~ ŠTEVILKA IR _ LFTO XXXT - CENA S DINARJE GLASJLO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Zdelo se je tako, da bodo ljudje v teh prvomajskih praznikih pustili ob strani vsakodnevne skrbi in se predali soncu, ki ga je bilo kljub drugačnim vremenskita napovedim dovolj, zraku, kopanju, tupatam tudi še smučanju. In vendar le ni bl'Q povsem tako. Prav lepo vreme je bilo morda povod, da so kramljali o ozračju, onesnaženih vodah in naravi. Marsikatero so rekli na rovaš naših glavnih onesnaževalcav, določenih industrijskih podjetij, zraven pa pridno zalivali čevapčiče, meso na žaru — z vsem, kar je alkohola vskladiščenega v steklenicah in brezalkoholnih pijač v tetrapaku. In glej, najbolj vročekrvni zagovorniki lepe narave so, nalašč ali iz navade — pozabili pospraviti za seboj. Gozdne jase in trate so živ dokaz, da se je te dni »bila bitka za zivljensko blagostanje.« In tako so nam sedaj ostali spomini na dotakljivo naravo: papir, plastenke, konzervne škatle, steklenice, vsega in vsepovsod. Pesnik je zapisal:. .. zdaj veter raznaša besede njegove. . . Razv.aša tudi naša dejanja. Nečedna, kot je nečedno pometati le pred tujim pragom, jeziti pa se. če te- prijatelj opozori na tvoj, onesnaženi prag. UREDNIK solte JASNINA NA NEBU? OPTIMIZEM POGOJEN S KORENITO SANACIJO četudi pokritje lanskoletne gube še ni povsem rešeno, ) ljudje pri Izletniku opti- Bsti. Baoimajo namreč, da [)do vse občine, ki so vklju- jne v sanacijo centra na olteh, izpolnile obljubo. "To m vliva novih moča. K optimizmu pa jih nava- jo tudi ugodni rezultati )slovanja centra pod Med- sdjakom v prvih treh esecih letos. Zaradi ugod- il snežnih razmer in zato )bre smuke, je center za- jučil pi-vo četrtletje s po- timo bilanco. In tako je tdi ta primer pokazal, ka- ) močno je to središče od- ,sno od dobrih oziroma sla- th zim, od dobrih ali sla- ih snežnih razmei'. člani političnega aktiva Iz- itnika so te dni večkrat raz- ravljali o Golteh in spet pozorili. da mora skrb za spešno in trajno sanacijo entra preiti na širša druž- ena ramena. Kolektiv Ise bo eveda zavzemal, da bo po- toval s čim manjšo izg^J-bo, )da končne rešitve ne vidi drobnih in posamičnih ukrepih, mad-več le v teme- ljiti sanaciji, ki pa seveda zahteva tudi določena fi- nančna sredstva. Prav zato je Izletnik izdal sanacijski program za re- kreacijski turistični center Golte, ki je na prvi pogled sicer zahteven, toda na dioi- gi strani edini trden most, ki pelje k trajni rešitvi pro- blema. Pri Izletniku se zavedajo, da gre zdaj pri Golteh pred- vsem za kadrovsko sanacijo in ureditev vseh vprašanj, ki zadevajo gradnjo novih ob- jektov. Golte so namreč ne- dograjeni center. V slednjem niso šli po svojih poteh, marveč so se držali starin, že izdelanih načrtov. Na gro- bo povedano gre za pro- gram, ki zahteva okoli sedeiii milijard starih dinarjev sredstev. S tem denarjem bi zgradili cesto od Ljubnega do Starih sta.n, s katero bi omogočili vsaj okoli 3.000 lju- dem hitrejši dostop do smučišč. Polovico predvide- nih sredstev pa bi porabili za nadaljnjo uredite^' žičnih sistemov in gostinskega ob- jekta na Starih stanah. Pri izletniku vidijo rešitev položaja na Golteh prav v realizaciji tega načrta. Hkrati s tem so v teku tudi kadrovske sanacije. Ta- ko so te dni za novega di- rektorja TOZD Golte imeno- vali Franca Sivca, doma iz Mozirja, sicer trenutno zapo- slenega v obratu Topra v Slovenjem Gradcu. Golte so od sobote pred prvim majem odprte. In ta- ko naj bi tudi ostale do ča- sa, ko se je treba pripraviti na zimsko sezono. Začetki letošnje sezone so dobri. V tem in prihodnjem meseca bodo na Golteh turisti iz Sovjetske zveze. To je prvič, da so Golte zasedene tudi v tem času, ki sicer velja za mrtvo sezono. Zaradi ugod- nih rezultatov poslovanja v prvih treh mesecih letos še računajo, da bi letošnja izgu- ba ne smela biti večja od 120 milijonov dinarjev. Začetek je torej dober, da bi bil tudi konec tak! M. B02IC marksistična knjižnica LETO NOVE VSEBINE VSE BOLJ JE POTREBNA OBLIKA STIKA Z BRALCI ;Pred letom dni je nastala Ibbuda za ustanovitev Marksi- pčne knjižnice v Celju v ^rilju Osrednje knjižnice, [astala je iz vrst marksisti- ^ga centra pri občinskem Pmiteju ZK Celje, klubu sa- koupravljalcev in seveda Os- F^je knjižnice. Pomembno F seveda tudi to, da ob eno. pem obstoju in razvoju F®i"ksistične knjižnice v Celju ptavljamo, da je doživela v P času krepko podporo potnega združenega dela. Na pvesnosti, ki je bila ob tej Piloznosti v sredo v Narod- p domu je bil tudi član IK ZKS dr. Boris Majer. • J^omala odveč je naštevati P® prednosti, predvsem pa pebmske dragocenoti, ki jih ^ svoji dejavnosti Marksi- I'cna knjižnica. Izhajajoč iz piiovnega motiva,- da bi v PJu na enem mestu zbrali potrebno dmžboslovno li- ^ aturo, ki jo razvijajoči cen- za razvoj šolstva, rednega ^ študija ob delu vedno bolj ^^ouje, ni ugotoviti, i Jjako ugoden odmev je to , ^elo pri bralcih, poglejmo ^ namen samo nekaj po- Oddelek za študij Os- knjižnice ima 140.000 JJi.. od tega so jih v lan- ^ letu sposodili bralci le »^stotkov. Oddelek za od- , ^ ^n mladino ima 50.000 knjig, od tega so si jili bralci sposodili 178 odstotkov. Mark- sistična knjižnica pa ima oko- li 5.000 knjig, odstotek izposo- je pa je kar nekaj čez 400! Res je, da nas realno gledanje vodi v primerjavo med odno- som števila knjig, ki so na razpolago in tistimi, po kate- rih segajo bralci. Pa vendar — slednji podatek dovolj zgo- vorno potrjuje prepotrebnost Marksistične knjižnice v Ce- lju. Zanimivo je tudi to, da se navedeni podatki za MK na- našajo na zadnjih osem mese- cev, torej smo priča nenehne- mu porastu odstotka izposoje- nih knjižiiih enot. Kaj še prinaša enoletna iz- kušnja MK? Predvsem nove oblike stikov z bralci. Njeno delo se ne omejuje samo na nakup in izposojanje knjig, ampak na poglobljeno sodelo- vanje z bralci, v obliki pogovo- rov, nasvetov, izposojo dolo- čenih dokumentov. Kot je znano. Osrednja knjižnica ne hrani samo knjige, ampak zbira tudi različno dokumen- tarno gradivo in članke ure- jene po mapah. Ob knjigah imajo tudi dovolj pestro izbi- ro tujih revij z družboslovno vsebino, predvsem iz afriških, azijskih .in latinskdameriških dežel, da bi tako lažje spozna- vali »prebujajoči se svet«. Ob obletnici Marksistične knjižnice v Celju, ki zdaj ni več edina, saj so medtem nastale nove v Sloveniji, pa imamo v Celju kar precej de- lovnih izkušenj, na slavnosti pa se je v .delovni razpravi utrnila tudi misel, da bi mar- ksistične knjižnice postale os- rednji razvojni dejavnik vseh knjižnic. V počastitev obletnice marksistične knjižnice je knji- garna Mladinske knjige v Ce- lju isti dan pripravila zanimi- vo razstavo družboslovne li- terature. Gre za okoli 200 ra- zličnih naslovov, na ogled pa je tudi nekaj tujih revij. Ob otvoritvi razstave, ki je bila v sredo opoldne, sta spregovo- rila predstavnik založbe MK Lev Kreft in predstavnik ča- snika Komunist Janko Liška. Tako je knjigarna Mladinska knjiga v Celju še enkrat po- kazala odnos in prožnost do vsebinskih razsežnosti svoje dejavnosti, saj je med raz- stavljenimi deli mnogo knjig tudi od drugih založb in ne samo njene. Enoletno delo Marksistične knjižnice gotOvo narekuje še več družbenega posluha za njeno širitev, saj dosedanji obse'g dela to potrjuje in je zato obletnica nove vsebine večji jubilej, kot ga pove skromna številka. DRAGO MEDVED USMERITEV MLADIH Najlepši mesec pomla"*« di, mesec maj, pra5Enuje- jo mladi kot mesec mla- dosti. Vrsto nalog in ak- cij, ki jim mladi posve- čajo vso pozornost - sicer skozi vse leto, še pose- bej slavnostno obeležje prav v tem mesecu. Nanj so v letošnjem letu praz- novanj vezani tudi pomem- bne obletnice in jubileji naše partije in Tita. Pri Občinski konferenci ZSMS Celje so si pro- gram dela zastavili že v mesecu marcu in nekatere pomembne naloge so se če uspešno iztekle. Vrsta na- log iz zastavljenega pro- grama pa je še pred mladimi in brez dvoma bo- do tudi te uspešne. V teku so priprave za akci- jo Vsi na kolo za "zdravo telo, priprave pionirjev za sprejem v ZSMS, ki se bo zaključila 24. maja v hali Golovec. Tedaj bodo tud' podelili priznanja najza- služnejšim mladim politič- nim delavcem. Mladinske delovne akcije postajajo vse bolj stalna usmeritev mlade generaci je. Mladi, trdno odločeni, da boao s svojim prosto- voljnim delom pripomogli k hitrejši izgraditvi manj razvitih krajev, bodo 2. ju- njja kjenili na delovno ak- ci. r Kozjansko 77. V me- Sv.cu juniju pa se bosta pričtli in končali tudi de- lovni akciji na Ljubečni m nfi Kcmpolah. Tako bo ;Tiiadina Celja delo\'no za- k.aičiia program meseca mladosti, ki je posvečen letošnjim jubilejem in ob- lernicam. r-icgtam dela in akcij mli^am je široko zastav- IJtn. vendar pa njegova širfr.a n" v številu akcij, tem\ ei: v vsebini in dej- stvu angažiranosti mladih. Delovne akcije nieseca mlscos-ti res v veliki meri zaposlujejo mlade pri Ob- čanski konferenci, vendar zato ne zanemarjajo teko- čega oCia. Tu je še za- ključna faza priprav na n,'ih(\o 3. konferenco, ki ]>o ooiavnavala vprašanje prostega časa. Med mladi- mi S.0 namreč izvedli an- keto: KjC preživljaš pros- ti Ča5?, Kje bi prosti čas rad pieživljal?, Kaj me- niš, da je Celju potrebno, da bi mladi bolj izkoris- tili svoj prosti čas? Prav v tem času teče tudi pestra dejavnost na področju bratskega sodelovanja. V začetku aprila je bila v Celju delegacija mladih iz Doboja, 22. aprila pa so mladi Celjani obiskali Do- boj. Dogovorili so se o sestavi mladinske delov- ne brigade Pobratena me- sta, katere organizator je Doboj in bo sodelovala na mladinski delovni akciji Kožar a 77. xMATEJA PODJEiB' ljubljanska banka NI2JE OBRESTI POMEMBNI SKLEPI NA ZBORU Dvaj^seti redni zbor uprav- Ijaicev Ljubljanske banke kot celote — ob koncu aprila je zasedal v Celju — ni bil na- menjen samo oceni uresniče- vanja srednjeročnega načrta banke v lanskem letu, mar- več veliko bolj analizi tistih nalog in obveznosti, ki -jih ima Ljubljanska banka v zdajšnjem trenutku, v proce- su preoblikovanja sistema v sistem temeljnih in zdnižene banke. In še več — šlo je tudi za vključevanje banke v uresničevanje stališč in ocen IK CK ZKJ o aktualnih idej- nopohtičnih vprašanjih gospo- darskih gibanj in v tem okvi- ru za več pomembnih odlo- čitev, ki so izraz teženj, da se banka še bolj približa go- spodarstvu, da se še bolj uspešno vključuje v gospo- darska gibanja, ki kažejo po- večano proizvodnjo, povečan obseg in zboljšano strukturo zunanjetrgovinske menjave. Sicer pa je za začetek letoš- njega leta tudi značilno vklju- čevanje LB v uresničevanje sanacijskih program.ov v ne- katerih organizacijah združe- nega dela. Zato so upra^ijalci, v skla- du s poslovno politiko Ljub- ljanske banke, v celoti potr- dili predlog statutarnega skle- pa o razporejanju skupnega dohodka članov banke, ki je bil dosežen s poslovanjem LB v minulem letu, in prav tako predlog sklepa o višini obrestnih mer za posamezne vrste kreditov, depozitov in hranilnih vlog ter sklepa o tarifi plačil za storitve LB v letošnjem letu. Vrh tega v tej zvezi ne gre prezreti pri- zadevanj kolektiva delovne "skupnosti LB za zmanjšanje stroškov poslovanja in zadru- ge mere notranjega varčeva- nja. Gre za pomembne odločitve, ne samo pri razporejanju do- hodka, doseženega lani, tem- več prav tako za odločitev o znižanju obrestnih mer za kratkoročna, srednjeročna in dolgoročna posojila v letoš- njem letu ne glede na to, kdaj so bila odobrena. Samo to znižanje obrestnih mer prinaša združenemu delu oko- li 402 milijona dinarjev. In tako je zbor upravljal- cev potrdil, da je Ljubljan- ska banka, kot vedno doslej, tudi zdaj na čelu osvajanja novih poti in novih odnosov, »Zdajšnji čas zahteva,« je v poročilu med drugim dejal generalni direktor LB, Metod Rotar, »da spremljamo do- hodkovne učinke naložb in da v tem okviru posebej ovrednotimo minulo delo. Zahteva časa pa je, da do- končno prenehamo vlagati prošnje in izdajati odobritve, da partnerski odnos zamenja skupno delo, izhajajoč iz dej- stva, da ves dohodek pripa- da temeljni organizaciji zdru- ženega dela.