i za koristi delavnega l]ud~ s'va v Ameriki V slogi je moč! GLASILO SV'O'BO'DOMISELJWIH SLO VE JVC E V V AMETUK.I devoted to the interests of the laboring classes Od boja do zmage! Stev. 10 Entered as Second-Class Mutter July 8th. 19011 at the Post Otlice at Chicago, III., undet Act of March 8rd, 1879 Chicago, 111., 11. Marca 1910 Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo! Leto IX SVETOVNI PREGLED. AVSTRIJSKO-OGRSKA. Iz Cernovice, Bukovina prihaja žalostna vest, da je slavnega 'baritonista Leopold Denrath bap zadela., kateremu’ je sledila nenadna smrt. Iz Duma ja s’e poroča, da je so-•cial demokratični državni poslane ■Paul Singer nevarno obolel ter da ho najbrž zgubil viti. Državna zbornica mu je dala dopust za nedoločen čas. Iz Zagreba pa dohaja vest. da so tam zaprli zloglasno o-gledmhinjo in balm rek o sleparko, Mariano v ič, ki je pisarila razna pisuna na 40 častnikov, da je nadporočnik Hof richte r nedolžen. — Nadporočnik Aid. Ilofricihter je v preiskavi že dalj časa radi razpo-siljatve “ciankali” pisem in zapor te zloglasne Marianovič je le ■ot.ežkočil daljšo preiskavo Ilofri-chterjeve afere. Dunaj. 10. marca. — V Galiciji se delajo velike priprave, da se pošlje avstrijsko-polsko delegacijo v Washington prihodnjega mami na veliki polski kongres. Pisatelj Sienkiewiez “bo eden delegatov. RUSIJA. » Petrograd, 7. marca. Jutri v torek se tudi prične proces Nikolaja. Oajkowsky in gospe Broškow-s'kaya, 'katera sta obtožena, da sta se v deleži la terorističnega skrivnega počenjanja. Obravnalo s'e bo tajno. Iz tega se lahko sodi, kaj carjeva dolga, krvava roka namerava. K obravnavi ne bodo smeli priti niti bližnji sorodniki. Tako' početje je dovoljeno le še v temni Rusiji, kateri je angleška policija pripomogla do vlova o-menjenih oseb. Čajkovski in Bresko-wskaja nista hotela priznati krivde, pri za-»lišanju.dTako se poroča pred zaključkom lista. Nepoznani tatovi so vdrli v carski mavzolej) v Petrovi ki Paulovi trdnjavi in so vkrali dvajset vencev iz čistega zlata, drugo zlatnino pa so razbili in razmetali po mrtvašnici. Zlata peresa so tatovi poprodali raznim zlatarjem. Car je ukazal, da se tatove skrivno zasleduje. , NEMČIJA. Berlin. 9. marca. Tri sekcije radikalne stranke so se pri skupnem zborovanju združile v eno skupino, pod imenom: "Napredna stranka”, katera bo od sedaj naprej formirala kompaktno skupino 50 članov v državnem zboru. Do sedaj niso imeli radikalci nobenega vpliva, ker so bili razdeljeni. Vsi radikalci se bodejo od zdaj naprej trudili združiti se z narodnimi liberalci in če se jim to posreči, bodejo tvorili zelo močno kombinacijo. Kakor navadno je policija in orožništvo rabilo sablje in kara-binarje, da je razgnalo nedeljski shod, katerega so sklicali socijai-1’emokrati v Trepstowem oziroma Thiergarten parku. Več oseb je h lo nevarno ranjenih in na stotine pa lahko. 70 oseh je policija a-retirala, kateri so bili sojeni od1 raznih policijskih sodišč. V nedeljo večer je množica iz maščevanja napala tri redarje in jih dodobra premikastila. Breslau. 8. marca. 7000 oseb. večinoma premogarji je obdržava-lo velikanski protestni shod na prostem med Aldenburgom in Altwasser, na katerem se je .sklenilo, t’a delavci zastavkajo, ako pruska vlada ne dovoli ;bolj enakomeren volilni sistem. Radi te pruske reforme bo prišlo še najbrž do krvave revolucije. f Prepir radi duhovščine. Lima, Peru, 8. marca. Daljših komplikacij .med Peru in Chile se pričakuje kot rezultat povelja * ehilske vlade, da se peruvijske duhovne izžene iz Arice, provin-cijp na severni strani. Duhovni, držeč se ukazov iz Peru. se branijo prati izselitvi. Republiko Cbilg^se obtožuje, da je pošiljala orožje v Ekvador,‘s na- • menam, da zaneti’ vojsko med Ekvadorjem in Peru. ITALIJA. London, !). marca. Iz Rima sc naznanja, da je rimski papež, i v svojem postnem govoru prelatom omenil glede Rockefellerjevega fi-lantrofičnega trusta, da blagi (?) duši Rockefeller-ju bi moral biti hvaležen ves svet. Svoj govor je papež zaključil : ‘‘Če prav je Rockefeller. miljonar in protestant, ga blagoslavljam, ker vsi. ki dobro delajo, zaslužijo božji blagoslov.” Papežu se menda meša. sicer ne bi tako neumno govoril. Od kod pa je Rockefeller dobil denar ? A-li ne iz ljudstva? — Iz Neapelj a se poroča, da je Vezuv postal zopet aktiven. V teku zadnjih 24 ur začel je bruhati žareče kamenje in pepel : podzemsko bobnanje je nadaleč slišati. Velike razpoke so se pojavite iz katerih dre lava v velikih masah. FRANCIJA. -• V j IV ■’ ¿£r*- ¡proča, da raapor-na revoluieijonarna tendenca v so-cijaliistični stranki na Francoskem preti s razkolom fakeij. Sébastian Faure je prijavil članek v strankinem glasilu1. ‘‘L’ Humanité ”, v 'katerem podaja načrt za o r ga n i za c ij o rev o luč i j o n a r n e stranke, sestoječe iz upornih soci-jailistov, revolucionarnih koope-rativcev, anarhistov in takega druzega elementa, ki jim po domače pravimo obersocijalisti. Cilj te nove stranke je zidati nov družabni red na razvalinah •sedaj n ega kapitalističnega regi-ma. ‘‘Močna, strašanska revolucija mora biti na due vnem redu," je zaklučil Faure svoj članek. PORTUGALSKO. Neznani zločinci so v Lizboni vrgli v sobo klerikalnega poslanskega kandidata dve bombi. Družina duhovnov in politikarjev je bila ravno pri’ obedu, ko se je a-tentat zvršil. Dve osebi, med temi en duhoven, sti bili na mestu mrtvi. sedem je pa manj ali več poškodovanih. MONAKO. Monte Carlo, 9. febr. — Več kot polovica princovih podložnikov se je zbrala pred prinčevo palačo, čakajoč princa, da od njega zahtevajo ustavo, izjavljajoč, da Monako je edina absolutna monarhija na svetu. 'Princ je sprejel depntacijo in jim obljubil, ida 'bo njihovo željo najbrž ( ?) spolnil. NIKARAGUA. Managua, 10. marca. — Predsednik Madriz je danes pomilostil in oprostil več političnih jet rukov, med katerimi je tudi Mar-ciseo Arellano. Vsi idruigi jetniki bodejo v kratkem, izpuščeni na prosto. Madriz želi sprijazniti se zopet s granad-skimi konservativci in na ta način priti do zmage. ZAHVALA ! McCormick, Kan. feb. 25. 10. Dragi mi Gl. Sv.: — Tu/ potrjujem prejem $3.50 od društva, št. 36 ;S. S. P. Z. Springfield. 111. Blagodarni rojaki se niso .ustrašili priti’ na pomoč velikim nesrečam, ki jih je bilo sedaj’ obilo. In kljub temu se je meni tudi lepa s vota $58.00 od društev rftiše slavne S. S. P. Z. v pomoč nabralo. Dolžnost me pa veže posebej zahvaliti blage darovalke rojakinje ter sestre naše “Slavne zveze”. ’V tem je razvidno da ženske bodo v najkrajšem času obilno k jednotam* pristopale, ter pomagale pri delu na tem’ velikem polju. Tudi naj bi ne i>ozabila pristopati k iS. S. I*. Z. kajti ona je ve-levažna, da se je tudi ženske po-služijo. Ker so ženske tudi v raiznili nevarnostih, je dobro da so zavarovane za slučaj smrti, ker ako bi neisprosna smrt več otročičem ljubo mater vzela, ter bi mož brez denarnih sredstev ostal, mu je tudi gorje. 'Sprejmite ,'blagi darovalci in darovalke najlepši pozdrav. Jos. Alič. SPLOŠNA STAVKA V PHILADELPHIJI. Kratek pregled o ondotnem položaju. Ker skuša Rapid Transit dražba. katero podpirajo razne železnice in drugi trusti, ugonobiti linijsko organizacijo pouličnih železničarjev in Obče vse delavske organizacije, nastala je v Phila-delphiji prava razredna vojska z vsemi močmi kapitalistične vlade in vplivom gospodujočega bogastva na e.ni strani in armado za obstanek boročega se delavstva na drugi strani. Na poziv J. J. Murphy. pred-sednika Centralne delavske unije je v soboto nad lOO.OUO delavcev odložilo orožje, da se udeleži generalne stavke iz simpatije do štrajkujocih pouličnih železničarjev. Istodobno pa je General Clay, représentant (kapitala izdal povelje. da vse stotnije, trupe in polki v državi Pennsylvania brez odloga pridejo v Philadelphio, ida s svinčenkami in bajoneti napadejo neoboroženo delavstvo, nedolžne otroke in njih strahu trepetajoče matere. Sedaj je v mestu nad deset tisoč mili carjev. “mlečkarjev” (Feneibles). dragoncev, kozakov in iz Fort Dni Pont. Del. pridejo vladni konanirji. pod pretvezo, la varujejo državna poslopja in kovalnico denarja, a v resnici pa prihajajo le za to. da s kanonskimi kroglami pritisnejo na delavca. — Odbor desetih delavskih vodij .je popolnoma zadovoljen s uspehom splošne stavke. V soboto o polnoči je n ali' 75.000 delavcev bilo na listi simpatetičnih štra.jkar-jev. v pondeljek je na rasti o število na 100.000 linijskih štrajkarjev in isto še vedno raste. Celo neorganizirani delavci so odložili o-rodje ter se pomaknili v organizirano gibanje. Kalko močno je delavsko gibanje naj omenimo samo nekatere slučaje : Vsi usmarji so pustili delo in mirno korakali proti Independence Dvorani. V neki krojačniei je 1000 linijskih delavcev oil ožilo škarje in šivanke in ž njimi vred je šlo 1500 neunijs’kih šivilj in krojačev. 3000 tekstilnih delavcev je zaštrajkalo in devet predilnic počiva. 10.000 izdelovalcev bluz in 6000 zidarjev, ki niso združeni s Central Labor Unijo. 40,000 članov Building traded Councüa, 300 zlatarjev, 500 mizarjev. 320 mašinistov in več ti--oč čipkaric sc je odzvalo klicu za 'splošno stavko. Delavci vprizorili so sistematičen 'bojkot proti vsim trgovcem, ki bi na katerikoli način podpirali miiičarje. ikomipanijo ali skabe; celo ničesar ne smejo tem delavskim sovražnikom za gotov denar prodati. Trgovina trpi veliko škodo. Clerki skoro vsi do zadnjega so se pridružili stavkarjem, največjo vlogo v štrajkn pa grajo vozniki (teamsters), (ki so se pridružili štrajkarjem. Rapid Transit Companija. ki naval no operira 1000 ponočnih kar, ima sedaj samo 60 v prometu, čez dan pa. ne vozi niti ena petina kar. Contpani-ja je do sedaj imela nekaj nad $1,000.000 zgube in se je izjavila, da bo potrošila še šest miljonov a-ho treba — “ Unija mora biti vni-čena.’ To je slogan Rapid Transit Družbe, katero podpira v tem boju Railroad trust in razei drugi kapital. Y torHk je Zborovalo tiseč ¡delegatov Pennsylvania State Federation of Labor v New Časti”. Pa. kjer se je ugibalo o štrajlu v Pennsylvania'. Ako se ne bo la p id Transit Co. rajala zahtevam štraj-kuj’oeih železničarjev, se bo razširila stavka po celi državi. Kapitalistični uradniki so groze. da bodo dali zapreti vsoh o|e-set glavnih vodij Idelavstva- n vise druge delavske voditelje. V to svrho najeli so najduhovitejše odvetnike, da zbijejo založb1. Železnice zahtevajo, da se deseterico zapre zaradi zarote (konspiracije). % V n it d jo večer so policaji in mil »čar ji streljali na žene, oldkle-ta in otroke. Tri osebe so ubili na stotine pa ranili. Bessie Weiner je ustrelil nek kozak, ko je šla mirno proti domu. V sredo jutro je 'bilo nad 150,- 000 delavcev na stavki. Več tisoč neorganiziranih delavcev je pustilo delo danes. 3000 delavcev Standard Roller 'Bearing je zapustilo delo. Vsi delavci v Snellen -berg Clothing Co. so danes doma ostali in dfamajist sto delavcev v American in York rolling mills- ni danes prišlo na Idelo. , Parne p:ščaii tulijo zastonj, delavci se ne prikažejo izpod strehe. Le tu in tam se vidi posameznika, 'ki se hitrih korakov pomika proti Independence Hallu, da se vdele-ži shodov. AVSTRIJSKA PREISKUJE UMOR V BETLEHEMU. Iz Washimgrona. D. C., se poroča. da je avstrijsko-ogrski posia>-nec, baron Ilengervar prevzel za-- evo o umoru ogrskega podanika Josipa Szambo (Larnbo) v Betle hem. Pa. Avstrijski konzul je tozadevno zaslišal vse priče v tej zadevi in se jc izjavil, da bo z vso uradno eneržijo zahteval, da se “kozaka” John T. Mangan, trupe B, ki je S za m'bo j a vstreli! kaznuje, ter da krivci plačajo dedičem umrlega popolno odškodnb no. — To akcijo avstrijsko-ogrskega poslaništva je 'doprinesel Jakob Tozelaar. organizator za American Federation of Labor in vodja odbora Betlehemskih štrajkarjev. ki je bil poslan v Washington, da celo stvar konzulatu predloži. Organizator Ta.zelaar je ogrskemu poslancu n a obširno povedal, da pred prihodom konstabnlarice je bilo vse redno in mirno v Betlehemu. Ca se je ljudstvo na shto-dih, katerim je v ml no pris-ostvo-val Hugo Kelly, šef betlehemske policije, dostojno in mirno vedlo in da je državna konstabularica prišla v mesto v takem redu. da so kozaki po tratoarjih drveli med množico ižena ¡n otrok, s namenom na ta način terorizirati štrajknjo-če Celavstyo. INa vogali Tretje in Linden ulice. tri blöke od mestne hiše so začeli streljati in ena krogel je zadela Josipa Szambo. ki je bil v hotelu "Majestic”. Policijski šef je zahteval od stotnika konstabu-lariee da izroči morilca civilni o-blaisti in tega se je še le tretji dan po umora izročilo isti. kateri pa je pod poroštvom $5000 katere je postavila zanj Betlehem Steel Co.. zonet na prosto prišel. Ta kozaška razuzdana tropa je napadala u.nijce. Led sr so prihajali na sboCe ali se mirno vračali na svoja domovanja. Pripetilo se je celo. da je en kozak stopil pred linijskega delavca, ki je šel v spremstvu svoje žene na ¡shod. ga začel brez vsakega vzroka obdelovati do nezavesti, na kar mu je že vzel uniisko karto iz žepa in jo na kosce raztrgal. Sramota za Združene države, da 1’opnste. da se tako nečuvano napada narod in delavstvo. Sramota za Združene države, da mora delavstvo prositi pomoči varstva iu zaščite od drugih držav. Avstrijsko-ogrski konzul, pa bo prosekntiral morilca in vse krivce. kar je škandal za svobodno republiko. Betlehem, 6. marca. Predsednik Betlehem Steel Co.. C. M. Schwab, ni hotel ugoditi zahtevam stavku-jočihi delavcev, tudi ni hotel priznati unije in sploh noče imeti nobenega opravka s štrajkrtjočimi delavci. Strajkarji so v nedeljo obdržavali velikanski protestni shod na prostem, katerega se je vdeležilo nad 2000 štrajkarjev. ZA PRIMERO. Lukas Groser iz Kansas... .