je gladek obroček, prav kakor so zakonski prstani.
Zlatar si prstan ogleda in pove na f adno ceno.
"To se vidi, da nič ne veste," zakro-hota se mu kmetič debelo, in pravi: "Poslušajte, kaj vam bom povedal: ta-le prstanček, kakor je neznaten videti, je več vreden, nego vsa vaša pro-dajalnica z gotovino vred!" Na to mu začne dobrovoljni možiček razkladati, kje in kako je našel prstan in kaka skrivna moč da je v njem.
Zlatarju, zviti glavi, se takoj zabli-ska. Sklenil je nezvedenega kmeta za prstan opehariti, naj velja kar hoče, vsaj to ne bo prva goljufija. Zato pravi: "Če je to tako, je seveda vse kaj druzega. Prijatelj veš kaj! Ker imaš tako dragocenost pri sebi, bi ti svetoval, da pri meni prenočiš. Ni ti varijo okoli prenočišča iskati, kajti ti ne veš, kako je svet vzlasti po mestih1 malo vreden."
Kmetu se ni napačno zdelo in je vbogal. Vsedla sta se z zlatarjem k v;ečerji in pozno v noč pila, da je jelo vse okoli kmeta .plesati, nato sta šla pa k počitku. Ni bilo dolgo in naš junak je kmalu tako sladko zaspal, kakor da bi mu bili angeljčki godli. Zlatar porabil je priliko in zamenil kmetu čuda-tvorni prstan za navadni, na kar je komaj jutra čakal, da bi kmet pete od-qesel. yže na vse zgodaj šel ga je budit rekoč: "Prijatelj, daleč imaš in vroč dan te čaka, napravi se ob hladu dalje."
Nas možiček vboga, ker je bil navajen zgodaj vstajati in še dobro se mu
zdi, da ga je postrežljivi prijatelj tako zgodaj poklical. Komaj je torej kme tič imel v veži prag za saboj, hitel je lakomni zlatar v klet in je duri za seboj zaprl. Zasukal je prstan na roci in rekel: "Takoj hočem imeti vse polno zlata, čistega zlata!
Kakor toča vsulo se je suho zlato po prostorih in v kleti, da se je zlatarju kar srce smijalo; toda veselje ni bilo dolgo. Tesno mu prične prihajati o-koli srca in mož prične misliti, kaj bo, če zlata toča kmalu ne neha. Zlatar skoči k durim in jih hoče odpreti, toda ključ mu pade iz rok in zlata toča ga podsuje, v katerej je konečno tudi zlatar sam poginil. Pokopala ga je.
Naš kmet sekal jo je med tem, ko je nepoštenega zlatarja kazen tako hitro doletela, dobre volje proti domu, in premišljeval, česa bi si želel, da bi se mu na tem in na onem svetu dobro godilo. Ali to vganiti ni bilo tako la hko. Domu prišedši, pokazal je prstan ženi rekoč: "Sedaj, ljuba moja, smo pa na konji, nobene reči nam ne bo več manjkalo pri hiši. Prstan sem dobil, ki nama vsako željo izpolni, seveda le jedenkrat. Toda meni se zdi, da bi morala oba pač dobro premisliti, kaj si bodeva volila, da se ne znebiva dragocene lastnosti prstanove za prazen nič."
Veš kaj," pravi ona na to, "dveh kravic za molžo in konjiča za vprego vže ves čas, kar sva skupaj, tako brit-ko pogrešava. Kaj praviš, ko bi si jih sedaj le želela?"
"Ali se ti meša stara?" zavrne jo mož, "da bi se za tako malenkost znebila želje, ki vtegne kdo ve kaj vredna biti, ako se nama prava oglasi. Le pridno se dela poprimiva in moliva zraven, pa boš videla, da nama ne bo ničesa manjkalo." In res, ko je bilo leto okoli, prigospodarila sta si naša kmetiča toliko, da sta si oskrbela dve kravi in konjiča. Očiten blagoslov božji kazal se je povsod na polji in doma. Drugo leto dokončavši prikupila sta si vže nekaj zemljišča, tretje, četrto in peto leto popravila sta hišo in prizidala sta nekoliko poslopja. Posebno srečo jima je Bog naklonil, odkar je bil zlati prstan pri hiši. Mož je bil popolnoma srečen in zadovoljen, kar mu je ob vstrajni pridnosti in varčnosti Bog dal, ne tako pa žena. Le več, vedno še več želela si je imeti, deloma gnala jo je pa tudi tista nepo pisljiva vsem ženskim bitjem prirojena radovednost, da je dan na dan v moža tiščala, naj bi vendar " kako modro in pametno zinil, da bo vsaj videla, kako moč ima prstan.
"Sam ne vem, ali bledeš, ali kaj?" zavrnil jo je vselej nevoljno mož. Ničesar več nama ne majka, in res ne vem, čemu bi zapravil lepo lastnost za kako ničevnost!"
"Moj Bog! jaz te pa skoraj več ne poznam ne," tarna ženica, "tak si postal. Dokler nas je trla revščina na vse strani, želel si vedno, da bi se nama na bolje obrnilo. Sedaj pa, ko imaš moč v rokah, da si voliš, kar hočeš, sedaj ko bi bil lahko za cesarja, grofa, barona ali vsaj za župana ter bi imel lahko skrinje polne čistega zlata, ti niti na misel ne pride, da bi si kaj pametnega želeli"
"Žena, molči!" spregovori mož nevoljno in vdari z nogo ob* tla, češ, to da besedi več povdarka. "Mlada sva in zdrava tudi, hvala Bogu. Kakor veš, je naše življenje včasih silno kratko, včasih se pa tudi vleče skoraj sto let. Kdo ve, koliko ga je nama določenega. Dobro veš, da ima prstan moč le jedno samo željo izpolniti in potem smo z njim pri kraji. Kdo ve, česa nama bo še treba, če nama je morebiti Bog določil sto let življenja. Ali ni bolj modro, če si željo za najskrajno silo prihraniva? Sedaj nama tako ničesar več ne manjka. Od kar imava prstan pri hiši, spremlja naji očiten blagoslov božji, da se ljudje kar prečuditi ne morejo."
S tem je bila zadeva za nekaj časa dognana. Premoženje raslo je našemu kmetu od leta do leta in v nekaj letih je vže imel polne hleve živine ter več hlapcev in efekel, ki so mu pomagali, kjer je bilo treba. Več ko desetkrat na dan, ogledaval si je zlati prstan na roči, o čegar čudatvorni moči razven njegove žene nihče niti slutil ni, želje si pa vendar-le ni upal nobene izreči. Po pravici vam povem, da če bi ga žena ne bila na leto po jedenkrat opomnila, naj n^ pozabi na pa- J
davali sinovi in vnuki ljuba jim mrliča in jeden sinov hotel je sneti očetu zla ti prstan, da bi ga imel za spomin. Al drugi mu je to odsvetoval rekoč: "Pu sti jim ga, naj ga vzamejo s saboj grob, ker so se ga ves čas tako srčno veselili. Tudi mater sem videl dosti krat prstan ogledavati!"
Tako se je zgodilo, da so srečnega kmeta res z zlatim prstanom vred po kopali, o katerem je bil mož ves čas svojega življenja trdno prepričan, da ima čudotvorno moč v sebi. Res jo je imel, kajti kmet je z božjo pomočjo čudovito obogatel, če tudi ne vsled prstanove čudatvornosti. Pravljica ta nam kaže," pravi Janez pripovedova nje dokončevajoč, "da je zadovoljnost s svojim stanom združena z varčnostjo in pridnostjo temelj blagostanja, katero nikdar ne izostane, ako človek Boga ne pozabi."
"Kaj bi dal, Marijana," šepne To maž svoji izvoljeni, "ko bi tudi jaz mogel na pošten način tak prstan do biti, da bi mi srečo prinesel?"