« MB žalec ZA ZEMLJO! SMERNICE URBANIZMU Na eni izmed zadnjih sej Izvršnega sveta žalske občin- ske skupščine so med dru- gim govorili tudi o smerni- cah urbanističnega programa v občini. Osnovni namen teh smernic je začrtati temelje usmeritve dolgoročnega so- cialno-ekonomskega in pro- storskega razvoja žalske obči- ne. Urbanistični program bo moral ovrednotiti ozemlje ob- čine in nujno potrebno bo mislili na plodno zemljo, ohranjevanje naravnega oko- lja, zagotavljanje socialne varnosti, razvijanje policen- trizma, upoštevati pa bodo morali tudi -načela splošnega ljudskega odpora in civilne samozaščite. Ne nazadnje gre tudi za poglabljanje regional- nega povezovanja na osnovi dogovorjenih skupnih intere- sov. Ena izmed najbolj pomemb- nih nalog je, kot smo že zapisali, varovanje rodovitne zemlje. V žalski občini se je doslej neredko dogajalo, da so gradili tako stanovanjske kot druge objekte prav na najbolj rodovitni zemlji. Da se to ne bi več dogajalo, bi bilo prav, če bo gradnja v bodoče usmerjena na vznožja hribov tako na severu kot jugu doline. Prostorsko bi se torej širila Polzela, pa Pre- bold, Vransko in Braslovče. Tako bi bilo treba revidirati obstoječe zazidalne načrte za 2alec, Šempeter, Petrovče in Leveč. Seveda velja vse to tudi za industrijsko gradnjo. Posebej se bodo morala za- varovati področja, kjer so re- zervati pitne vode, tako kot na primer v Levcu. V Žalcu bodo morali pro- gramsko opredeliti vloge dilnih naselij, Žalca, Prebol- da, Polzele in Vranskega. Druga naselja pa bi se naj razvijala, kot smo že ome- nili, ob vznožju hribovij. JANEZ VEDENIK 12. stran — NOVI TEDNIK Št. 18 — 6. maj 1977 DANES V LAŠKEM OSREDNJA PRIREDITEV Danes bo v Laškem os- rednja prireditev v poča- stitev 40. obletnice KPS, 40 letnice prihoda Tita na čelo KPJ in njegov visok Hwljeaijsilci julbilej. Sloves- nosti, Id so se zvrstile ma- lone v vseih krajevnih sku- pnostih, večjih delovnih organizacijah, bo kronala sklepna priredit-ev, na ka- teri bo nastopal Partizan- ski invalidski pevski zbor pod vodstvom skladatelja Radovana Gobca. Proslava bo v novi pro- jBvodni hali laške pivo- varne, katere kolektiv je pripravil vse, da bo pri- reditev zares slovesna, saj SI to, da je gostitelj skle- pni prireditvi šteje v čast In znak priznanja 2& delo in uspehe. Od 4. do 8. maja je v doami »Dušana Poženela« razstava na temo: 40 let ZKS in štirideset let Ti- tovega vodstva ZKJ. Tak- sno razstavo so pred ted- ni uredili tudi na osnov- ni šoli v Laškem, pri če- mer so sodelovali učenci pod vodstvom svojih uči- teljev in mentorjev. J. K. KRAJEVNA SKUPNOST SLOVENSKE KONJICE POUDAREK NA UREJANJU KOMUNALE v občini Slovenske Konjice je 22 registriranih krajevnih skupnosti, med njimi pa je seveda največja prav tista, po kateri nosi občina ime. Krajevna skupnost Slovenske Konjice ima trenutno okoli 4000 prebivalcev, njen pn-ed- sednik pa je inženir Polde Rihteršič: »Pri nas je osnovni pro- blem v tem, da nimamo istih problemov kot ostale občin- ske krajevne skupnosti, ki so občutno manjše. Pri nas se že pojavljajo problemi, ki so značilni za takodmenovane mestne krajevne skupnosti. Skratka gre za nekakšen spe- cifičen pMDložaj naše krajevne skupnosti, ki se po marsi- čem (velikost, urbanizem, ko- munala itd.) razlikuje od ostalih KS in to bi bilo treba razumeti.« V lanskem letu so v KS Slovenske Konjice izpeljali osem večjih in nekaj manjših akcij, ki so bile predvsem na področju urejevanja ko- munale in asfaltiranja cest. V ta dela je krajevna skupnost vložila 250 milijonov din, kar je za njih kar veliko. Da pa so uspeli, je zasluga tudi v delovnih organizacijah, ki imajo precejšen posluh za hitrejši razvoj in rast krajev- ne skupnosti Slovenske Ko- njice. Sedanji svet KS pa si je ob začetku prevzema vod- stva zadal osnovno nalogo, da bo k akcijam, pomembnim za njihovo krajevno skupnost, pritegnil čimveč občanov. V prejšnjih letih te povezave ni bilo in to je bilo narobe. 2e zdaj pa ugotavljajo, da so pri novi usmeritvi dosegli lep premik in da se v akcije v okviru krajevne skupnosti vključuje vedno več občanov, ki so tako pasivni odnos do dogajanja okoli sebe spreme- nili v aktivnega. In katere so glavne naloge, ki bi jih želeli v srednjeročnem pro- gramu razvoja krajevne skup- nosti Slovenske Konjice čim- prej. izpeljati in uresničiti? »V glavnem bo vse slonelo na realizaciji urbanistične za- snove Slovraiskih Konjic, saj želimo spremeniti dosedanjo F>odobo vaškega obeležja s tisto funkcijo, ki jo neko občinsko središče mora na- vsezadnje imeti. Akcija v bi- stvu že teče. Tako je že v gradnji poslovno-stanovanj- ski objekt, kjer bo poleg stanovanj še okoli 2500 m' prostora za trgovske lokale, knjižnico in drugo. Nasproti tega objekta bomo zgradili novo avtobusno postajo. 2e v letošnjem letu naj bi tudi začeli z izgradnjo osrednje mestne uMce, po kateri bo preusmerjen promet iz stare- ga mestnega jedra. Slednjega pa bi kasneje uredili tako, da bi bil namenjen pretežno peš- cem. Nova mestna ulica bo dolga okoli 800 metrov, fi- nancirata pa jo Republiška skujmost za ceste in del iz viška, ki smo ga v občini zbrali pri cestnem posojilu. Med pomembnejšimi objek- ti so kulturni dom, gostinski objekt (manjši hotel) z več- namenskim prostorom, tržni- ca... Do kopalne sezone bo- mo uredili v prvi fazi odprt bazen s potrebnimi objekti, v drugi faza pa še slačilnice in sanitarije. V letošnjem le- tu naj bi začeli z urejanjem rekreacijskega prostora v na- šem parku, kjer naj bi ure- dili otroško igrišče, kotalka- lišče kombinirano z drsali- ščem (za zimsko sezono), manjši ribnik s čolnarno za otroke, gostinski objekt (za poletni čas) ter več manjših športnih igrišč (odbojka, ko- šarka, balinišče, mini golf itd.). Prav tako je za letos predvidena dograditev tretje faze osnovne šole »Dušan Je- reb«, s katero bi pridobili 12 novih učilnic, kabinete in ku- hinjo. Tako opremljena šola bi že dobila F>ogoje za celo- dnevni pouk. Sprejeti so tudi zazidalni načrti za gradnjo stanovanjskih hiš, in to za Blato 133 hiš in na Prevratu okoli 30. V programu imamo tudi čistilno napravo (približno 4,5 milijarde din) z dvema kolektorjema, to pa bomo napravili skupaj s Konusom, ki je načrte že pripravU.« Načrtov in dela je torej veliko. Kako boste vse to uspeli izpeljati? »Res je, da je načrtov veli- ko in da bo potrebno mnogo dela, da jih bomo realizirali. S tako zastavljenimi naloga- mi in njihovo realizacijo bo- mo dali Konjicam urejen vi- dez, od katerega bd imeli ko- risti vsi občani v konjiški občini. Naša glavna naloga je, da ti načrti postanejo načrti vsakega občana v naši krajev- ni skupnosti, ker samo z njihovo pomočjo bo možno te načrte tudi uresničiti.« TONE VRABL ŠOŠTANJ LEPA POČASTITEV POMEMBNIH JUBILEJEV Osnovna organizacija ZK TOZD Termoelektrarna Šo- štanj je v sodelovanju s kul- turriim centrom v Velenju priredila v samopostrežni re- stavraciji svojega družbene- ga obrata pr^rane razstavo umetniških del na temo NOB. Gre vsekakor za odločen ko- rak v dobro pripravljeno pra- znovanje pomembnih jubile- jev tovariša Tita\ in Zveze komunistov. In še en motiv je vodil organizatorje, osnov- no organizacijo ZK v ta ko- rak: sodelavcem pri izgradnji faze IV so želeli predstaviti slovensko umetnost in umet- nike, ki so uporabljali moti- ve iz ljudske revolucije in na- rodnoosvobodilne borbe. Dejanje je torej vredno vse pozornosti tudi zaradi te- ga, ker pomeni tudi stroko- ven dogovor med organiza- torjem in ustanovami, ki so slike za razstavo prispevale, in sicer Muzej revolucije v Ljubljani, Muzej revolucije Celje, Umetnostni paviljon Slovenj Gradec in Kulturni center Velenje. Osemindvaj- set likovnikov razstavlja svo- ja dela, med njimi Božičku- Jakac, Tone Kralj, Vladimir Lakovič, Nikolaj Omersa, Ci- ta Potokar, Ive šubic, Milan Lorenčak in drugi. Organiza- torji so si zagotovdli kako- vostna dela in s tem omogo- čili delavcem ogled del pri- znanih ustvarjalcev. To je toliko več vredno, ker so se ob nekaterih poskusih v dru- gih občinah, da bi v tovarnah prirejali razstave likovnih del, premalo zavedali vloge kako- vostne spvoročUnosti likovne govorice in so brez strokov- ne ix>moči in sodelovanja obesili na panoje marsikaj, kar ne bi sodUo na javno mesto. V šoštanjski Termoelektrar- ni so dokazali, da se brez bistveno povečanih stroškov, a zato s pametno besedo in treznim pristopom da pri- praviti visoko kakovostno in vsebinsko bogato izpovedno prireditev, ne glede na izbra- no motiviko za počastitev zgodovinskih jubilejev naše socialistične skupnosti. Naj zaključim z besedami iz majhnega kataloga, ki sprem- lja razstavo in je pod njim podpisana osnovna organiza- cija ZK TOZD Termoelektrar- na Šoštanj: »Delavci gledamo na kulturno in umetniško de- diščino tako kot na svoje delo ... zato bomo te vredno- te vedno bolj cenili. DRAGO MEDVED FRANC TIRGUČAN Med letošnjimi prizm- nji Osovobodilne fronte, ki so jih podelili v ko- njiški občini zavzema častno mesto Franc TIRGUČAN iz Zeč. Po- vojno odobje aktivizma v konjiški občini je tesno povezano s Francetovo zagnanostjo, ki se je zdaj, na jesen življenja umirila in se osredotoči- la le še na kanček zemlje okoli hiše in na vnuki- njin smeh. Tirgučan, rojen v »lo- ški fari«, to nam je po- vedal za začetek, se je pred vojno izučil za čev- ljarja, ker vsi otroci, ki so se v Tirgučanovi dru- tini narodih, niso imeli iovolj domačega — kmeč' kega kruha, zato so mo rali segati tudi po de- lavskem. Ko upornik se je izka- zal tudi med vojno, ko je od leta 1944 stopal po poteh partizanske revo- lucije. Partizanu je po Pohorju v Zidanškovi brigadi, svobodo pa je dočakal kot borec zaš- čitnega bataljona sed- mega korpusa. Dvakrat je bil težko ranjen, kljub temu pa je po voj- ni zastavil vse svoje sile. Nikjer ga ni manjkalo in kot aktivist je opravil pomembne funkcije. Tudi prekvalificiral se je, po- stal je poštni uslužbenec in kot tak je bil tudi upokojen. »Delal sem z občutkom, vsako stvar sem vzel zares, zato sem jo včasih tudi skupil,« ve povedati Franc Tirgu- čan, ki počasi zbira svo- je misli. Rad se vrača v preteklost in meni, da so bili partizanski časi najlepši. »Veselo je bilo, če je fajn pokalo,« nam je v nasmehu dejal ter se popraskal po glavi, češ, saj tega ne boste ra- zumeli. Pa je znano, da se pogumni ne bojijo bo- ja in k njim smo prišteli tudi Tirgučana. Danes živi po »upoko- jensko«, ima dovolj časa, a še vedno dela. Skrbi, da gradnja hiše primerno napreduje, da vrtička ne bodo pojedle sme, da bo brajda dobro odrodila. Našli ga bomo v zemlji in gozdu, če ga bomo še kdaj iskali. Tudi to nam je znano, da je poštenost njegovo živ- Ijensko načelo, ki mu je ostal zvest vse življenje. Najbrž ga ne moti, če ga sedanji aktivni, mladi ro- dovi ne poznajo. Svoje poslanstvo je opravil po vojni in zato se je letos tudi znašel med OF na- grajenci. Dve priznanji pa ima že uokvirjeni — prizna- nje za aktivno delo v krajevni organizaciji SZDL in priznanje Zveze borcev. Je pa tudi nosi- lec prapora Zveze vojaš kih vojnih invalidov. Franc Tirgučan se v jeseni življenja oklepa edine želje — da bi bil še dolgo zdrav, še moč- nejša pa je želja, da zdravje ne bi zapustilo tovariša Tita. In naj zapišemo še našo željo? Da bi se Francu Tirgučanu iz žeč izpolni- le vse želje, tudi tiste, ki jih na glas ni povedal, a jih je izdal med pripo- vedjo. Te pa so — sreča otrok in vnukinj, ki jim uspe resnega dedka spra- viti v smeh. ZDENKA STOPAM OBRAZI SZDL CELJE OBRAMBA IN VARSTVO DRUŽBE Ko je predsedstvo občin- ske konference SZDL Olje na svoji nedavni seji ocenje- valo uresničevanje nalog na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, je vod- stvo obvestilo člane, da v lju pripravljajo parado dejav- nosti in dosežkov združenega dela, društev in družbenih aktivnosti. Parada naj bi bi- la predvidoma 21. maja na prostoru turistično rekreacij- skega centra na (joiovcu. Predsedstvo je na tej seji ugotovilo, da se proces po- družbljanja obrambnih pri- prav in varnostnih zadev us- pešno uveljavlja v vseh sre- dinah na temelju idejno-poli- tičnih izhodišč obeh kongre- sov ZK in v smeri, ki jo je začrtala druga problemska konferenca SZDL Celje o družbeni samozaščiti. V pod- krepitev te ocene so navedli več uspešnih podatkov, tako tistih, ki krepijo akcijsko enotnost in solidarnost delov- nih ljudi in občanov, kot tu- di aktivnosti za usp>osablja- nje delovnih ljudi v TOZD, KS, društvih in drugih orga- nizacijah za vse oblike splo- šnega ljudskega odpora. Me niM pa so, da ni bilo d storjen^ za vključe mladih in žraisk v obra priprave in varstvo naše žbe. Tudi v vseh TOZD ori ziranosti še niso prilag zahtevam obeh nedavno i jetih zakonov o ljudski rambi in družbeni san ščiti, varnosti in notn zadevah. Tem vprašal morajo zato sindikati in ge" družbeno-politične or zacije nameniti več poz< sti. Pismeno oceno, ki s< obravnavali, bodo dopoli razpravo in ugotovitvam seji, oblikovali jo bod konkreten akcijski proi nalog v prihodnje, ker t takšna koristna za napot smeri nadaljnje aktivnos' tem področju. Izdelan je tudi podr program delovanja v ol Tedna družbene samozs in varnosti, ki bo ta n v celjski občini popestril kaa delovanja delovnih in občanov tudi v okviru žbene varnosti in saf ščite. BOJAN V PIŠE IVAN SENIČAR — JUGOSLAVIJA JE V NEW DELHIJU na zaseda, nju koordinacijskega biroja neuvrščenih dežel na ravtij zunanjih ministrov predložila tole: neuvrščene dežele in dežele v razvoju naj čim popolneje sodelujejo področju jedrske energije, predvsem pa pri prenosu jedrske tehnologije v miroljubne namene in uporabi atomske energije za razvoj. Skupina strokovnjakov naj bi to proučila in predlagala program takega sodelova. nja. Tak naš predlog, ki se povsem naravno vključuje v bogat register oblik sodelovanja med neuvrščenimi deželami, je naletel v nekaterih zapadnih deželah nj kaj čudne komentarje, češ da Jugoslavija zagovarja celo širjenje atomskega orožja. Kako je s to stvarjo? — Razvoj znanosti je pripeljal tudi do odkritja atomske energije. Kot odkritje smodnika, ki so ga uporabljali za razstrelitve skal in drugih preprek pa tudi za medsebojno učinkovitejše ubijanje, so ljudj« tudi atomsko energijo najprej uporabili za bombe, šele kasneje pa tudi v koristne in miroljubne namene, Atomska doba se je torej začela že takrat, ko sta v Hirošimi in Nagasakiju eksplodirali prvi taki bombi, Temu je sledilo bogato izkoriščanje jedrske energija v vojne pa tudi v miroljubne namene. Zaradi težavnost: proizvodnje take energije in visoke cene raziskav j( razumljivo, da so si atomske energetske centrale po stavljale predvsem dežele, ki so imele tudi atomski orožja. Ko pa je nevarnost atomskega spopada in i tem uničenja sveta vse bolj rasla, je ves svet zahteva in še vedno brezuspešno zahteva, naj se pristopi 1 razorožitvi. Tako je prišlo do delne prepovedi atom skih poskusov (česar pa ne spoštujejo vse države), de sporazuma o neširjenju atomskega orožja (podpisnic tega je tudi naša država) in do nadzornega dela agen cije za atomsko energijo kot organa OZN. — In kaj se je zgodilo? Velike sile so se oborože vale naprej tudi z jedrskim orožjem, nekatere dnigi države pa so od njih dobile ali same razvile znanje ij ekonomske možnosti za izkoriščanje atomske energije Jugoslavija in neuvr.