Ventil 4 / 2020 • Letnik 26 239 BESEDA UREDNIŠTVA Nevladne organizacije so prav gotovo pridobitev so- dobnega časa, čeprav jih v takšni ali drugačni obliki poznamo še od vsega začetka oblikovanja držav in njihovih sistemov vladanja. To so skupine, ki zdru- žujejo ljudi enakega razmišljanja, delovanja in načina življenja oz. ljudi, ki imajo enake ali podobne življenj- ske cilje. To so civilne organizacije, ki krepijo demo- kracijo in pluralnost sodobne družbe ter omogočajo aktivno participacijo posameznikov v njej. Nevladne organizacije so potrebne na številnih po- dročjih. Če se na primer v neki družbi močno razširi kajenje, je prav gotovo potrebna civilna iniciativa, da se ta škodljiva navada zmanjša in omeji. Enako mora civilna družba ukrepati, če se v nekem okolju zastru- plja zrak in zemlja, če se v nekem okolju pojavi nasilje med mladimi in podobno. V Sloveniji je več kot 27 tisoč nevladnih organizacij. Na ta seznam spadajo zavodi, ustanove in društva; od gasilcev, športa in podobno. T o je zelo dobro. Ne- vladne organizacije morajo delovati neodvisno od države, so neprofitne, večinoma prostovoljne in mo- rajo imeti obliko pravne osebe. Ali je pri nas res tako? Množično ustanavljanje ne- vladnih organizacij v zadnjih letih pri nas kaže na to, da želijo posamezniki ali skupine somišljenikov na ta način delovati s pomočjo državnega denarja. To pa ni dobro in pomeni kršitev osnovnega načela, ki naj velja za nevladne organizacije. Ali so pri nas številne nevladne organizacije, ki krojijo politiko in posegajo v gospodarstvo zaradi svojih ali prijateljskih interesov? Na primer, ali v Sloveniji potrebujemo Mirovni inšti- tut, ki ima zaposlenih okoli 20 ljudi in je delno finan- ciran iz tujine in večinoma od naše države? Ali smo Slovenci nasilni, da potrebujemo tak inštitut? Prav gotovo ne. V svoji celotni zgodovini nismo nikoli na- padli druge države, ampak smo se vedno branili. V vojnah smo premagovali Turke, Srbe, Italijane, Nem- ce, Madžare in druge. Ali pa poglejmo demonstracije po svetu v zadnjem letu. V Franciji so bili demon- stranti nasilni, v Srbiji ravno tako, podobno velja za ZDA in Hongkong, ter v zadnjih dneh tudi za Belo- rusijo. Pri nas so ob petkih demonstracije že nekaj mesecev, a brez vsakega nasilja. Težava Mirovnega inštituta je tudi v dejstvu, da gre za raziskovalni inštitut v zasebni lasti, katerega usta- novitelji in lastniki so predvsem profesorji z družbo- slovnih fakultet in ki se večinoma financira iz držav- nega proračuna. Smisel obstoja Mirovnega inštituta bi bil, da bi bil v celoti financiran s prostovoljnimi pri- spevki vseh njegovih simpatizerjev in z donacijami raznih zasebnih ustanov in podjetij. Še večja težava Mirovnega inštituta je, da njegovi predstavniki izra- zito, javno in zelo očitno ter včasih celo agresivno posegajo v politiko in so zagovorniki izključno leve politične opcije. S tem inštitutom so povezani in pri njem zaposleni tudi nekateri levi politiki. Lahko pa tudi zasledimo, da ima ta ustanova privilegije v vseh sredstvih javnega obveščanja. Nadalje imamo pri nas zelo veliko nevladnih organi- zacij, ki se borijo za enakopravnost spolov. Ali morda pri nas ni enakopravnosti med spoloma? Glede na mednarodne podatke je pri nas razlika v plačah med moškimi in ženskami najnižja v Evropi in verjetno na svetu. Tudi nasilja nad ženskami je v Sloveniji manj, kot je to povprečje v Evropi. Tudi te organizacije so večinoma financirane z davkoplačevalskim denar- jem. Večja skupina nevladnih organizacij deluje na podro- čju varovanja okolja. To je potrebno in dobro. So pa med njimi tudi take, ki zaradi svojih egoističnih in- teresov zavirajo in preprečujejo na primer izgradnjo vodnih elektrarn. Te organizacije so že preprečile izgradnjo elektrarn na Muri. Kako je mogoče, da ima Avstrija na Muri 30 (trideset) elektrarn, pri nas pa nimamo niti ene? Ali se s temi okoljebrižniki ni mogoče dogovoriti, da se izrabijo le tri četrtine ali polovica reke, druga polovi- ca pa ostane nedotaknjena? V zadnjem obdobju pa nekatere nevladne organiza- cije preprečujejo celo izgradnjo elektrarn na spodnji Savi. In menda se te organizacije financirajo celo iz tujine. Ali to pomeni, da te organizacije prejemajo denar od prav tistih tujih subjektov, ki bodo pozneje naši