"Kdo ve kaj ti ne bo treba dajati," odgovori zarudelo dekle po tihem, se že v žep in pravi: "Če si s tem le za dovoljen, ki sem ga jaz po svoji materi podedovala, ti ga iz srca rada dam Vedno so trdili, da je prstan blagoslovljen in da so bili srečni, kadar so ga nosili. Danes ti lahko vže določ no odgovorim na vprašanje, če bi hotela k vam priti in ti odkritosrčno rečem: da! Rada te imam kakor sama sebe, ker te poznam, da si poštenjak od nog do glave, ker vem, da nisi pija nec, in da ne razgrajaš po noči okoli, kadar pametni ljudje spe. Upam, da bova do smrti srečno skupaj živela. Podpirala se bodeva pri delu, jeden z drugim delila bova grenke in britke ure, pa tudi eden z drugim se veselila, kadar nama bo sreča mila. Mislim, da če bova pridno delala in, kakor se v pesni poje 'pa molila vmes', nama ne bo kruha manjkalo."
Izvestno ne, ljuba moja. Pridne roke in varčnost pri hiši niso še nikjer skaze delale. Kako sem vesel, da si se odločila, ti pač ne morem povedati. Hišica, kamor boš prišla za gospodinjo res ni, da bi rekel, kaj prida, kajti stara, silno stara je vže in črvojedina posipa se na vseh krajih iz lesenega o-stenja, Z božjo pomočjo pozidala si bodeva kmalu drugo. Take žene, tca-kor boš ti, želel sem si ves čas, od kar me je jelo gospodarstvo na ženitev o-pominjati. Vsaj veš, da dobra gospodinja tri vogle hiše podpira. Odkar sem se vrnil od vojakov, jel sem premišljevati sem in tje, nasvetovali so mi jih mnogo in marsikatero med njimi še precej petično, ali za nobeno se nisem mogel tako iz cele duše odločiti kakor ravno za te! Vže vlani na smaj-ni dan popoludne, ko smo na Glavarjevem vrtu skupaj popevali in si ti tako iz dna svoje duše in srca kvišku hrepeneča zapela:
"Povzdigni se žalostna duša v višave,
Zapusti na kratko dolino solza!"
segel mi je tvoj živ glav v srce in — spožnal sem, da si ti tista, s katero bi si želel na varčno združen korakati proti večni domovini čtoveštva. To ali pa nobene ne, sklenil sem še tisti trenotek in sem, kakor vidiš ostal tudi mož beseda. Če ti je prav, gremo pa v ponedeljek k pismom v Kranj?" vpraša presrečni Tomaž zarudelo nevesto svojo.
"Meni je vse prav, kar je tebi všeč," odgovori Marijana in presrečna zaročenca jela sta še bolj potihem šepetati med seboj, da niti najbližnja soseda Marijane, stara mati ni mogla nobene besedice več vjeti na uho, kar ji ni bilo posebno všeč.
Čevljar je jel med tem svoje orodje pospravljati rekoč: "Dosti naj bo, jutri je tudi še delavnik, spat bo treba iti." Vstal je in si jel zaspane ude pretega-vati po dolgem in na široko, kakor se mu je ravno prilegalo, in da se mu je, spoznal sem iz tega, ker je tudi neznansko zasijal, ko je roke narazen raztegnil.
Možje so se tudi drug za drugim poslovili, lahko noč vošivši, in čez dobro četrt ure na to vže ni bilo več luči pri hiši.
V.
Na velikonočni ponedeljek popoldne zbira se naša vas vže od nekdaj na Glavarjevem vrtu po starosti, spolu in 'stanu v gruče, katere se na razne načine kratkočasijo. Začnimo pri najmlajših — pri otrocih. Le-ti so skoraj ve$ popoldan na nogah in vsled tega zvečer do smrti utrujeni. In kaj bi tudi ne bili, če vam povem, da jako radi "rjuho trgajo1', igra pri kateri se vsa družba sprime v kolobar, v čegar sredo tistega spuste, katerega za ta posel izžrebajo, kar se tako-le zgodi: Jeden iz kolobarja vstopi se na sredo in prične navzoče družabnike šteti rekoč: "En, dvoj, kompanoj, živa bila
metno željo, bi s časoma o znamerii- kompanija, siva raka, tika taka, kav-tern prstanu niti več govorili ne bili in seljc ven! Kogar zadenete poslednji
to tem manj, ker se jima je premoženje čedalje bolje množilo, oh umnem gospodarstvu in strahu božjem.
Kakor pa na tem svetu nobena reč ne traja dolgo, je bilo tudi življenje tega zakonskega para kljubu veliki starosti, ki sta jo doživela, vendar le s časoma tudi pri kraji. Neko noč je prišla šla je smrt in je oba belolasa popotnika iz te solzne doline s saboj vzela vboljše življenje. Jokajoč so ogle-
dve besedici, je izžreban in ima čast, da "trgajo rjuho". Kolobar se namreč s fanti in dekliči namešan trdno sprime in kavseljc se zaletava iz jed-ne strani v drugo, da bi kje pretrgal živi kolobar, če je količkaj močen, se mu to kmalu posreči in kavseljc zbeži, družba pa za njim na lov. Kdor ga vjamc je mesto njega kavseljc in trganje se prične iz novega. Dostikrat se pa tudi zgodi, da pride najslabši re-
vež v sredo za kavseljca, takemu se ne pripeti tako hitro, da bi kmalo napravil luknjo v rjuho, za to včasih spodaj skozi smukne, kar je ravno toliko vredno, kakor če bi jo bil raztrgal, ker mora za ta poslednji čin zdatno bolj gibčen biti, da jim ob jednem tudi pete odnese. Ko se mladina te igra naveliča prične drugo, tretjo in četrto, dokler jih zvečer Marijin zvon ne zapodi domu, kjer otroci po klopeh in posteljah vse križem počepajo in takoj za-spe. Utrujeni so, kakor če bi bili ves ljubi dan pšenico mlatili.
Dorasli fantje zbrali so se z možmi vred v jedno gručo, kjer igrajo za pir he. Tu stojita po dva in dva in duda-ta rudečkarje ob zobe, hote po glasu zvedeti, kateri pirh bo trdneji, na kar določita, kako bodeta "štruncala", to je z jajci skupaj trkala, ali pojde namreč ost na ost, peta na peto, ali pa pojde slabeje jajce z ostjo in peto na ost močnejega. Komur se jajce na obeh konceh ubije, ga zgubi in izroči tistemu, ki ga je "prištruncal". Ondi le položeno imajo desko na pošev. Po nji spuščajo v določenem sporedu pir-he in kdor s svojim jajcem pri "kata-lanju" zadene drugo, je pobere, njegovo je! Nekateri kažejo pri tej igri čudovito zvežbanost in spretnost ter si nabero jajc, da jih imajo dva dni dovolj jesti. Na drugi strani pirhe, po-moranče in jabolka "sekajo". To se godi lahko na dvojin način: ali na tleh ali pa v roci. Na tleh položi se jajce, pomoranča ali jabolko na neko določeno daljavo pred sekača in le-ta vzame krajcar med palec, kazalec in srednji prst, ž njim pomeri in ga zapodi v razpostavljeno mu reč. Ako se krajcar vanjo zasadi, je "vsekal" in si res pridobil, če ne — pa zgubi krajcar. Izurjenim sekačem daje se samo po jedenkrat, manj izurjenim navadno po dvakrat sekat. V roci sekajo navadno le (Nadaljevanje na 7. strani.)
Stenski Paper l
s
vseh vrst, barv in cen I
=
obešam ceneje in bolje, m Dela garanttram.
Tony Alberico
608 N. Chicago Street Chicago Tel. 4034
Rojaki in rojakinje! Kadar imate kaj moške ali ženske obleke ali perila za očistiti in gladiti, ne pozabite na našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik.
Office and Works, 302-304 Walnut tt Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814.
Pokličite nas po telefonu in naš avtomobil odpelje in pripelje obleko na vaš dom. Naše cene so zmerne in delo garantiramo.

THE CAPITOL BAR
G. Svetlicich, Prop. 405 CASS ST., JOLIET, ILL.
Edina slovenska-hrvatska gostilna > osredju mesta.
iet
Kadar se mudite na vogalu N. Chicagc in Cass St. vstopite k nam za okrep-čila vseh vrst.
Profesional Cleaners and Dyera
STRAKA & CO. Office and Work«, 642-644 Časa
Chicago Phone 4444, N. W. 483.
Oscar J. Stephen
DOBRODOŠLI!