ščene dežele pa so ves čas priza devno čakale, da pride do razorožitve, in do miroljub ne uporabe jedrske energije — saj postaja v času enej getskih kriz v svetu to še edina zares učinkovita pot Te dežele so tudi zahtevale da lahko tudi same izkori ščajo to energijo za potrebe svojega razvoja, torej ■ miroljubne' namene. Tako se je ameriški predsednil Jimmy Carter pred časom ponovno zavzel za to, da a do skrajnosti oteža prenos jedrske tehnologije v »ne atomske« dežele oziroma, da se to dovoli samo, či bodo te dežele izpolnjevale dodatne »obveznosti« ■ mimo tistih, ki jih že zahteva agencija za atoms. energijo. To pa je povzročilo precej nasprotovanja Zvezna republika Nemčija, ki je že sklenila z Braziliji sporazum o izgradnji 8. jedrskih central in dveh tovan atomskega goriva, bi naj pod ameriškim pritiskom ' sporazum razdrla. Amerika je pritisnila tudi na r cijo, ki je sklepala kupčijo s Pakistanom. Pri teni se jezno oglasili Japonci, ki so odvisni od zapadnegi atomskega goriva, prav tako nekatere zahodnoevropsk države, katerim je Kanada na ameriško priporočiL prenehala pošiljati gorivo za njihove jedrske central« — In kaj lahko pri tem pričakujejo neuvrščene df žele in dežele v razvoju? Tudi nam so začeli postavljal nove pogoje pri izgradnji jedrske centrale v Krškerr Mi smo torej proti širjenju atomskega orožja, smo p za miroljubno uporabo jedrske energije s strani vse — seveda pod demokratično dogovorjeno mednarodn kontrolo. Sodelovanje neuvrščenih dežel pa je pri ter ustrezno in nujno. — 6. maj 1977 NOVI TEDNIK — stran S MOZIRJE TEŽIŠČE V TRIKOTU MOZIRJE. NAZARJE, REČICA prostor postaja vse bolj dragocen. še predvsem v Gornji Savinjski dolini. Ni ga veliko. In še kar ga je, je stisnjen, ozek, Zato srednjeročni družbeni plan razvoju moairske občine po- sveča temu poglavju vidno mesto. Ni naključje, če v tem dokumentu natančno opredeljujejo, kako se bodo razvijala posameana obmo- čja, krajevne skupnosti in celo kraji. Jedro razvoja predstavlja trikot Moisirje-Nazarje-Reči- ca. Tu se bo razvijala indu- strijska in kmetijska dejav- nost, tu je upravno politič- no središče občine, prav ta- ijco kulturno ter športno. Na i tem območju bo najbolj raz- ivita zdravstvena služba, tu so . iu bodo sedeži bodočih tr- I govskih in gostinsko-turisti- ičnih delovnih organizacij pa litudi sedeži samoupravnih i interesnih skupnosti. Mozirje povezuje v svojem I razvoju tri komponente: za I,potrebe občine, trikota in raja oziroma mesta. Za po- trebe občine gre predvsem \ 1 tisto "infrastrukturo, ki '1 mesto p>otrebuje kot pra\Tio E>olitični sedež obči- ne. Sicer pa načrtujejo za te ■} L>trebe še centralni športni •ttadion, blagovno hišo, šolo usmerjeno izobraževanje, reditev Savinjskega gaja. \ potrebe trikota: popK>lna ) osnovna šola, nova stanova- nja, • turistično-gostinski ob- jekti z vsemi ustreznimi ob- jekti (tudi pokritim baze- nom, kegljiščem itd.), za potrebe kraja pa zlasti ko- munalne naprave in med njimi tudi avtobusno posta- jo. Nazarje bodo zadržale svoj industrijski utrip. Tudi v prihodnje. Prav tako imajo poudarek v razširitvi zdrav- stvenih zmogljivosti tudi za potrebe občine. Na stano- vanjskem področju še blo- kovna gradnja. In ne nazad- nje obnova (beri: gradnja) kulturnega doma. Na Rečici ob Savinji gre predvsem za postavitev de- lovnih prostorov za popra- vilo in vzdrževanje kmetijs- kih strojev pa tudi za posta- vitev objektov, ki jih potre- buje organizirano kmetijstvo. Razvijala se bo tudi gradi- tev stanovanj v skladu s sprejetimi načrti. Poleg osnovnega jedra, se pravi trikota Mozirje-Nazarje- Rečica, se bosta v Gornjem gradu in na Ljubnem razvija, la dva podjedra. V Gornjem gradu daje ton industrij- skega razvoja Smreka. Dru- gih industrij tod ne bodo ra- zvijali. .Na vidiku je tudi zgraditev nove osnovne šole. Na Ljubnem sta nosilca industrijskega razvoja Kovi- narstvo in Gradbeništvo. Drugih industrij tu ne bo. Gradnja stanovanj bo terjala zazidalni načrt. Luče bo svoj razvoj us- merilo v razvijanje proizvod- ne in storitvene obrti pa tudi v gostinsko in turisti- čno dejavnost, še predvsem v kmečki turizem. Na stano- vanjskem področju gre pred- vsem za p>opolnitev kraja. Solčava ima perspektivo v razvijanju pro^vodne obrti ter še p>osebej gostinske in turistične dejavnosti za sta- cionirani in izletniški turi- zem. Prav tako bo dobil vso podporo kmečki turizem. Za gradnjo stanovanj velja isto pravilo kot za Luče, se pra- vi popolnitev kraja. Ostali kraji, kot so Rad- mirje, Okonina, Grušor/lje, Šentjanž, Zg. in Sp. Pod- brežje, Kokarje, Lačja vas. Pusto polje, Šmartno ob Dreti, Bočna in Nova Štifta so nosilci kmetijske oziroma živinorejske proizvodnje pa tudi za proizvodno obrt so vrata odprta. Prav tako za manjše delavnice za popravi- lo kmetijskih strojev. Na stanovanjskem področju gre izključno za popolnitev kra- jev oziroma vasi. Seveda pa srednjeročni na- črt razvoja opozarja v vseh krajih na vzdrževamje in gradnjo osnovnih komunalnih naprav in podobno. M. B02IC Kulturni dom t Nazarjah je odslužil. Odločitev za njegovo obnovo je več kot utemeljen«, bržčas pa bo le treba postaviti novega ... ŠENTJUR: F. MOČNIK RAZSTAVLJA Za likovno razstavo sa- mo"astnika Franca Močni- ka gre zahvala šentjurski zdravstvem ustanovi. Ki nan^enja svoje prostore m- di i! uit umi dejavnosti, po- sotria zahvala pa velja dr. Ivanu Mozerju, ki je Fran- ca Močnika »odkril« in mu ornt gočil razstavo. Delavec šeiii. urske tovarne AIikks se je občinstvu predstavil i: motivi, vžganimi v les. Ob otvoritvi razstave sta pripravili' kulturna skup- nost m občinska ZKO kraj- ši kulturna spored. E. R. TEDEN ŠTUDENTA ŠTIPENDIRANJE IN KADRI v okviru Tedna študenta, ki so ga mladi piraznovali pretekli teden, je Klub celj- skih študentov organiziral več prireditev. Med njimi je bila najbolj zanimiva okrogla mi- za, ki so jo pripravili na Skupnosti za zaposlovanje v Celju, govorila pa je o pro- blemih štipendiranja in ka- dro\'anja. Udeležili so se je kadroviki večjih organizacij druž;beno-političinih organiBa.- cij, p>redstavniki Univerze Maribor ter študentje. V razpravi, ki je bdla zelo plodm., so osvetlili proble- me, ki tarejo delovne orga- nizacije ter nakazali možno- sti riačrtnega kadrovanoa. Sa- mo štipendiranje pa je spremljala pereča problema- tika. Predvsem razmah števi- la štipendistov in valoaizaci- ja \'išin štipendij so povzro- čile prekomerno porabo sredstev. Nizki cenzusi, od- prt razpisni rok, povečane štipendije in naraslo število štipendistov je povzročilo, da je bil sprejet sklep o pla- čilu štipendij za nazaj. Zara- di odprtega razpisanega ro- ka pa je število štipendistov naraščalo iz meseca v me- sec. Veliko so govorili o ck)- datnem izobraževanju in planiranju kadrov, saj je znano, da nekatere poklice zelo potrebujemo. Kapacitete in vrste izobraževanja mora- jo temeljiti na dolgoročnih projekcijah kadrov, kar zah- teva intenzivno usklajeno delovanje delavnikov, ki so odgovorni za politiko zapo- slovanja in i2!0ibraževan(ja.. Zaključili so z mislijo, da poMiono usmerjanje kot javnost sliši za osveščanje mladine o vl<^ in vsebdna posameanega poklica v skla- du z načrtovanimi potreba- mi po lra.drih. IstočasiK) pa je potrebno vplivati budd na druge faktorje, ki vplivajo na odločitve mladine za šolanje v posameznih poklicih (vred- notenje poklica — material- no in momlno) in kapacite- te šol. DARJA GLANCNIK MOZIRJE: VECZA STANARINO v ponedeljek, 9. maja .. _)traj, se bodo na skup- >•■ '"^eji sestali delegati zbo- , ra združenega dela in zbo- !, ra ki-ajevnih skupnosti ob- jl činske slcupščine Moairje, hkrati z njimi pa bodo J zasedali tudi delegati sku- psčine samoupravne inte- I resne skupnosti socialne- ji.ga varstva. Tej zasedbi primemo je pripravljen tudi dnevni j J red. Tako bodo vsi delega- ' ti skupaj najprej obrav- navali poročilo o delu in '' problematiki samoupravne sttu-icvajijske skupnosti v Isiis-kem letu, zatem pa nekaj odlokov, ki se nana- šajo ng stanovanjsko go- si oaarst^^o. Med njimi sta tudi odloka o zvišanju stan-diinc v občini za -30 od;-«Kikc\ ter o delni na- domestitvi stanarine ji diugi družbeni pomoči v "lar.cvanjskem gospodar- stvu. "tb DOBRINE Sestavljena organizacija zdmženega dela Dobrina, ki vključuje 15 delovnih organizacij in pet osnov- nih dejavnosti (kmetij- stvo, proizvodnja, trgovi- na, gostinstvo in trans- port) je pričela izdajati svoje interno glasilo DO- BRINA. Prva številka te- ga glasila je izšla danes na 16. straneh in v 2.(X)0 ^vodih. Glasilo bo izha- jalo mesečno, v njem pa bodo skušali ujeti tako utrip delovnih organizacij združenih v Dobrino kot tudi stalno objavljati po- trebne in koristne stro- kovne prispevke. Pri izda- janju glasila Dobrine so- (ieluje tudi uredništvo Novega tednika in radia Celje. TIM LAŠKO VMIONICI V PRIHODNJIH LETIH ŠE ENA TOVARNA Sprejem, na kakršnega ao nalet-eh člam delovnega ko- lektiva TIM iz Laškega v M'fnici, majhnemu srojke- mu mestecu pa pozneje na Di^•ciba^ah, priljubljenem vz- letišču Beograjčanov in oko- liških krajev, je bil veliko po- trdilo bratskega sodelovanja dveh pobiatenih krajev, dveh ob-^-in. Ponujeno roko Lašča- nov so v Mionici sprejeli kar se aa navdušeno in pričaku- jemo lahko, da se bo to so- delovanje še okrepilo. Kot smo izvedeli, namerava HM Laško v prihodnjih letih svoj obrat za proizvodnjo stiropo- ra, ki igra v našem življen- ju čedalje večjo vlogo, še razširiti. Gre za še eno tak- štjC tovarno v tej nerazviti srLski občini, natančneje, ^a dogTi-ditev sedanje. Celotna investicija bi potem znašaia 90 milijonov dinarjev, obrat pti bi lahko za,poslil okoli 340 občanov Mionice, kar je za te razmere velik uspeh. Kraj noJiirec nima nikakršne in- dustrije in bo tako novi ob- rat prvi industrijski obj^jct, od katerčga si tukaj velilco obetajo, povemo naj, da še vedno 80 procentov prebival- cev te občine živi od kmetij- stva, da je v vsej občini le 900 delovnih mest in da zna- ša narodni dohodek le 40 pro- centov poprečnega dohodia republike Srbije. Mnogo lju- di je zaposlenih v inozein- bt^a, trenutno pa jih išče de- lo kar 600. Ob priliki razgovora s prsd- sta\-nikom SO Milovojem Nm- kovičem smo si zatpisali tole m.sel: vA^^sak, ki pozna podauce, lahko razume, kaj nam pome- ni takšna pomoč ljudi iz Slo- venije, iz Laškega. Razumlji- vo je seveda tudi, da cenimo sodelovanje Ljubljanske oan- ke, podružnice Beograd in Fonda za kreditiranje razvo- la maiij razvitih SR Srbije ter Jugoslovanske inv^iticij- ske bniike, pKKiružnice Valje- ^•o: Je pa tukaj seveda še nekaj drugega, česar ne sme- mo piezreti. Projekt ni veLk, je pa dckaz možnosti uspe- šnega sodelovanja med gos- p-jdarstvom in hkrati dober način pomoči manj razvitim. Kaj bo nova tovarna v Mi onic: proizvajala? Predvsem stiropor za zvcjč- no in toplotno izolacijo za gradi fnišl^o in embalažo. SMiopi>r bedo predelovali v termo iZolacijske elemente, medtem kc bodo embalažo proizvajali kot element siste- ma ptk.-anja. Na ta način, tak > v TIM-u, bo mogoče, da bodo <-tiropor za gradbeniš- tvo kol t ud' za embalažo lah- ko piaiijj s ' na tržišče po prin- cipih EkLpne poslovne politi- ke TIM-£? a v smislu kom- pleiiiM ponudbe, torej vse iz e; o roke, od idejne rešitve do vgr&Lji^e odnosno ooliko- vanja »^mbaiaže v sistemih pa- kiranja proizvodov, paletizi- rcnja i reševanja intemega transpf) ta TIM v Mionici t)0 v prvi j^az. prodiral na pod- ročja, na Katerih je laška ja- •.-arr;;« ž< zagotovila svoje so- delovaj-.jf predvsem na elek- tronska- industrijo, industrijo s tfhnrke in malih dinjFkili aparatov, keramično ter faini&cevtsko industrijo. Razumljivo je, da ba novi obrat TU/-a v Mionici po- me.mbi«^si še zaradi tega, .cer pr^k-fiiil ljudi nazaj ua domači kušček zemlje, zem- lje, ki j*^ \ minuli vojni da la za .