državi prodajali elektriko? To bi bilo zelo nevar- no. Če bodo imeli ti egookoljniki preveč moči, bomo postali energetsko odvisni od tujine. Ali morda ti lju- dje doma prebivajo v temi, brez elektrike? Vsi vemo, da so hidroelektrarne obnovljivi vir energi- je, da so za okolje in za državljane najbolj sprejemljiv način proizvodnje elektrike in da je izkoristek energi- je visok ter varen. Naslednja težava, ki pri tem nastane, je obljuba naše vlade, dana že pred leti v Bruslju, da bomo zmanj- šali količino izpuščenih škodljivih plinov v ozračje in da bomo zgradili objekte za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov. Ta obveza je zavezujoča in za- njo celo kazensko odgovarjamo, kar pomeni, da če v obljubljenem obdobju ne bomo zgradili objektov za izkoriščanje obnovljivih virov energije in zmanjšali količine toplogrednih plinov, nas bo Bruselj denarno kaznoval. Kdo bo takrat nosil odgovornost? Nihče, kot je pri nas navada! Janez Tušek 173 Ventil 18 /2012/ 3 UVODNIK © Ventil 18 (2012) 3. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridr žane. © Ventil 18 (2012) 3. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 18 Volume Letnica 2012 Year Številka 3 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno teh- nik o in Fluidne t ehnik e pri Združenju k ovinsk e industrij e Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK P omočnik ur ednika: mag. Anton STUŠEK T ehnični ur ednik : Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: izr . p r o f. d r. Maja A T ANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr . p r o f. d r. Iv an BA JSIĆ, FS Ljubljana doc. d r. Andr ej BOMBA Č, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana p r o f. d r. Alexander CZINKI, F achhochschule Aschaffenbur g, ZR Nemčija doc. d r. Edvard DE TIČEK , FS Maribor p r o f. d r. J anez DIA CI, FS Ljubljana p r o f. d r. Jože DUHOVNIK , FS Ljubljana izr . p r o f. d r. Nik o HERAK OVIČ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana p r o f. d r. Peter K OP A CEK , TU Dunaj, A vstrija mag. Milan K OP A Č, KL ADIV AR Žiri doc. d r. Dark o L OVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska p r o f. d r. Gojk o NIK OLIĆ, Univ er za v Zagr ebu, Hr v aška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. d r. Jože PEZDIRNIK , FS Ljubljana Mar tin PIVK , univ . dipl. inž., Šola za str ojništv o, Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana Janez ŠKRLEC, inž., Obr tno-podjetniška zbor nica Slovenije prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Ašk er čev a 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna nar očnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS). R evija V entil je indeksirana v podatk ovni b azi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zak ona o davku na dodano vr ednost spada r evija med izdelk e, za kat er e se plačuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Ve č j e s l o v e n s ko pod j et j e i z d e l uj e e l e k tr ičn e ko- nektorje, ki so med seboj zvarjeni z ultrazvokom. Ve č i n o s v o jih p r o d uk tov v z a dn j e m ob dobju iz- v oz i pr oiz vaj alc e m av to m o b i l ov r a z l ičn ih znamk in r a z l ičn ih ce n o v n ih r a z r e d o v. Pred n e d av n i m se je dogodilo, da se je nov avto, proizveden v tuji dr ž av i , že po nekaj s to k il o m e t r ih p o k v a r il . Pri analizi okvare so ugotovili, da je nastala poškod- ba na elek t ri č nem k one k t or ju, ki je b il z var je n z ultrazvokom v našem podjetju. Podjetje je opravilo interno revizijo in ugotovilo, kdo je kriv za nastalo napako. Delavec, ki so mu dokazali napako, je poleg opomina nosil tudi materialno o dgo v or n os t , ki se bo k ar nekaj č as a p o znala pri n je go v e m o sebnem d ohod k u. Vs a k b a n čn i us lužbene c , ki dela za b a n č n im ok enc em in s trank am i zda ja g o tov i n s k i denar, se zaveda, da je v celoti odgovoren za denar, s katerim razpolaga v svoji interni bl ag aj ni. To pomen i, da mora v p r im e r u p r e ve č i zda n e ga de nar j a dolo č e ni s trank i razli- ko p ok r it i iz s vo j e g a že p a , s s v o jim de nar je m . P o dobno ve l j a v gos ti n s t v u . Če gos ti n s k i delavec ni po z oren in da s trank i pri v rač i lu p r e ve č de nar j a