Sob« 201 in 90S Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JATNI NOTAR
ft
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sta.
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI * "BELLADONN/r OBLlZl
tU w s mm mm «o both m
REVMATEMU	SLABOSTIH r ČLENKIH
HSOMGST1 BOLESTI » KOLKU
bolestih t členkih nevralcjji frottnu
OTRPLOSTI MSe
slabotnem križu
pljučnih in prsnih mrazenju t životu
VNETJU OFRSNB PREHLMENJU BOLESTIH • led. BOLESTIH
HJCQ1 KA$UU
Alpentinktura za moške In ženske lase od katere takoj prenehajo lasje odpadati in v Šestih tednih krasni in gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. 1 flasa $2. — Ako želite imeti v 6ih mesecih krasne in goste brke in brado, rabite takoj Alpen Pomado, lonček $2. — Imate li sive lase? Rabite takoj Wahčič Brusli tinkturo, od samo ene flaše postanejo lasje v 8ih dneh popoluoma naturni, kakor;ne ste v mladosti imeli; 1 flaSa 11.75,—WahSif. Fluid kateri odstrani reumatizem. trganje ali kostibol v rokah, nogah in križicah, popolnoma v 8ih dneh; Ilaša 2 dol. 50c. — Kurje oči ali bradovice na rokah ali nogah v 3 dneh popolnoma odstranim za samo 75 cei^ov. Za potne noge rabite Kneipov prašek, pije pot, odstrani slabi dnh in ozebline, baksa75c. EIsb žauba zaceli vsako rano, opekline, bule, tu-rovb, grinte, kraste, lišaje v najkrajšem času, lonček $1, večji lonček $2. Ta žauba je velikega pomena za odrasle in otroke, V slučaju potrebe bi mogla imeti to žaubo vsaka družina v hiši. Ce želite imeti čisto belo in mlado lice se umivajte z Wahčič "Tar Soap" (milo), odstrani prišče, soln-čnate pege in drugo nečistost na obrazu, 3 kose za 75c. Kateri bi moja zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za $5. Pri naročbi se priloži vsota v papirnatem denarju, če pa je menj kot dolar, se pa v znamkah po2cv pismu pošlje. Za vse drugo pišite po cenik, katerega pošljem zastonj.
JACOB WAHČIČ
6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom avojo
Mesnica
iL
Telefon 101.	JOLIET, ILL
N. W. Phone 34«
JOHN
H §TEFANICH
:SIovenska Gostilna:::
vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke.
915 N. Scott St., Joliet,
\mmmmmi

V časih sedajne draginje
naj bi bil vsakdo pripravljen braniti se proti nevarnim boleznim, ki bi izpraznile družinsko blagajno. Potrebno je upoštevati izrek: "Pripravnost je najboljša varnost." Zabasanosti, glavobol, zguba okusa, vsestranska onemoglost; vse take neprilike naj vas opomnijo na pretečo nevarnost, da iščete dobro in zanesljivo zdravilo, ker takojšna pozornost na prebavni sestav bo preprečila morebitne zle posle4ice.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno ■-Grenko Vino ■
je pravi lek, katerega potreb ajete v takih slučajih. Izčisti notranje dele, odstrani nabrane nepotrebne snovi iz drobja, v katerih st zaležejo razni bacili in se razvijejo v pošasti, pomaga prebavljati, da je slast do jedi in okrepča kri in želodec, da jima je potem mogoče nadaljevati boj do zmage zoper naval bolezni v večini slučajev. Pa tudi v slučajih nervoznosti, želodčnih neredov žensk v .slučajih prememb življenja, ali rudarjev in gozdarjev zoper nerede povzročene radi dela in podnebja, itd., je znano to zdravilo, da prekosi vse druge take priprave. Je pripravljeno le iz grenkih zelišč, korenin, skorje, znane zdravilne vsebine, ter iz pristnega, čistega, močnega in rudečega vina. Najnežnejši želodec ga sprejme in porabi v zadovoljnost. Cena $1.00 v lekarnah.
>
TRINERJEV	prinese v vaš dom pravo družinsko zdravilo. Neprekosljivo je v slučajih
v | «y | ■■ aim	protina, nevralgije, otekline, otrplosti v vratu, itd.; je tudi osvežujoče utru-
JL 1 I /Yl r. nI £	jenim mišicam po težkem delu in bolečim nogam po dolgi hoji. Cena 25 in
—	SOc v lekarnah, po pošti 35 in 60c.
Trinerjevo zdravilo zoper kašelj £
je najzanesljiveji lek zoper prehlad in kašelj, hripavost, bolečine v grlu, naduho, itd. Cena ista kot za liniment.
Trinerjevi leki so dobili najvišje priznanje in nagrade na raznih mednarodnih razstavah. Zadnjič na-gradeni z: Gold Medal — San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916.
JOSEPH TRINER,
IZPELO VATELJ
1333-1339 South Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.
Jacob Mejak KHCJAč
205 RUBY STREET, JOLIET, ILL.
I0SIP 1/LEPEC
Jj.vni Notar	10 let. ikuinjo
izdeluje vse pravno in postavnoveljavne listine za vse slučaje. Ce vam kdo plačo garniSira; Ako imate odkoga v drugem mestu plačo za tir-jati: če hočete svojo plačo prepustiti; če potre-otrok certifikat za delo; če imate kako drugo stvar za urediti tukaj ali v stari domovini obrnite se na mene 1006N. Chicago St., Joliet, 111
GLAVNICA $50,000.00.
Uttan. in inkorp. leta 1910
Slovenian Liquor Co.
1115-17- Chicago St. JOLIET, ILL.
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. Naš potovalni zastopnik je: Frank Završnik.
Naše geslo: Dobra postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmu!
Illirija Grenčica v steklenicah in Bare ga Zdravilno Grenko Vino
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo*
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenfc Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 3*4
SOLNCE IN SENCA.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
izurjeni in premeteni sekači, ki so si v svesti svoje umetnosti. Tisti, ki daje sekat, vzame dotično jajce, pomo-rančo ali jabolko tako v roko, da se ga prav malo vidi iz nje med palcem in kazalcem. Sekač tu navadno po dvakrat, dostikrat tudi po trikrat seka za jeden krajcar. Kdor je mojster in zadosti malopridnega srca, prvič in drugič kar se da močno krajcar v dr-žačevo roko zapodi, da se siromaku kar iskre pokažejo pred očmi, toda tolaži ne revež s tem. da sekač morda tudi v tretjič ne bo zadel in — krajcar bo jako dober za tri bolečine. Toda žal, siromak moj, vkanil si se. Sodrug tvoj igral se je s taboj, kakor mačka s miško, ki jo pus'ti še par korakov begati, preden jo zadavi. V tretjič zapodil ti je krajcar v malo odprtino, da bi ga počasi ne bil mogel lepše vsaditi tjekaj. Vidiš, tak je svet! V najslabših nadah te najrajši okani!
Ob Glavarjevi hiši stoji dolg stol, ki ga rabijo, kadar lan obglavičujejo. Na
rečem, da ga ni bilo somenja brez boja če je bil le Pretepačev Jernej v obliž-ji. Kaj se hoče, kri mu ni dala miru, pa je! Ravno danes vžival je po dolgih osmih mesecih zopet prvič zlato svobodo. Naši možje so to tudi dobro vedeli, vendar so ga skoraj vsi hkrati radovedno vprašali med nje dospevše-ga: "Poglej ga 110 Jerneja, od kod pa ti prideš?"
"Od/kod le drugod, kakor od doma, kamor sem pred uro iz Ljubljane dospel. Danes zjutraj so me spustili in naravnost proti domu sem jo vrezal," odgovori predrzno in pogumno po fantovski navadi Jernej.
"Kedaj pa pride Potegunov domu?" vpraša radovedno stari Lokar. Slišali smo, da se je pritožil v Gradec, ali je res?"
"Seveda, da je bilo res. Janeza ne bo več domu, odšel je drugam, kjer se mu bo bolje godilo, kakor tu med nami zanikernimi kmeti."