$l>0.6f) J. Albrecht....................25 J. Trohic. Van Houten. IN. Mex................... 3.75 J. Lekše, Kansas............ 9.45 Skupaj........$24.05 Imena posameznih' darovalcev priobčimo v dopisih. RAZNE NOVICE. Najmlajši bigamist. William Dreshcr iz New Yorka, je najmlajši bigamist na rekordu. Star jc 21 let. okoren in črna ovca v mesarjevi družini!. Na sodišču je izpovedal, dla ima tri žene, ki so se vse zanj plakate, ko ga je sodišče obsodilo v Elmira refonna-tori.j. Ko mu je s/KlišPe stavilo vprašanje, zakaj se je tako mlad trikrat poročil je zaspano odgovoril: “Ne vem, menda si nisem mogel drugače pomagati.” Oče 28 otrok. 5' New Yorkiui živi Oscar Darling. civilni inženir in ustanovitelj mesteca Babylon. L. I. ki je oče 28 otrok. Darling je 65 let star in je v drugič oženjen. To hell with people, je rekel Swiftov glavni agent v New' Yorku. (ko so mesarji ugovarjali. da ljudstvo ne bo plačalo po 23c za funt svinine. “To hell with people! Ljudstvo mora kupiti meso. Ako nočejo sedaj kupiti, damo meso v ledenice in kasneje bomo za isto- meso dobili še boljše cene.” Tako je mnenje me-sarsfaejga trusta in tako se je izjavil pred' new vonšlkim ’mesarjem. Delavec se naj ne gre s bikom bost ! Visoke cene potrebščinam bodo sedaj kar vidoma padale. Senatorja AMIrich — krpucar tarifa, — in Hale sta začela s preisi-kavo in se ve. kmalu bodemo vede li o vzroku visokih cen. Stavimo pa cel dolar proti presti, da se ljudem, ki so krivi, da jc cena šla gori. ne 'bo nilč žalega storilo. Oh', ne. Allrich nebo skrivil niti lasu teinrn ali onemu trusta, ker jè njihov prijatelj. Cudahy razmesaril tekmeca. Kansas City. -John P. Cudahy, miljonar. v tem mestu je bil aretiran radi napada na Jere Lillis, bankirja, tul Ii iz Kansas City. Cudahy se je namreč nepričakovano vrnil domov in zasačil Lillisa pri njegovi ženi, katerega je zvezal in s nožem po obrazu in telesu razmesaril, hoteč ga na ta način ubiti. Prošnja gospe Cudahy, da naj ne ravna tako nečloveško s tekmecem! niso nič izdale. Vsled kričanja na pomoč, je vdrla v stanovanje policija ter aretirala Cudahy. Lillis-a pa odpeljala v boi-nišnieo st. Mary. Cudahy se ni branil ter šel je s policaji, trdeč da je Lillis skalil rodbinsko srečo : dal le varščino v gotovini in sedaj je zopet na proi-tem. Ste li čitali kaj o tem škandalu v kapitalističnem časopisju? Duhovni vodja. K. S. K. J. piše v svojem glasilu. da bo pomel vse uradnike in člane iz Jednote, ako ne bodejo storili svoje dolžnosti, to je gledali na to. da vsak član stori svojo velikonočno Dolžnost. G. duhovni vodja naj vendar ne bi bil tako naiven ! Mi vemo, da je v K. S. K. J. veliko članov, ki se toliko zmenijo za sv. vero kot lanski sneg, v Jed-noti so pa samo zato in morda o-pravljajo svojo ( !) velikonočno dolžnu-t. le radi’ tega. ker se raj-še upognejo tiranstvu in imperializmu slovenske duhovščine v A-tneriki, kot pa da bi na stara leta, ko ne morejo v druge Jednote pristopiti, opustili Jednoto. v katero so že leta in leta plačevali. Lepo je da izčistite plevel — svobodomislece — iz vaše katoliške Jednote, saj zanje itak ni prostor med vami. Le ven ž njimi ! Napredne Jednote jih z odprtimi rokami čakajo. Kaj ne g. duhovni vodja, busi-netss je business, pa mir besedi ! ? T. C. Platt umrl. New York. 7. marca. Bivši United States senator Thomas Collier Platt, republikanski vodja v državi New York in pripadnik te stranke že od njenega začetka (1. 1856) je včeraj, nedeljo popoldne ob 4 eri umrl v 77 letni starosti. Premogarski štrajk je menda neizogibljiv. Kakor se razvidi iz pisem J naslovljenih na rešene tovarnarje, pisalih od raznih premoigarskih družb je štrajk premogarjev v državah Illinois. Indiana, Ohio in West Virginia neizogiben. V teh pismih 'družbe naznanjajo velikim konsumentom premo-ga, da premogarske družbe nikakor ih pod nobenim pogojem ne bodejo privolile v povišek plače premogarjem U. M. of A. za 12V5 odstotkov, kakor je bilo sklenjeno na premogarski konvenciji v Indianapolisu. Družbe se pripravljajo za štrajk s 1. aprilom, delavci pripravite se tudi vi! Ce bo prišlo do štrajka tedaj bo okoli 70 tisoč premogarjev prizadetih. Do serliaj še ni nič gotovega in zato je boljše, ako se premogar-je na nevarnost opozori. Skrivna ypjska napram delavstvu. Iz Washingt’ona. D. C., se poroča. da se je zadnjo soboto tam skrivaj ustanovila takozvana “National Labor Alliance”, katere namen bo nasprotovati American Federation of Labor in drugim 'delavskim organizacijam. K ustanovnemu sestanku je prišlo več članov kongresa, ki imajo mržnje do delavskih organizacij oziroma njihovih vodij že izza časa volitev. 'Načrti te nove organizacije obsegajo, ustanovitev skupnega Sklada, h kateremu prispevajo Zveza delodajalcev in drugi kapitalisti. ki ima mržnjo do American Federation of Labor in dru-g h 'delavskih organizacij. Tudi kongresmani naj prispevajo v ta fond, .sos eh no oni. katerim so delavski vodje povzročili kake težave na političnem polju. Sedež te družbe bo v Washing-tonu. delo organizacije se pa zaseje po celi Ameriki. . Bri prihodnjih volitvah bo tre Iva paziti, da se vsim onim kon-gresmanom. ki so v tej ligi, da primerno plačilo. Njihova imena še niso objavljena, toda za ista se bo kmalu zvedelo. Linčarji. Zadnji teden so v Dallas. Tex., meščani v/drii v sodno dvorano, kjer se je vršila obravnava proti zamorcu Brooks, radi nenravnega vedenja proti dva in pol letni deklici. premagali so uradnike in vrgli zamorca čez okno. Padec z druzega nastropja je povzročil takojšno smrt. Kasneje so razobesili mirtvo truplo na javnem prostoru in ga po tej razstavi v zaboju vrnili sodišču. Governor Campbell se zgraža nad tem početjem in je ukazal, da se uvede preiskava proti voditeljem moba. KEDAR NAROČITE KNJIGE takrat vedno prej pogledajte imenik naše zalogp in se prepričajte, ako imamo iste še v zalogi. Ako slučajno kake knjige nimamo v zalogi, potem Vam pošljemo kako drugo za isto c‘eno. Glas Svobode Co. % UGODNA PRILOŽNOST. Spodaj podpisani prodam leno urejeni SALOON na glavni cesti, blizu cementarne. Kedor hoče imeti lep dobičkanosen saloon se naj obrne za vse informacije na IGNAC TURK R. F. D. 24 La Salle, 111. DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: za $ 10.35 ................ 50 kron, za $ 20.50 ............... 100 kron, za $ 41 00 .............. 200 kron, za $ 102.50 ............... 500 kron, za S 204.50 .............. 1000 kron za S1020.00 .............. 5000 kron, Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske ro Domestic Postal Money Order ali pa New York Draft; FRANK SAKSER CO. 82 Cortland St. New York 6104 St) Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio SPISAL J. F. COOPER. (Nadaljevanje.) Peto Poglavje. Dragonec je opazoval stotnikovo .kretnjo s šega v im smehljajem, a se skoro zopet z nesnim obrazom obrnil k staremu Hvartoniu : '“Lahko torej smatram, gospod, da ni bilo v teku zadnjega tedna pri Vas nobenega igO'spoda Harperja?” ' “Gospoda Harperja?” je ponavljal stari Hvarton, kateremu se je odvalilo težiko 'breme od srca, “da . . . pozabil sem ¡bil na to ! A on je že odpotoval in ako je . . sumljiva oseba, tedaj nisem vedel tega. Bil je tukaj tuj.” “'Od njegove strani se Vam je malo bati,” je kratko odgovoril dragonec. “A on je šel? Kdaj in kam?” “Šel je, kakor je prišel,” je odvrnil gospod ITvarton. v čigar srce se je zopet naselilo zaupanje. “Na konju. Bilo je sinoči; obrnil se je proti severu.” Častnik je poslušal pazljivo, obraz pa se .mu je jasnil, in komaj je bil končal gospod Ilvar-ton svo.f odgovor, ko se je* oni na kratko obrnil in zapustil sobo. Hvartonovi so mislili, da 'hoče takoj zasledovati Harperja, videli pa so. da je izmenjal zunaj nekaj resnih besed' z dvema svojih ljudi, dal potem nekaj ukazov, nakar so različni jezdeci po različnih potih zapustili dolino. Napetost, pričakovanje družine znotraj, v hiši je bilo doseglo višek. ko je dragonec vstopil zopet. Priklonil se je vljudno, se približal stotniku in rekel z narejeno resnostjo : “In zdaj. gospod, ko je moje poglavitno opravilo končano, ali smeim biti tako prost in preiskati bliže to Vašo lasuljo?” ■Angleški častnik je oponašal dragonca, ko je razgalil glavo in mu 'izročil lasuljo. “Upatm., gospod, da je po Vašem okusu,” je rekel z nalahnim usmievom. “Če hočem dati čast resnici.” je odvrnil dragonec, “ne morem reči dal Bolje mi ugajajo Vaši črni lasje. Pa zakaj se zavijate toll Skrbno v to veliko suknjo? Ali je Vaše prehlajenje vendar-le hujše?” “Ali si hočete tudi mojo suknjo ogledati bliže? Izvolite!” je dejal Henrik, slekel plašč in ga izročil vojaku. “Imate' prav, da odlagate to suiknjo,” je rekel dragonec, “saj vem, da Vara Vaša uniforma stoji lepše!” Ko je bil odložil stotnik tako celo svojo masko, ga je motril Liraigonec nekaj časa mirno in pazljivo in pričel potem napol v Sail: •> ) “Zdiaj, ko imamo novo osebo pred seboj, bode umestno, da se predstavimo. Jaz sem stotnik Lavton virginske konjenice.” “In jaz. gospod, sem stotnik Hvarton Nj. Veličanstva 60. peš-, polka,” je odvrnil Henrik, trdo se priklouivši in z resnobo. Lav tonov e poteze so se izpreme-nile pri tej priči in konec je bilo vse šaljivosti. Vrgel je resen, o-ster pogled na stotnika in vzkliknil ,nc brez osuplosti : “Stotnik Hvarton, pomilujem Vas iz vsega srca!” “O, dragi gospod!” je viku il zbegani oče “ako ga pomilujete, zakaj ga mučite?” On ni vohiun — samo' želja, da bi videl svojce, ga j*e napotila, da' se je odstranil tako daleč od kraljeve armade in si nadel to masko. Pustite ga pri nas:; ni je vsote, ki bi jie jaz ne žrtvoval rad za tol” “'Gospod'!.Skrb za Vašega sina oprošča tako govorico”, je rekel Lawton ponosno, “a pozabljate menda, da sem Virginee in gentle man!” Obrnjen k mlademu možu, je nadaljeval: “Ali niste vedeli, stotnik Hvarton, d,a iso naši tropi že več dni v tern kralju?” “Ničesar nisem vedel o tem, dokler nisem 'zagledal Vas; in tu je bilo prepozno, da bi se umaknil.” je čmerno odvrnil Hvarton. “Prišel sem, kakor je povedal oče, o-biskat rodbino, meneč, da ste Vi daleč odtod — sicer bi v resnici ne bil tvegal teiga!” “To vse je mogoče res; a stvar s terni' Andrejem nas je naučila previdnosti. Ako je dospelo izda-jalstvo'že' do ištabnih oficirjev, potem, stotnik Hvarton, potem1 je treba, vsem prijateljem svobode podvojene čuječnosti.” Henrik se je priklonil molče pri tej opazki); Sara pa se je u-pala reči nekaj besed v prilog bratu . . . Dragonec jo je poslušal vljudno in na videz s sočutjem, a je odvrnil z odločnim, četudi prijaznim glasom: “Nisem poveljnik teh čet, gospodična Major Dunwood ima odločiti, kaj naj se zgodi z Vašim bratom). Vsekakor iSimete biti prepričani, da se bo ravnalo ž njim lepo in dostojno.” “Dunwood?” je vzkliknila Fanika z žarečim obrazom. “Dunwood? Hvala Bogu, potem je Henrik na varnem!” Lawton jo je gledal pol s sočutjem. pol z občudovanjem, zmajal dvomeče z glavo in rekel: “ Upajmo». ” Rdečica na Fanikinih licih je obledela pri teh suhih, malo vzpodbudnih 'besedah. Pač se je zmanjšal nekoliko njen strah za 'brata, vendar je še vedno drhtela njena nežna postava in vsa njena prikazen je kazala naj večje raz-b urjenj e. Njen pogled, se je zdaj dvigal k dragoncu, zdaj se povešal k tlom. Videlo se je iz trepeta njenih usten, da bi rada govorila, a ne more. Teta Ivanka, ki je opazovala nečakinjo, je stopila zdaj z dostojanstvenostjo fine dame pred častnika in rekla: “Torej smerno upati, gospo.i, da vidimo tu majorja Dunwooda?’ “V malo minutah, gospodična,” je odgovoril dragonec. “Odposlal somi. nekaj svojih vojakov, da mu sporeče, kar se je zgodilo tukaj, in to ga takoj pripelje .sem. Toda, smem-li prositi zdaj dovoljenja, da si moji ljudje tukaj malo odpočijejo in pokrepčajo?” Gospod Hvarton je vedel le predobro, da je na to vprašanje samo en odgovor: -— hočeš nočeš je moral kazati prijazen obraz in dal je torej potuhnili ukazov, da se ustreže Lawtonovim željam. Povabil je častnike vljudno' k za-jutrku in ti so povabilo istotako vljudno sprejeli. A na previdnost Lawton seveda ni pozabil: postavil je straže in potem še-le je prisedel k muzi. Potem ko je bil potolažil nekoliko svoj nemali apetit. pa je vprašal gospodarja, dali pozna nekega krošnjarja, ki mu je ime Harvey in ki stanuje tod (blizu. ” “Mislim, gospod,” je previdno odgovoril stari Hvarton. “da biva tu le včasih, /vsaj redkokdaj ga je videti tu . . . jaz ga ne vidim skoro nikoli.” “To je čudno," je rekel dragonec. “toliko bolj čudni», ker je Vaš na j bližnji sosed. In tudi za Vaše dame ne more 'biti to posebno prijetno, kajti prepričan sem. ,d.a stane' tisti nmselin tarn-le na mizi dvakrat toliko nego bi bil zahteval zanj Harvey Breza.” Gospod Hvarton se je ozrl osupnjen in videl, da je več stvari kupljenih včeraj od krošnjarja, ležalo še po sobi naokoli. Lawton je bil prvi, ki je zopet prekinil molk: “Mikalo me .je. odvaditi tega gospoda Brezo njegovega samotarskega življenja." je rekel, “in ga obiskati danes. Da sem ga našel doma. bi ga bil popeljal na kraj, kjer bi lahko živel v družbi. vsaj kratek čas.” f “In kje bi bilo to. gospod?” “V ječi!’ ’je odvrnil dragonec na kratko. “Kaj pa je zakrivil ubogi krošnjar?” je vprašala gospodična Petnova in posta.vila četrto skodelico pred dragonca. “Ubogi1?’ ’je vzkliknil ta. “Če je on ubog. potem je kralj Jurij slab plačnik!” “Res je.” je opomnil eden vojakov. “Kralj mu dolguje najmanj e vojvodino.” “In republika vrv!” je pristavi! poveljnik in segel po nov kos pogače. “Zal mi je,” je opomnil gospod Hvarton. ‘da si je kdo mojih sosedov nakopal nevoljo vlade. . “Če pride imeni v pest.” je vzkliknil Lawton, “bo kmalu bingljat z ‘bližnjega drevesa!” Za. Hvartonovc ni bilo nič novega, da je amerikaniaka vojska gledala krošnjarja po strani in ga vedno preganjala. Utekel je bil tolikrat njenim rokam, se osvobodil na tako skrivnosten način iz njenih ječ, da so le preveč slovela njegova “junaštva” ,po deželi, da bi se jih tako lahko pozabilo. Tudi Lawtonov gnev proti krošnjarju. ni izviral toliko ne volji nad njegovimi pogreški kolikor bolj jezi, da se je znal izmuzniti ta človek tako urno, ravno kadar so ga imeli najbolj varno spravljenega. Še-le. pred kakim letom so bili opaizili Brezo v bližini glavnega taborišča Amerikaneev in sicer tak čas, ko je bilo pričakovati sleherno uro važnih dogodkov. Komaj je ibil zvedel o tem' častnik, ki je imel nalog stražiti pota do tabora, je .že odposlal stotnika Lawtona zasledovat, krošnjarja. Poznavajočemu! kraj in nevtrud-Ijivemu’ v izvrševaju svojih dolžnosti.], se je ¡bilo posrečilo dragoncu, če tudi z velikim trudom in naporom, da je 'dosegel svoj namen. Na povratku so se ustavili vojaki pri neki krčmi, da privoščijo sebi in konjem potrebnega pokre.pčila. Jetnika je Lawton sam peljal v neko izbo in ga lastnoročno zaklenil vanjo. 'Pozneje se je izvedelo, da se je neka ženska venomer smukala o-koli straže «■ raznimi hišnimi o-pravili in bila silno post reži ji va napramr stotniku, dokler se ni leta popolnoma izaglobil v izborno večerjo . . . Med tem pa -ta bila izginila ženska, in krošnjar in ni ju bilo mogoče najti več. Tega stotnik Lawton krošnjarju ni mogel odpustiti nikoli! Hvarton in njegovi neprijetni so nravnejši od divje zveri v tem, da vedno o-debelojo svoje žrtve. Grobost je boljša za varstvo od nedolžnosti. Zborovanje na dvorišču. V .nekem dvorišču, neko nedeljo po zajuitrku zbrala se je 'domača živina k posvetovanju glede delavskih; razmer. .Zboru predsedoval je lconj ter povdarjal (ta zaslužijo boljšo postrežbo in boljšega hlapca kot je človek. “Resnica je.” je nadaljeval, “da ne dobite bolj brezbrižne kreature na svetu kot je on — človek. Oziraje se le na moje potrebščine, in eiicer da si ne rad, izjavljam da je moja postelj vedno samo površno narejena; moja suknja malokedaj očiščena, jasli pa so sploh ne primerne za inteligentnega konja da bi iz njih jedel.’ “Jaz sem' čttal v knjigi postav,” rekel je osel, ,da. ko nas je narava vst vari la pripeljala nam je človeka rekoč : Čujte živali! Ustvarila sem človeka, kateri vam mora biti podložen v tem da ¡vam streže na vekov veke. Jaz sem prepričan, da bi bilo bolje za. nas da nismo nikdar tega uevredneža poznali; in človek poje skoraj toliko kot kateri izmed nas ter je edttna ničla v našem- živalskem kraljestvu, in kar se mene tiče ne-maramt nobenega okolu sebe.” “Da, pomislite kak potratneš je!” zatuli krava. “Bog nam je dal neizmerna polja, toda človek prodaja naše seno. krade naše žito in koruzo; in poleg vsega tega ena trrtina našega produkta gre v njegovo malho. Nikakor se ne izplača da bi «e šlo tako naprej. Reforme je treba.” “In njegove nesnažne navade!” pristavi ovca. “Re-ed Smra-dllivca kar ne morem prenašati v mojem; hlevu. Moji hlapci, kedar mi strežejo pri, obedu nosijo tako umazano obleko leto za. letom. Dala sem jim enkrat na leto volno in materijal za novo .obleko, toda novo hranijo za nedelje, da v njih molijo.” “Poleg bega.” zakikirika .petelin,” on kadi in cika in smo vedno v nevarnosti, da nam hler ne “Kar til poveš.” dostavi pre-šič, “je ms. Človek je p re nesna-■ žen ¡n kar gabi se mi.” “Toea,” zaječi gos, “kaj pá morete storiti? Dobro veste kako odvisni .smo od naših delavcev in če tega umazanca, nerodneža. ki kadi in eika, odslovmo. boljšega tudi ne dobimo. Meni se zdi, da ta. človek nežna kaj je njegovo pravo mesto, je preveč domač, tatinski sebičen, pretkan in zvit kot lisica. Najbrž, da je bil za to vstvarjen. Narava tga je ustvarila za hlapca in če ga odslovimo1 bo stradal Zato .pa. jaz nočem biti odgovorna za njegovo smrt.” “Vse mogoče,” poprime vol. Tudi Jaz ne želim biti pretrd ž njim. ker brez hlapeev ne moremo shajati, angeljev pa ne dobimo. zato pa mu siamo znižajmo plačo. “Kaj mu plačaš ti?” vpila je zborovalna čreda vsevprek. ‘Jaz,’ pravi krava, “ga plačam s mlekom.” “In mi.” odgovore kokoši.” mu plačamo s jajci.” “In jaz”, reče konj. “ga odoeljem v 'koleselju na trg.” “Jaz pa vlečem plug,” dostavi vol. “Mi ovce mu pa damo volno.” “Toraj kakor zgleda”, pravi bradati modrijan, kozel, “temu hlapcu plačamo vsak meiseo od 40 do 100 dolarjev m zato predlagam, da se mu da ukor in plača zniža.” Ko »venčni sklep se je glasil, !c!a .se človeka pokliče, da se mu pove. kaj o rt. je m mislijo ter da se isa. svari. Ko se človdb prikaže, povzame besedo krava: “Veš gospod, bog te je ustvaril, da nam služiš. Ti si odvisen — da popolnoma od-, visen — od našega bnsinesa. Na vsak način se .moraš poboljšati v vedenju.” “Grd. umazan si.” pravi preši«. “Impertinenten in trmoglav si.” zariga osel. “Tat si." zamijavka mačka. “Puhloglav bedak ¡si.” zavpije srdito puran. “Slepec si. ker ne vidiš, da si odvisen,” se zasmeji konj. “In ko ne bi mi bili; tako dobrosrčni, bi gladu umiral, .ne imel bi doma . . “Zdi se ml, da ta oslov brat ne razumi 'kaj mu pripoveduješ,” sikne gos. “Najboljše je da ga pustimo na miru ter ga izrabljali) o kolikor se da.” In kokoš začela kokodajskati, petelin je zletil na kup gnoja, ovca je šla v svoj hlev in druga žival se je v legla 'k počitku. Mačka pa je šla proti čumnati, kjer je pred par dnevi videla velik kos slanine. Človek pa je šel po sena in vode, da napoloži in napoji zborovalce, godrnjajoč: “Toliko imam; dela s živino in perutnino, da se bogu smili.” Nauk: Težko je določiti kodo je gospodar in bedo je hlapec. — Mi smo last naše lasti. - Rokovnjači. Nekoč sta potovala Jezus in sv. Peter iz Betlehema v Jeriho. Ko sta po vročem pesku med grmovjem .potovala po puščavi postala sta neznosno žejna in lačna. Sv. Peter je začel godrnjati in Jezusa nagovarjati, da priskrbi kaj za jesti in prti. Jezus se .pa za to ni popolnoma nič zmenil in začel je še hitreje pomikati dolgo krače. Peter ves nevoljen je ,kmalu zao-ta 1 in godrnjal rekoč: “Praxi. Va je sin živega boga. pa toliko moči nima kot Mozes. Jci je kar po skali udaril in pritekla je voda. ’ ’ Kristus jo je mahal: vnaprej, Peter pa počasi za njim. Prišla, sta do gozda, ne da bi Krist Petra kaj, čakal. V onem gozdu /pa so imeli rokovnjači svoja skrivališča in napadali so popotnike. Prisodilo se je, da sta dva rokovnjača skočila k Je*usn in ga začela predel a vati prav po razbojniško. Peter je to videl in ker je bil jezen na Krista mu je prismoli! prav po krščansko par gia hübet, in "potem' je prosil razbojnike, da mu dajo vode, da si žejo ugasi. Rokovnjači, misleč, da je eden njihovih zaveznikov „so ga nrtiali k seboj, mu dali vina in kruha, da si je potolažil glad in ugasil žejo. Ko se je vrnil na pot. icM nadaljuje pot proti Jerihi je dotoke! Kristusa, ki ga je vprašal: “Peter zakaj si me ,zatajil in me nisi branil pred rokovnjači?” Peter ¡pa je odgovoril: Saj vedno praviš, da si sin božji, pa še pu-rtiš, da te rokovnjači nabijejo.” Kristus ipa reče: Tako? Nisem vedel, da si rokovnjač in zato ti povem, kakor resnično si me lopnil. tako resnično ostaneš, ti ¿n tvoji nasledniki izdajalci in rokovnjači na vekov veke.” ‘ ‘ CIRILMETODARIJA. ’ ’ Ljubljanski “Slovenec", glasilo škofa Jegliča, ki je nedavno ttiga 'konfisciral svoj lastni Idu-seviri produkt “ Pouk ženinom in nevestam” je dne 7. svečana 1910 v svojih lažnjivih predalih priobčil članek "k.!irilu:etodairija”, v katerem napada v-epovprek “Družbo sv. Cirila in Metoda”, x- katerem trdi. da so liberalci naskočili Ciril Metodovo družbo ter jo vlo\-ili za svpje liberalne namene. Ta 'Uarodizdajalska klika napoveduje boj na vsej črti tej velikodušni, narodni organizaciji, ko je namen je braniti Slovenski narod ¡pred napadi obmejnih Nemcev, njihovega “šulferajna” in drugih ponemčevalnih zavodov. Ta klerikalna svojad hoče u-ničiti 25 letni slovenski narodni zavod, družbo sv. Cirila in Metoda. norčujoč se iz svetih limfen prvih slovanskih apostolov, bi so prinesli Slovanom luč vere in o-mike. "Slovenec” .tudi piše: Zato je zdaj zadnji čas. da se ta navidez narodna, v rejnici pa liberalna svobodomiselna komedija popolnoma raizkrinka, in da naše organizacije začnejo brezobziren boj tudi zoper liberalno cmlmetoda- rijo........... Samo ena narodna misel je: krščanska ljudska misel ! . . . Liberalizem zna narod samo izdajati in eirilmetodarija je zgolj agitacijsko sredstvo za liberalizemi .... Človek, ki je vstanu kaj takega med »vet trobiti, je ali ušel iz Blei\veisovega instituta ali pa je izdajalec svojega naroda — zaveznik sovraga slovenskega naroda. V praviilih Ciril Metodove Družbe stoji orno na belem, da namen družbe je vsestranski pod-•oirati in pospeševati slovensko šolstvo na katoliško-narodni podlagi. nikjer pa ni zapisano o propagandi za sv oh ni .no misel ali «čuvanju proti katoliški veri in zato nismo mi, pri tem listu že iz načela nastopili z agitacijo za u-«tanovljVnje Ciril Metodoxjh podružnic tu X' Ameriki. — Vemo pa. da ta družba ima blag jiaro-iden pomen in zato nismo v nobeni meri proti isti. temveč nas veseli, da se je 'že toliko podružnic tudi v Ameriki ustanovilo. Iz Slovenčevega članka pa. sije izdajstvo našega slovenskega naroda. Klerikalca, brezdomovinci, so se zavezali s sovragom našega slovenskega naroda in nastopili ter napovedali brezobziren boj vsemu kar je narodu sveto in drago. Slovenski klerikalni zastopniki. in poslanci (so se mnogekrat zvezali s Nemškimi in jasno pokazali kako ljubijo (2) svoj na-roi', kako ljubijo in časte (!) \se ouo kar vje slovansko. “Šulferajn” rajše podpirajo in' ker so slovenski Brankoviči, stopili .so iz narodnega bojnega polja ter se podali k sovragom. Žalostno ,je, da med nami Slovenci. tako ¡malem narodom ni sloge. Mesto. Ja bi se vsi oklenili narodnega dela, pa se bijemo med seboj, smo razdeljeni „v več taborov. Narod slabi, njegovi zatiralci pa dro v slovensko deželo in ponemčujejo aa narodno čut zariple Slovence. , Ali naj družba sv. Cirila in Metoda propade ? Ne! Mi stojimo za njen obstanek in razvoj dasi-ravno^se ne strinjamo s -tem da ista temelji na katoliški podlagi. Ke’air se gre za dobrobit in o-bramibo narodnosti, tedaj naj vendar zginejo vsi .verski in politični predsodki. Dostavek: “¡Slovenec” je katoliško glasilo, katerega urejujejo saimo duhovni, zato se ni čuditi. ua »pačenju imena: Cirilmeto-darija. To je žlahtna lastnost brezdomovincev. Fe j! Ali je Krist zapovedal: Obrekujte in pačite imena!? Ali ni Krist učil ljubezen le o ¡bližnjega ? Ali ni (Krist rekel: Daj cesarju, kar je njegovega in daj bogu. kar je božjega? Zakaj, pa vi hrepenite po onih vinarjih, katere dobi družba sv. Ciril in -Metoda za narodne namene? Naše mnenje ie to*: Ko bi bil škof Jeglič ob enem blagajnik, tajnik, predsednik in tuidi nadzorni (odbor diružbe sv. C. i. M. tedaj ne 'bi nikoli prišlo do takih nečuvanih napadov. — Povedali smo. Slovensko-angleška slovnica, slovensko angleški tolmač in am-gleško-slovenski slovar za $1.00 pri V. J. Kuhelka, 538 W. 14oth St., New York, N. Y. .1°- “Neumnost!” Rekla ge ovca^ “ali misliš, d'a ako' bi levi pisali' zažge.” Ueuropin Želodečni G-renčec je zi.ašel J. B. Scheuer, v nemškem Jas-suiku na Moravskem, Avstrija v začetku zadnjega stoletja in ga postavil na ameriški trg v letu 1900 Vsakdo prizna v a, da isti je najboljši želodečni grenčec v eksistenci ! Ta grenčeč je napravljen iz izbra-nik zelišč in koreninic, vsebujočih medicinske snovi in je gotovo, zanesljivo zdravilo proti kislini v želodcu, zaprtju, želodečnem krču in grižavici. Priporoča se ga za preganjanje plinov iz drobja, Samo en poskus pokaže dobre lastnosti tega grenčeca. J. B. SCHEUER C0„ IZDELOVALEC 158 W. Kinzie St., Chicago, Illinois GARANTIRAMO DA ___ JE ----- /'---' SLOVANSKA KORONA zdravilno grenka vinska TONIKA napravljena izključno le iz starega, čistega kalifornijskega vina. Ista vsebuje najbolj pomagljive snovi za človeški sistem, deluje na črevesa in jetra, Vam da trdno spanje in Vam ponovi Vaš potrt sistem lepše kot katerokoli drugo zdravilo. Naročila na debelo za te, kakor tudi za žganje, likerje in vina se lahko pošiljajo na Mohor MLADIČ) GENERAL AGENT 158 W. Kinzie St. Chicago, lil. CHICAGO U.S.A. T23 hfUllipmn obleke po meri iz čisto volnenih, domačih in im- > UUGIlljCIIIU portiraoih tkanin. S Prodajamo gotove obleke za delavnik Imamo ve^^° salogo trdih in mehkih klobubov. V zalopi ^cnaino vedao bogat izbor obuče in čevljev močnih za o delo in elegantnih za praznik. Popolna zaloga srajc spodnjega perila, kravat itd. daje našim c. odjemalcem najokusnejšo zadovolnost. Največja zaloga vsakovrstnih hlač. finega izdelka in nizke cene. Pridite, oglejte si i kupite! prva slovensko-hrvatska trgovina s oblekami JURIJ MAMEK. 581 S. Centre Ave., Chicago, 111. Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE” 0' M. A. WEISSKOPF, M. D. s ZDRAVNIK IN RANOCELNIK 1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Platt, od 8,—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od I—3. ure popoiudne in od 4.—5. popoludne. od 6.—3:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8,—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. ta- rn W. SZVMANSKI TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM 624-628 Blue Island Avenue, Chicago / TELEFON CANAL 955 Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih on kar sem v tej trgovini in na istem prostoru. I Pijte najboljše pivo I N» M S3 $ K S® K Peter Schoenhoffen Brewing Go. ^ Ü ...- ■ ■■ S3 PHONE: CAI^AL 9 CHICAGO ILL. 4 “Glas Svobode” (The Voice qf Liberty) weekly Published by The Glas Svobode Co., 1518 W. 20th St. Chicago, Illinois. Subscription $2. OO per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski nat od v Ameriki.