ali c e l o, da mu s trank a pobeg ne brez p la č i la , bo m or al ce l ot n i de nar ni p r im a n jk lj a j ob z a k lj u č k u dn e v a p la č ati s am iz s vo j e g a d ohod ka. Trije konkretni primeri s konkretno odgovornostjo. Verjetno direktor podjetja, ki izdelu- je omen j ene e l e k t r ičn e k one k t or je in v ka t erem se je z g o di l a napak a , ni n o sil prav v e l i ke o dgo v or n os ti . Tudi pri osebnem d o h o dk u se mu v erj et no ni n ič p o znalo . Tud di r e k to r j i bank , ki o dobr ijo kred i t e , ki se ne v rač ajo so (v s a j pri na s je t a ko) , so brez m a te r ia l n e odgovornosti. Tudi direktorji gostinskih lokalov se verjetno ne vznemirjajo zaradi na- pak s v o jih z ap osl e ni h in p o s l e d ičn o za sla b o p osl o van je pod j et j a. Iz zg o r nj e ga o p is a lahk o pr e pr os t o z a k l j u či m o, da z ap osl e ni na v i s o k ih p o l o ž a jih , ki so obi č aj no tudi b o lj iz obra ž e ni, r a zg l e da n i in s p os o b ni , ne n os ijo nobene o dgo v or n os ti ! Z ap osl e ni na man j z a h t e v n ih delo v ni h mes t i h, pra v i loma z ni žjo i zo b r a z b o, z n i ž jim os e bni m doho d k om in p o gos t o k r at man j s p os o b ni v inte l i g e ntn e m sm isl u n os ijo ve čj o o dgo v or n os t . To pomen i, na či m v išj e m p olo ž aju si , m a njš a je t vo j a o dgo v or n os t . Pri tem pa nastopi vprašanje. Kaj pa odgovornost vseh tistih, pri katerih se kakovost dela ze l o t e ž ko ali s ploh ne mor e m e r i ti . K ak šn o o d go v o r n os t im a j o p o li t ik i , j av n i u sl u ž- benc i, u č i t e lji , s o dn i k i in pr o fesor j i na u n i v e r z a h? P o gos t o se s li š i , da u č e n ci po z a k lj u č k u os no v ne š ole ne znajo dos ti na p r im e r k e mije, t e hni k e, t uj e g a j e z ik a ali k ak šn e g a d r uge g a p r e dm e t a . Kd o je v naši dr ž av i o dgo v or e n za preso j o k a ko v o s t i i z v a ja nja pou ka v os n o v ni h š olah ? Ali se z ap osl e ni v osn o v ni š o li z a ve d a j o, da lahk o u če n c a v os n o v ni š o li z n e o d go v o r ni m de lom »un i č i j o « za ce l o ži v l je nje ? T ak šn o napak o , ki je s to r j e n a m la d e m u u če n c u v os n o v ni šol i, je p r a k tičn o nemog oč e p opra v iti. Podobno velja za srednje šole in celo za univerzo. Ali se v si , ki del amo na f ak u lt e t ah , ki iz obra ž u je mo š t u d e nte v i š jih in v i s o k ih šol, m a gi- s t r s k ih in dr u gi h p r o gr a m ov , z a ve d a m o s vo j e o d go v o r n os ti ? Če bi da n e s to v praš an je postavil vsem univerzitetnim profesorjem, ki izvajamo prej navedene programe, bi verjetno od vseh dobil pozitiven odgovor. Številni med nami znamo prejšnjo trditev podkrepiti s številnimi argumenti in dokazi. Najpogostejši odgovor pa je, da imamo s pedagoškim delom in z delom s študenti v e č d e s e tl e tn e i zk ušn je in da sm o pr e pr os t o dobr i ped ag og i. K ar pa ve d n o ne dr ž i . Ze l o redki pa so (smo), ki bi k argumentaciji kakovostnega predavateljskega dela postavili ve č a r g um e n tov . O s n ov n i a r g um e n t i za preso j o k a ko v o s t i pr o fesor j a na u n i ve r z i bi morali biti vsaj trije: ocena neposrednega pedagoškega dela od popolnoma neodvisnega pedagoškega • strokovnjaka; oc ena š t u d e n tov , ki so p r e da v a nja pr o fesor j a p osluš al i pred leti in so š t u di j že z a k lj u- • či l i . To pomen i, da so od us t an o v e, k je r je z apo s len pr o fesor , p op ol n oma n e o d v isn i ; i zda n v s aj en r e ce n z ir a n učb e ni k , ki o b s e ga ce l ot n o s n o v, ki jo pr o fesor o zi r oma • pedagoški delavec predava. To so trije argumenti, ki lahko dajo zelo dobro oceno o pedagoškem delavcu ne glede na vrsto ali stopnjo pedagoške ustanove, v kateri opravlja pedagoško delo. Univerze, fakultete in druge pedagoške ustanove bi morale ob nastopu vsakega mla- d e ga p e da g o ga ze l o ja sn o obra zlo žiti, k aj je p e d a g o š ko de lo in tudi k a ko bo pri s vo j e m delu nadzorovan in ocenjevan. Ocenjujem, da je pri nas ocenjevanja pedagoškega dela na vseh nivojih in na vseh us m e r it vah o dl o č n o pr e malo . Janez Tušek Odgo v or nos t? NevladNe orgaNizacije , politika iN gospodarstvo