"Kaj praviš, da je šel Janez po svetu?" začudi se Gostač, "izvestno je to storil, ker ga je bilo sram k nam vrniti se iz zapora. Kako je bil vendar ne-
tem stolu posedla so se danes naša de- umen! Vsaj smo vsi vedeli, da je bil kleta; zastavljale so si razne vganjke pripovedovale razne basni in pravljice, brez katerih se pri nas malokdaj družba razide, ki se je sešla za kratek čas. Vmes so pa krasno popevale veličastne velikonočne in avdušujoče pesmi matere Božje, ki so prav v tisti dobi jele v Ljubljani' izhajati. Dva gospoda v
in rekel, naj ga v uho pišem. Kaj naj storim?"
Advokat: "Jaz na vašem mestu tega ne storil!"
bi
Nima talenta.
Oče: "Karol, ali bi ne hotel ti zdravnik biti?"
Sin: "Oh, ne, saj se še muhe ne upam ubiti!"
Resnica.
"Boter, ali ste že nazaj iz mesta? Ste se gotovo vozili, ker je pot tako dolga?" — Kaj še? Kdor če varčevati, najbolje vozi, če hodi peš!''
Nagajivec.
Lovec: "Jaz le toliko rečem: ako računim lovsko karto, potem kar zapravim, kar obleko strgam in doma zamudim, lahko trdim, da me stane sleherni zajec, ki ga ustrelim, dvajset kron!"
Prijatelj: "Potlej si lahko Bogu hvaležen, da tako malo zadeneš!"
Zakaj bi drago plačali novo orodje?
orodje, posodje, pohištvo in razno blago dobite v dveh velikih prodajalnah Second-hand blaga.
Wetherell & Reid.
118 Jefefrson St., Chicago Phone 3472. 412-414 Cass St., Chicago Phone 3494.
Mestna Hranilnica Ljubljanska
Ljubljana, Preiernova ulica it. 3. NAJVEČJA SLOVENSKA HRANILNICA!
Koncem leta 1915 je imela rlog.......................K 41,500,000.—
Rezervnega zaklada...................................K 1,330,000.—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
brez odbitka. Hranilnica je PUPILARNO TARNA in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domaČe hranilnike.
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti odstotkov, feven Kranjske pa proti 5y» odstotkov obrestim ia proti najmanj tri-£*trt odstotkov odplačevanju na dolg.
ifffihifihimitfhsh
mmmmmmmammmmm^mmmmmMmmmmmamammmmmMMMmmr,
LJUDSKA BANKA
Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu

Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois.
Hranilnica
Nad 12,000 mgboljftih ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo.
3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Batik
PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00
^»SSi
mmmmmmmaammKmmm&mmr»ammm0mMmmm»mmmamammmmmmtm*mmmmmnmmmm»mmmmmmr*t
Ljubljani sta jih največ in najlepših spravila na dan. Prvi, mestni učitelj, Andrej Praprotnik jih je zlagal; drugi, duhovnik in organist v ondašnji škofijski cerkvi Gregor Rihar, jim je pa napeve skladal. Pesmi so bile našemu narodu popolnoma primerne, če prav so nekateri modrijani čez nje zabavljali, da se zarad preveselega značaja ne spodobijo v cerkvi. Narod po tem ni vprašal, ali se spodobijo ali ne, temveč jih je, danes slišavši jih, jutri vže povsod sam pope val. To vam je bila vesela doba narodnega življenja v našem kraju, da vam živahneje najstareji ljudje ne pomnijo. Lepo je bilo tedaj lepo, kakor morda nikdar več ne bo, dokler se bodo Riharjevfe pesni iz cerkve preganjale. Kje naj se narod petja uči, če ne v'cerkvi? Ali morda po noči od fantov na vasi? Današnje ceci-lijansko petje ni za naš narod, ker mu ne sega do srca; za to se ga pa tu'di nikdar naučil ne bo.
"Škoda da Marijane ni," oglasi se Zimčeva Mica med dekleti, "odkar se nam je omožila, zdi se mi, da je naše petje kakor zvonenje, kadar se najlepši zvon ubije."
"Ko bi jo bila poprej v misel vzela, bi bila pa poprej prišla," pripomni stara Glavarica, ki je kljubu svojim sivim lasem še vedno rada pri dekletih posedala, "lej ju no mlada Drobnjava, tam-kajle po vasi gresta." Na to prijazna ženica povzdigne nekoliko bolj svoj glas rekoč: "Tomaž, Marijana, pojdita no semkaj vas, da nas bo več!"
Mlada Drobnjava, ki sta o pustu poroko imela, zavila sta se res proti Glavarju, kjer se je na vrt dospevši Marijana takoj med svoje prejšnje tovarši-ce pomešala, Tomaž se je pa proti gruči možakov in fantov obrnil, če prav ne iz namena, da bi kaj "prištrun-cal", dasitudi brez pirhov ni bil.
"No Tomaž, ali si kaj prida pirhov s saboj prinesel," nagovori ga naš stari znanec Lokar, "pokaži jih no, ka-košne ti je mlada napravila. Stare kokoši imate tudi pri hiši in take neso po navadi jako trdna jajca; sedaj-le Tomaž, če te je volja, lahko kaj pri-štruncaš za večerjo, ako jajca kaj prida čislaš."
'Tomaž ne spuščaj se ž njim v nobeno stvar, Lokar ima smolnico; da, prav res jo ima, in vse jajca ti bo pobil. Tako hitro ti bo v roci jajce za-menil z njo, kakor bi trenil, ti boš pa mislil, da trkaš z jajcem ob jajce, katero si poprej dudal," podučitje in svari stari gostač Tomaža ter se ob jed-nem Lokarju postrani posmehuje, češ, sedaj sem ti jo pa zasolil!"
"Če mi ne boš kmalu vtihnil, čeljust škrbinasta," zareži Lokar nad gosta-čem, toda bolj v šali, kakor za resno' bo, "ti bom jaz smolnico na tvojih zobeh podudal, kako da je kaj trdna."
"Vižga, vižga, Pretepačev Jernej gre!" zaženo otroci v bližnji skupini na ves glas hrup in vse obstoji in gleda od kod se bo pokazala objavljena o-seba.
Po travnikih doli jo je primahal čokat fant pri dvajsetih letih; na glavi čepel mu je kastorec, za njim pa krivci. Nosil je svilno-baržunast telovnik, jirhaste hlače in čevlje z zavihljeji čez kolena. Pruštof iz višnjega sukna imel je čez jedno ramo ogrnjen. Iz njegovih žepov gledala je na vsaki strani po jedna mrežasta bela ruta. To je bil Pretepačev Jernej, ki se ni zastonj ta ko imenoval, kajti po pravici rečeno, ga ni bilo boja v obližji, da bi Jerneja ne bilo zraven. Da jo je navadno sku pil, razumljivo je popolnoma, če.vam le naslednje razložim: če je bil Jernej zmagovalen v boju, moral se je skoraj da vedno za to v Ljubljani na Žabjaku nekaj mesecev pokoriti za tiste tedne kar jih fant ni bil za delo, katerega je v boju obdelavah Če se je pa tu pa tam primerilo, da jc 011 podlegel pre silni moči nasprotnikov, so mu jih pa zopet ti toliko in takih naložili, da je bil za nekaj dni dober. Kljubu temu pa vendar ni opustil pretepov in lahko
po nedolžnem v ječi, zarad .tega ga pač ni bilo treba sram biti!"
"Figo ste vedeli in pasjega vraga, da je bil nedolžen, sicer bi se bili drugače postavili zanj pri glavni obravnavi, kjer so ga pokopali, ker ni bilo pravih prič, ki bi bile njegovo nedolžnost dokazale," zarentači Jernej nad gosta-čem.
"Kam pa se je obrnil Janez, ko so ga spustili," izprašuje nadalje Lokar.
"Nikamor drugam, kakor naravnost k Bogu v nebesa, ker prestal je revež zadosti za malopridnosti, kar smo jih na vasi doprinesli."
Možje se spogledajo, otroci obmolknejo in med ženskimi, ki so med tem tudi bližje pritisnile čuje se glas: "Jeziš, umrl je!"
Bila je Žimčeva Mica, ki je vsklik-nila.