____________________ ’Glas Svobode’ izhaja ______________in velja---- ZA AMERIKO: Za celo leto..... za pol leta...... ZA EVROPO: Za celo leto..... za pol leta...... VSAKI PETEK .............$2.00 .............$1.00 .............$2.50 ............. $1.25 Naslov za Dopise in Pošiljatve je GLAS SVOBODE CO. 1518 West 20th st., Chicago, III Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov. 231 SVOBODA TISKA IN INJUNCTION. V tej svobodni ameriški republiki — Združenih državah, se kaj radi ,ponašamo s Liberty .— ■svobodo, svobodo tiska in govo-i ra. (Bili smo ponosni na to svobodo1 in naši bratje onkraj oceana, onkraj, mej našte republike so nas izavidali in koprneli ,so po svobodi, da, Se dianeis kopni e .po isti. — Oenzonstvo nad tiskom-je za današnji. vek: hiba, katero bi se moralo po celem .civiliziranem svetu odstraniti in jo nadomestiti s svobodo. Tit v Zdr. državah imamo baje svobodo tiska in govora, vendar pa iimamo tudi ostre postave in kazni za zlorabo te svobode. Tako n. pr. je kaznivo nesramno planje, poslano po .pošti, V pismih sie ne sme groziti, ker za take prestopke proti poštnim zakonom čaka težka kazen «a odpošiljatel-j.a takovei vsebine ipo pošti. Če stvar prav prerešetamo o-paziimo. da vise ljudstvo ima nekako nadzorstvo nad tiskom in pisanjem.. Svoboda govora in tiska nam je bila dana v ustavi, ki je temelj ameriškemu pravosodju, vendar pa ta. svoboda je zg inula, ustavo se je -prostituiralo, kršilo, njeno podstavo1 se je zrušilo, to nam vsaj dokazujejo vsakdanji dogodki v iSpokane. Wash., kjer so govornike zaprli v ječe, kjer so prepovedali; svobodo tiska. Le.p dokaz, za. to se nam nudi, v New Castle, moderni Pennsylvaniji, kjer so .diali republikanski in demokratski koruipirani; politikanti zapreti: vse uredniško osebje pri soeijalističnem! tedniku “Free Press” in poleg teh tudi urednika od “¡Solidarity”, uradnega glasila Industrial Workers, of tke World, radi tega kier so ti slednji v svojih člankih kazali nagoto ljudskih uradnikov. Le čudno je, da ni še' Btuisise-jeva stranka zavila vratu 'cihiičaškemu Daily Socialist, da ni. ¡zvezno sodišče po sodniku Petru S. Grosseup na vislice obsodilo Ferdinanda D. Warren, ki je v več zaporednih številkah “Appeal to Reason” razkril zveznega sodnika Grosscupa v njegovem početju in čudimo se. da se je tako dolgo na miru pustilo “Glas Svobode”, kateremu od vseh1 strani groze. Zakoni v tej republiki, so. zelo .starinski zelo obsežni in Se dajo obračati kakor eden hoče in zna. Avstrijski občni državni zakonik obsega eno knjigo, v kateri je vse zapoipadeno, v Ameriki pa imamo na milijone knjig — v katerih se točka, ob točko drgn.je, tako da se na 'zakon človek nikakor zanesti ne more. .pač, pa- je vse odvisno od zvitosti in pretkanosti odvetnikov. Ameriški zakon je tako pisan, in ravno tako umljiv, kot' če bi zapisali oni dvomljivi stavek, ki .se glasi: Ibis - re d ibis - non -morieres - in - beli o, (Šel boš, povrneš se ne umreš v vojski.) Na ta način se razlaga tudi listava Združenih držav. “Money nulies the world” (denar je vladar sveta) pravi pregovor, kni je popolnoma' resničen. Pri nas, v teij, svobodni republiki, vlada denar, to je, na krmilu vlade so kapitalisti in njihovi lajiki. Kar kapital zahteva, dobi in se tudi agodi. Kapital je zahteval, da sie injunction (sodnijiska prepoved;) tak,o- tolmači, da se istega sme samo1 proti, njih sovražnikom porabljati. Njihovi ¡Sovražniki pa so organizirani delavci, nnijeCdelavsko in socijailistično časopisje. Ta injunction jo orožje, s katerim se ugonobi vsak napad na kapita-. lizemi ali njega ¡zaveznike. In tako se je prigodilo, da so zače.li rabiti sodnijske prepovedi za .publikacije. Kakor imajo v starem kraju cenzuro ravno.' tako imamo tu injunction. V starem kraju' zapleni časnike državno pravdništvo, med tem ko ima tu v Ameriki to oblast vsak sodnik. Kakor vidite so 'bratje onstran meje naše1 ¡svobodne republike glede -cenzure1 in svobode na boljšem kot pa mi, bi smio tako ponosni na po konstituciji dano nam svobodo tiska in govora1. Za naše čitatelje, ki so večinoma rudarji in premogarji in katerimi je obče znan boj, bi se je vršil pred leti- v Coeur d’ Aliene in Cripple Creek, Colo.,’ bo prav gotovo umestno, aJkq zapišemo par vrstic tikajoč s^ injunction a in pinkertoncev. |Na višjem illinoiškem sodišču leži prošnja Pinkerton Detective Agencije za izdajo sodni jske prepovedi proti, ‘Obar les A. Seri n go, bivšemui pinbertoncu in W. B. Copkey. tiskarju zaradi publikacije knjige “Pinkerton s Cow Boy ¡Detective”. Ta knjiga obsega dva, in dvajset poglavij. V prvem poglavju piše o svojem! .začetku ppd naslovom! “The Anarchist Riot in Chicago” in ¡zadnjega zaklučuje s iastopofn. iz te izdajalske službe. Pinkerton Detective Agencija se sklicuje na to, da Seringo, kot bivši ¡uslužbenec agencije je dobil plačo za svoje .delo in toraj ne sme ničesar javnosti naznaniti. Nadalje pravi v svoji prošnji za injunction, da če se dovoli cirkulacija knjige, tedaj bodo irazne skrivnosti družbe razkrinkane, itd., kar bi seveda škodilo družbi. Ne rečemo, ,ca ne bi škodilo družbi in kapitalistom, vendar pa bi koristilo delavstvu, da bi vsaj vedelo s kom ima opravka. Tu podamo obseg knjige po poglavjih. : I. Anarhistični punt v Chicago.' — Mojé prvo delo za Pink-eirton Agencijo. II. Opor v Archuleta okraju. — Vrv, da me obesijo. — Zasledujoč roparja Wells Fargo ekspresa v 01. Mexico. — Lov na znano Basi© Mine. III. Doli na White River kot bandit. — Ule Indijanska vojska — “Bull knife” v Denverju — Na potit v Wyoming kot bandit. IV. V zaporu s Denver in Rio Grande roparji. — Aspen. Ore. tatvina. — Pazenie železniških sprevodnikov. — Tatvina v Mudsill Mine. — Bromeo Buster,.— V bull ječah s trampi. V. Dva bogata lastnika premogovnikov dinamit i ran a. — Izpoved. IM. 'Streljanje v Ausheta. — Pristopim k White Caps v New Mexico. — Dobil koze, pri koncu s življenjem. VII. Krvava stavka v Coeur d’ Aliene. — ¡Postal sem zapisnikar v Uniji. Med Uporom sem prežagal pod. da sem ušel dinamitar-jem. VIII. Zvezne trupe na pol nejo bull pens s uni jel. Moja evidenca je potlačila 18 delavskih vodij itd. itd.......V poglavju XX. navaja o potovanju s MeParlan-‘dom in obi-kom Coeur ' Aliene. Seringo je bil v tej službi čez 22 let in po dva in dvajsetletnem izdajalskem, delu se je mož spreobrnil in izdal svoje gospodarje. Pinkerton Detective Agencija, pa sedaj; s injúnctionom (sodnijsko prepovedjo) skuša konfiseirati njegovo knjigo. Iz tega raizvidno kako svobodo govora in tiska vživairrro v tej .svobodni republiki. KAKO JE CARNEGIE OBOGATEL. Andrew Carnegie, ki je v javne »vrhe, za. čitalnice, izobraževalne zavode in drogo daroval nad 150 miljonov dolarjev, je oni .dan sam pripovedoval kako je napravil svojih prvih $10,000 s denarjem katerega je posodil od svojega delodajalca in kateri, dolg je vračeval po $5 na teden. Pripovedoval je: Pred leti ko sem delal še1 pri 'železnici v Pennsylvaniji prišel je v urad nek človek po imenu Woodruff, ki je imel dva; mala modela želtezničnih spalnih vozov zavita) v platno. Ko sem, iste preglied;a 1 rekel sem Woodruiffu, da takove vozove ¡se bi dalo prav u.go lino spečati, žele znišfcim družbam. Woodruff se je začudil moji; prebrisanosti in mi rekel, dia; se mu dopadam in da bi se iz menoj lotil dela. S tem predlogom sem bil popolnoma za- dovoljen, toda Woodruff je zahteval, da dam nekaj denarja in da imd da -eno osmino vsega dobička. 'Denarja nisem imel in zato sem poprosil mojega gospodarja da mi posodi par stotin. Denar sem dobil in zavezal sem; se, da po vrač ujem po $5.00 na teden. Takrat sem: namreč zaslužil $40.00 n,a mesec. Tako »etru prišel bot delničar v .podvzetje, ki ,se je potem imenovalo Pullman kompani-j;a in v kiratkemi času sem imel $10,000.” Na druga javna vprašanja se je tabo-le izrazil: “Zjedinjene države so zaune dosti dobre, V nebesa še ne želim iti in moja iskrena .želj,a je, da 'bi umrl takrat, ke-dar bi sam hotel.” Glede visokih «en živilom, je rekel, da se bodo kmalu znižale. “Kako pa ugaja Mr. Taft za predsednika!je bilo vprašanje. Rredsiedbik Taft,” pravi Carnegie, “je najboljši človek, ki je kedaj sedel na predsedniškem stoični. Predlbaciva se mu mnogo, za kar ni on odgovoren in ne more pomagati. Mr. Taft stori vedno najbolje in želel bi, da to narod sam enkrat .spozna.” To je bdi kratek pogovor s Car-neigiem v Chicago, ko je bil isti čakal z,a vlak v Californijo. • Carnegie dandanes slavi po celem svetu za največjega filantro-pista človeške dolbe. V svojem življenj u je razdal čez 150 miljonov olarjev za knjižnice. Ferk ve, izobraževalne namene itd'. Vse ga spoštuje in celo nezavedno delavstvo. Kakor vidite iz gornjega pripovedovanja bil je Carnegie nekoč navaden delavec, ki je služil $40 na mesec — danes je milj on ar. ki je potrošil 150 milijonov dolarjev za dobrodelne namene. ki da vsako leto čez 15 miljonov od svojega zaslužka za biblioteke itd., ki potroši po več miljonov za' prireditev pojedin itd. Vprašanje je od kod obi ta denar? Carnegie ima velikanske jeklarne v Pennsylvaniji in drugod, v katerih dela na tisoče delavcev za sramotno, sužensko plačo. Car-negievi miljeni pridejo iz kože in potu delavca, — za izobrazbo bogatejših slojev, da ti bogatejši toliko bolj in lažje .pritiskajo . delavstvo pri tleh. Tako dolgo dokler ostane delavstvo neorganizirano, tako dolgo dokler se bo dalo iz delavčeve kože izprašati miljonc in tako dolgo dokler bodo zastopali v državnem zboru in senatu ljudstvo taki ljudje kot so Al rich, Canon. Gugenheim, Clark (iz Montane), bodo Združene države dosti dobre za Carnegija. Tako dolgo, dokler bo Carnegie lahko vsako leto 15 miljonov daroval za izobrazbo onih. ko jih poklic bo brzdati delavstvo si ne bo želel iti v nebesa. O, ves, tudi Rockefeller je tega mnenja, ¡Morgan tudi, ravno tako .Schwab. Hill. Vanderbilti in druge takove pijavke. Cone bodejo padale — kmalu in če prej ne, vsaj takrat, kedar bo zopet nastala kriza, ko ne bo imel delavec bofčiča. da bi mogel kaj kupiti poceni. Da je pa predsednik Taft, eden najboljših mož n:y predsedniški stolici to pa vedo samo bog in kapitalisti. Navadno ljudstvo le toliko ve, da .predsednik Taft je o-ni mož. kj z injunct ionom varuje razvoj tru-tov. ki s istim pomaga delavstvo zatirati in nič druzega. Zato se pa filantropi.st Carnegie moti. a ko misli, da bo delavstvo častilo svojega zatiralca, katerega je vsi od nezavednosti mase in na pritisk kapitala poslalo . na predsedniški stole«, da od tam tem lažje daje delavstvu zaušnice. NAPREDNA PENNSYLVANIA. Pennsylvania napreduje — po svoje, v obče vse države te glori-ozne republike' manj ali več napredujejo, se moderniziraj,!). V začetku ninionizmtet to je pred kakimi tridesetimi leti se je drugače štrajkake kot danes. Takrat se ni prelivalo krvi v toliki meri kot ,se to godi danes. Kedar čita-, njo o stavkanju, takrat v duhu vidimo kri. slišim» streljati, slišimo hropenje pomešano med klet-jem im vikom zbesnelih policajev in m ¡ličarjev. Krvava stavka? To je pri, nas v Ameriki v ¿¡¡omračena, vsakdanja, beseda in se tildi nad njo ne zgražanih. Krvave stavke imamo vsaki dan. cel teden, celo leto1. ,— 'Koga naj bi tedaj beseda: “Krvava stavka”, razburjala ... . Ozrimo se na New Castle, But- -tl¡er, McKees Rocks, Betlehem, Philadelphio; povsod je tekla delavčeva kri. Celo pri stavkah, kjer šivilje — delavke, dekleta, štrajkajo za večjo plačo in boljši položaj, teče rdeča kri, katero puščajo' delavstvu imiiličarji, lopovi, banditi in detektivi najeti od delodajalcev. ¡V Philadelphiji, kjer imajo meščani to čast, da zro na počeni zvon “Liberty” se j.e dne 19. februarja začela stavka pouličnih železničarjev. Vzrok stavke, je bil namreč tet, da je Rapid Transit družba brez, vsacega povoda, odslovila 700. priletnih motormenov in sprevodnikov. Da bi drpižba kar tako meni nič tebi nič, brez vsakega tehtnega vzroka odslovila stotine linijskih železničarjev se je ostalim delavcem zazdelo iprevcč in zahtevali sb, da družba iste zopet vposli ogibom stavke. Družba ni ugodila želji 6500 delavcev temveč razposlala je svoje agente v Chicago. O mah o, St. Louis. New York in dnuga večja infesta, da tam nabero ničvredne karakterje za stavkokaace. “Pred zakonom smo baje vsi enaki: zakon ne pozna razlike uned, bogatim in revnim, kapitalistom in delavcem.'vernim ali nevernim.” to je bila proklamacija prvega zbo-ra v Philadelnhiji, ki je protestiral proti nasilju angleške krone, ki je izdal, izdelal ustavo za bodočo svnbodfio republiko. In ra vno danes se godi obratno v tem mestu, kjer se je zapisala prva črka enakopravnosti, kjer je prvič zadonel iz mestnega stolpa zvonov glas, naznanjajoč: Svobodo. Pennsylvania je napredovala in za to imamo dovolj dokazov. Neki štrajka.r v Philadelphiji je vrgel kamen v poulični voz in zadel policaja. To ni bilo prav od štrajkarja in mi ga tudi ne bodemo zagovarjali. Noben delavec ne sme metati kamenja ali opeke, ker to orožje nič ne izda v razrednem Iv "ju in ob enem je le ¡slaba obramba proti samokresom karabina.rjem. bajonetom in sodni j sk im pr e) po v e dim. In na. ta način smo menda vsi za to. da ta štrajkar ni prav ravnal ker je vrgel kamen v karo. d asi je mordía imel zato vzrok, češ. da c^rnžba je prelomila postavo s tem, da je držala črno listo za vse one, ki so bili linijski delavci. Pretrganje prijateljske vezi s unijo in odslovitev delavcev ne pomenja nic več kot stradanje nekoliko žena in otrok, znižanje stopnje življenja za par ti-I soč rodbin, oropanje več tisoč o-! trok za izobrazbo in ustvarjenje i par novih trampov. prostitutk in beračev. Vse te stvari pa še ne o-pravičijo metanje kamenja. Metanje kamenje je protizakonito-in radi tega se mora zakon izvršiti, ker vsi