-voboao veliko svojin hčera ir. smov. Sreča, ki >mo jI priča v Mionici pred dnevi to protrjuje. MlLtiNKO STRAŠEK PREDSEDSTVO SZDL CELJE URAVNOTEŽENJE PORABE Temeljni razivojini načrti iz resoluicije o družtoenoekcnom- skem razvoju celjske občine v minulem letu, so ostali ne- uresničeni. Tako je na svoji seji v sredo ugotovilo pjed- sedsbvo občinske konference SZDL v Celju, ko je obravna- valo gradivo za včerajšnjo se- jo občinske skupščine. Vse primerjave dosežkov v gospo- darsitvu občine z dosežiki na območju in v retpaiibli^ki so slabe in kažejo, da je ustvar'- jesna izguba na zaposlenega delavca v občini Celje naj- višja, usbvarjrei dohodek na delavca pa najnižja, še pose- bej zaskrbljujoči pa so po- datki, ki kažejo, da je pre- močno upešali. reproduktivna sposobnost celjskega gospo- darstva in da so se tudi vse oblike porabe povečale ne- skladno z gosipodarskimi do- sežki. V zvezi s podrobnimi informacijami o gospodarski (ne)uspešnosti celjske občine lani je predsedstvo občinske konference SZDL menilo, da je treba najodločneje vztraja- ti na tem, da v tistih delov- nih organizacijah, ki so po- slovale z izgubo, ne gre te kriti, ne da bi bile jasne traj- ne rešitve, perspektive in raz- vojne usmeritve. Posebno po- zornost velja posvetiti tudi uravnoteženju vseh oblik po- rabe, ki ne sme naraščati hi- trege od prodjuktavnostl. Za- goto\'itd je torej treba, da bomo tro^ skladno z dose- ženima rezultati dela. Drugi del seje so člani predsedstva posvetili obrav- navi vprašanj varstva in za- ščite človekovega okolja. V zvezi s tom so obravnavali oceno stanja v okolju občine Celje, ki jo je pripravila ko- misija izvršnega sveta občin- ske skupščine za sanacijo okolja. Na seji so menili, da je ta ocena osnova za pripra- vo družbenega dogovora o varstvu okolja, ki naj bi ga v celjski občini oblikovali in sprejeli že v kratkem. Ta družbeni dogovor pa bo za- jel osnovne naloge iz varstva okolja, imenoval nosilce na- log, opredelil roke izvršitve in odgovornost za izvrševanje nalog. Poleg tega bo treba v prizadevanjih za čistejše člo- vekovo okolje storiti še več za povezano in enotno dru- žbeno akoijo vseh nosilcev od delovnih organizacij do sa- moupravnih initeresnih skup- nosti in občanov. Jasno pa je stališče, od katerega v C^lju ne smemo odstopati, namreč da ni mogoče dopustiti nika- kršne gospodarske naložbe, ki bi dodatno onesnaževala zrak ali vode, ne da bi poprej zagotovili sanacijo današnje- ga stanja. BRANKO STAMEJCIO 12. stran — NOVI TEDNIK Št. 18 — 6. maj 1977 gradnja žalec PRODOR NA VZHOD! DOBRO OSVOJENO DOMAČE TRŽIŠČE — ZDAJ VEN Spomindm se, ko sfem pred dobrim letom pisal o Grad- rnjd iz Žalca in o njenih na- 6ii/ih za osvojitev jugoslo- vanskega tržička. Takrat je bil to eden največjih ciljev ie žalske delovne organizaci- je. Da jim je to uspelo, ima prav gotovo največ zaslug dimnik Schiedel yu. Ni sedaj na& namen pisati o gospo- darskih rezukatih, ki jih do- segajo. Predno karkoli za.pi- šemo, pa je prav, če omeni- mo samo tx), da so v letoš- njih štirih mesecih presegli lanskoletno proizvodnjo v enaikem obdobju kar za sto odstotkov. V tem članku raje nekaj "be- sed o Gradnjinem predoru na ■v^zhodna tržišča, predvsem na čehoslovaško. Skupaj s Teh- niko iz Zagreba sedaj sode- kijejo pri gradnji velikega objekta v Donjem Mikulašu. Gradnjin delež je seveda pri projektiranju in izdelavi veh- kega dimnika. Prav r teh dneh pa pripravljajo nov projekt. Sodelovali bodo namreč pri gradnji največje kongresne palače SEV, ki jo bodo pričeli graditi v Praigi. Prav gotovo to ni le izjemen uspeh te žalske de- lovne organizacije, pač pa je hkrati veliko priznanje za njihov proizvod, po katerem najbolj -slove. Vii-ednost obeh del na Cehoslovaškem znaša okrog šesto tisoč ameriških dolarjev, praiv osvojitev Ce hoslovaškega trga pa daje tu- di lepe možnosti, za osvaja- nje tržišč, še drugih vzhodno- evropskih držav. Že v krat- kem bodo namreč skupaj z beograjskim podjetjem DAD pričeli graditi prvi dimnik v Vzihodni Nemčiji. Eno bo prav gotovo dr- žalo. če Gradnja ne bi dobi- la. dobro ime doma, potem tudi ne bi mogli pisati c zadnjih uspehih. Trenutno so v Jugoslaviji ustanovili že tri delo\Tie organizacije, kjer proizvajajo Scliiedel yu dim- nike. To je v Cupriji, Bački Palanki in v Golubovcu pri Zagrebu. Že ob koncu tega leta pa bomo lahko govorili o petih tovrstnih tovarnah. Prvi pogovori že tečejo v Bosni ter črni gori. Hkra- ti s tem pa so angažirani pri skupni investiciji s tovarno šamota v Arandjelovcu, kar jim je omogočilo po^polno ukinite'V uvoza surovin. Glede na vse to je tudi ra- zumljivo, da so v Gradnji precej investirali. Letos bo- do svoje proizvodne zmoglji- vosti povečali za deset mili- jonov dinarjev. To pa je hkrati tudi predrpogoj da bodo lahko do leta 1980 do- segli svoj plan, to je 250 milijonov dinarjev celotnega dohodka. Dobro pa se zave- dajo tudi tega, da bodo mo- rali vso skrb posvečati še nadaljnji izboljšavi izdelkov, pa tudi novim izdelkom. To- rej posvečajo mnogo pozor- nosti inovacijski dejavnosti, takšnih pa je v žalslii obči- ni bolj malo. JANEZ VEDENIK DINARJI ZA ZDRAVJE Območnemu zbiranju sredstev za modernizacijo cc.jskfc bolnišnice, ki se zbjajo po samoupravnem .sporczun.u, so se pridru- žili tudi posamezniki m delo\ne organizacije. Ti so do konca meseca n^arca nakazah za moder- nizacijo celjske bolnišnice 12b.99.3 dinarjev, med nji- Hi] pa se je najbolj izka- za Zavod Ivanke Uranjko- ve v Celju, ki je daroval IC.OOO dinarjev. Največ pa je bilo do zdaj nakazanih obveznic za modernizaci- jo cest, katerim .se občani cdf-ovedujejo v korist nove n-( oemizacije, tokrat bol- nišnice v Celju. Z. S. sip in krasmetal ZDRUŽITEV! CILJ: POCENITEV PROIZVODNJE Prav gotovo je šempetrski SIP ena izmed tistih delovnih organizacij v žalski občini, ki sodi med uspešnejše gle- de gospodarjenja. Dovolj bo, če zapišemo, da »jim tudi letos ne gre slabo«. Omeniti pa velja nekaj drugega. V Šempetru namreč resno raz- mišljajo o združitvi s Kras- metalom iz Sežane. Združitev naj bi prinesla vrsto tehnič- nih, t-ehnoloških in ekonom- skih prednosti. Ena izj) najbolj bistvenih stvari pj ta, da bi razvojno službo | ko smotrneje izkoristili, i ko bi zagotovili specializa* proizvodnih programov v sameznih tozdih ter tako t bolj učinkovito tehnologije organizacijo dela, saj bi samezne proizvodne prb( me lahko oblikovali glede tehnološko sorodnost. Hk s tem pa ne bi bilo pre\ kega kopičenja proizvodnji preširokega izbora na et mestu. Združitev s Krasmetal bo imela vpliv tudi na i Prodaja bi se prav got pocenila, če bi združili ; dajne kapacitete ter zunj trgovinsko poslovanje. ^ paj bi lahko izoblikovali i čan strokovni team. ki bi sposoben čim prej izvesti katere investicije v Sež in v brezcarinski coni, ka.« je pa tudi v Šempetru, združitvijo bi nastala tak delitev dela, da bodo iz] njeni pogoji za oblikova več temeljnih organiz; združenega dela. Vse to hkrati zagotav da bo moč celotno posle nje, od tržnih raziskav, j ko proizvodnje in prodaje razširjene reprodukcije, I smotrno izvajati: Tako se do povečali dohodek, proč tivnost dela, ekonomičnost rentabilnost ter seveda hI ti s tem reprodukcijska s sobnost temeljnih organiz: in socialna varnost. Pa zapišimo še nekaj be o predlogu plana invest za letošnje leto. Skupna vi nost vseh investicij naj letos znašala v SIP več osem in pol milijonov dii jev. V vrednost investicij tos uvrščajo tudi vredn orodij za proizvodni sek To je novost, ki jo predp je zakon, saj do letošnj leta orodja niso financiral investicijskih sredstev. 1 šno zakonsko določilo je .š petrski delovni kolektiv b dvoma močno prizadelo, cer pa velja zapisati, da do letos kupili .stroj za is lavo čelnih in stožčastih 2 nikov, imiverzalni frezi stroj, nekaj varilnih apara ter viličar za mehansko ol lavo. Poleg tega pa še ne drugih pripomočkov, heot dno potrebnih za sodb proizvodnjo. Druga pomei nejša investicija pa je n£ va nekaterih novih prevoz sredstev. janez vede: celje GRADBENA DELA ŠELE PRIHODNJE LETO Moramo priznati, da so celjske gostilne na splošno lepo urejene. Ljudje, ki va- nje zahajajo pa tudi pravijo, da je postrežba solidna. Verjamemo. Toda, v tem okviru je go- stišče »Turška mačka« ven- darle takšno, ki kliče po ob- novi. Najbrž bi novo »Turš- ko mačko« že irheli, če se ne bi za.pletlo okoli gradbene- ga in pKidobnih dovoljenj. Si- cer pa je to preteklost, ki marsikoga še zdaj spravlja v slabo voljo, 6e pomisli na postopke, ki so se odvijali v zvezi z obnovo tega gostišča. Zdaj je zaizidalni načrt za to območje potrjen. Uzakonil pa je drugačne pogoje za gradnjo kot so ji gostinci pričakovali. Prav zato začenja akcija za obnovo tega gostiš- ča pravzaprav na novo. V tem smislu tudi celjski Raz- vojni center pripravlja vso dokumentacijo za izdajo lo- kacijskega dovoljenja. Potem pridejo na vrsto načrti. Četu- di je kolektiv Gostinskega podjetja postavil določene pogoje .in .opozoril na potre be, je zaenkrat težko reči, kako bodo izdelana vsa dela, koliko bodo stala in kaj vse bo novo gostišče imelo. V kolekti^a^ Celjskega gostinskega podjetja računa- jo, da bodo letos lahko pri- pravili le vso dokumentacijo in da se bodo gradljena dela pričela šele na začetku pri- hodnjega leta. In tako se zna. zgoditi, da bo investicija »Turška mačka« tudi ob kon- cu letošnjega leta ostala kot neizpolnjena naloga, tako kot se je zgodilo lani. Pa ne po krivdi kolektiva. Sicer pa gre v vsakem pri- meru za rušenje statrega ob- jekta in za postavitev nove- ga. M. B. in Pokrajinski muzej v Celju vas vabit^i na ogled razstave KELTSKI NOVCI V SLOVENIJI ki bo v prostorih arheologije Pokrajinskega muzeja v Celju. Razstava bo odprta od 5. do 15. maja od 9. do 12. in od 14. do 18. ure. - Raz.stavo prireja Narodni muzej Ljubljana"— Numizmatični kabinet v sode- lovanju z Narodno banko Slovenije. Pokrovitelj razstave je Ljubljanska banka — Podružnica Celje. NOVI TEDNIK — » tran 7 g)RFD$QLSKQ VARSTVO OTROK fmCI ŽE VPISUJEJO I VPISOVANJE OTROK OD 12. DO 24. MAJA ■ ceprilčno majhne serije, da ne lide do uniformiranost', bo- •io uvedli nov viseč trar.- •^ort, s čimer bomo pridobi- l na prostoru in pri skraj- i^Ji) izdelovalnega ča^a, fatka dvig produktivnosti. Sedanja in nadaljnja pravil- Vi usmeritev se nam kaže v iclikip naročilih kupcev, ka- •jih .e sedaj sami ne zmo- >mo. Skiatka ne zmoreriio !alii,.ii.ti njihovih naročil. Oo bisku p tasednika gospodar- je /born.ct Slovenije Anaie- 1 Vernica smo se dogovori- la ii.upnc naložbo izgrad- ie rjiai.„t.cga obrata na ne- izvircm pcAiročju v Slove- ,1i, k:er b. zaposlili pretež- ) r;i:čjde delavce. Sami pa smo predsedniiva ■lerbiča obvestili o pr^/ih brik-fctriib razgovorih o pro- feji 1 ašir, izdelkov v Jorda- m C izgradnji manjše to- tirne za izdelaTO obfačil v friicinu Irihodnje leto bo ta objekt lealiziran. Težnja k "ecji p rte uk ti vnos ti in prila- gajanju zahtevam, ki jih pri- čakuje aružba od nas in viš- jem slanc^aidu našega delav- ca, so uam vsi ti načrti ob- ^'eza .n garancija za dosego zadanih ciljev.« T. VRABL VELIKA PROSLAVA V RADEČAH 26. aprila je bila na trgu v Radečah osrednja pro.shiva 40. obletnice KPS in 40. ob- letnice prihoda tovari.ša Tita na čelo Komunistične i)ariije Jugoslavije, dneva C)F in pra- znika 1. maja. Svečaoosti je prisostvovalo »ec kot LiOO delovnih ljudi in občanov iz širšega radeškega območja. Osrednji govornik je bil član IK predsedstva CK ZKS Emil Ro.jc. kratkem in doži- vetem programu so sodelovali združeni pevski zbori Kadeč in Jagn.K'nice, papirniški pi. halni orkester in člani mla- dinskega gledališča radeške šole pod vodstvom profesorja .Janeza Pešca, kapelnika Jože- ta Rusa in pevovodjc Uudija Steblovnika. FRAN I^OŠ ZVESTA 35 Ob sobotah se je vračal v Šentjanž, kjer je ostajal po dni, da se naužije prostosti, čas je bilo treba izkori- saj so ga morda čakali še bridki meseci. Toda nI se ih bal, ker je čutil bližino velikih dogodkov. >> Vero je zagledal pred seboj. Prihajala mu je naproti ^ stezi ob potoku. V levici je držala odprto knjigo, do psu so ji segale travne bilke ob ozki poti. j >>Vem?ft I Izpod širokega slamnika^ s sivim trakom se je ozrla r^i- Njen obraz je bil vse bolj svež in zdrav, kakor ob ^^'sm svidenju. ! »Dolgo si hodil,« je rekla in je počasi stopala dalje, vse najtežje je za mano, mislim.« »Meni pa je minilo vse. Ti ne veš, kako mi je bilo. ■^i verjemi, da se mi mnogokdaj nesmiselno zdi, čemu še yujevi to svoje življenje. Vrgla bi ga proč, čez plot. ■^rnn bj zakrivala pred teboj? Njegov prijatelj si bil« »Močna moraš biti. Sebi bodi več kakor vsemu svetu. se je dokopal sebi vsaj približno do kraja, je močan s seboj.« ; »če bi bilo mogoče, da je človek zgrajen iz kamna. brezčuten na zunaj. Ali kadar spoznaš, da so ti razbite najlepše sanje, ki so ti bile življenje?« »S trpljenjem sem občutil vse, kar je šlo preko mene. Ali to trpljenje mi je dalo spoznanje, da je življenje okrog mene tako, kakršno je. In je treba živeti samemu sebi zaradi samega sebe. Treba je rešiti, kar dobrega in lepega ostane.