"Da umrl je Janez v ječi na veliko soboto zvečer, ko so bile zunaj procesije po mestu. Zvonenje iz bližnjih cerkva slovesno k njemu v zaduhlo zi-dovje na Žabjak doneče, seglo mu je s tako močjo do srca, da mu je to same žalosti počilo. Našli so ga mrtvega in zdravniki so rekli, da mu je srce počilo.
"Ali je imel kaj lep pogreb, ki je tako po nedolžnem na tako žalostnem kraju umrl?" vpraša mladi Drobnjav.
Oh, to vam rečem, Bog ga nas varuj takega! Takoj, ko je zdravnik potrdil smrt njegovo, položili in zabili so ga v krsto (trugo), katero so nato na hodniku v kot postavili in brlečo le ščerbo na njo postavili. Ondi smo ga na vrt. Zvečer je prišel sv. Krištofa grobokop z vpreženim vozom na lestvice ponj, ko je bila vže tema. Duri na Zabjeku so se odprle, beriči so nesli mrliča venkaj in so ga naložili na voz Grobokop je pognal in zdirjal. Več o njem ne vem." S tem je končal Pre tepačev Jernej svoje obvestje o Janezovem koncu.
"Vbogi Janez, kako si bil vednp pošten, in kako žalosten konec si našel,1 pripomni jokaje Zimčeva M'ca in dekleta prično si več ali manj vseskozi predpasniki brisati oči.
"Kakor nalašč objavi se pa na Žab-jeku danes zjutraj človek, katerega vsi dobro poznate, sam, in pravi, da je on na osodepolni večer sv. Katarine Pavleta zaklal: Pridaničev Štefek je prišel in prosil, da bi ga zaprli, ker mu vest več pokoja ne da. Bil je tisto noč družbi s fanti sosednje vasi, s Pavleto-vimi tovariši in stare jeze besnost obšla ga je v boji, da jo je nad lastnim tovarišem smrtno ohladil. Več ne vem ker sem hitel, da sem imel prej ko prej Zabješko zidovje za seboj."
Ta človek je bil samo za nesrečo rojen," izreče stari Lokar, s čemur pa ni povedal, kdo, in družba se je jela razhajati. Tako je življenje v naši va si na solnčni in na senčni strani.
Dober pomoček.
Janez: "Jaz ne vem, kaj čem početi nobeno noč ne morem spati od skrbi, ker moram čez dva dni plačati Dobravcu šeststo kron!"
Jaka: "Jaz ti dam ta-le svet: Vstani obleci se, pojdi k Dobravcu in mu reci, da mu dolga ne boš plačal. Potlej bo njega skrbelo in ti boš lahko spal!"
Odveč.
andar: "Sto zlomkov! Ali ne veste, da mora voznik zvečer imeti luč!"
Voznik: "Ne pomaga nič, moj šimelj je slep!"
Vestna služkinja.
Gospodinja družine, stanujoče v prvem nadstropju svoji hišini: "Mary, stopite vprašat sosede nad nami, čemu delajo tak ropot in šunder?"
Hišina: "Ali naj počakam tudi na — odgovor?"
Pravilno ravnal.
Sodnik: "Vi ste svojega gospodarja natepli; zakaj ste to storili?"
Zatoženec: "Rekel mi je, da sem cepec, pa sem ga namlatil!"
Mlada gospodinja.
Mož: "Ljuba moja, ta pečenka je trda in neužitna!"
Ona: "Meni se tudi tako zdi; to mora biti meso, od kakega prav starega teleta!"
Konsekventen lenuh.
Vsi uradniki so že šli iz pisarne, le Gabre je še pridno delal. Na stopnicah je rekel prvi drugemu: "Ta Gabre je najbolj len človek na svetu. Če začne enkrat delati, je tudi prelen, da bi nehal."
WHSSSS H m H HHHHHH s ■--, »
Hi ZA KRATEK ČAS. | JS
s I--1 s
whhhhh m m n
Dobro se je odrezala.
Sodnikova vdova svoji prešnji kuha rici: "Ste se omožila, k^kor slišim pra viti, — kaj pa je vaš mož?" — Kuha rica: "Brusač." — Vdova: "To je pa malo!" — Kuharica: "Jaz pa pravim da živ brusač je še zmiraj več, kakor pa mrtev sodnik."
Zadnji poizkus
O11: "Ljuba Anica, kaj pa je za nju to življenje druzega, kakor dolina solz Če hočeš z menoj umreti, vzemi to-le pištolo!"
Ona: "Prav, ljubi moj, jaz jo vza meni. Najprej ustrelim jaz tebe potem pa ti mene I"
Tolažljivo.
Zdravnik: "Za to bolezen sta samo dva pomočka, ki pa nič ne poma gata!"
Dober svet po ceni.
Kmet: "Gospod doktor, meni je so sed dolžan dvesto kron. Ko sem ga tirjal, naj mi plača, mi je pokazal vrata
Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje posteezeni. Fino pivo, najboljša vina in smodke.
Wm. IHetzger
Ruby and Broadway JOLIET
ANTON ZABUKOVEC
BRICK YARD BUFFET Slovenska gostilna 500 Moen Avenue. Rockdale, Ills.
Chicago telefon 3406.
Kadar se mudite v Rockdalu ste vabljeni, da posetite mojo dobro oskrbljeno gostilno, kjer dobite najboljše domače in importirane pijače.
ZA
Zavarovanje
proti požaru, mala in velika posojila pojdite k
Pametno vprašanje.
-	Prav žal mi je, da ne morem nikakor postati — Vaša.
-	Kako bi pa bilo, ako bi postal lahko jaz — Vaš?
Pri ljudskem štetju.
Popisovatelj: "Kateri jezik govori vaša žena?"
Hišni gospodar: "Slovenski!"
Popisovatelj: "Ali govori še rega?"
Hišni gospodar: "Ne, gospod, pa če še onega ne bi znala — živel bi mnogo mirnejši!"
kate-
Točen odgovor.
Potnik (ki hoče vstopiti v že skoraj napolnjen tramvaj): "Ali je Noetova barka že polna?"
Sprevodnik: "Že, samo osla se manjka!"
JESENSKE OT ZIMSKE OBLEKE.
čedne in moderne obleke za odrasle in mladino se dobe pri nas, kakor tudi delamo v popolno zadovoljstvo obleke po meri.
Velika zaloga najmodernejih klobukov in kap vseh velikosti.
Posebno velika zaloga trpežnih čev ljev visokih in nizkih za moške, žen ike in mladino.
Mi imamo najlepše srajce, kravate, kolare itd. Vse naše blago jamčimo ter povrnemo denar, ako ni v popolne zadovoljnost.
Z vsakim nakupom dajemo 4 odsto vredne znamke ali pa register tiketc iivzemši na oblekah delanih po meri Vaši naklonjenosti se priporoča "Prva Slovanska Trgovina" na severoi strani mesta.
FrankJuričič
1M1 M. Chicago St JOLIET, IL'
A.
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 16» Joliet, I1L
R. F. KOMPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT

V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Ara.
Telefon: South Chicago 579.
[3HI3HS1WISWI3 SESS WSHiSK®
1 Fine Obleke, |
j_J	-jjjy
Lf; vrhne suknje in moško H opravo najnovejše mo- ijg de, najceneje.
_____ JK John J. McCarthy ||
"Outfitter to Men" 119 N. Chicago St., Joliet, III. K PHONE 2762	S
SWUWSHi 13 S® Hi HWISWBHiSiWiJ
FRANK GRUM & COMPANY, stavbeniki in kontraktorji.
1100 N. Broadway Joliet, Illinois. Chicago Phone 1706-R. ^
Sprejemamo vse vrste stavbinske posle, bodisi pri manjših ali večjih podjetjih ali posameznikih.
Podpisani sem tehnično izučen stavbenik. Izdelal sem šole na Dunaju in Gradcu ter izdelal državni izpit v Ljubljani, kjer sem sedem let po.sft>-val kot stavbinski mojster mesta Ljubljane.