vemo. da sedajni duh, časa zahteva hitro in gotovo pravico. In zato se smemo vsi veseliti', da «e je tega štrajkarja. ki je kamenje metal v karo in lenega policaja, zaprlo za šest let v I ječo. da ne bo prvi čas- dobil prili-| ke metati kamen. Sest let v ječi ga, bo menda iz-ii,čilo, ca bo bežal kedar bo videl kamen ali opeko. Hitrost, s katero je pravica poiskala tega kriminala in ga postavila na varno, se mora odobravati. Od tega še ni en mesec, kar se je stavka začela in bilo je komaj drugi dan po začetku stavke (21. februarja) ko se je ta štrajkar zmotil, da je vrgel kamen v karo. Šest dni po tem je 'bil že na poti v državno jetnišnico za dobo šestih, let, kjer bo služjl svojo kazen že. ta zločin. Državi Pennsylvania se mora čast it ati na napredku, katerega v tem slučaju kaže hitra in gotova pravica. Zločin v tej državi se ni ve no tako hitro in gotovo'’kaznoval, da,si včasi tudi sedaj deta izjemo1. Pred več leti — leti. ne dnevi — je država Pennsylvania zidala državni "dvorec. Oni. ki so zidali ta dvorec so nokrali vso premi čnino in zadolžili vso nepremičnino. To je bila tatvina na veliko — nekaj kolosalnega. In ko se- je za ta zločin zvedelo, ni bil noben prosekutiran in nikogar se ni obsodilo na šest letno ječo.’ ali da (bi se obravnava proti njim v par urah završi la. Trajalo je leta in nazadnje je vse,.v gospodu zaspalo. .Seveda ti ljudje niso vrgli nobenega kamna v okna palače, ampak vkrali so kar celo poslopje. Gornji resnični dogodki jasno kažeti, da država Pennsylvania pran po 'rusko napreduje, kažeti tudi, da. pred1 zakonom ni smo vsi enaki, da se ustava Svobodne republik» krši vse povsod in da pravica zgrabi le nižje .sloje med tem fco višji, d asi ravno hodijo .po potih, krivice in zločina ostanejo nekaznovani. Zakaj ni Philadelphiška .pravica1 zagrabila morilcev nedolžnih otrok, žena in štrajkarjev. Zakaj ni roka pravičnosti zgrabila .morilce ter jih poslala na električni stol ali v ječo, na varno, d,a se ne bi bilo treba poštenim ljudem, bati njihovih opetovanih napadov? Veličanstvo zakona se mora spoštovati. Metanje kamenja mora prenehati, ker s istim se ničesar ne doseže. — Vrzite glasovnice v pravo mesto in dosegli bodete več — vse in štrajku; bo zapel zvonec “¡svobode” mrtvaško pesem. Pijte naše pivo! The Konrad ScteiCo, M4LTSTERS* Najboljši “MALT” Sheboygan Wise. POZOR! Nesreča nikoli ne praznuje in tudi Vi ne vietsrte kje Vas ista čaka. Za siajmo $1.00 na lerto se za-more moški ailf ženska od 16—65 leta zavarovati pri 28 let obstoječi družbi.1; katera plača: za izgu*-bo, življenja, obeh oči j, obeh rokr obeh nog, ali jedrne roke in jetdtne noge $1.000.00, za izgubo jedrne noge ali jedne roke $250.00. za izgubo jedlnega očesa $100.00. Bolniška podipora znaša $7.50 na teden. — Za pristop je -treba naznaniti ime, natančni naslov, kaj in kje delate, starost, velikost, težo, komu zapuščate usmirtnino. kako ¡ste 'z dotJenim v sorodh ter pismu priložiti $1.00, nakar se Vam takoj dopošlje zavarovalna polica.. — Pisma naslavljajte na: ACCIDENT INSURANCE CO. 1071 Franklin Ave-, New York, N. Y. IŠČEMO ZASTOPNIKE. Po vseh slovenskih naselbinah,, kjer šle nimamio zastopnikov želimo postaviti zanesljive može;, da pobirajo naročnino in pridobivajo ulove naročnike za list “Glas-Svobode” proti primernem plačilu. Kogar veseli in se za list zanima naj se na upravnišrtvo pismenim potom obmei za madaljša pojasnila'. “Glas Svobode” C». GV^S s7oOB°û 1518 West 2Qth St. Chicago, 111. OBVESTILO! Vsem društva u, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, Jcakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje Vsakovrstnih Tiskovin kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi društvena pravila in prevode % iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom Usta “Glas Svobode” dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor. f f ? f f Î ? f I Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, III. - toči IPERIT PIVO. PERU BEER COMPANY, Peru, III. Podpirajte krajevno obrt! Kašparjeva Državna Banka, --------vogal Blue Island Ave. & 19. ul_ VLOGE $2,500,000.00 GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $100,000.00, Prve i« edina češka državna bank« v Chižagi. Plačuje po 3% od vloženega denarja na obresti, imamo tudi hranilne predale. PoSiijamo denar na vse dele sveta; prodajamo žlfkarte iu posojujemo denar na posestva in zavarovalne police. pemu pustiš od nevednih zobo-^ zdravnikov izdirati svc'e, mogoče še popolnoma zdrave zobe! Pusti Bi jih zaliti s zlatom ali srebrom,, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 438. P" ATLAS BREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. | LAQER | MAQNET | QRANAT ~f Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. "P ' T T' T' T"** ▼ T ▼ T T T'1 "▼■irT-^r T V TT-T'ir^-T'T TTTTTTTT T'T'T'T TT T TT'^/ Slovensko Delavsko Podporno in =Penzijsko Društvom lA*A a A. A. A a i TT? T T T ▼ T ’ Ustanov. «c* « *. U/ vil vil # I * 21. Mb v. 1909 I)AIiRA(i H, PE>ASYI ;VAAIA GLAVNI ODBOR: PREDSEDNIK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK; Ivan Sever, Atlamsburg, Pa. Box 51. TAJNIK: Fran Plazzotta, Madison. Pa. Box 23. ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122. BLAGAJNIK: Jos. Klaužar, Adamsburg, Pa. Box 88. NADZORNIKI: ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik. JAKOB ŠETINA; Adamsburg, Pa. Box 108. BLAŽ ČELIK, Adamsburg, Pa. Box 28. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. GEORGE BOEHM, Arona, Pa. Dopisi. Issaquah, Wash. Šest let je minolo od kar je štrajk ,premogarjev na Issaquah pbvzročil da so zaprli dva premo-gokopa namreč Isaaquah Coal Od. in Central Coal Co. Prvega je zalila voda in ni misliti da bi se kedaj pričel poslovati. Drugi pa je pniifrel delati zopet ki pa neusmiljeno ipritrgiuije že itak krvavo prisl užene novce. Delavec ki gre z nevarnostjo svojega življenja .kapitalistom spravljati podzemeljska bogastva namreč razne bogate rude na dan. Vsega kar -i poželi mu nanosi in nakopl.je delavec nje-nm — kapitalistu. Samo z roko poseže in vsega ima v .izobilju s prstom namigne in vse mu stori' delavec in to za tako neznatnp pl^čo za tako majhen delček njegovega profita. Dobe se pa ljudje ki jim ugaja tako robstvo in čvekajo nekaj o dobrih časih, toda dobri časi za nas delavce .so minuli in jih ne bode dokler se delavec organiziran ne upre in postavi na lastne noge. Tissaquab sicer rapidno napreduje toda delavski položaj l>odp slab dokler ne pride do odločilnega boja — umije. Sicer veje revolucij onarai duh, namreč dmih časa med nami katerega .povzroča največ kapitalistični bič in pa delavsko časopisje, katerega bi se | morali še veliko bolj posluževati [in moral 'bi vsakdo uvaževati ge- slo svoji k svojim in brati delavske im ne klerikalne kapitalistične ali celo skabske liste. Tukaj tora j ne moremo govoriti o dobrih časih kajti en čas «no pridno praznili sodčke sedaj pa do.st ajamo temiperenčniki. kar po vrsti posledice naših suhih žepov. A-rmerika .ga počaipa! Pozdrav somišljenikom in so-mišljenlekm. Eden svobodnomislečih. tnebne stvari. Pri nas ste tako dogospodarili, idai si pri naglem odhodu niti svojimi najbolj intimnim prijateljem niste upali povedati, kam. jo hočete odkuriti. ,Naj za danes zadošča; upamo,' da tudi na» “zatoži” poštnemu nadzorniku v Chicago, iimamo še malo 'bomb pripravljenih. Mir, katerega želite, Vam bomo preskrbeli. Še več Mohorjev. Indianapolis, Ind. Cenjeno uredništvo: — Rev. Ivavrič «'kazal je tora j Vašc-mmi listu '‘'Čast ’ prav s »Special delivery pismom. Članek “Več Mohorjev” ga je pogrel. Pa tudi po pravic?. Istima je. da Ju bil moral on skrbeti, da pridejo knjige vsakemu v roko: pa kaj si hočemo? Mi, drugi nismo tako modri kakor je on:>k:er je pa Vas dregal. Vama pa še to le povemo. Da knjige še danes romajo po svetu, se imamo zahvaliti le njemu; nasloviti jih je dal na: V. v. Trojico. Indianapolis; vsaj se je tako nam od sigurne strani povedalo. Mi smo pa£ trnka,j bili za njega, ravno tako kakor kaka kranjska vas. kjer je on kapelanaril. drugega sveta pa ni videl. Ker je tako hiter z oi 'govori, da Vam pošilja celo speed delivery pisma, ga pa vprašamo, zakaj je nekemu, gospodu, ki ga je vprašal radi knjig, verni 1 pismo im to v Ameriki z nemško opazko: Ek wird nicht angenommen. Rev. Levrie. vsaj se vse zgovorimo. Ako že peto leto ter ga te hlače po A-meriki. bi bil že čas. da ste se nekoliko ameriškega življenja in jezika privadili, vsaj smo se ga tudi mi Flilčarji. Razloček je le ta bil. da mi nismo tako lenobo pasli kakor jažbee, ampak (smo delali: vi pa ste nam nakopali edino le preveč dolga, tako da moramo mi drugi plačevati Vaše • nepo- Mihvaukee, Wis.. Cenjeni g. uredniki' Veliko vprašanje ljudske mase v Združenih državah in tudi našega mesta Milwaukee je te dni volilno vprašanje; kajti kamor se ozreš vidiš raiznib podob po razstavnih oknih raznih kandidatov demokratske in republikanske stranke. Socijalna demokratska stranka; katera, je moderni sestav pač uvidi, da z podobami si ne pridobi prednosti ampak z dobrim im poučnim čtivom. Ni čuda, da ise je neki “gent" izrazil: “You couldn't throw a stone' at a dog without hitting three candidates in this election.” Demokratsko in republikansko stranko pač poznamo kot gnjilo in graftersko: kajti ti sicer ob volilni borbi obljubujeti vse mogoče in nemogoče stvari a izpolneti pa navadno nič ker njih obljube držijo navadno toliko kot navaden pljunek. Cenjeni, volilee. ako si v dvom« za katero stranko bi volil, premisli. da .soeijalistična stranka je delavska stranka in kot taka dela tudi vselej v korist delavca to-raj ne omahuj in voli nje kandidate. kateri so: za 'župana. Emil Seidel; za eomptrolerja. ( ari P. Dietz; za mestnega blagajnika C. B. Whitball: Aldermani — at — large: *W. J. Alldridge. Victor Berger. Dr. B. Churchill. W. Oole-mom. W. Górecki. J. Solitaire in A. J. Welsch. Za okrajnega sodnika J. C. Kleiist. Podal šemi imena Milwaukee Soeijal-Demokratične stranke in mdsliim, da cemjeni volilei .delavci, Ida ti so pač priznani kot pravi ljudski zastopniki kateri so večina, 'bili že več terminov v mestnem zastopstvu in vselej delali v korist delavstva. Soeijal-demo-k ra tek a stranka zahteva, da ves od ljudstva dovoljen denar se porabi resnično v dotične namene kakor za zboljšanje javnih šol, javnih poslopij, javnih parkov in i mngo. Pred 8 leti imeli smo tukaj samo dva javna parka, a kako sta iagdedala? A oglejmo si danes, večina vsak ward ima svoj park, v katerem se lahko delavec ohladi in odpočije od naporniga dela. Vse to ise imamo zahvaliti soc. dem. mestnim odbornikom, ki prisostujejo vsem sejam in vlagajo resolucije na korist delavstva. Cenjeni volilei kakor, je znano, da je bihr soc. dem. stranka, druga stranka pri zadnjih volitvah ter le malo glasov je manjkalo, da ni bil izvoljen sodrug Emil Seidel za župana tega mestni. Nedajte se pregovoriti old raznih hujskačev ki vaiu trobijo in ra.zlaga.jo od raiznib kandidatov kaj so storili za delavstvo ker ti so in bodejo delali v korist trust« in grafter-jev, ne dajte se podkupiti z jude-iževim grošem ali Z vrčkom pive ker to ni posebno častno da bi vo-lileet svoj glas prodal v svojo zguilx). Dragi eitatelji in volilei, volilni zakon je prav lahek tukaj v tem mestu oziroma v Wiseonsinn, laihko vsak moški star 21 let kateri je rojen tukaj ali pa ima prvi papir lahko voli v vsib razredih; biti pa mora vsaj naj manj mesec dni v mestu in vsaj 20 dni v war-do in naj manj 10 dni v preneik-tu da je opravičen do volitve. Biti pa mora vsak registriran za vsako volitev .posebej in registracija je zmiirom prvi. drugi in tretji torek pred volilnim dnem. Prva registracija je lune 15. marca toraji volilee ako -hočeš da si opravičen ne zamudi se registrirati na ta dan ki je odprto od 6. ure zjutraj pa do 8. ure zvečer. Nadalje naznanjam, da ima soc. dem', kljub “Edinost” svoje reki« ne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v Joe H e inskovi dvorani na 168 Reed ¡at., ter znaša meseč nina luč, na mesec. Če mi bode uredništvo “Glas Svobode” odstopilo v svojih predalih oglasil se bol,vem' vsak teden pred volitvijo ter cenjenim, eita-teljem naznanil v vsili korakih soc. dem. stranke v tem mestu. Frank Bačun. Velika bodočnost. Preteklost se. ne da spremeniti, toda bodočnost je v vaših rokah, ako hočete. Sedaj stojite na meji preteklosti ,in bodočnosti. Fe vaša preteklost ni bila dobra, močna volja in odločnost «gladi pot čez bodočnost. Če niste v preteklosti «azili na svoje 'zdravje, če- ste bili ekstragavantni pri jedi in pijači, malomaren v spol no v a n. ju higieničnih zakonov, dobro, veste, da je Naš prebavni .sistem najprej počutil in sedaj naj bi bil vaš smoter, da istega, zopet, spravite v popolni rej. Rabite Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino. Očistilo /bo sistem, očistilo bo kri in ojačilo \vie organe v telesu. Prineslo bo novo enerž jo in naplavilo sposobne .zreti veliki bodočnosti v obraz. Trinerjevo A-in e riško Zdravilno Grenko Vino je zanesljivo domače zdravilo za bolezni \ 'želodcu, čreva.h. krvi in živeb. Na prodaj v lekarnah. ..dobrih gostilnah in pri izdelovalen Jos. Trim«. 1838 — 133-9 So. Ashland A ve.. Chicago, 111'. The Collins N. Y. Medical Institute 140 WEST 34th STREET = NEW YORK CITY. A 0 0 0j 0 -s ?! I 0 i to 1 1—Frank Severietti,Cleveland, Miss. V — treh tednih ozdravljen bolezni želodca, prs in vrat-a. 2 — Justo Hermandez Huntington, Ark. — Ozdravljen, Glavobola in želodčne napake. 4—Francis Lawandowski 416 So. Jackson Str., So. Bend. Ind. —Ozdravljena, odprtin, hrast in ispadanja las. S — Jos. Miculka R. P. D., 1 Fast Bernard Tex. — Ozdravljen Nervozitete in onemoglosti (slabosti) 9 — Ansbren Luksic, Tonopac, New. — Ozdravljen sifllisati-čuih znakov. 