« »Saj sovražim svet in to sovraštvo mi je včasih v uži- tek. Včasih in ne samo včasih pa je drugače.« Beli zobčki so se ji zagrizli v ustnice, strmela je predse, z desnico je nevede trgala bilkam glave. Nato-je obstala, se izpod slamnika ozrla vanj in se toplo nasmehnila. Neho- te sta se srečali njuni roki in sta ostali druga v drugi. »Ali verjameš, da mi je Liemen včeraj izpovedal ljube- zen? Nič čudnega. Namen njegovega življenja je, da zanje triumfe. Kakor zmaguje na fronti nad sovražniki, tako zmaguje na dopustu nad ženskimi srci To so trofeje! Ves svet sovražim v njem.« Umaknila je roko. Dospela sta do roba svetlega buko- vega gaja. Na štor posekanega drevesa je sedla, položila slamnik v mahovje. Odprla je knjigo in čitala polglasno zadnje poglavje Cankarjevega »Milana in Milene«. V rahlo šumenje gozda, v utrip zraka in zemlje je pela beseda kakor pesem, kakor dih in val. Zajela je tudi Tine- ta. Sklonil se je k njej, položil roko na njeno ramo in je čutil v sebi vonj njenih težkih kostanjevih las. Ozrla se je vanj z jasnim zaupanjem v mirnih, globokih očeh. Vračala sta se domov. »Daj mi roko, dragi!« »Duša, daj mi roko!« Kaj je bilo? Tista mlada ljubezen 7ii bila in je ne bo več po vsem prestanem. In že zaradi Milana ni smela biti. Ali bilo je prijateljstvo. Bil je trenutek, ki sta se v njem našli dve duši, trpeči in spoznanj iščoči. Po maturi je Tine za vselej zapustil sivo šolsko poslop- je. Z lahkoto se je razstal z njim. kljub vsem spominom nanj. Hudo mu je bilo le slovo od prostih dni, ki so mu ostali samo še trije. Obiskal je na Verinem domu Staneta, ki so ga bili pravkar poslali umirat domov. V internaciji mu je jetika načela pljuča in vojašnica mu jih je izglodala do kraja. Stanetov rumni obraz je obdaja redka črna brada. Ko mu je iz postelje podajal tanko roko, je izkašljal: »Srečen si, ki si se rešil!« Nepremično je ležal, le oči so mu begale po stropu in stenah, vsa soba jih je bila polna. »Glej, saj mi ne poteka življenja, samo umiranje gre h koncu. Telo je že ubito, samo z duhom je stvar poča- snejša. Skoro jim vržem pred noge življenje, ki jih je žejalo po njem.« »Glej metulja v senci, čebelo na soncu, ptico v siK>- bodi! Pravico imajo do življenja in tudi življenje. Le človek je vkovan v verige, ki si jih je sam skoval. Lastna družba mu zanikuje pravico do samega sebe, celo do misli, vzrasle iz krvi srca in rodu. Cvetica v travi, drevo v gozdu, zavidanja vredna! Toliko je sonca, zraka, prostora, za vse še preveč.« »Otresti se vsega, kar se danes imenuje kultura, ker je le zverstvo. slepilo in suženjstvo, malikovanje pred člo- vekom samim. V svobodi živi! Vemo, da dočakaš tisti dan. ko kragulj med nami zaprhuta v smrtnem boju in telebne k tlom. Pojdi nadenj in mu stopi na vrat! Oznanjaj nje- govo smrt in naše življenje vsem žaljenim! Za tisto življe- nje sem padel tudi jaz. Brez trepeta sem padel, ena sama med milijoni žrtev.« »Glej, samo te misli so mi v uteho! Saj 7ii več žalosti v meni. je le še veselo zaupanje v vašo bodočnost.« Soba je bila polna strašnega Stanetovega smehljaja in Tine bi planil in kričal, poln njegovih besed, ki so se razplamtele v njem. Polmrak je bil razpreden v sobi. Vera je vstopila, zasenčeno svetilko je postavila na mizo. Trpeč in truden ji je bil pogled, ko je Tlnetu stisnila roko. Stanetovo življenje je dotekalo, še dan, dva. Tukaj in tam zunaj so ljudje umirali. Gore gorja so bile visoko nakopičene. Kako dolgo še, kako visoko še? Da omahne kragulj v tisti zarji . . . Tine je hodil po cesti, iz vasi se je bil napotil, sklo- nila ga je bila bolečina. Kam se nasloni Vera ob prehudem udarcu? Si^ojo roko bi ji ponudil, da jo vodi varno. Na cesti, iz teme, je začul vesel smeh. Spoznal je Liemenovo uniformo, ki se je umaknila iz objema z dekli- co. Kdo je bila, ni mogel videti. Na povratku se je domi- slil Majde, Milanove sestre. VELENJE: NAGRADE RACIONALI- ZATORJEM Preo letošnjimi prvo- majskimi prazniki so v ve- len. ski občini že dnigič po- delili nagraide racionaliza- toijfcm. Komisija pri Ob- č.nskfrn sindikalnem sve- tu Je letos prejela enajst predlogov, ki so jih po- srec ovale temeljne organi- zacije združenega dela. La- ni je komisija obravnava- .a sartKi pet predlogov, kar je dokaz da raste zanima- nje to zvrst dejavnosti. Ob tem moramo doda- ti še to, da je dejanskih p/ediogov za inovacije bi- lo mrcgo več, vendar so p«F£imezne tocsd komisiji pri Ob(:iinskem sindikal- nem svetu pK>slaile samo najboljše. ]>to& so podelili pet na- grad, katere so prejeli: Favel Ažber in Vinko Pe- tek iz TOZD RLV — jam- ske gradnje za inovacijo pri permanizaciji jamsJdlh naprav. Prane Jelen iz TOZD TE v Šoštanju, ja- než Povše iz Gorenja TGO Velenje DSSS za inovacije — podrobnosti pri sitotis- ku, Franc Pečnik iz Gore- nja TGO Velenje DSSS za spajanje pri malih gospo- dinjskih aparatih in Da- nilo Torej, tudi iz Gorenja TGO Velenje DSSS za iz- boljšavo pri izdelavi hla- dilnih aparatov.' T. VRABL V LIPOGLAVU DOBILI NOVO TRGOVINO Trgovsko podjetje M:ERX je izročilo svoje- mu namenu povsem ob- r»ovljeno potslovailnico na Lipoglavu v katero je m- vestiralo okoli 600.000 din. 100 kvadratnih metrov bru- to površine poslovalnice je razdeljeno na lokal, skla- dišča in pomožne prosto- re. Doslej je bila trgovi- na v nemogočiiih prostorih, tako da potrošnika niso megli dostojno postreči z riajosnovnejšimi živilski- mi potrebščinami. Podjetje ima v šentjur- ski občini 15 poslovalnic, od katerih je dobršen del pOA-5em nov, zgrajen v zad- D.iih letih, drugi del pa je generalno obnovljen. Za prebiv&:ce naselij Primož, Tiiic-\ec, Goričnica in pro- seiiiškc pa je še vedno nec tšenc vprašanje trgo- vine na Selah, odnosno BlagOATO Razumeti mora- mo potrošnika, ki nego- duje, kej mora v trgovi- no ki je oddaljena 5 in 'ef kiiometrov. ERNEST REONIK PLANINA: KULTURNI UTRINKI Ob koncu aprila je bilo VIII. srečanje pionirjev likov- nikov in zgodovinarjev v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku. Šentjursko občino so na likovnem področju predstavljali mladi likovniki planinske in slivniške osnovne šol6. Člana likovnega krožka osnovne šole Kozjanski odred Planina sta vnovič potrdila, da je likovna ustvarjalnost na Planini na zavidljivi višini. Ustvarjali so na temo »Delavec«. Učenka Alenka Gračnar je prejela za svoje delo srebrno plaketo, kar predstavlja spodbudo za nadaljnje uspešno delo ne le njej, temveč celotnemu krožku ter največjo moralno prizna- nje njihovemu neutrudnemu likovnemu pedagogu Gocu Kalajdžiskemu. Omeniti je treba, da sta mlada likovnika ustvarjala v konkurenci 110 šol iz vse Slovenije. Srečali so se tudi mladi zgodovinarji — člani zgodovin- skih krožkov iz različnih krajev Slovenije, se med seboj pomerili v znanju iz NOE in pomembnih dogodkov v zgo- dovini KPS in KPJ, in sicer ob praznovanju jubilejnih pro- slav v letošnjem letu. Izmenjali so izkušnje o delu, življenju ter napredovanju. Vsaka takšna in podobna srečanja so nadvse pomembna in koristna, predvsem zaradi tesnejših stikov mladih med seboj s področja njihove interesne de- javnosti. Vsi udeleženci VIII. srečanja pionirjev likovnikov in zgodovinarjev so se zbrali na Cebinah na slovesnem za- ključku kurirčkove pošte, proslave 40. obletnice ustanovitve KPS ter obletnice Titovega rojstva. Omenjenih slovesnosti se je udeležila tudi 30-članska delegacija pionirjev in mla- dincev iz osnovne šole Kozjanski odred na Planini. Niti deževje in sivina nedeljskega dne nista motila dobrega raz-, poloeenja mladih. ZOFIJA GREGORC »PA SE PRIDITE« Skupina dijakov Pedagoškaga šolskega centra iz Celja je v prvomajskih počitnicah obiskala domove oskrbovancev in upokojencev v Grmovju, Šmarju pri Jelšah, Slovenskih Konjicah, Velenju in Celju. S prisrčnim nagovorom, z reci- tacijami, s partizanskimi in narodnimi pesmimi, humoresko, aforizmi, harmonikarskim iuetom in veseloigro so pripravili starejšim občanom ure vedrega razpoloženja. Povsod so jih sprejeJi izredno prijazno, spremljali njihov program z narav- nost ganljivo jjozomostjo in sodelovanjem; take hvaležne gledalce najdemo danes le še malokje. Poplačan je bil trud in prosti čas, ki so ga porabili dijaki za to humano delo. Mladi so se na teh srečanjih, zlasti v letošnjem jubilejnem praznovarvju KPS in tovariša Tita, morda bolj kot doslej zavedali, da je njihova lepa, vesela mladost povezana z de- lom in žrtvami starejših. Zato so radi obljubili, da jih bodo še obiskali in popestrili njihov vsakdan. BAJDA DARJA PRISPEVEK SPOMINSKEMU PARKU Krajani vasi Kunšperk in krajevne skupnosti Bisti-ica ob Sotli že nekaj tednov vneto pripravljajo za asfaltiranje ce- stišče, ki bo s svojimi tremi kilometri povezovalo vas Kunšperk z Bistrico ob Sotli. Kot sami radi poudarjajo, bo to cestišče del krcrane i)Oti po spominskem parku Kumro- vec—Trebče, ki bo povezovala vse kulturno zgodovinske spomenike na tem območju. Občani so sami pripravila vsa zemeljska dela, navozUi gramoz ter zbrali okoli 20 mUijonov namenskih sredstev, za asfaJt pa bo denar prispevala domača krajevna skupnost, zbran z lastnimi dejavnostmi. Občani žele, da bi akcijo, od katere si veliko obetajo, dokončali še letos in tako borim kilometrom v tej krajevni sfcupneosti dodali vsaj tri. mst SLOVENSKE KONJICE: TEDEN KULTURE MLADIH v času od 14. do 21. maja se prične v Slovenskih Ko- njicah teden kulture mladih, ki ga pripravljajo na čast vseh spominskih obeležij, slasti pa meseca mladosti. V soboto, 14. maja, ob 18. uri bo otvoritev razstave mladih slikarjev in intaraistov iz konjiške občine. Otvoritev razstave bo v avU osnovne šole Dušana Jereba. Vrstile se bodo še tri filmske predstave, v petek, 13. ma- ja pa bodo dijaki ekonomske sre^'e šole in dijaki iz dija- ških domov v Celju, gostovali z Večerom Naše b^ede. Z. S. NAS KRAJ SLOVENSKE KONJICE: ODKRITJE OBELEŽJA Pionirski odred Toneta Melive iz II. osnovne šole v Slovenskih Konjicah je v sklopu pomembnih jubilejev in meseca mladosti odkril v preteklem tednu spominsko obeležje partizanske bolnišnice Zime. Le ta je začela z delom v konjiškem delu Konjiške gore jeseni 1944 leta, ▼ njej pa se je zdravilo 80 ranjencev. Med kulturnim programom, ki so ga ob odkritju spominskega obeležja pripravili pionirji in mladinci II. os- novne šole, so najbolj prepričljivo zve- nele besede nekdanjih sanitejcev, kd so prišli na svečanost. Čast — odkriti sipomir^ko ploščo ra kraju partizanske bolnišnice — pa je pripadla Mariji Ratej — PUSTOVI MICKI, nekdanji partizansiki aktivist- ki, ki je vedela za bolnišnico in je tu- di skrbela za hrano mnogoštevilnim ranjencem. Z. S. ROGAŠKA SLATINA: KVIZ O DELU KPS Pred kratkim smo osmošolci os- novne šole »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini pripravili zanimiv kviz o de- lu Komimistične partije Slovenije. Bdlo je devet vprašanj. Zmagala je ekipa osmega d razreda s 44 od 45 možnih točk. VILMA DUCMAN BRASLOVČE: LOVCI ZBOROVALI Pred dnevi so se na rednem občnem zboru sestali člani Lovske družine Bra- slovče. Iz poročil predsednika Draga Raka in gospodarja Franca Klokučkov- nika je bilo razvidno, da je bilo delo družme v minulem obdobju uspešno. Tako je bilo med drugim zgrajenih 7 visokih prež, dvoje fazaninih krmišč, 2 krmni njivi, lovska steza v dolžini 3 km. \ sa opravljena delo so člani vložili preko 500 prostovoljnih delov- nih ur. Med večja dela, ki jih bodo braslovški lovci opravili letos pa sodi. Napraviti osem visokih prež, več kr- mnih njiv ter izgradnjo zimskega kr- mišča za fazane. Kot sklep so sprejeli, da mora . letu 1977/78 vsak aktivni član letos opraviti 20 delovnih ur. Lov- ski zvezi Celje pa so poslali sklep, da bi tov. Tito kot prvi lovec posta.1 tret> jič narodni heroj T. TAVČAR PLANINA: ZA KMEČKI TURIZEM v aprilu je bilo v prostorih osnov- ne šole na Planini zanimivo predava- nje za kmečke žene in dekleta na te- mo Shranjevanje sadja, zelenjave ter gotovih jedil v hladilni skrinji. Predar vateljica je bila ELA KOVACIC, zas- tupnik loške tovarne hladilnikov. Pre- davanje je bilo popestreno tudi z de- mons. racijo. Udeležba je bila precej- šnja, kar vse priča, da bi bilo treba s tako pomembnimi, zanimivimi ter koristnima nasveti stopiti pred gospo- dinje večkrat. To je bilo s strani žena tudi izraženo. Namreč, to predJ je bilo samo nadaljevanje pre^ v decembru, shranjevanje mesa, lus predavanj je organrizrirala po, valna služba Kmetijskega koniijj Nujno bi bilo potrebno še vei in podobnih strokovnih napotkoj se nmoge držine v zadnjem časi merjajo v kmečki turizem in j, gredo po tej poti naprej, morajo ti gosptdinje stremeti za tem, d| tje ne ch>qo le udobno nameščg kmečkih hišah; zavedati se mora^j si gostje predvsem žele pristne ( če hrarie In kdo naj jim nudi, j ravno strokovno usposobjena ka gospodin.ia? Turistično društvo s Planine j( pravilo prijetno presenečenje za saj je izrabilo priložnost in poi predstaA-nika celjskega turističnegj štva za obogatitev srečanja žena-{ din.1. Tajnik celjskega turističnega ŠTva jc predvajal 200 barvnih di^ vov o turističnih lepotah in zanij tih dela Primorske, Štajerske, o narodna