Na željo izdelam načrte, kakoršne kdo želi.	FBANK GRUM«
SWl3Wl3W!3WSi Hi H Hi 11 W&HiSiWH
Hi
®
Hi
11 Hi ffl Hi 19 Hi
H Hi
m Hi 11 Hi
H
Homewood Coal $ # Yard #
M. MIKAN, MANAGER
Trd ia BeM Premog
ter drva in kurivo
1624 Nicholson St., Joliet, 111. PHONE 1797W
Hi
1*1 Hi u Hi 1*1 Hi
10 Hi
BWISHSW iS W IS Hi ®W®WBW@SS
W. C. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet.
Ko imate m] opraviti s sodnijo oglasite se pri meni „ •
HBBBBBBBBI
m
m
u
ŽENITVENA	PONUDBA.
Humoreska. —	Sp. Iv. Baloh.
m
1 B B 1 B B II 11
Gospod Pivnik je bil davčni kontrolor. Kot uradnik je bil vesten, da so bili njegovi predstojniki ž njim zelo zadovoljni, kot človek je bil pa sam za zase, ki se ni brigal za ves svet ne, svet pa za njega ne. Njegov dnevni red je bil vedno enak. Po uradnih svojih urah je zavžil doma skromno kosilo, katero mu je pripravila njegova kuharica in gospodinja Barbka, Jej je pri njem služila že nad petindvajset let, po kosilu je šel v kavarno, tam prebral tiste časopise, katerih sam ni imel naročenih, potem šel spet v pisarno, potem pa redoma dobro uro na sprehod, če je bilo lepo vreme, če ne, je pa čital doma ča sopise z inserati vred, četudi jih je že dva ali trikrat prebral. Zvečer ob sedmih je bila večerja, potem je šel pa vsak večer kmalu k počitku. Tako je bilo življenje gospoda Pivnika, nikomur ni občeval, ljudi je pustil pri miru, najrajše je bil sam, še kadil ni Zdelo se mu je tako življenje čisto naravno in če bi bilo drugače, bi gotovo ne bilo zanj.
Njegova gospodinja je dobro poznala vse lastnosti svojega gospoda. Bili so dnevi, ko ni niti ene besedice spregovorila z gospodom, a je mislila da že mora tako biti. Še, če je vprašala, kaj naj skuha, včasih ni dobila odgovora. Kar je skuhala, je bilo dobro. Za to ji je bilo včasih zelo dolg čas, večinoma pa se je udala i svojo usodo.
Letošnjo pomlad pa je začutil v svo jem srcu gospod kontrolor nekaj, kar mu je bilo doslej neznano. Samega se je čutil. Spočetka mu je bila ta misel« nekako zoprna, a kar odkrižati se ni mogel. Čudno se mu je zdelo, <la je sploh prišel na to misel, saj mu je Barbka stregla kot lastenemu možu. A nehote mu je vedno prihajalo na um: žena je le žena. Barbka naj zboli ali umrje, kje bo drugo dobil? Ali če on zboli, kdo mu bo tako vestno stregel kakor soproga? Sicer pa Barbka lahko ostane pri njem, pomagala bo gospej soprogi pri tem in onem delu. Kar videl je ženaprej, kako prijetno bo ta ko življenje. Barbka bo doma kuhala in pospravljala, on se bo pa lepo spre hajal s svojo soprogo po senčnatih drevoredih. Nič več ne bo sam, nič več ne bo tako pust in dolgočasen, kot so mu očitali njegovi tovariši uradu.
In postavil se je gospod kontrolor pred ogledalom kakor ni imel nikoli navade, premeril se je od nog do glave ter djal polglasno: lep nisem, mlad tudi ne, a čeden in pošten.
Torej sklep je bil storjen, da naj bo konec tega dolgočasnega življenja toda — kako? To je bilo sedaj poglavitno vprašanje, ftje naj dobi ne vesto, ko polovico ljudi'v trgu niti ne pozna, razun tistih, s katerim ima opraviti v pisarni. Njegovi tovariši so mu večkrat to ali ono gospico očitali, ali on se je vedno in redno izgo varjal, da je niti ne pozna. To je bila velika skrb za gospoda kontrolorja. In ko je tako premišljeval dolgo časa to sitno zadevo, tedaj mu je pr^la rešilna misel: V časopis bom dal!
Dobro, izvrstna misel! Nobeden ne bo zvedel, če se mi ne posreči, nobeden mi ne bo očital, sram me ne bo, pa -izberem si lahko kar hočem.
In vsedel se je gospod kontrolor ter napisal tele besede: Ženitovanjska ponudba. Uradnik v najlepši možki dobi z nekaj premoženja išče znanja v svrlio ženitve z gospico srednje starosti. Na denar se ne gleda, glavna • stvar je: poštenje. Odgovor se pošlje na naslov: "Sreča št. 1000" na ta list.
Piapio je bilo spisano in sam ga je oddal na postaji, da bi poštarica, o kateri je slišal, da vse prebere, nič ne slutila.
Nemirni so bili tisti dnevi in tiste aioči za gospoda kontrolorja. List je prišel in prinesel inserat celo trikrat. To je bil vesel gospodi kontrolor! Prebral ga je vsaki dan najmanj desetkrat. Nervozno je čakal en teden, ker potem mu je obljubilo upravništvo do-poslati odgovore.
Njegova postrežnica Barbka je imela navado, <la je popoldan, ko je gospod odšel v pisarno, brala časopise, ki jih je gospod pustil na mizi. Kaj je pa hotela druzega delati? Brala je najrajše podlistke, novice in pogledala je vse inserate. Kaj čuda, če je brala tudi: Zenitovanjsko ponudbo? — Brala je enkrat, dvakrat in nehote ji je prišla misel:- Kaj, ko bi — ?
Kar ustrašila se je .spočetka te misli. Saj ni nič hudega! Kaj če gospod umr-jejo, kam bom šla? In brala je zopet drugi in tretji dan — pa tega ni mogla pozabiti. Živi duši ni tega povedala, tudi učiteljici ne, dasi sta bila najboljši prijateljici in skoro vsak dan skupaj. In ko je brala že tretji dan neštetokrat tisto ponudbo, tedaj se je že sprijaznila z mislijo: Kaj ko bi poskusila? Zvedel ne bo nobeden. Sicer se pa še lahko skesam in gospod ne bo zvedel nikoli, če mi ne bo všeč. In modrovala je tako naprej: Ravno prav bi bilo zame. Uradnika sem navajena,
mlad ni več, na denar se ne gleda, sicer ga pa nekaj imam, poštena sem pa — ravno zame bi bilo to. Če umrje, imam pokojnino, pa v miru živim — in gospa bom.. .
In vstala je Barbka in se pogledala v ogledalo.
Lepa nisem, mlada tudi ne, ampak čedna in poštena — tako je rekla na tihem, da se še muc ni zbudil, ki je spal na njeni postelji.
Toda kako? — Barbka ni imela lepe pisave, tudi je malo pisala, raz-ven svoji sestri nikomur na svetu. Tu se je spomnila učiteljice. Ne rada ji je razodela to srčno zavedo, toda druge pomoči ni bilo. Sicer ji bo pa še lahko svetovala, ker sama takih reči ni vajena. In šla je Barbka v nedeljo popoldne kot ponavadi k gospici uči teljici ter je po dolgem obotavljanju počasi razodela, kaj bi rada. Nekoliko sram jo je bilo, pa je le šlo.
Učiteljica se ji je spočetka nekoliko nasmehnila, a nazadnje ji je prav dala Morda boste še srečni — le škoda, da zgubim tako dobro prijateljico. In po dolgem posvefovanju sta sklenili odgovoriti, da se ponudba sprejme, da se ima tudi nekaj premoženja, a da se želi posebnega pogovora. Odgovor naj se pošlje poste restante Ljubljana pod naslov Tiha sreča št. 1000. Gospica je imela že itak lepo pisavo, a to pismo je pisala, kolikor je mogla lepo.
Barbka je oddala pismo na postaji, da ne bi ga na pošti brali.
Prav le po sta se poslovili in seveda zatrdili, da ostane to tajno med njima na veke. Barbka je pisala svoji sestri, naj čez en teden dvigne pismo s takim naslovom ter ga ji pošlje. Rekla je, da se gre za neko zadevo.
In mirno so tekli dnevi naprej v hišj gospoda kontrolorja, čakal je (on, čakala je Barbka. Oba sta bila včasih vesela, včasih molčeča.