10 —- Antanio Lo Castro 156 Troop Ave. Brooklyn, N. Y. V dveh tednih ozdravljen reumutizma. 11 — J. Jakobson , Spermato-rehoos, Neb. — Ozdravljen generalne slabosti. 15 — J. Jacobson , Spermato-rphoca, Nebraska - Ozdra-ivljen generalne telesne oslabelosti. ....... 16 — Ludwik Solek, 174 W. KinnyStr., Newark.N J.— Ozdravljen,vnetja pljuč želodčnega katarja in vnetja oji. 17 — Lucija Turi. Box 126, Meadow Lands, Pa.—Ozdravljena Srene napake. IS — Don Sime Gulan Zadar Dalmacija — Ozdravljen kostnega reumatizma. 24 —¡KriStio Jorda.noff.Box 397, Jerome, Ariz. — Ozdravljen, bolezni želodca, kašlja, in bolezni prs. .15 — Marija Olson, Wilkin-sburg, Pa. Ozdravljena, reumatizma. 29 — Nikola flaky, 344 East 21 Str., New York City — Ozdravljen generalne telesne slabosti. 30 — Miss. J. A. J. — Los Angeles, Cal. — Ozdravljena reumatizma, telesne slabosti in bolezni želodca. 31 — Petar Smith 2302 Bay Ave., Hoquiam, Wash. — Ozdravljen , reumatizma v nogah in hrbtu. Svetovnoznani slavni profesor zdravil, ustanovitelj The Collins New York Medical Institute in pisatelj znamenite knjige Človek. njegovo življenje in zdravje. NI BOLJŠIH DOKAZOV NA SVETI. Zelo lahko seje poviševati in slovitega delati. z izmišljenimi zahvalni-cami, a vse drugače je dajati dokaze in resnico svojega delovanja. Med tem, ko se drugi zdravniki z lepimi oglasi polne samohvale in izmišljenimi zahvalnicami ponujajo, je ravnatelj THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE uposljen, z zdravljenjem stoterih Slovencev nad katerimi so drugi zdravniki obupali, ker jih z svojimi navadnimi zdravili niso mogli ,ozdraviti. Ml OGLAŠUJEMO RESNICO ako mi rečemo, da ravnatelj THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE ozdravi v jednem tednu več bolnikov kot ji(i drugi zdravniki vidijo v celem življenju, in to DOKAŽEMO z tem, da navedemo nekoliko imen in paslovov ozdravljenih bolnikov kateri šobili svoječasno ravno, tako bolni kakor ste vi dam s. Poskusili so prej vse druge zdravnike, ne da bi jim isti zamogli kaj pomagati, akoravno so pri njih ves svoj denar potrošili. Danes pa Bosa hvalijo, da so navsezadnje našli ZDRAVJE, MOČ. ZADOVOLJNOST IN SREČO po čada polnih zdravilih, naših modernih in iskušenih zdravnikih. NOBEDEN DRUZIH ZDRAVNIKOV na svetu ne more oglasiti, tega kakor mi. Ker še niso bolnika ozdravili in ker še tiste dve zahvalnice katere tiskajo niso prave, ampak izmišljene in neresnične. Ne verjamite in ne dajte se zapeljavati od tacih zdravnikov kateri so pričeli v tem letmeic času, malo trgovino z ničvrednimi zdravili, ker dobro vedo, da je v tem letnem času največ bolezni in da je sedaj čas, uboge slovenske bolnike izkoriščati, kateri se ne vejo na pravo mesto obrniti. Taki oglaševalci gredo tako daleč, da si najamejo kakega neiskušenega zdravnika, kateri jim po ceni slušbo opravlja, ga oblečejo v novo suknjo, tako da v resnici izgleda podoben pravemu zdravniku in to samo radi tega, da zamorejo tembolj Slovence isboriščati. Verjamite tem, ako hočete biti zapeljani in izkoriščeni, pišite jim in se bodete o tem prepričali. PIŠITE TAKOJ DANES PO znamenito knjigo in priložite 11? centov v znamkah za poštnino. Vski Slovenec bi jo moral imeti. URADNE URE SO Vsaki dan od 9 ure predpoldan do 1 popoldan in od 2 ure do 5 ure popoldan. Vsaki torek in petek od 7 do 8 ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 10 ure predpoldan do 1 nre popoldan. Glavni ravnatelj Dr. S. E. Hyndman. Ako toraj boljujete na kakoršni koli bolezni, pišite ali pa pridite osebno v o — Miss. Anie Lukais, No. 27 Berry St., Brooklyn, N,Y.— Ozdravljena, reumatizma v rokah in nogah. 6 — Ida Johnson — Cloquet, Minn. — Ozdravljena glavobola in želodčne prebave. 7 — J. Rebjak Swedesboro, N. J. —Ozdravljen bolezni pljnč. 8 — Mrs. Marije Dobos No. 640 Grand St., Brooklyn, N. Y. Ozdravljena bolezni mater-nice in neredne perij ode. 11 — Mrs. Jobu Gurka. East Rehway, N. J. — Ozdravljena, kroničnega zaprtja in želodčne bolezni. 1,1 — Mr. John Gurka. East Rehway, N. J. — Ozdravljen kroničnega glavobola, vrtoglavosti in Slabe prebave. 14 — Marija Fontana, Trestlo Pa., Box 68. — Ozdravljena bolezni prs želodca in ledvic. 19— John Skiptunas, McAdoo, Pa., Ozdravljen bolezni prs težkega dihanja m slabe prebave. 20— John Ferschman, 174 East 3 St., New York City — Ozdravljen srčne napake in težkega dihanja. 21 — Mrs. Rob Abbie, Neb. — Ozdravljena kroničnega reumatizma. 22 — Mr. Roh, Abbie, Neb. — Ozdravljen kroničnega reumatizma. 26—Frane Antulik, 1350 Washington Ave. Columbus, Ohio. Njegov otrok ozdravljen od telesne slabosti želodčne bolezni i.t.d. 27 — Miss. Angelica Fran-kovič. 648 Eagle Ave. New York City. — Ozdravljena, srčne napake in bolezni pljuč. 28 — Mrs. Lidie Flachbart Elm burst Long Island N. Y. — Ozdravljena, reumatizma v rokah. 32 — Florijah Rak, Herminie, Pa., Box 18 — Ozdravljen, prehlajenja, v treh tednih.. 33— T. P. Petof, Bubi Mimi., Box 301 Ozdravljen očesnega katarja. 34 — L van Papež, Box 87 York Haven, Pa. —- Ozdravljen težke notrauje bolezni. U 0 H i P is Í Dolgo življenje Tritier jevo Ameriško zdravilno Grenko Vino JOSEPH TBINEB’8 Daje zdrav tek do jedi, k"si“S06 in čutnice' *napravi gladko obličje, ^ odstrani zabasanost, povspeši čilost m ognjevitost, ftEGlSTERE» daje nemoteno spanje, in daljša življenje. Istega sme rabiti v^ak elan družine, od najstaršega do najmlajšega, za kar se neda reči o dragi a zdrtvilih. Čistost in pristnost istega je jameena po U!"S. Ser. št. 34a-TU >ie pnpiročil najuplivnejših oseb potrjuje zdravniško vriednost tega zdravila. Zdravniški nasvet, pa pošti, zastonj! Pišite v domačem jeziku: JOS. TRINE R, 1333-1339 So- Ashland Ave, Chicago, 111 Čitatelje opozarjamo na Trinerjev hrvaški in slovenski briujayec, impertirán in ^—vwv. ▼ ▼▼ : ▼ . w -w v T —. WWW' -OOJPISI. Mtm&ngahella City, Pa. Blagovolite uvrstite sledeči dopis v predale rosni in vsem citate! jem [neljubljenega lista “Glas »Svobode”. Ker še nisem čitiala dopisa iz tega 'kraja sem »e- jaiz namenila uk .'-pisati tuka jlšne razmere, kar j-ih j,e meni znano. Z delom gre počasi v vseh premogovih rovih, katerih: je; precejšno število v o-•kolici tega mesta. .Zaslužek .je slab, toliko da imamo za vsakdanji živež in tnale potrebščine. INV pa od dela nesmie>m: veliko pisati, 'ker mogoče ,bi kak čit-atelj rekel: “Kaj bodo baibe o delu pisale. sa.i ne vedo, ker v jamah, ne delajo.” No pa zato mn me boni zamerila, ker ženske s'e res orera-de vtika vajo v moške stvari, kakor tudi nekateri babjaki v ženske.. V tukaj∋ naselbini ni dosti rojakov, samo par rodbin in nekaj samcev tvori celo slovensko vas. In še ti so taki, da človek ne ve 'kako bi jih odgovoril ali v angleškem ali nemškem jeziku, ker biti Slovenec se .jim za malo zdi. Hudo se mi zdi, ko vidim, da se naši rojaki tako malo brigajo za svoje pravitce, da bi bili vsi za enega, eden za vse. da bi se lož.je izvili iz jarma kapitalizma, 'ki nam tlači naše „soproge in naše, sinove, da morajo prezgodaj v grob. ;Pa kaj to mar kapitalistu, če delavec hira in .umira, pod težo. naloženo nanj od kapitalista, samo da se njihova nikdar sita bisaga polni. Drage rojakinje spodbuja ite svoje može in sinove, da si* organizirajo, ‘ker le v združenju: nami je svoboda zagotovljena, ona svoboda, katero ¡smo si »likale še v starii domovini. .Me ir in. da tega mi ne bomo dočakali, če se- rojaki pravočasno ne zbiri®' iz trdnega spanja in si podajo bratske roke. V časopisih Iči-tam- koliko nesreč se pripeti' dan na dan v premogovih rovih in tudi pri družili delih. Rojakinj«, ali nam kapitalisti ne zasekaj erj o skeleče rane, kedar nam pobero naše može in sinove?! Ali ne trepečeš, a ko ni tvojih ljubljenih o pravem času domov, ker misliš da. «e jim je kaj v rovu zgodilo ib da je -postal žrtev kapitališčne pohlepnosti? ('itateljiee še menda še spominjajo kaj so nas- uičili v domovini tisti, “sveti” možje o potrpljenju katerega dobimo poplačanega na onem sveto. Moje mnenje .je pa tako! da oni.mi gospodom bolj dopad§—tema, ker drugače ne bi mogli vedno vpiti, daj -a daj, da prideš v sveti raj. Vprašam pa, kaj vendar oni rabijo denar, ker menda sami tudi žele da jih ra-d-o voljno uboštvo privede v «ebo, k«r bogatine« ne bo prišel v nebesa. Sicer pa oni dobro vedo, da nebesa ihva človek tu na 'zemlji ak-o ,im a- denar in zato tako beračenje in obljube. Zakaj se pa ne bi posilužili oni sami dobrih .del usmiljenja? Ali je vas še -ke-da.j kateri duhoven vprašal če imate kaj za jesti, kedar je -ri-šel kolektat? Kaj mu mar če vi in vaši otroci stradate, samo da dobi ‘kar sami prosi. Tako je! Sedaj pa moram' pustiti te vrste ljudi na miru, ker smo v svetom “postu” in je čas izpraševanja vesti. G. urednik, ako je vam' mar za rešitev moje duše priobčite ta. dopis, ako" pa roma v koš, jni tudi k spovedi ne grem. II koncu dopisa naznanjam prijateljem in znancem, da je mojega moža zadela nesreča 'v ;pre-' inagiovem rovu. Zlomilo mu je namreč nogo nad kolenom in že tri .mesece počiva doma; kediaj bo stanu; vihteti kramp in lopato še zdravnik ¡saim ne ve. Jaiz in moj soprog pozdravljava vse somišljenike in čitatelje “Glas Svobode” kličoč: Bratje trpini podajmo si toke. .da v slogi zmagamo! Fany Julius. Yale, Kans. Cenjeni urednik: — Prosim Vas, da sprejmete teh par vrstic y predale našega lista Glas -Svobode, ker že idolgo ni bilo nobenega dopisa iz naše naselbine Yale, Kansas. Upam, da mi to ustrežete ker hočem malo popisati to svobodno državo Kansas. Kar se tiče društvenih razmer .srno na- prav dobrem stališču in zatoraj. svetujem- ,onim, rojakom, ki še niso v nobenem društvu. da k enemu ali drugemu-pristopno, ker če smo organizirani v počpornihi društvih potem ne bomo zapuščeni v bolezni ali smrti. — Nadalje svetoval bi rojakom širom Amerike, posebno pa onim. v državah koder še nimajo .praroo-garskih umij, da1 se organizirajo v unije, ker le pod tem pogojem, a-ko smo vsi organizirani ¡se zatno-remo ,vspešno 'bojevati s 'kapitalisti in zahtevati večjo plačo. Ne moreni- si ‘kaj. da ne bi pisal nekaj o svobodi, ki jo vživamo v tej državi in kake -reči se ugajajo. Tukaj v Kansasu' se krade in ropa -po noči in dnevu. Najbolj na piki imajo krčmarje. Ce šerif zve. da j,e bila gostilna predolgo odprta ati da se je prodajalo o-pojne pijače, pride ‘po 'krčmarja, češ zakon si prelomil, toliko boš n-lačal po vrhu boš pa še zaprt. Potem naj še kedo reče, da v Ameriki ni svoboda doma. O svobod® je dovolj za kapitaliste, toda. delavce ,je -pravi suženj. Ko je Taft kandidiral za predsednika Združenih držav je vse kričalo, volimo za Tafta za pro-speriteto. za “full dinner pail”. In .volili so! Da bi se pa kedo zmi-slil ter volil za delavskega kandidata, ki bi zastopal delavske interese tega ni bilo. Zato pa se ni čuditi1, da se delavca .pri vsaki priliki tako šikoni.ra. Morda se še spominjate one drakonične sodbe pennsvlcanskega zdravnika. ki je rekel, id-a življenje inozemskega ■ delavca ni vredno bakrenega centa. Tako se ceni delavčevo življenje v tej svobodni Ameriki pod predsednistvom delavskega ljubljenca Tafta. — In prav .je. Prihodnjič mu dajte zopet bič, da se'bo še bolj okoli vas opletal. -Ob- ¡enem iprosiim da .priobčite imena darovalcev za Primero' sirote: L. Hlačna* $1.10: po 50e,': A. Šuštaršič in A. Rupar; po 25 e: I. Roič ,1. Šrej. T. Možina, L. Jezernik. L. Češek, P. Spec. J. Brenčič, F. Anž el. F. Šet.ina: po 15«: G. Šetina, F. Tersina: J. Požun 10c: skup .$5.00: ta svota se je nabrala na seji S. S. P. D. št. 14. Nadalje so darovali V. Štraus $2, J. Podpečan $1 : M. Golob 50c, jn po 25e: M. Kožuh, K. Blažič, M. B-ister. J Pečnik, J. Koron. M. Izlakar, F. Izlakar. G. Verhovee, J. Bučar lOc, skup $5.60. Listo- podporo- pa dani iz svojega žepa 50e. nipaj-oč, da me drugi posnemajo. Darovalcem iskre na hvala. Zdravi! Luka Groser. Indianapolis, Ind. Cenjeno uredništvo: — Dovolite in.i jedno vprašanje Jaz in še eden drugi sva plačala naročnino za Proletarca; jaz že začetek februarija.- drugi pa sredi zadnjega* meseca! A do danes še nisva videla lista. Hvaležen Vam bom, ako mi naznanite Proletarcev naslov. Pozdravom. J. G. Ci-aridge, Pa. 26. feb. 1910. Cenjeni “Gl-ais Svobode”: — Sporočam Vam vest, da je tukaj uim-rl 18 februarja rojak Vincenc Zor, v starosti 2-7 let, bolehal jo skozi celo leto na prehladu ali vnetjem pljuč, kateremu je konečno sledilo jetika: bil je član našega društva št. 2 S. S. P. Z. in > r. Brafoljub št. 7 S. N. p. J. — Pokojnik je bil doma iz Pernic p-ri 'Medvodah v Ljubljanskem o-kraju, kjer zapušča očeta, mater, 'brata in sestro, in jte prišel sem v Ameriko še le pred par leti. Bil je ves čas priljubljen med tukaj-šnimi rojaki, posebno še radi njegovega lepega obnašanja skoro do zadnjega je bil kljub bolezni — katero je ustra.jno premagoval. — videti kakor día bi mu nič ne 'bilo, -ali neusmiljena jetika mu je začela obirati meso tako da šled-njič res ni bilo drugega videti kot sam» kost in kožo. Iskal si je pomoči pri raiz-nih zdravnikih a brez uspeha moral :se je ukloniti beli: ženi — smrti, katera s svojo zarjavelo koso nikomur ne prizanese. Vse se jej mora ukloniti staro in mlado. Pokopan je 'bil 19. februarja na “Union” pokopališču v Irwinu, Pa. Pogreba sta se udeležila oba društva, katerih ¡član je bil poln® številno vkljub raznim zadržkom, in tudi mnogo članov drugih društev in drugi pokojnikovi prijatelji iu znanci, kateri so od raiz-nih bližnjih -krajev prihiteli spremiti dragega njih prijatelja na zadnjo pot k večnemu .počitku. Naj bode lahka tuja zemlja in njegov spomin naj ostane med nami za vedno! Prijatelj. Black Diamond, Wash. Prosim .Vas cenjeni urednik malo prostora, da vtaknete par vrstic v naš delavski list “Glas -Svobode” ker .malo se či-ta o tu-kajšni naselbini in o delavskih raz-mierah. . Ko sem- prišel koncem meseca junija, tokaj na Black Diamond se mi je na prvi poigled -dokaj do-p-adlai ta naselbina. Ko pa sem si malo 'bolj -ogledal zdelo se mi je kakor bi prišel na Italijansko, ke-r je kake dve tre-tini Italjanov. Našel .s-ein pa tudi precej naših rojakov. Nekaj jih je z svojimi ¡družinami tukaj in imajo večidel svoja stanovanja, toda na kom-pa-ni-ski zemlji. Podnebje ie ugodno, ker poleti ni take vročine kakor na vzhoda in tudi zima ni tako huda Ji-afcor po drugod. Sneg, je že pobelil parkrat, toda ni ležal čez 3 dni. Kakih 9 milj od tukaj ¡pa je tu-1 di ,precej naših rojakov, ki imajo male farme, katere sem si tudi o-gludal. Nekateri še snažijo zemljo, drugi pa že imajo precej lepo obdelane ze-mlje in nekateri tudi lepo zasajeno z sadnim- drevjem. Delali so pred leti v tukajšnih premogoko-pih in si prislužili nekaj denarja, potem ¡pa si kupili tam1 zemljo, si nanravili stanovanje in si tako malo zboljšali svoj položaj. Omeniti- j-e treba tudi nekaj o tukajšnih premogokopi-h. Tukaj v BlaCk Diamond so trije rovi m so- kakih 3000—4000 .