cvettlični razstavi na ] ju, itd. Skraitka, poudarek je bj na urejenost okolja človekove® jega in širšega bivališča. Predavanje ttirističnega društi Celja bi s:cer moralo biti že o) čnem zboru turističnega društu Planini v marcu, pa je bUa prik tokrat dobro izkoriščena. ZOFIJA GRJX PGP GRADNJA ŽALEC objavlja sledeči prosti delovni mesti: 1. TAJNICO direktorja in komerciale 2. OBRAČUNSKEGA TEHNI PRIPRAVNIKA POGOJI: Poleg splošnih pogojev za sklen delovnega razmerja se zaht^eva pod 1.: upravno-administrativna ekonomska srednja šola z znan strojepisja in po možnosti sti grafije; pod 2.: gradbeni tehna pripravnik. Velja za obe delovni mesti. Stanovanja ni na razpolago, o® dohodek po Samoupravnem s| zumu, nastop službe je možen t) ali po dogovoru. Kandidati za zasedbo delovnih l naj prošnje osebno oddajo v q ni službi DO v roku 8 dni po javi. E« m JE NARED POM TEHNIKE — VELIK USPEH ^-itev doma tehnike v E smo že zabeležili, na- snio ttidi Titove odliko- , in nagrajence Borisa L zato bomo danes ne- J2 zapisali o društveni Jioeti in o domu sa- Utvo Ljudske tehnike v ^ bilo ustanovljeno fjgta, pred sedmimi leti , mladi eintuziasti priče- K-adnJo društvenega do- Vačeli so s skromnimi ki so jih pridobili z ^tnimi dejavnostmi in ^oljnim delom. Pinanč- edstva so prispevale de- ' organizacije Unior in t iz Zreč ter nekatera jtja iz Slovenskih Ko- ^ tudi iz Celja. Do leta 1973 so bili usposo- bljeni prostori v pritličju, zdaj pa so urejeni v domu prav vsi prostori. Dom Loudske tehnike je za kraj Zreče velika pridobi- tev, ker se bodo v njem od- vijale različne aktivnosti. Društvu Ljudske tehnike je uspelo motivirati različne dejavnike, člane pa vodi os- novni motiv društva — širiti tehniko povsod. Zato je da- nes med članstvom tudi pi- sana paleta različnih ljudi, kajti tehnika je združila in- ženirje, šolarje in delavce. Danes predstavlja društvo tehnike v Zrečah med dru- gim tudi močan steber sloven- skega društva Ljudske telmi- ke, • JOŽE ONIC CELJE ^ČEBELICE" 14. IN 15. MAJA SREČANJE v organizaciji Čebelarske družine Vojnik ter v sodelo- vanju z Zvezo čebelarskih družin za Slovenijo in lju- bljanskim Medexom bo 14. in 15. maja na osnovni šoli »Pranja Vrunča« na Hudinji v Celju prvo srečanje in tek- movanje mladih čebelarjev Slovenoje. Namen pirireditve je pred- vsem v pospeševanju razivoja čebelarstva kot kmetijske panoge pa tudi v tem, da bi povečali zanimanje mladine za gojenje čebel. Seveda pa naj bi to srečanje tudi spod- budilo ustanavljanje 6ebe- larskih krožkov na vseh ti- stih šolah, kjer jih še nima- jo. Vsi udeleženici ts^imovanja bodo prejeli pismena pri- znanja, najboljša ekipa pa tudi praktične nagrade. Tekmovanje bo potekalo v dveh skupinah. V prvi bodo člani čebelarskih krožkov iz višjih razredov osnovnih šol, v drugi p>a čebelarja iz nižr jih razmtov. V celoti bo so- delovalo ' 32 čebelarskih krožkov iz osnovnih šol v naši republiki. Hkrati s tem bo na hu- dinjski osnovni šoli odprta budi čebelarska razstava. Ra- zen tega bo na prireditvenem prostoiru na voljo čebelarska literatura, med, medica in drugi čebelji i2!delki. UE UREDITI MEŠKOV STUDENEC Partizanski cesti. Ob ki pelje iz mestnega v Lisce. prihaja na dan zelo do- hladna pitna voda. Ne- je celo nosijo domov pripisujejo določene Ine učinke. Sicer pa ... 10 vodo. Pomembnejša >lj žalostna je ugotovi- a je okolje tega studen- oemarjeno in da se ve- at spremeni v javno co avtomobilov. Tistih, tnkaj pripeljejo svoje e konjičke, da jih po- Dperejo, nihče ne pre- Člana celjskega turistične- ga društva so opozorili na nedavni redni letni konferen- ci tudi na to »črno« točko. Obsodili so stanje. Da pa ne bi ostali samo pri tem, so sklenili, da naj turistično društvo prevzame pobudo za ureditev tega okolja in s tem tudi za izdelavo ustremih na- črtov. Meškov studenc si to za- sliiži. Tak ukrep je nujen tu- di zaradi varstva okolja in zato bi si želeli le to, da bi izdelava načrtov in potem končna akcija ne trajali pre- dolgo! SLOVENSKE KONJICE MLADI IN KULTURNO DELO Občinska kulturna skupnost in Zveza kulturnih organiza- cij občine Slovenske Konji- ce že nekaj let nudita učen- cem osnovnih in drugih šol možnost spoznavati kulturne dobrine glasbene, dramske in likovne ustvarjalnosti. Tako orgaiiizirata predstave poklicnih gledališč, koncerte resne in zaba-vne glasbe, na- stope folklornih skupin, lut- kovne predstave in seveda tu- di razstave slikarskih del, fo- tografij in znamk. S tem vzbujajo tudi vese- lje za ustanavljanje pionir- skih, dramskih, lutkovnih in folklornih skupin na šolah, ki naj bi prerasle v mlada prosvetna društva. Pretekli teden sta skleni- li prijateljstvo Glasbena šola v Slov. Konjicah ter glasbe- na šola v Izoli. Izolčani so že gostovali, v Slov. Konjicah za učence obeh osnovnih šol, 26. in 27. maja pa bo gostovalo EK) šolah konjiške občine lut- kovno gledališče iz Ljublja- ne, v začetku jimija pa še celjsko gledališče z »Zgodbo o Titu«. Tako bodo tudi najmlajši počastili letošnje jubileje naše revolucije. KONRAD SOiDIN FIGOLE - FAGOLE Preteklo nedeljo so pio. nirji osnovne šole v Smar- tnem v Rožni dolini upri- zorili mladinsko igrico FIGOLE — FAGOLE. Pod vodstvom Anke Dimec so s predstavitvijo idejno ak. tualne igrice prijetno pre- senetili. Predstava je bila radoživa in na trenutke zelo prisrčna. ŠTEFAN ŽVIŽEJ MALA ANKETA MLADOST SMO Ml Mladinci, osmošolci iz osnovne šole I. celjske čete so gostje naše male ankete. Ž njimi smo kramljali o njihovem delu, o delu mladih nasploh, o nalogah in dolžnostih mladinca, o usmeritvi mlade generacije in o mesecu mladosti. Prav gotovo bi podobne odgo- vore dobili tudi med mladimi v drugih sredinah, ki s srcem opravljajo svoje dolžnosti in so ponosni, da so člani Zveze socialistične mladine. Biti mladinec pomeni v prvi vrsti biti dober učenec, dijak in študent, pome- ni biti tovariš na vsakem koraku. BA«B.4lR.^ B.4BSE. 8. r.: »Lani, ob dnevu mladosti sem tudi jaz postala mladinka. NilioU ne bom pozabila tega dne. Obiskali smo Kumrovec, rojstni kraj naSega diageg:a predsednika in našega vzorni- ka. Kot mladinka se dobro m-edam svojih nalog in dol- žnosti. Srečna sem, ker praz- nujemo dan mladosti ob roj- stnem dnevu tovariša Tita,, ki Ima nas, mlade še posebno rad.« ALENK.\ KLEMKNCIC: »Le- po Je biti mladinec in biti mlad v domovini, kakršna je naša. Pred mladimi stojijo pomembne naloge, ki jih po svojih močeh skušamo Itar najbolje uresničevati. Biti mladinec, pomeni, delati in sodelovati na vseh področjih našega življenja. Ne samo v šoli, tudi izven nje, v sredi- nah, kjer živimo. Dan mla- dosti ni samo naš praznik, je praznik tovariša Tita in vseh ljudi v Jugoslaviji.« MIIUA.M JANŽEKOVIC: »Mladinec mora biti dober učenec in tovariš. Ne sme se vdajati negativnim \-piivom okolja. Ponosna sem, da sem ndadinka in da skupaj z mla- dimi iz cele domovine praz- nujemo dan mladosti. V okvi- ru meseca mladosti tečejo povsod prireditve, srečanja miadiii, poiiodi, delo^oie ak- ci.je. Delo, dejanja in nag- njenja nas mladih pa sporo- ča tovarišu Titu štafetna pa- lica mladosti.« RAIX) JONAK: ».Miadi smo med seboj trdno povezani, še posebej tedaj, ko gre za skupne akcije in prireditve. Tudi sem postal član ZSIVIS lani v Kumrovcu. .To Je bil lep dogodek, ki se ga ne da pozabiti. Biti mlad v naši domovini je lepo, zato se moramo truditi, da bo- mo po svojih najboljših mo- čeh koristUl naši samouprav- ni družbi. Ne samo v mesecu mladosti, naše delo mora biti usmeTjeno k enotnemu cilju skozi vse leto.« IZTOK PECMK: »Ne da se z besedami opisati vse tLstc občutke, Id so me ot>dajaii, ko sem letos nosil kos poti štafetno palic« mladosti. Vse lepe želje mladih se preliva- jo v njej. In ko se bo njena pot 35. maja v Beogradu za- ključila, bomo ne samo mla- di, vsi delovni ljudje, izrekli isiirene čestitke našemu pred- sedniku, da bi ostal zdrav in nas .še dolgo dolgo vodil po poti miru in neuvrščenosti.« Zelje mladih izrečene v en glas, izrečene posamič- no, pozdravljajo maj, mladost, delo, znanje, 25. maj. Mladost je izražena s cvetjem, pesmijo in delom. Za Tita, mir in socializem. MATEJA PODJED 12. stran — NOVI TEDNIK Št. 18 — 6. maj 1977 Minuli teden je bila v dvorani Narodnega doma v Celju svojevrstna prireditev, ki je med drugim obogatila celjsko družabno življenje v predprazničnih dneh. Že sam naslov prireditve — VABIMO VAS VSE, NA PLES »T« — zgovorno pove, da je orga- nizator— TEHNO-MERCATOR Celje — povabil vse, ki so želeli preživeti prijeten večer, da se mu pridružijo, tokrat v dvorani Narodnega doma. Tudi odziv ni Izostal. Dvorana je bila polno zasedena in zadnji gostje so odšli šele v ranih jutranjih urah. v i>estrem sporcilu jc poleg ansambla VOKALI in NEW SVVINCi QUARTETA nastopil s luimoristični.ni proRra mom tudi Marjan Kralj, ki je imel tudi nalogo, Ua ra/deli darila, ki so jih prispevali |)roiz\a.jalci iu po- slovni partnerji TEHNO-3IERCATOKJA, tistim, ki so imeli na dan plesa »T«, ro.jstni dan. Seveda tudi tu ni manjkalo zabavnih zap<'ll.}aj^v. Ena od točk v programu je bila tudi modna revija, v kateri .je Tehno-mercator predstavil modele nekaterih .VI ;<«r1t*dneišili proiz\ a.ialcev oT)lačil.' Videli smo vrsto modelov, ki so jih modni kreatorji pripravili za letošnje poletje ... V posebnem, zaključnem delu revije smo lahko obču- dovali u.spešne in domiselne kreaci,je, ki so nastale v doni.iči tovarni modnih oblačil TOI*ER. Pri njihovih modr' od tistih, ki so namenjeni prostemu času, do večt>r«;:h oblek, je prevhulovala lahkotnost in eleganca. Namen motlne revije ni bil prikazali »elitno« modo. ampak nekaj vzorcev oblačil za vsako stanjst in postavo in za vsako rabo. Skratka to, s čimer vam lahko po- strežejo na oddrikiit oblačil, obutve in usnjene galan- terije v \'eh>l)las:<)vnici »T« in v Salonu »T«. Prijetno je presenetila tudi zamisel, da vključijo v ples »T« tudi srečolov, za katerega so dobitke prispevali poslov- ni partnerji Tehnomercatorja. Izkupiček od prodaje srečk so namreč v celoti poklonili skladu za dograditev celjske bolnišnice. Tehno-mercator Celje je s svojo zamis- lijo o taki prireditvi očitno uspel. O tem pričajo izjave številnih udeležen- cev plesa »T«. Nekateri so menili, da bi to naj bila tradicionalna prireditev. NOVI TEDNIK — »tran 7 MMmTMmo^ živi v lepi hiški v neposredni bližini spominskega mu- zeja v Trebčah pri Podsredi. Titova sestrična, Ana Ko- stanjškova, vedno nasmejana, ko seže obiskovalcu v roko. Nikoli ni sama, saj živi na takšnem mestu, ki ga pozna vsa Jugoslavija. Tito je preživel v tistih krajih v neposredni bližini Podsrede velik del svoje mladosti pa tudi pozneje pomembne tedne v svojem neutrudnem revolucionarnem delu. Pred dnevi smo jo obiskali in je stekel, kot že mnogokrat, prijeten klepet. Spomini Ane Kostanjškove, ki je leta 1899 ugledala luč sveta prav v Trebčah, so na predsednika Tita zelo živi. Kako ne bi bili, saj ni na Trebče nikoli pozabil. Ana, kdaj ste prvič srečali in videli Tita in kakšni spomini vas vežejo nanj? Prvič sem ga videla 1934. ali 1935. leta. Prišel je z avtobusom iz Podsrede. Od kod je prišel do Podsrede seveda ne vem. Prišel je do nas. Ravno sva z mamo za- pirali krave v hlev, ko vstopi in pozdravi ter reče mami: •Kaj me poznate?« Mama je rekla da ne. Pa pravi on: »Jaz sem Joža Broz.« Jaz pa sem rekla: »Ti si tisti ko- niunist!« On pa je samo položil prst na usta in sem takoj vedela, da moram biti tiho, kajti takrat so povsod udrihali po komunistih. Takoj sem vedela, da je to nevarna bese- da, ki je ne smem povsod izgovarjati na glas. Kako pa je bilo potem, ko se je nastanil pri vas v Trebčah? Naslednji dan sem ga pospremila v Spodnje Trebče, tam pa se je odpeljal v Brežice. Spotoma m\ je pravil, za kaj se borijo komunisti. Od takrat ga poznam in od takrat je večkrat prihajal k nam. Dalj časa se je Tito zadrževal pri vas v letu 1939. Kaj je takrat počel in ali ste vedeli za njegovo pravo delo? Ja, takrat je bil pri nas cel mesec dni. Bil je tudi Kardelj pri nas. Bilo jih je tudi več. imeli so sestanke, ? tega ne vem, o čem so se pogovarjali, če je bil Tito sam, veliko pisal, podnevi je bil tam preko Bistrice, v tisti hiški. Tam je največ pisal, predvsem pa se je učil ^figleščino. Večkrat sem šla tja po njega, da je prišel ^pfi^ k nam v hišo jest. Pred seboj je imel veliko pol po- pisanega papirja. Ste ga kdaj kaj spraševali pri njegovem delu? , Ne, nisem ga nič spraševala. Veste, je bilo pač tako, ^ fTianj ko je človek govoril bolje je bilo. Marij ko vem. J^Uša sem. Bili so takšr»i časi. ko je bilo treba biti pre- in marsikdaj držati jezik za zobmi. Je bil v tem času, ko je bil Tito pri vas v Trebčah kakšen trenutek nevarnosti, saj ljudje rnso točno vedeli zanj? K^ posebnega r>i bilo. Mi seveda rvismo rrikcmiur povedali kdo je on, niti s čim se ukvarja. BiH smo tiho, čaprav je marsi-kdo vpraševal, kaj dela. Pri nas je bilo vedno veliko ljudi pa smo potem rekli, da je mesar a Zagreba, da je prišel kupovat teleta v te kraje. Posebno so se ga navadili otroci, ki so potem govorili: »ma?na, mama, mesar že spet gre!