Minul je teden, dolgi so bili dnevi. Gospod kontrolor je pisal po odgovore in prejel je — tri pisma. Dvoje je bilo tako otročje pisanih, da jih gospod ni smatral resnim. Mislil je celo, da se je kdo iz njega norčeval, a eno je bilo pisano pa tako lepo, da mu je bilo na hip všeč. A žal, ni bilo ne podpisa, ne slike, le oseben pogovor se želi. Kaj sedaj? "Še bolje", je djal gospod kontrolor. Slika včasih človeka vara, če pa nevesto osebno vidim in spoznam, jo lahko sprejmem ali pa odklonim.
In napisal je pismo, da se želi pogovor prihodnji pondeljek v Ljubljani v hotelu X. Y. na št. 33 ob 3. uri popoldne. Pismo je bilo pisano in na postaji oddano.
Za pondeljek je prosil gospod kontrolor dopusta, da ima v mestu važen opravek.
Barbka je po svoji sestri pismo dobila. Torej v pondeljek mora v Ljubljano, tedaj se odloči njena usoda. A kako bo dobila dopust, ali naj gospoda samega pusti, ali naj ga prosi, da naj za en dan potrpi in v gostilni obeduje? Vesela je, da ji bo gospod to prošnjo uslišal, ker je tako dobrega srca.
V nedeljo opoldne pa naznani gospod kontrolor Barbki, da za pondeljek ni treba mesa naročiti, ker ima
Ko sta se pogledala, ni bilo par sekund slišati noljene besede.
Na tleh je ležal pri njej štflrtčnik, pri njem sniodka.
— vpraša Vffepetaje je bil njfegov odgo-
"Ali ste vi? Barbka.
"Ali si ti?" -vor,	,
Hitro je pobrala svoj solnčnik, zaprla vrata in šla, ne, tekla tako hitro doli po stopnicah, kot še ni nikoli v svojem življenju.
Hitela je po ulicah, šla od ene cerkve do druge, pa ni bilo nikjer'mogo če najti miru, dokler ni prišla do kolo dvora.
Gospodkontrolor se je vrgel na di van. Celo uro je gledal pred se. Sam ni vedel, ali je bil sen ali resnica. Čud no se mu je zdelo, da sta se drug druzega tak prestrašila, ko sta se vendar popreje videla stokrat na dan.
Šel je v kavarno, bral časopise; a če tudi je- bral novico petkrat, ni vedel, kaj je čital.
In zopet sta se peljala nazaj, on v drugem, ona v tretjem razredu.
Tisti večer je Barbka pripravila gospodu mrzlo večerjo v njegovi obed niči; videla se pa tisti dan nista.
In z drugim dnem je teklo obema življenje zopet mirno naprej kot preje leta in leta.
Kaj se je zgodilo na številki 33 ob 3. popoldne, tega pa ni zvedel nihče, tudi učiteljica ne.
Inseratov pa od tedaj ni čital nobeden več, ne on ne Barbka.
Cestni tlak iz usnja.
V Handelsworthu pri Birmingha-mu so pred letom tlakovali neko cesto z usnjeni. Po enem letu so strokov njaki preiskali in konstatirati, da ni skoraj nič obrabljen. Odpadki usnja so se s pomočjo stroja popolnoma na drobne kosce zrezali ter zmešali z as feltom in katranom. Preiskava je dognala, da so odpadki usnja, zmešani s tema dvema substancama, izvrsten materijal za tlakovanje cest. Ne povzroča skoraj nikakega prahu, elastičen je, in tudi kolesa najtežjih vozov ne puščajo sledov; konji stopajo zelo lahno. •
BBBBSBBBBBBBSSS B	B
a CENIK NABOŽNIH, PODUČ- B B NIH IN ZABAVNIH KNJIG B B	B
BBBBB katere se dobe v SBBBS B	B
B KNJIGARNI AMER. SLO- B B VENCA, JOLIET, ILL. B B	B
111111111111111
PODUČNE IN ZABAVNE KNJIGE.
I-jubljani važne opravke. To je bila Barbka vesela! "Ravno prav, to me je skbelo — jaz pa grem obiskat svojo bolno sestro", to je bil odgovor.
Ponedeljek je prišel. Gospod se je oblekel v črno salonsko obleko, se pogledal parkrat v ogledalo, se vsedel na pošto in se odpeljal na kolodvor. Barbka pa se je oblekla najlepšo svojo obleko, se skrbno počesala, par sivih las na sencih izrula, vzela solnčnik in šla peš na kolodvor. Ona se je peljala v tretjem, on pa v drugem razredu; nič se nista videla. V Ljubljani se nista srečala, v.-ak je imel svoje opravke. On je obedoval v hotelu, ona pri sestri. Po obedu je šel on kot po navadi v kavarno, potem pa k brivcu, da ga je napravil mlajšega vsaj za par let, ona pa je kupila nov šavl, da je bila lepa, kot takrat, kri je bila pri birmi za botro hčerki svoje sestre. Sestri je rekla, da se gre slikat, da bo tudi ona eno dobila. In res je šla.
Bližala »e je ura tri popoldne. Gospod kontrolor je prišel od brivca čisto pomlajen, kupil je čez dolgo let zopet nekaj smodk in šel v hotel v sobo št. 33, katero je že preje naročil.
Nažgal je sniodko ter hodil nemirno doli in gori. Sedaj se odloči, noben človek ne ve, noben ne bo zvedel, če mi ne bo všeč. Zvečer pridem domu, v par tednih bo poroka — in začelo se bo novo življenje.
Nestrpno je čakal, srce mu je bilo hitreje. Zdelu se mu je, da take težke
ure še ni imel v svojem življenju.
Gospod kontrolor je pogledal gotovo že desetkrat na uro, a zdelo se mu je, da kar ni hotela iti naprej. V hiši je vladal popoln niir. Nobenega koraka ni bilo slišati.
Odbila je ura tri v zvoniku. Postal je in zdelo se mu je, da sliši korake. Nič ni bilo.
Minulo je že pet minut in gospodu kontrolorju je bilo srce tako močno, da se je skoraj slišalo.
Tedaj nekdo na rahlo potrka.
"Notri" — zakliče z močnim glasom gospod kontrolor.
Vrata so se odprla in---
Amerika .in Amerikanci (vezana)$2.50
Angelj sužnjev...................25e
Ali Boga stvarnika res ni treba..25c Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše...................20c
Angleščina brez učitelja..........SOc
Aramugan, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega prjnca...................20c
Babica.......i...................50c
Beatin dnevnik........\.........30c
Belgrajski biser. Pov. iz starih dni 20c
Bled sedaj in nekdaj..............30c
Beneška vedeževalka ali proklet-
stVo in blagoslov..............25c
Berač. Povest. — Elizabeta. Črtite 20t Boža kazen. — Plaveč in Savini.