čevljev globoki. Te tri jame so vse ene kom-panij-e. Ker «o precej globoke so tudi nevarne in je dosti podize-me!iških .plinov v njih. zato se sveti z zaprtimi svetilkami. Dela se konfrakt po “plaoih”, zato nekateri š-e primerno zaslužijo, kateri p’a- delajo na slabih mest a h zaslužijo pa tudi ip-rav slabo, ker. več nočejo plačati kakor se zasluži. Plačajo pa od vo-za (kare) samo 50 oziroma 60c. ki drži 2 toni. Tora j je to dosti mala ¡plača'. Ako si premislimo koliko čistega dobička ima kompanija. lahko rečemo da nam vržejo za naš trud tako rekoč -obrane kosti. Pa ni še vse to zadosti, morajo še nekaj ka-r vzeti, ke-r jih delavec ves z mučen naloži, da vendar kompanija n® -ubo-ža, ker tako delavci k® m pa ni ji toliko -premoženje na kup navlečejo, zato pa bosi tako lepo z njimi ravnajo, kakor svi-. n ja z vrečo. Omenil bom tudi kake bose i-marno tukaj v tem rovu, v katerem jaiz delam. Prvi ima ves pobit nos. kateremu bi e a najraje čisto odbil, drugi nima roke, tretji pa je bil ves opal jen (mislim, da je bil v-peklu za kurjača) in ta je bil prava zverina za delavce, pa smo se ga vendar iznebili, ker so Italjani napo vedli delovodju, da ga mora odsloviti. Nekega dne se ipripel-jajo iz jame. je pa začel nekega. Italijana 'obdelovati po glavi, da mu je -napravil .veliko rano in ga skoro oslepil, za kar je -bil kaznovan v $57 denarne globe1. (Kar pa je še polovico premalo). Ker je tukaj skoro bi rekel Italijanska naselbina, zato tudi v jami zavzemajo Italjani boljša mesta. Zmira j se čita. o raz-stielbah plinov in o človeških žrtvah. kar »e zna enkrat tudi tukaj zgoditi, ker te korbpanijske pijavke premalo jiaz-ijo na varnost. Omeniti moram tudi nekaj od tukajlšne unije, ker je zdaj novi odbor. kateri' bo mislim kaj boljše -deloval za delavce kakor .je stari. Stari predsednik namreč. P. Birs, ta se ni zmenil za nobeno stvar, da bi ukrenil kaj v korist delavcem, kakor unija zahteva. Pa kaj so ga drugi brigali, saj je on imel zrni ra j najboljše mesto, da je vedno dobro -zasluzil. Z drugimi delavci pa se je ravnalo, kakor z sužni. Popred je bilo tudi vseeno je bil delavec pri uniji ali ne. ni kar je novi ¡predsednik začel bolj jiazit.i. Kojaki, toraj kateri še niste -pri uniji, pristopite prej ko mogoče in hodite redno k sejam, ker unija, je delavqiemyveliko v korist. Ako bi v Ameriki ne bilo unij, morali bi delati po 10 u* in še celo po 12 na dan in za slabe plače, .da bi se težko .preživeli.. Zatoraj, rojaki organizirajte sc. ker s tem «e boste lažje otresavali teh prokletih kapitalistih verig. Pred odhodom v staro domovino, pa pozdravljam vse rojake in znance po Ameriki. Tebi delavski list Glas Svobode ,pa želim ofbilo napredka. Frank Remse. V listu “Glas Svobode” oglašajo samo dobre tvrdke, zato vam jih priporočamo. 50,000 KNJIŽIC V DAR LJUDEM. Vsaka knjižica je vredna $10.oo vsakemu bolnemu človeku. Mi želimo, da vsaki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vspešno zdravi: Sifilis ali zastrupljena kri, slabotni život, zgubitek moči, revmatizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu, na vranci, ledvicah in v mehurju! Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadavo denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice. Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek. Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite dolenji odrezek in ga nam pošlite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico. IZPOLNITE ODREZEK ŠE DANES IN POŠLITE GA NAM. Dr. JOS. LISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg. ; 22 Fifth Ave., Chicago, 111. Gospodje: Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vas prosim, dami jo takoj poslete. ' J Ime. Pošta- ................................... Država. ITALIJA EGIPT in Adrijansko obrežje, potom Azorov in Madeire. Stara zanesljiva CUNARD LINIJA Ustanovljena I. 1840 Velikanski, hitri NOV parnik [Plavajoči hoteli! C A** MANIAS" viiake) Največji parnik na morju in njena sestra O ARONI A^dvavijaka) Oba merita 677 Cevliev, 20.000 ton in sta največja na svetu. CiVDNIi i na dva viiake "t o \ A” M 1 /V t 500 čevljev, 14.300 tonov / Carmania zapusti New York, 22. jan., 5. marca. Saxonia, 5. Feb. in ig. marca. Caronia pa, ig. febr. Ogrsko-Ameriška Linija New York v Reko čez Gibraltar, Genovo. Neapejl, in Trst. Novi moderni parniki na 2 vijaka CARPATHIA..13000 tonov PAN"N'ONIA.10000 tonov ULTONIA....10400 tonov Za daljše poizvedbe obrnite se na: CUNARD STEAMSHIP CO , Ltd- F.G. Whiting. Mgr. Western Dept. S. E. Cor. Dearborn & Randolph Sts., CHICAGO, ILlI ali na lokalne agente vseposvod Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAN 1/19 So. Centre Ave., Chicago, 11!. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. EDINA VINARNA irgovina s novodobnim obuvajmo kjto6i najboljša *alifornij8ka Vstanovljena leta 1883 in imporiirana vina. Velika zaloga obuval najnovejše kako- POZOR! Kedar kupite ga-vosti po zmerno niških cenah. jon vinaf ajj več< tedaj Vam ■ «j ni | m* j» «p pripeljemo isto na dom — JO H IM KLOFAT brezplačno! 631 Blu^lsland Ave-, Chicago. ! Naša kapljica je izvrstna in kdor je pil naše vino, trdi, da Druga vrata od Kasparjeve Banke nikdar v svojem življenju pokusil boljše kapljice. -----------------------------------, Vsi dobro došlil Ä’STÄ Jos. Bernard, 620 Blue Island Ave. TELEFON Canal 842 pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom, prijateljem ali znancem v staro domovin# in to seveda najraje v gg. tovem denarju, kar pa najhitreje, najvestneje in n a j c e 11 j e preskrbi FRANK SAKSER GO., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. --------P odružnica: 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O. Cemn bi drugam segali, ako Tam Vaš rojak najboljše postreže J Sedaj pošiljamo 100 kron avstrijske veljave za $20.5« s poštnino vred. Družine, ki imajo Severova Zdravila pri roki, se čutijo varne. KAŠELJ tvrdovratne vrstev bodisi nagel, ali dolgotrajen, bodisi sled' vnetja sapnikov ali v sleci izpostavljenja prehladu, bodisi pri odrastlih ali otrocih, hitro prežene Severov Balzam za pljuča. I/bljuvanj e oisvobaja, prekrvnate pljuča, izrcdčuje, dihanje olajšava in nadležni kašelj prepreča in zdravi. Na prodaj v lekarnah. Cena 25c. in 50c. “Hvaležen sem* da je na svetu tako imenitno in dragoceno zdravilo kakor je Severov Balzam za pljuča." piše g. Andrej Li-penec, Salem, O. “Poskusil sem ga za kašelj in uvidel, da učinkuje res izvrstno.” Kupuj ga od svojega lekarnika ali trgovca. Vedno pazi na im “SEVERA” na zavitku. Odklanjaj nadomestila. Nečista kri. Mnoge bolesti vsled slabe krvi se pojavljajo spomladi in malokoga izmed nas ne zadene nobena. Severov Kričistilec povrača oslabeli krvi njeno naravno moč. Leči ture, uljesa, rane, žive rane, bule, bezgavke, kožne prišče in razne bolezni vsled po kvarjene krvi. Cena $1.00 Ali jste zapazili? da vaša telesne moč peša, vaša prebava pojema in užita hrana ne tekne. To vas opominja, da morate uživati Severov Življenski balzam. Deluje kakor splošna tonika in prav posebno izdatno pri splošni oslabelosti malokrvnosti, težki prebavi, žolčnici, zapeki in pogostni glavoboli. Krepi ustroj proti bolezni. Cena 7Sc. Po zanesljivi zdravniški svet pišite na naš Zdravniški Oddelek. AT! ST* BS HTTP HAMA 5 Tukaj vam ponujamo tri-' ALI MM fiftubib UUViAi tevzai2.00, katera je kos svojemu namenu, in ki navadno prodaja za $4.00 in vise. Ta ponudba, kakor pričakujemo bo prinesla stotine novih odjemalcev našeh britev na katerih se Čita ime: Jos. Kral in katerih se je prodalo že tisoče v 33 letih, t. j. od 1. 1876 Mi samo poskušali dobiti boljše britve pa prišli smo do prepričanja, da ravno te naše britve imajo najboljše lastnosti. Vse naše britve so popolno jamČene in jih z veseljem zamenjamo v vsakem event slučaju. Še celo brivci ne morejo rači sodbe o britvi dokler je ne pošknšajo. toda mi damo garancijo z vsako britvijo v ceni od $2.00 ali več. CENA $2.00. Pošiljatve izyeu mesta se sprejmejo. Brusimo britve za 25c od komada. Delo jamčeno. Za naročnine izvan Chicago pošljite še 5c posebej za poštnino. ZALOGA POHIŠTVA. Tel. Canal 728 Ustanovljeno leta 1875. ► JOS. KRAL \ 417-419-421-425 W. 18th St., Chicago, 111. £ STRAN OD LEAD, SO. DAK.U The Ilomestake Miming Company je izdala okrožnice, (la v South Dakoti je zopet vse v redni, toda ne dajte se zapeljati tem napačnim poročilom, ker nihče ne more delati za gorenjo družbo, da ne bi postal SKAB in moral podipisati sledeče napram komipaniji: “Jaz nisem član nobene delavske unije, in zato, da bom vpo-sljen pri HOMESTAKE MINING COMPANY se zavežem, da ne bom postal unijec v tej službi.” Torej delavci, stran od South Dakote. Ernest Mills, {RAZNO IN DRUGO] Raztrgala ga volkulja. V bližini občine Felsogagy na Ogrskem ¿o našli ta mošnji prebivalci več volčjih jam, kjer so bivali volkovi. IXtkoliko moških je sklenilo, da pojdejo na lov in po ubijejo volkove. Lov ,je izvenredno vtepel, ker so ubili 'dvajset volkov. Ker jih .pa niso še povsem iztrebili, so se zopet oborožili in šli do jame, kjer se Je pa nakrat enemu lovcev spolznilo in je padel v jamo.' a volkulja, ki je ibila v jami, ga je zgrabila in raztrgala. Otvoritev novega Franc-Josipovega pristana in njega priklop-ljenje svobodnemu ozemlju tržaškemu. Danes se je izvršil v Trstni za vso državo v el e važen čin, na katerem ,se je delalo* preko šest let in ki je stal več milijonov kron: — otvoritev novega velikega in modernega Franc-Josipo-vega pristana v Trstu (Sv. .Andrej) in njega priklopljen j e tržaškemu svobodnemu ozemlju. — Delo na novem in širnem pristanu je dovršeno v .toliko da se napravje vsaj deloma že lahko porabljajo za promet, deloma so pa še čozidavajo globoko v morje segajoči pomoli. — ,To delo je eno naj večjih, Jñ j'h je država kdaj napravila oziroma izvršila Ob -tržaškem emporjju. S trni velika n-kiju delom so se odprla Trstu in ž njimi vsaj državi nova vrata do napredka in proevita na trgovskem in' ekonomskem polju. Zmaga revizijonistične struje v belgijski socijalni demokrs ciji. — Znano je, da obstajajo v nemški socijalni demokraciji dve . trujó Prva je marksist ičn o - o rtoks na. ki jo zastopajo Liebkneebt, Bcbel in Kautsky. Druga je revizionistična, ki jej načeluje znani Bernstein. Med tem. ko se prva drži strogo Marksovih načel, stoji druga na stališču, da treba .Marksov program revidirati (od tod: ime) in ga prilagoditi današnjim razmeram. — Vsled .različnih nazorov, ki vladajo v obeh strujah, prihaja v nemški socijalni demokraciji cesto do hudih sporov, zlasti glede vprašanja, ali smejo socijalni demokratje glasovati za proračun, ali se smejo udeleževati sestave kake vlade ali ne. — Ta spor. ki na Nemškem ni še rešen, se je poravnal ,v belgijski socijalni demokraciji z zmago revizijo-nist čne struje. -— Vodja te struje Vandervelde je na nekem .izrednem strankinem občnem zboru*. ki se je vršil te dni. izjavil, naj stranka opusti negativno stališče nasproti .vladi in naj se udeleži pri sestavi liberalnega mini-sterstva. Vandervelde je tudi za odobrenje proračuna, ako zahtevajo razmere. — Resolucija v smislu teh izvajanj je ,bila vspre-ñ-a z veliko večino in so ortadok-mi marksisti ostali v manjšini. Ljubljanski škof ne bo več spovedoval na .predvečer birmova-nja, tako javlja “Škofijski List . Pravijo, da so mu to prepovedali kanoniki s posebnim ozirom na znano njegovo rdečo knjižico. — Kanoniki namreč ,ne marajo, da bi škof še nadalje pri spovedi pohujševal ljudi tako, kakor je o-pisal v imenovani kniižiei. Celo vrsto pravd ima .sedaj na vratu škof Anton Bonaventura. O teh zanimivih pravdah bomo obširno poročali prihodnjič. Iz teli poročil se bodo čitatelji lahko prepričali, kako “dober” človek in gospodar je Ljubljanski škof Anton Bonaventura. Dozdevni mrtvec v kupeju. — Blizu Rezna na Bavarskem so dobili v osebnem vlaku potnika, čepečega v kota. Menili so, da je mrtev. Zaprli so kupe in naročili mrliške nosače. Ko so ga pa na ■uri hod nji postaji hoteli spraviti na mrtvaški voz, je skočil potnik ■pokončal in se začudil mrtvaškemu vozu. Rekel je, da ni mrtev, in ¡da so ga prej le krči lomili. Vojaški škof dr, Koloman Bela-potooki je izdal postni pastirski list; za vojake, v katerem razlaga, da mu gre nadvse .priprava za vojsko in da se zato vojaki ne smejo pritoževati zoper slabo ravnanje, bodisi uri pred postavljenih. *po časopisih ali po poslancih v javnosti. Torej v imenu vere naj Predpostavljeni mučijo in trpinčijo vojake kakor hočejo, vojaki morajo vse pretrpeti in se ni.? pritoževati! Prevzvišeni nalili« vojaškega škofa bodo kajpada našli primeren odmev v srcih avstrijskih vojakov. Samomor dr. Slejke v Trstu. V gozdiču' “Boschetto” pri Trstu so našli redarji v krvi ležečega moža s prerezanim vratom. Ranjenec je še dihal, a ko so dospeli na lice mesta zdravnik in policijski uradnik je bil že mrtev. ,V rokah je držal britev, s katero si je prerezal vrat, in bil je ves zalit od krvi. .V žepu je imel listnico, v kateri je bilo 400 K in več vizitk. glasečih) se na me dr. Ivan Slejko. Pozneje so kon.statirali, a je samomorilec res dr. Slejko, tajnik poštnega ravnateljstva v Trstu*. Pokojnik, ki'je svoja aka-demična leta ¡prestradal in sedaj v najlepših letih vzel tako žalosten konae, ,je bil že dlje časa melanholičen in se je ogibal vsake večje družbe. Ko so njegovo soprogo obvestili, da se je mož u-smrtil. ie omedlela. , Nuna na čelu vlomilcev. — Iz •Taikaterinoslava se javlja, da so prijel i tam vlomilce, ki so v Čen-stohovu) vlomili v Marijino cerkev in pokradli za več mil ionov vrednosti. Nuna Verbova, ki je navidezno zelo sveto živela, je bila na čelu dobro organizirane tatinske bande, ki je kradla največ po samostanih. Pr, nuni so našli naijvečji del v čensiohovski ter-B.vi pokradenih dragocenosti. Umazana afera škofa Jegliča? “Sl. N.” poroča, da je pri nedavno umrlem prelatu Rozmanu v Ljubljani služila njegova nečakinja Frančiška Rozman, ki je i-mela precej prihranjenega denarja,, hranilne . knjižice je imel shranjene strio-^relat. Istotako njeno .zavarovalno polico. Ko je Frančiška po smrti strica hotela imeti svoje hranilne knjižice in polico, jih ni bilo nikjer. Vsled tega se ji je zmešala pamet. Od sodnije postaviieni ji skrbnik je preiskaval stvar in prišel tako daleč. da. je vložil tožbo proti — škofu Bonaventuri. Dognalo se je. da zavarovalno polico hrani — on — ,in. kjer je polica, bodo tudi hranilne knjižice. 