« Je bilo to zadnje srečanje z njim pred sve- tovno vojno? Ne, zadnjič "je bil pri nas med zimo, v prehodu n>ed 1940. in 1941. letom. To je moralo biti tam nekje janu- arja. Takrat je pri nas še prašiče klal. Rekel pa je, da bo hudo, da se je treba malo za vnaprej oskrbeti, ker nas čakajo hudi časi. Potem je šel in ga nisem več videla do 1947. leta. Ste med vojno kaj vedeli zanj oziroma kaj ste vedeli? Zanj sem zvedela, ko sem dobila v roke »Štajerskega gospodarja«. V njem je bila razpisana nagrada. Takrat me je kar pogrelo. 100.000 nemških »rajhsmark« ni bilo malo. Pa še v zlatu! Vendar smo brli v strahu. Najprej smo bili izseljeni, pa smo že prišli nazaj 1943. leta. Najbolj smo se bali, da ga res ne bi kdo izdal. Mnogo je bilo takih, ki bi se polakomnili tega denarja- Kakšno pa je bilo srečanje s Titom 1947. leta? No, moram reči, da se nisva srečala tukaj v Treb- čah, ampak v Beogradu, ker je bila takrat pri njem moja mama, njegova teta Ana Kolarjeva. Sla sem jo obiskat, njegov in moj bratranec pa je bil tedaj njegov adjutant in mu je sporočil, da sem prišla in da bi rada z njim govo- rila. Potem je poslal pome avto in me je sprejel. Takrat me je vse spraševal, kako je kaj pri nas. Vprašal me je, kakšni so kaj pri nas »popi«, kakšen je bistriški »pop«, pa podsreški. Pa zanimala ga je agrarna reforma, pa aron- dacije, ko so jemali zemljo. Vprašal me je za bistriškega župnika, pisal se je Paulič, ki je bil v stari Jugoslaviji državni poslanec. Rekel je, da mu je Paulič pisal, če bi ga sprejel. Zato me je vprašal, kakšen je ta človek, pa sem rekla, da je dosti pretrpel in so ga preganjali in da je dober, pa da se močno za gospodarstvo zanima in gre naravnost s prižnice v hlev pogledat k živini. Tito pa se je nasmejal in rekel: »Tako mora da bude«. Tudi za pod- sredskega župnika me je vprašal (za pokojnega dekana Zidanška) in sem rekla, da se ne meša v politiko in da je dober za ljudi, ker pomaga. Še kot zdravnik pomaga ljudem, ker je študiral medicino. Pa tudi na njivi rad dela. In spet je rekel: »Tako mora da bude.« Kdaj pa je prišel v Trebče prvič po vojni? O. sem pa je prišel šele 1960. leta. Tudi takrat sva se dobro pogovarjala. Samo ponavadi jih je bilo preveč z njim, pa se nisva mogla nič kaj takega pomeniti, kar ni za veliko ušes. Verjetno ste mu omenili kakšne krajevne probleme? Nekaj že, pa vendar zdaj za nič več ne posredujem. Naj si vsak sam utira svojo pot. Ko je prišel spet sem, kakšni so bili njegovi vtisi, saj je veliko mladosti preživel pri vas in pozneje, ko se je pripravljal na pomembne partijske dogodke? Ja, vpraševal me je, kako je bilo med vojno. Rekla sem, da so mi švabi vzeli šivalni stroj. Med smehom je rekel: »Neka ide šivača mašina, samo da ti je glava ostala!« Vsega se zelo dobro spominja. Če pride sem se vsega natančno spominja, celo ko je bil šest let star, se spo- minja, kako se je ženil. Bil je star človek, ki je pri mojem bratrancu apnenico žgal, pa ga je nahecal, da je šel Tito k stricu, ki je imel majhne punčke, da mu eno da. To je tukaj pripovedoval po tolikih letih, še lani na Brdu. Tito je pri vas zvedel, da mu je mama umrla? Ja, zvedel je tukaj, ko je prišel k nam, saj prej je biJ na fronti in pozneje v ruskem ujetništvu. Ona je umrla 1915. leta, Joža je pa prišel k nam 1919. leta... mislim, ali celo 1920. Zelo ga je prizadelo. Kako pa se zdaj počutite tukaj v tej novi hiški? Kar lepo je tukaj. Vam je ta ribnik pred hišo všeč? Je kar lep, samo žabe se v njem redijo, da bog po- magaj! BESEDILO W SUKA: DRAGO MEDVED Ana Kostanjšek 8. stran — NOVi TEDNIK Množičen zbor pevcev v Celju 1947. leta. (Foto: Pelikan) Kdo ve, če je slovenski narod slutil, takrat pred 40 leti, kako pomembne sklepe so sprejeli na ustanovnem kon- gresu slovenske komunistične partije. Lahko mirno zapi- šemo, da je bila noč med sedemnajstim in osemnajstim aprilom leta 1937 usodna za vse Slovence. V znameniti Barličevi hiši, v majhni izbi so se takrat zbrali delegati iz vse Slovenije. Med njimi tudi osem delavcev. Danes žive še Edvard in Pepca Kardelj, Miha Marinko, Franc Leskošek, Vencelj Perko in Albin Vipotnik. Poleg njih so se na Čebinah zbrali aprila 1937. leta še Ignac Tratar, Franc Salamon, Ivan Tominec, Jože Butinar, Ivan Mihelčič, Mirko Košir in Oskar Kovačič. Albin Vi- potnik, Franc Salamon in Oskar Kovačič so bili takrat kandidati za Centralni komite slovenske komunistične partije. 18. aprila so sprejeli Manifest Komunistične partije Slovenije, ki ga je sestavil Edvard Kardelj. Prav gotovo je bil Manifest dokument, ki je pomenil osnovo vsega nadaljnjega dela slovenskih komunistov, hkrati pa je opo- zarjal na bližajočo se fašističrvo nevarnost, proti kateri se je treba odločrvo upreti ter se boriti proti.njej. Irt res se je čez štiri leta pričel boj, ki je za vse Slovence po- menil tako socialno kot nacionalno osvoboditev. Manifest je kot brošura izšel na 24 straneh, tako kot tudi vsa druga literatura z ustanovnega kongresa. Pravzaprav je najbolj bistveni tisti del Manifesta. W med drugim govori takole: »Nad usodo našega stoletja, mučenega in zatiranega slovenskega naroda, ki je pretrpel v svoji zgodovini vse, kar more pretrpeti majhen, nikoli svoboden narod, se grozeče kopičijo oblaki, ki jim ni primere v njegovi zgodovini. Na kocko je postavljen njegov narodni obstoj v tre- nutku, ko je on sam — zaradi razcepljenosti in neenot- nosti — neoborožen in nesposoben za obrambo. Mednarodni dogodki in položaj znotraj Jugoslavije se razvijajo v taki smeri, da brez vsakega pretiravanja lahko rečemo: slovenski narod v vsej svoji zgodovini ni bil še nikdar v tako veliki nevarnosti, v kakršni je danes. Združeni fašistični vojni hujskači s Hitlerjevo Nemčijo na čelu, ki jih veže skupen pohlep po tuji zemlji in skupna mržnja proti demokraciji, to je proti svobodi in ljudskim pravicam, pripravljajo človeštvu bolj strašno usodo od tiste, ki jo je preživelo v Jetih strahote' 1914—1918, da bi uresničili svoje osvojevalne cilje. Ti fašistični vojni hujskači hite, kajti oni vedo, da vsak dan, ki ga zamude, krepi pristaše miru in povzroča nov dotok sil v protifašistično gibanje.« V nadaljevanju je med drugim govora o Hitlerjevem delu Mein Kanipf, kjer se lepo vidijo njegove osvajalske težnje ter opozarja na nevarnosti, ki s tem' v zvezi grozijo tudi malemu slovenskemu narodu. Prav tako manifest ne pozabi omenjati povečane nevarnosti, še zlasti zaradi zveze med obema fašističnima državama. Potem lahko vidimo, kako so člani ustanovnega kongresa spregledali vso pokvarjeno politiko vlade Stojadinovič—Korošec, ki ne more biti porok za zaščito slovenskega naroda, saj ščiti velesrbsko nadvlado pred ljudskim nezadovoljstvom, obenem pa v tesni zvezi s Hitlerjevim fašizmom kuje nove naklepe proti ljudstvu in se pripravlja na ponovno osvojitev oblasti. Manifest tudi odločno zahteva, da bo treba dokončno odpraviti sramotne zakone šestojanuarske- ga vojaško fašističnega režima in postaviti pred sodišče njihove očete. Jamstvo mednarodnega miru in zaščite malih narodov, zlasti pa interesov slovenskega naroda, je v kolektivni obrambi vseh ogroženih narodov. Zato je skrajni čas, da Jugoslavija uredi s Sovjetsko zvezo diplomatske odnose. Med drugim je zapisano tudi to, da vsi svobodoljubni ljudje podpirajo pravičen osvobodilni boj španskega na- roda. Proti koncu je zabeležena zahteva, da se slovensko ljudstvo bratsko združi v boju proti skupnemu sovražniku, zatiranju in izkoriščanju. Prav bo, da se spomnimo tudi besed Edvarda Kardelja: »Kongres je formulira! konkreten program boja za vsakdanje socialno ekonomske, demo- kratične, narodnoosvobodilne, kulturne in druge zahteve slovenskih delovnih množic v mestu in na vasi, program, ki je v naslednjih letih usmerjal prizadevanja komunistov, ko so aktivizirali borbene energije delovnih množic. Boj za take zahteve je postal najvažnejša oblika pri povezo- vanju Komunistične partije z množicami in hkrati najuspeš- nejše sredstvo v prebijanju obroča ilegalnosti, s katerim je sovražnik hotel spremeniti Komunistično partijo v brez- pomembno sekto. Vsa ta in še druga dejstva izpričujejo zgodovinsko resnico, da sta Komunistična partija.Jugoslavije sploh in Komunistična partija Slovenije posebej pravočasno signa- lizirali slovenskemu narodu in delavskemu razredu smrtno nevarnost, ki mu je pretila od fašističnega imperializma, in da sta pravočasno organizirali in usposobili sebe in slovensko ljudstvo za obrambo. Ta dejstva govore, da je bila Komunistična partija Slovenije edina politično organi- zirana sila na Slovenskem, ki je bila sposobna organizirati osvobodilni odpor slovenskega ljudstva. Govore o tem, da je prav ta odpor privedel do zmage narodnoosvobodilne vstaje, ki je bila plod lastnih sil slovenskega ljudstva, njegove tesne bojne povezanosti z drugimi jugoslovan- skimi narodi, zavestne ter hkrati neodvisne naslonitve te jugoslovanske borbene zveze na antihitle.>-jevsko koalicijc na prvo deželo socializma Sovjetsko zvezo in na vse pr( gresivne antifašistične sile Evrope in sveta. Živo pričaj o tem, da je taka politika Komunistične partije Slovenij ne le rešila in zagotovila obstoj slovenskega naroda, arr pak mu tudi vrnila državno samostojnost, delovnem ljudstvu pa revolucionarno oblast in ga osvobodila izk( riščanja človeka po človeku. Dogodki naslednjih let po kongresu so popolnoma pc trdili, da so bile njegove ocene ter njegova politika ii zastavljene naloge pravilne. Agresivni akti fašističneg imperializma so se v letih po kongresu kar vrstili. ZvesI tradicionalni ideologiji slovenske buržoazije, ki je pob ranje drobtin z gospodarjeve mize razglašala za magn karto slovenske politike, so se klerikalno liberalni buržc azni in malomeščanski politični vrhovi pričeli pripravljal za službo novemu gospodarju, še preden jim je ta drot tinice v resnici obljubil Fašistična ideologija »Straže viharju«, Slovenskih fantov ter podobnih fašističnih i na pol fašističnih institucij je postajala vse bolj agresivni Reakcionarni klerikalci, veliki mojstri tradicionalne hlaf čevske miselnosti so pripravljali svoje »mladeniče« z službo bodočemu gospodarju. Tako se je pripravljal bela garda. Druga postava se je seveda pripravljala na emigracij« ker je hotela okupacijo preživeti v zatišju in se poten vrniti v domovino kot zmagovalka na belem konju i angleškimi ni ameriškimi vojskami. Obenem pa se ji zaostroval teror, ne le proti Komunistični partiji, ampa* tudi proti sleherni akciji, ki je imela namen organiziral obrambo slovenskega naroda pred naraščajočim pritiskotr Tako so si hoteli reakcionarni vrhovi slovenske buržoaziji že vnaprej prislužiti okupatorjevo tolerantnost do svoji' razrednih in lastniških interesov. In vendar je slovensko ljudstvo prekrižalo vse njihovi račune. Komunisti v svojem boju niso bili osamljeni. Pc večala se je tudi aktivnost drugih socialno revolucionarnili demokratičnih, naprednih in patriotičnih skupin, ki so si vse bolj zavedale, kam vodi tok dogodkov slovenski narod Diferenciacija je že pred kongresom, zlasti pa v letih pc njem, globoko segala tako v klerikalni kot liberalni polt tični tabor, pa tudi v slovensko socialno demokracijo V različnih oblikah so nastajala in se vse bolj krepili množična gibanja in organizacije frontovskega značaja, k so se zavestno in organizirano ali pa spontano našle bo! ali manj na" političnih izhodiščih ustanovnega kongres Komunistične partije in so sprejemale njene politični iniciative. Ta proces v slovenskih ljudskih množicah sf je vse bolj širil in že štiri leta po kongresu, ko je zaje ogromno večino slovenskega ljudstva v enoten odpor prot okupatorju in njegovim domačim zaveznikom, je dosege svoj vrhunec z ustanovitvijo Osvobodilne fronte. Največji pomen ustanovnega kongresa je potemtaken prav v tem, da je v svojih sklepih upošteval porajajoč« se družbene procese in z njimi za dolgo časa uskladi celotno politiko in akcijo partije,- ki si je tako čedalje bolj pridobivala zaupanje množic. To zaupanje ji je omo gočilo, da se je kljub svoji formalni nelegalnosti krepila in naposled postala vodilni faktor v političnem življenju slovenske družbe.