—Čudovita zmaga.............30c
Boj s prirodo. — Trekova Uršika 30c
Boj in zmaga. Povest...........30c
Bojtek, v drevo vpreženi vitez....30c
Božični darovi. Povest............3<)c
Ciganka. — Po povelju...........35c
Cesarjevič in sestri dvojčkinji... ,35c Cvetke zelene in zvenele za mlade
in stare........................25c
Četrtice iz življenja na kmetih.... 25c
Čas je zlato......................35c
Cerkvica na skali. — Plačilo sveta.25c
Darovana. Povest, zvezek po......I5c
Emanek, lovcev sin. — Berač......20c j
Erazem Predjamski. Povest iz petnajstega stoletja...............25c
Feldmaršal grof Radecki.........30c
Ferdinand........................35c ;
Gozdarjev sin. I'ovest............20c
........re—Na.. ,5uNic.... R... ,e|,
Gozd^vnik. P6vest iz ameriškega
življenja, zvezek po............25c
Grizelda, kmetica in grofica......20c
Hmeljevo cvetje. — Marijina podo-Izdajavec. Zgodovinska povest iz
turših časov....................35c
Izgubljena sreča. I'avest..........30c
Jagnje. — Starček z gore........40c
Jaromil. £e.ška narodna pravljica,30c
jozafat, kraljevi sin Indije.......35c
Kanarček, Kresnica. — Kapelica v
gozdu...........................30c
Kraljičin nečak. Zgodovinska pov. ,25c
Krvava noč v Ljubljani..........75c
Koli.ščina in stepe. Povest.......£5c
Kako je izginil gozd..............3Sc
Kako naj se pišejo zasebna pisma..SOc
Krvna osveta. Povest............25c
Leban 100 beril.................35c
Ljubite svoje sovražnike. Povest..2Sc Ludevit Hrastar. — Golobček... . 35c
Ludovik, mladi izseljenec........35e
Maron, krščanski deček.........2St
Mati božja na blejskem jezeru... .25c Matevž Klander.—(Spiritus famijia-ris. Zgodovina motniškega polža. Gregelj Koščcnina.............35c
May, Eri. Povest...............25'c
Mirko Poštenjakovič. Povest.....30c
Mesija...........................50c
Mali vitez.......................75c
Mladi Samotar. Povest...........40c
Na preriji. Povest................35c
Na divjem zapadu, vezana........75c
Najbciljša dedščina. — Leseni križ.35c
Narodne pripovedke.............35c
Naseljeci. Pove'st................35c
Naš dom........................35c
Nedolžnost, preganjana in poveli-
Nekaj iz ruske zgodovine.......20c
Nesrečnica. Povest...............35c
Nezgoda na Palavanu. Povest... .30c
Od Leona do Pija................25c
Odgovori na ugovore proti sv. veri 40c
Pavlina...........................35c
Ponižani in razžaljeni............75c
Poduk rojakom ali kažipot v Amer SOc
Postojanska jama.................25c
Povoden j.........................25c
Pouk zaročencem in zakonskim.. .7Sc
Praški Judek.....................20c
Pravila dostojnosti...............50c
Pred nevihto, novela.............35c
Preganjanje indijan. misijonarjev. ,25c
Pregovori, prilike in reki ........50c
Potni listi (povesti)............25c
Poduk rojakom (Šušteršič).......50c '
Prešeren in Slovanstvo..........SOc
Podadmiral Viljem bar. Tegethof 35c Pri Vrbovčevem Grogi. Povest... .2Sc i Pridni Janezek in hudobni Mihec..4Sc
Prisega huronskega glavarja......25c
Prvič med indijanci. Povest.......25c
Ribičev sin. Pravljica.............25c
Ricmanje, cerkveno vprašanje.....30c
Ročni slov.-angl. in angl.-slov. slovar .............................7 5c
Roza Jelodvorska................45c
Rusko-Japonska vojna 5 zv......SOc
Senilija. Povest...................20c
Slovnica—slov.-angl. za učenje angleškega jezika, vez............$1.00
Slovensko-Angleški razgovori.. ,.2Sc Sveta Germana (trdo vez.)...... 50c
Solnce in senca. Povest.........45c
Spisje............................20c
Stanley v Afriki..................25c
Stezosledec.......................35c
Stepni kralj. — Hiša ob Volgi....75c
Sveta noč.........................25c J
Sveta vojska......................35c i
Sveti večer.......................35c
Svitoslav. Povest.................20c
Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878, zv. I. in II. po........75c
100 Beril.........................20c
Tiun-Ling, kitajski pomorski razbojnik. Povest..................25c
Trije indij, povesti...............30c
Ujetnik pomorskega roparja......25c
Voščilna knjiga............».....50c
Velika Slovnica (slov.-angl. in an-
gleško-slovenSka)...............$2.00
Vojna leta 2000. — Doma in na tujem............................35c
Vojska na turškem...............35c
V gorskem zakotji................25c
Za kruhom.......................25c
Zaroka opolnoči.................25c
Zlatokopi.........................25 c
Zlati orehi........................25c
Zlatarjevo zlato.........r........75c
Ženinova skrivnost...............45c
Zadnja kmečka vojska (5. zv.).....75c
Z ognjeni in mečem 1. in 2. zv. ..75 Zlatorog, pesmi (trdovezana z zlato
obrezo)........................75c,
Zlata vas........................4Dc
Zgodbe fare Škocjan.............35c
Zgodovinske povesti (trdovezana) .75c Zadnji grof uljski. — Iskali biserov
na otrokih sv. duha.............3Sc
Zbirka povesti...................3Sc
Zgodovine 17. pešpolka...........75c
DENAR V STARO DOMOVINO
to je: v Avstrijo in Nemčijo, se zdaj ne more pošiljati.
Pošljemo pa denar vojnim ujetnikom in drugim v
ITALIJO, RUSIJO IN FRANCIJO
istotako v one kraje na Primorskem, ki so zasedeni od Italije.
Kadar pošljete denar, priložite tudi naslov, ki ga je prejemnik sam napisal, da se preprečijo morebitne pomote. AMERIKANSKI SLOVENEC, bančni oddelek, 1006 N. Chicago St.	Joliet, 111.
Kadar rabite obleko, se oglasite pri nas, ki vam skrojimo isto po pravi meri. Mi delamo fine obleke po $15 IN VEČ. Istotako popravljamo, čistimo in gladimo moške in ženske obleke. G. R. KARLING, krojačnica, 509J-ž Cass St., Joliet, 111.
Knjige pošljemo po pošti. Poštnina je pri cenah že všteta.
Kadar naročite priložite denarno nakaznico.
Ker se knjige ne morejo nadomestiti in poidejo, zato naročite vedno po več knjig, da lahko pošljemo druge mesto pošlih.
POSOJILA.
Kupite premog in zimske potrebščine zdaj. Sposodite si denar od nas in ne tarnajte.
POIZVEJTE!
"The Twenty-Payment Plan."
Izplačalo se vam bo! Naš način vam dovoli posojilo denarja po postavnih obrestih, da plačate celo vsoto v dvajsetih mesečnih obrokih. Lahko vrnete nekaj ali celo posojilo koncem vsa-cega meseca. Obresti računamo le za oni čas, ko je denar pri vas.
$2.00 se plača mesečno od $40.
$2.50 se plača mesečno od $50.
$5.00 se plača mesečno od $100.
Pridite, da vam pojasnimo "The Twenty-Payment Plan." Mi imamo postavno dovoljenje od države Illinois in smo pod nadzorstvom države, da se lahko jamči pošteno poslovanje vsakemu.
Posojujemo na pohištvo, klavirje, viktrole, živino in razno drugo blago, katerega ne premaknemo.
Pridite, pišite ali tefonajte nam.
STATE LOAN COMPANY,
(Not Inc.) 403 Joliet National Bank Bldg. 4th Floor :: Chicago Phone 154.
REUMATIZEM.
Domače zdravilo daje oni, ki ga je sam rabil. — Spomladi 1893. sem bil nadlegovan po živčnem revmatizmu. Trpel sem tri leta in le oni, ki so trpeli imajo poj m o mojih bolečinah. Iskal sem lek za lekom in zdravnika za zdravnikom, a sem dobil le začasen odmor. Konečno sem našel zdravilo, ki me je ozdravilo. Dal sem ga mnogim, ki so trpeli istotako in so bili ozdravljeni. Želim, da bi vsak trpin rabil to čudežno zdravilo. Ne pošljite denarja, le pošljite svoje ime in naslov in pošljem ga zastonj na poskus. Ko ste ga poskusili in ste prepričani, da pomaga, lahko pošljete en dolar, a jaz nočem denarja, če niste popolnoma zadovoljni. Ali ni to prav? Zakaj dalje trpeti, če se nudi lek zastonj? Ne odlašajte. Pišite danes. Mark Jackson No. 253 D., Gurney Bldg., Syracuse, N. Y.
A24—S7-21—05-19—N2
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj« in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
Chi. Phone 376 1/ N. W. 9», 120 Jefferson St. JOLIET, ILL.
Slovenske Gospodinje
so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše
meso, grocerije
IN KRANJSKE KLOBASE
istotako vse vrste drugo sveže in pre-kajeno meso *-«• vse druge pedmete, ki spadajo v področje mesarske in gro-cerijske obrti.
Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam. Spoštovanjem
John U. Pasdertz
<9
Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, I1L
JoucT.au
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sta.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLXNOV*
Naročite zaboj steklenic
novega piva, k! se imenuje
ter Je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
MaMefcvMS,	S. Naff St., JoHet, III.