0 nemškem “Edelvolku”. V nemškem kraju St. Marein na Koroškem je zalotil posestnik Mosetr nekega šolarja, ki je nabiral v njegovem gozdu .smolo. Ker se je deček bal povedati ime. gai je Moser upregel h konju pred pljug ter ž njim oral. Kulturni Nemec je dobil en mesec ječe. — NEKAJ O PAJKU. Vsem ali vsaj mnogim je ne.po-znato. da je hišni pajk ravno tako tečna hrana kakor rak. V o-semnajsteni stoletju so cenili pajka kot delikateso tako. da se \ beleškah francoskega matemati-karia čita. kako je pri večerji pojedel pajka s toPko slastjo kakor najfinejše lešnike. h- Posebno se* je priporočalo najke kakor hrano suhim* gospem, katere so želele zadobiti okroglo obliko. 'No. tudi lekarn ari so uporabljal i kuhane in v prah zmlete • pajke v šestnajstem stoletju; tako naprinier pripoveduje francoski prirodoslovne Dupont-Ferrier, da so zdravila ki so vsebovala te praške pomagala proti ošesnim bolečinam in mrzlici. Pajkovo olje si sajami ali pajkov prašek z jajčnim belakom so vmešavali svoje dobe med cena zdravila. V mnogih slučajih ni bilo treba jesti .pajkov ali piti praške, am;pak je pomagalo, ako je nosil človek pajka na vratu v orehovi lupini., A tudi drugače se je obogatila ljudska povest s pajkom v .obče. -— V osemnajstem stoletju so znali napravljati blago* za obleke, iz pajčevine. Naletel je nekdo na take beležke in je izprožil iznova to misel. Vojvodinja burgundska je imela par čevljev spletenih ip pajčevine — a kralj solnca je i-mel celo obleko i*z te dragocene preje in zbadljivi Voltaire je s svojimi ¡besedami iztočil oba občen pi posmehu. Še več. GrlasovHi Reamur. kot največji poznavalec golazni je po nalogu akademije znanosti nani-sal obsežno delo o potrebi pajka in njegove preje v industriji, v tem svojem delu on uči kako rediti pajke kakor domačo žival. In v resnici so nekateri poskušali to umetnost. Za 'hrano pajkom je on priporočal gliste deževnice in mušje glave. Ker pa je bilo potreba. Afi.flOO pajkov, da se dobi en funt tkanine iz njihove pajčevine. je moral zavreči načrt v celoti. Dandanes so seveda vsi ti na-vodi o pajku kurijoznost. ali ke-do more trditi, da se še ,v prihodnje kedb ne poloti tega posla, ki se tedaj ni obenesel. ko je bila tehnika še na nizki stopinji. ZA SMEH. Kako je mrlič potoval na železnici. ‘Neki Poljak, težko bolan, je zaprosil sorodnika, naj da njegovo telo. ko umre, prepeljati v njegovo rojstno mesto. Sorodnik (da si tem 'bolj zasigura hasled-stvo do im ‘tja bolnikovega!) seveda rade volje obljubi. Poljak umre. Sorodnik pa se je zbal velikih stroškov za prevoz, zato se dogovori z vlakovodjem, ¿a bi prepeljal mrtveca v navadnem vagonu. Zanesli so ga v neki vagon. posadili ga v naravnem položaju v kot in mu dali v usta debelo smodiko. Izgledal je kot živ potnik, ki je malo zadremal. Bila jp noč. (Na neki postaji stopi v isti vagon neki potnik. Ta. strastni kadilec, ni imel vžigalic, d® bi si prižgal smodko, a kadil bi bil jako rad, (Nič ni pomagalo, zaprositi je moral “sopotnika”, ki je spal v kotu, naj mu da vžigalic. Na prvo prošnjo “sopotnik” molči, istotako na ponovni 'glasnejši poziv. Zato ga strese za roko. Nič! To je bilo tudi novemu ^potniku dovolj, zato krepko potegne za “sopotnikov” rokav. V tem trenutku pa se “sopotnik” iz kota zruši na tla. Čuvstva novega potnika so nepopisna. Jeli pijan, bolan, ali kak zločinec, ki se pretvarja? Prime ga za žilo; ne 'bije ; posluša na srcu : ne bije ; telo je nvrzlo. Za vraga, še zapro me,“ češ da sem ga ubil. pomisli potnik: in po dolgem duševnem boju zagrabi “sopotnika” in ga vrže skozi okno na progo. — Kmalu na to priAe vlakovodja, da pogleda kaj dela njegov “paket”. Kako iznenadenje! Namesto- tega — živ človek ! Boječe vpraša ipotnika, kaj se .je zgodilo z onim. ki je sedel tam v kota. Potnik še bolj boječe, ves bled, odgovori: “Nič! kaj bi se bilo zgodilo! — Na zadnji postaji je stopil z vlaka!” Vožnja v pasjem kupeju. Pre.ii sodnijo v Antverpnu so se nedavno zagovarjali trije zviti kmetje. Toda sodnik, ki je sodil kmetiče, je bil še bolj zvit. Stvar je bila sledeča: Trije kmetje so ¡se hoteli z vlakom peljati) v Antverpen, da si ogledajo mesto. Na postaji, kjer so nameravali kupiti vozne listke, so se vedli precej cblastno, tako da so vzbujali občno pozornost. Ko jih je poslujoči uradnik posvaril, so začeli kmetje ¡prav po živinsko tuliti. “Vi spadate v menežarijo”, pravi uradnik kmetom. "Dobro", odgovore kmetje, “pa nam dajte vozni listek za pasji kupe”. U-radnik, šaljiv človek, je res dal kmetom pasje karte ter jih potisnil v pasji kupe. Uradniki na kolodvoru v Antverpnu pa niso bili prijatelji takih šal. Predno so se šli kmetje v mesto zabavat, so morali povedati svoja imena, kje so doma itd, Čez nekaj dni so bili povabljeni na sodnijo. Sodnik se je delal, kakor da se strinja z njihovim 'humorističnim ategovo-rom in kmetje so bili popolnoma prepričani, da bodo brez kazni odšli. Ko se je zdelo, da je komedije že konec, pravi sodnik: “Se nekaj : ker ste se vozili v pasjem kupeju s pasjimi 'listik, ali ste pa tudi imeli pasje nagobčnike?” Kmetje so debelo gledali in so morali priznati, da nagobčnikov niso imeli. “Obžalujem,” je rekel sodnik, “da moram obsoditi vsakega na šest frankov globe radi prestopka postave o pasjem nagobčniku”, če so.se kmetje Š3 kdaj vozili v pasjem kupeju, o tem zgodovina molži. Za kratek čas. Mina: O.j ti ljuba moja Špeli-ca, poveri) ti, čia sem že kar čisto obupala, da bi mi “prečastiti” vrnili dolar, ki sem ga darovala za “Bogomilo”. Špela: Ne bodi že vendar tako sitna, saj veš, da so “prečastiti” kupili letos konja in kočijo; o to pa precej stane! ¡Mina: Kaj — za moj denar se bodo postavljali saj -— Špela: Čakaj no. da povem. “Prečastiti” so božji namestnik, torej kar damo njim. damo bogu. Zato 'bomo vse obilo poplačane na onem svetu. Mina: A tako! Ser.aj .mi je šele jasno, zakaj od vsakega drugega človeka že še kedaj kaj pade, le od duhovnika nikoli od nobenega nič. Če vam je potekla naročnina na “Glas Svobode”, ponovite jo takoj, da se vam lista ne ustavi. 8 nr \: Les origines de la France eontémporaine.) ** Na podlagi odredbe z leta 1776 so te službe Obsegale 18 generalnih guvernerskih mest v provincah s letno plačo 60,000 lir, 21 mest po 30.000 lir. 114 gover-nenskih mest po 8.000 do 12,000 lir: 176 mestnih1 predstojnikov jjo 2000 do 16,000 lir. Poleg tega se je v letu 1788 sedemnajst mestnih uradov s letno plačo po 20,000 (Predi temr časom se je pri popolnitvi višjih uradov in mest v ar-miadi oziralo na zasluge in zmožnost. Za časa kralja Louisa XIV. so hili častniki navadni državljani kakor tudi plemenitaši. Plemenitaše so najbolj, v poslovali v mirnih časih, toda s časoma vrinili so se povsod, kjer so čutili kako višjo' pozicijo. Podrejene častnike, ki so morali težke službe opravljati so nabirali iz navadnega ljudstva (canaille). Dobro plaču-jioea mesta, ki v tistih časih niso vsebovala nobenih težav — posebno v mirovnem času — in tudi niso zahtevala, kake učenosti, so postala privilegij, plemenitašev. Država je plačala letno 46,000,000 ir samo častnikom, ostala armada pa se je morala zadovoljiti, s -14.600.000 lirami. 'Kolikor bolj je plemstvo padalo v dolg toliko z večjim strahom so prežali po službah v armadi. Par let pred izbruhom revolucije, to je bilo leta 1-78'1 je izdal kralj kraljevi razglas. s katerim je ohranil vsa častniška, mesta za staro plemstvo. Nikdo ni mogel postati častil ¡¡k francoske armade, ako ni mogel skazati svoje plemstvo vsaj za štiri generacije. S tem niso bili samo navadni državljani izvrženi iz častniškega stanu, temveč tudi vse mlajše plemstvo, ki je z rasti o v teku enega stoletja. V cerkvenih krogih ni bilo nič bolje. Dobro plačana mesta so bila prihranjena za plemiče-duhov-ne, ker ta meda je podeljeval kralj sam. ki je.bil vedno bolj naklonjen plemstvu kot pa navadnim d žavljanom. Tudi v cerkvenem- krogu jie kralj par leti preu revolucijo pridržal vse višje službe samo za plemiče, vendar pa ta kraljeva omejitev ni bila objavljena. 1500 ‘bogatih župnij s sta novitnimi dohodki, katere je kralj nadzoroval; je izročil samo pleme-, nitašeuru isto je storil tudi s škofijami. 131 škofov in nadškofov na Francoskem je skupno v enem letu dobivalo 14.000.000 lir. kar pride več kot 100.000 lir na vsakega. Kardinal Kolin n. nadškof v StrassbuTgn, je dobil na leto čistega čez 1,060.000 lir kot cerkven princ. Resnično, la vredni božji pastir je z lahka kupil diamantno verižico za 1.400.000 lir. s katero je upal pridobiti ljubezen kraljice Marije Antoniete. Toda vsa mastna mesta v Cerkvi. armadi, državni upravi in na kraljevem dvoru niso zadovoljila plemenitaže, kateri so se vedno bolj poglobljali ali v razkošnost ali.v dolg. Zopet in zopet so nalil ulili kralja, da-jim je dal izvan-redne dovolitve, da." se je zopet kak zadolžen plemenit,až izkopal iz finančnih zadreg, da je lažje obožaval vzvišeno gospo kakega lorda. Na ta način .-c je porabilo 228.-OCO.(lfM) lir iz državne blagajne za penzion, darove v življenju in i Hugo v dolbi od 1774 do 1789. O-semdeset milijonov od te svote je šlo kraljevi rodovini. Vsak izmed dveh kraljevih bratov je na ta način ‘'naredil” več kot 14.000.ODG lir. Par let pred izbruhom revolucije. ravno takrat, ko je imela državna Magajna ogromen deficit. je Calonne. finančni ministr kupil za kraljico palačo “St. Cloud” za 15.000.000 lir in za kralja pa. palačo Rambonillct za svoto 14.000.600 lir. Kralj se ni smatra! samo za glavarja .države, temveč tudi iz a šefa lastnikov in kot tak ni imel nobenega pomisleka še bolj obogateti na državne stroške. Polignar-ova rodbina, katera je b:la v prijateljskem objemu kraljice Marije Antoniete je prejela čez 700,000 lir penziona. Poleg tega je dobival Due de Polignae letno rento 120.000 lir in je dobil diarilo v gotovini, ki je znašalo nič manj kot 1.200.000 lir, s katerim isi je kupil posestvo.* Do sedaj smo1 govorili o plemstvu v obče, ne da bi omenili posebej rodbine, ki so bile vppsilene v organiziranem ropu države in ljudstva,. Omeniti moramo, da se del plemstva, to je manjšina, ni udeleževala teh ropov, ni imela dvornih služb in (ja so se zgražali nad nedostojnim in roparskim vedenjem ostalega, plemstva. To je bilo manjše in sredno plemstvo po ekonomično nazadnjaških pokrajinah. po katerih je bil še vedno fevdalni sistem ekonomije kot na primer, deloma v provinci ji Bretagmei in v Vendee. V teh pokrajinah' so fevdalni lordi še vedno živeli na starinski način v svojih' gradovih med kmeti in se niso brigali za meščansko življenje. Bili so grobi, nešolani, toda žilavi in samozavestni in zato so bili zadovoljni, da so imeli dosti dobrega na milzi, kar so jim njihovi vazali preskrbeli. Ker niso imeli dolgov, ker niso imeli tolikih stroškov in ker so bili zadovoljni s ten», da so dobro pili in jeli, se niso brigali za zunanje službe in tudi niso1 svojih podložnikov preveč zatirali. S svojimi krneti so živeli mirno prijateljsko in bili eden z drugim sirapatetični. In iz tega se lahko sklepa, da fevdalni lord v nazadnjaških (hribovskih) okrožjih še ni v tistem času postal onidisti Škodljiv zajedalee in izkoriščevalec kot fevdalni lord v bolj nadrednih pokrajinah. V na- prednih pokrajinah se je kraljeva birokracija polagoma polastila vsili administrativnih policijskih in pravnih funkcij, katere so prej opravljali fevdalni lordi. Take vladne funkcije, ki so še ostale v njihovih' rokah-, pod njihovo kontrolo niso imele nobenih posledic, bair se je tikalo redu in varščino njihovih guipodstev. .Gosposki vt-radniki pri 'sodiščih in policiji niso dobivali nobene plače, temveč so morali še plačati za talkov» mesta. V drugih besedah, kupiti so si morali dovoljenje, da smejo »bubiti podložnike svojega gospoda!. Dalje prihodnjič. P i 4 •< ■A. ¿k d The Gutsch Brewing : ==Co.= Pivovari vležanega piva in znanega KOIBUSSER WEISS PIVA Sheboygan, Wise. Telefon 90. '*