—«   151   .— BOLTAROV MIHA:                ....   ..
Vijolica.
Maloruska pravljica.
1   f jS!l         \\ red davnimi leti je vladal na poljskem prestolu v
idm^L         |   ]  Krakovu star kralj, ki pa se ie rrioirail vedno voj-
piiiifcik      J J  skovati s sosednimi narodi. Ko je b;i1a napovedana
fyfljg"J\^<^   zopet nova vojna, se je čutil preslabega, da bi bil;
jppO^^A^         sam poveljeval svojim četam. Poslal je torej svo-
(\           \\       jega sina Fiolka kot svojega namestnika z veliko
Ife^^      ^    armado proti   sovražniku.   Kraljevič pa ie bil še
I   l   ^^^P^  '"^j*    mlad in zaradi .vedtie odsotnosti bbjevitega očeta
od matere premehkužno vzgojen in irazvajen. Za^
radi tega je šel iaiko nerad v vojmo, ter je ob teh nenavadtaih razmerah
in težavah, ki jih pritiaša vojna s seboj, silno trpeii. Ko je sedel nekega dne
ves utrujen in spehan v taboriišču ob reki Popradu, So vpUivali plM šoto-
rovega ognia in razni neprijetni vonji mnogobrojnega moštva taiko slabo
na njegove nežne živce, da je omedlel in se zgrudil brezzavesten na tla.
Moštvo se je silno prestrašilo. Zanesli so ga iz tabora ven ter mu postlali
na bolj samotnem robu bližnjega gozda. Kraljevič pa se ni ganil, in vsi
so se začeli bati za njegovo življenje. Hipoma pa so začutili silno močati
irt prijeten. pa nenavaden vonj, ki je na videz prihajal iz tal. In glej! Kra-
ljevič, ki so mu bil'i zoperni vonji v Šotorišču vzeli zavest, se je od tega
prijetnega voTija zopet zbudM, odprl oči ter se jel ozirati okolo sebe.
Kmlalu je popolnoma okreval in zopet dobil svoje prejšnje moči. —
Vsi začudeni in veselo iznenadeni sc začeH iskati vojščaki, odkod prihaja ta toJiko prijeten in dobrodejen vonj. DobMi so v travi veliko mno-žico majhnih, modrih cvetičic, kakršnih še ni nihče poprej videl. V spomin na ta dogodek, da je pninc Fiolek zaradi njihovega vonja dobil zopet svoje zdravje, so jih imenovali poljski vojščaki — fiolki Princ Fiolek si j,e nabral prvii šopek teh novih cvetic ter ga poslal žalujoči materi domov. Ta je vsadila te cvetice na vrt im iih sk'rbno gojila, Odtam so se kmailu razširiie po drugih krajih in priišle so tudi k narrt. Po princu Fiolku jih tudi mi ime-nujemo vijolice.