« Prav gotovo te Kardeljeve besede na dovolj nazorei* način izpričujejo pomen ustanovnega kongresa slovensk« partije. In še nekaj ne smemo pozabiti ob tem PraV ustanovni kongres je bil predpogoj za kasnejšo ustano vitev Osvobodilne fronte, današnje Socialistične zvez' delovnih ljudi. Zbral in priredil: JANEZ VEDENIH Foto: TONE TAVČAF Viri: E Kardel) — Trideset let po ustanovrvem kongresu Komunistič"' partije Slovenije (CZ 1%8); Mar>ifest Komunistične partije Slovenij' NOVI TEDNIK — »tran 7 ■ Pred temini je luni-l med slarejšinii i^aščani znasi priljubljen 71-Ietm Rudolf Klepej, Žal nam .je, da hio bili pozorni na človeka, ki je tako zgodaj kazal ge naiciijenje do inovalorstva, ko je še živel. Koliko lahko povedal? Tako p-t na«Ti ostane tisto, kar nam v nekrologu o tem za])isal Edo Jelovšek. iRiidi Klepej se je rodil leta 1905 v Pulju, kjer je bil feov oče zaposlen kot mehanik v vojaškem arzenalu. Icii je tam obiskoval osnovno šolo, od koder se je « rši že med prvo svetovno vojno vrnil v Laško. Po ičani osnovni šoli je šel po poti očeta, ki je v La- |m odprl mehanično delavnico in se je tako tudi idi izučil mehanične obrti, za katero je čutil izredno tmanje. Končno je opravil mojstrski izpit iz strojne oke, z nadaljnjo izobrazbo pa je dosegel mesto Djnega tehnika. V letih 1931—1935 je bil tudi uprav- t in kinooperater v Laškem. Leta 1936 je v Laškem ustanovil moderno podjetje strojegradnjo (KLEKO) v družbi z dr. Rošem in rkom Kopačem. Po Rudijevih tehnoloških zamislih tu izdelovali kompletne kinoaparature, lesostrugalne Dje, industrijske šablone, hladilne naprave, specialna irija, osi, stolpne ure in znane mikronaprave. Sčaso- si je nabral toliko izkustev, da je postal hkrati notog, konstruktor in projektant. Ukvarjal se je z ogimi patenti, vendar ni vedno žel uspehov zaradi Tianjkanja sredstev. Med drugim je izumil tudi stroj za avtomatično Blavo jeklenih kronskih zamaškov za steklenice za 0 (v 7 urah 35.000 kosov). Stroj je prva uporabila ka Pivovarna. Okupatorji so mu vso strojegradnje Jeljali v Nemčijo in tam z njim izdelovali dele za ike. V cvetočih letih je bil Rudi v Laškem markantna ibnost. Bil je navdušen Sokol in velik narodnona •den idealist ter v tej smeri tudi organiziral dora- jočo mladino. Dopisoval je v razne napredne liste je, da je delavcem v prvi vrsti potrebna čimvišja Pnja inteligence, da bi lahko prevzeli naloge zgodo- ^kega poslanstva. Kot izvrsten kontrabasi.st je ak- io deloval pri raznih orkestrih v Laškem in v Celju, je bil njegov ded kapelnik laške godbe, pri kateri Igral tudi njegov oče, kar je pravzaprav redek pri f — tradicija treh rodov. Karadi neomajne narodne zavesti, ga je okupator i 'družino pregnal na Hrvaško, kjer je v Sidu in ^■'•''ki Mitrovici sodeloval v NOB, Po vojni je postal J Zveze borcev. letu 1915 je nekaj časa delal v svojem .strojnem Detju. V letih 1947—1951 je bil vodja vzdrževalnih v tovarni Impol v Slovenski Bistrici, nato do leta » projektant v Klimi v Celju. Do leta 1958 je bil pri aclu v Celju šef strojnega parka, kjer je za razne izboljšave prejel posebno priznanje. Njegova zaposlitev je bila pri Zavodu za napredek go iin V Celju, kjer se je kot projektant upokoji) J" 1907. .ie bila pred leti, točneje 1971. leta, proslava _ mice laške godbe, je Rudi Klepej s svojo kamero zgodovinski film. ,o izrednih strokovnih sposobnosti je bil med jj tovariši in med starejšimi laškimi socle- 1 Visoko spoštovan in nadvse priljubljen in bo tak stal — v trajnem,, lepem spominu. EDO JELOV.ŠEK Mladinski pevski festival v Celju še vedno raste in- vsako drugo leto kaže, kako prerašča najdaljnosežnejše načrte in želje svojih duhovnih in stvarnih očetov, ki so ga ustvarili v letu 1946. V decembru leta 1945 je bil v Ljubljani pevovodski tečaj. Zbrala se je večina pevovodij, ki so že pred vojno delovali v Društvu mladinskih pevovodij, ustanavljali zbore, organizirali masovne nastope in izpopolnjevanja zborovodij. Na tem tečaju so ugotovili, da je treba s tem dalekovid- oim in progresivnim delom takoj z vsemi silami nadaljevati v novi Jugoslaviji Že januarja naslednje leto je bil s privoljenjem in priporočilom prosvetnega oddelka celjskega okrožja skli- can v Celju sestanek vseh, ki so se z mladinskim petjem kdaj ukvarjali. Odziv je bil nepričakovan. Da bi otrokove pristne, nepokvarjene pevske sile vzbudili in vzgajali, je bilo jasno, da je treba pričeti od vsega začetka z na- črtnim in sistematičnim delom. Osnovna celica takega dela je bila osnovna šola. Tako je bila na tem sestanku ustvarjena pot mladinskemu zborovskemu petju, ki nas /odi še danes Četudi je manjkalo pevovodij in notnega materiala, Ki ga je okupator uničil, je v svobodi zaživela pesem z novim ognjem, ki je okupator ni mogel uničiti. Takoj se je šestindvajsetim že delujočim zborom pridružilo 59 novih- Na sestanku maja so bili že določeni datumi okrajnih in okrožne revije, skupne pesmi itd. V maju in juniju 1946 pa so se že vrstile revije in množični nastopi mladinskih zborov v Žalcu (550 pevcev), Rogaški Slatini ;570), Šoštanju (450), Slovenskih Konjicah (280), Trbov- ljah (580) in Celju (650). Zbori so se na teh festivalih predstavili najprej posebej, nato združeno. V juniju so v Celju nastopili prvič skupno okrožni zbori. Tri pesmi so zazvenele skladno in enotno iz grl 300U miaaih pevcev. To je bila prva in do takrat najveličastnejša pevska ma- nifestacija. Tovarišica Lidija Šentjurčeva je takrat dejala: »Ta oblika aktivizacije mladih ima veliko vlogo pri dvigu in utrditvi politične zavesti, patriotizma, ustvarjalnega in delovnega poleta, bratstva in enotnosti.« Ta fesival je rodil tudi prvi pevovodski tečaj mladin- skih zborovodij, ki ga je obiskalo kar 43 pevovodij- Tu se je tudi ugotovila^ potreba in želja po centralnem glas- benem listu, ki naj t>i objavljal novo, pa tudi že objavljeno mladinsko glasbeno literaturo. Ta tečaj se je tudi nada- ljeval do leta 1949, kot periodična Pevovodska šola. Mla- dinski zborovodje so že naslednje leto po prvem in zelo uspešnem festivalu razpravljali o pomenu in potrebi po nadaljevanju začete poti. Določen je bil že datum nasled- njega festivala, ki pa žal zaradi objektivnih in subjektivnih težav ni uspel. Pač pa je bilo po mnogih okrajih v Sloveniji veliko festivalov po vzoru I. celjskega festivala. Po vsej Sloveniji je bito resnično veliko mladinskega zborovskega prepevanja, festivalov in množičnih nastopov, vendar je bilo pa v Celju veliko in dolgo zatišje. Šele v letu 1957/58 so se pričele priprave na II. mladinski pevski festival okraja Celje. V okraju je bilo kar 77 mladinskih zborov, ki so bili zajeti v občinske revije in tekmovanja. Ti zbori so na I!, mladinskem festivalu v Celju, dvanajst let po prvem festivalu, zapeli združeno iz 4300 mladih grl. Uspeh in dosežki tega festivala so razgibali skoraj vso Slovenijo. Še bolj kot poprej so pričeli v ostalih krajih prirejati občinske festivale S srečno združitvijo prizadevanj za množičnost in kvaliteto, pa je celjski festival vzbudi! pozornost tudi med glasbeniki širom po Jugoslaviji. Z us- pehom tega festivala je bila ustvarjena tudi trdna osnova za še širše in globlje zastavljeno načrtno delo in pot glasbenih pedagogov, podprto s sodelovanjem idealnih Ijudskoprosvetnih delavcev, Društva prijateljev mladine, Pionirskih komisij in vseh političnih organizacij. Ta dva festivala v Celju sta bila pravzaprav odločujoča začetka festivala, ki se je tradicionalno obdržal do danes in prerasel svoje neslutene možnosti. Letošnji Mladinski pevski festival, ki bo od 26. do 29. maja letos v Celju, je že 12. po vrsti. Prerasel je svoje okrajne okvirje. Pre- rasel je slovenske in celo jugoslovanske meje. Zanimanje za festival v svetu je postalo neverjetno. Vsak dober evropski mladinski zbor si želi nastopiti v Celju. Prvi festival leta 1946 je bil okrajni, dvanajsti, več kot trideset let za tem, je postal mednarodni. Besede tovarišce Lidije Šentjurc ob prvem festivalu, ki so bile tako široke, so postale preozke. Festival" dobiva nove neverjetne razsež- nosti in pomen. Letos bo festival posvečen 40-letnici pri- hoda tovariša Tita na vrh naše partije in njegovemu 85. rojstnem dnevu. Pokrovitelj bo podpredsednik skupščine Slovenije Beno Zupančič Prav ob letošnjem jubileju, kate- remu je posvečen tudi Xlt MFadinski festival v Celju, smo lahko toliko bolj ponosni in srečni, ko s takšno manifestacijo uresničujemo smoter in vzgojo naših naj- mlajših. Veseli smo, da je celjski festival prerasel v take okvirje, da lahko z vsem svojim bistvom in tradicijo močno vpliva na pomen in veselje do zborovskega petja. Vsakič znova poudarja in potrjuje svojo upravičenost in pozitivno vzgojno poslanstvo. Pesem mladih iz vse naše republike in skoraj iz vse Evrope, zveni vsakič v Celju enotno. Mladi se sporazumevajo s pesmijo, mi ;ih razumemo v pesmi. Pesem je tista, ki združuje, jih vzgaja v takšne ljudi, kakršne si želimo da so. Prav zaradi tega je Mladinski pevski festival v Celju postal evropski festival. Kratkovidni bi bili, če ne bi želeli, da postane še več. Še lepše bi bilo poslušati v Celju mlade z vsega sveta. Morda to ni sen. Lepo je, ko pesem v resnici ne pozna meja. Lepo je, ko gostimo mlade iz vse Jugoslavije in Evrope, ko se prijateljijo z nami. Vse to ni nekaj, za kar se ne bi bHo vredno žrtvovati in vztrajati. Prijateljstvo rojeno ob pesmi je nekaj velikega, (n letos bodo tudi prijatelji naših otrok iz vse Evrope zapeli našemu dragemu Titu VOJKO RIZMAL 12. stran — NOVI TEDNIK Št. 18 — 6. maj 1977 Skoraj bi lahko rekli, da jo premalo poznamo. Pot nas je čestokrat zanesla drugam. Tudi v tujino. In kadar smo ostajali-doma, tud< pogostokrat, smo jo rajši mahnili k morju. In v tem smo pozabili, da imamo tudi v notra- njosti bogate in lepe naravne bisere. Morda nam je bila zaradi prometnih zvez še, pred leti bolj oddaljena. Zdaj nam je blizu. Po zaslugi vlakov in letal, po zaslugi razmeronta dobrih cest in hitrih avto- mobilov. Srbija. Pa napi&imo v tem zapisu kar — turistična Srbija. Zdaj na široJotrebovali več prostora in več časa. Toda. zdaj gre veliko bolj za to, da vas spomnimo na tisto, kar skriva v sebi turistična Srbija. Južno od Beograda se razprostira Sumadija in Srednje Pomoravje. Gričevnat svet, z velikimi polji, prijetnimi goz- dovi in plodno dolino Velike Morave- Sumadijske planine Rudnik, Kosmaj, Bukulja in druge so postale prijetne izletniške točke. Gospodarsko in kulturno središče Sumadije je Kra- gujevac. Tudi prva srbska prestolnica po padcu turške oblasti. Znan je Spominski park, posvečen oktobrskimi žrtvam 1941. leta. Tu so še druga mesta: Topola. Arandjelovac, Mlade- novac, Smederevska Palanka. Vsako po svoje zanimivo in bogato po spomenikih. Šumadija ima veliko izvirov mineralne vode. Najbo^J znana je Bukovička Banja z namizno vodo »Knjaz Miloš« in lepim parkom. Srednje Pomoravje s Svetozarevim,* Cuprijo (Celje ima s tem mestom pobratimske vezi), Paračinom, Despotov- cem, Svilajncem in Veliko Piano je eno od najbogatejših predelov Srbije. Tudi planine Juhor, Črni vrh in Južni Kučaj so postale prijetna in obiskana izletišča. Pomoravje je znano zaradi večjega števila samostanov iz štirinajstega in petnajstega stoletja. Najlepši med njimi je prav gotovo Manasija. V Svetozarevu je galerija del naivnih slikarjev. Centralni del Srbije s Kraljevom, Cačkom in Krušev- cem pa tudi s predeli okoli Zahodne Morave in Ibra je pravzaprav zakladnica kulturnozgodovinskih spomenikov in naravnih lepot. To je hribovito in planinsko območje. Tu je tudi Kopaonik, največja in ena najlepših planin Srbije' In številna zdravilišča. Med njimi tudi Vrnjačka Banja. To je bil predel nekdanje srbske srednjeveške države. Ta doba je dala tudi veliko srednjeveških samostanov. Tu je Ziča, kjer so kronali večino srbskih srednjeveških kraljev. In še Studenica, Gradac. V Sopočanih (13. stoletje) so znamenite freske. Okolica Aleksandrovca sodi med najbolj znane vino- rodne kraje. Tu je doma »župska ružica« in v času tra- dicionalne »Zupske trgatve« vino teče celo v mestnem vodnjaku. Jugozahodni del Srbije, ki meji na Bosno in Herce- govino, sodi med najbolj značilne planinske predele Srbije. Tu so Tara, Zlatibor, Zlatar in Golija. Višegrad je dal motiv tudi našemu Nobelovcu, Ivu Andriču. In potem Užice s svojo republiko. Vredno obiska in ogleda. Zahodna Srbija med Kolubaro, Drino in Savo je bogato kmetijsko področje. Še posebej v Mačvi- Glavni mesti tod sta Valjevo in Šabac. Na prostranih planotah Divčibare rase bela narcisa in tu imajo vsako leto v maju podobno prireditev kot pri nas na Golici. Tu je še Tršič. rojstni kraj Vuka Karadžiča, kjer je vsako jesen tradicionalni Vukov zbor, pomembna kulturna manifestacija Srbiie. Južna Srbija je pretežno planinska, bogata z gozdovi in rekami. In s številnimi zdravilišči. Najbolj obiskana je Sokobanja. Niška Banja slovi po radioaktivni vodi. Vlasin- sko jezero, na višini 1200 metrov, je primerno za počitek in rekreacijo. ^ Glavno mesto je Niš s številnimi spomeniki iz rimskih J časov. Čele-kulo so zgradili Turki z lobanjami srbskih upornikov. Niška trdnjava in še in še. Vzhodna Srbija med spodnjim tokom Velike Morava in vse tja do meje z Bolgarijo je bila še do nedavna zaradi slabih cest malo obiskana. Toda, razmere so se spremenile, in pogoji za razvoj turizma prav tako. Zdaj je Djerdap s svojo sotesko skozi Karpate, hidroelektrarno in umetnim jezerom glavna turistična točka. V bližini Bora je lepo jezero. Sicer pa imena kot Požarevac, Veliko Gra- dište (ribiško mesto) s čudovito peščeno plažo, Golubac s srednjeveško trdnjavo, Kladovo, Negotin, Zaječar •.. po- vedo svoje. To je treba videti in doživeti. In potem sta tu še avtonomni pokrajini Vojvodina in Kosovo, ki sodita v okvir socialistične republike Srbije. Vsaka po svoje zanimiva, lepa. Na eni strani ravnina, na drugi gozdovi, globoke kotline. Velika nasprotja. Pravi turistični raj z bogatimi in starodavnimi spomeniki. Naš zapis gre h koncu. Pa ne zato, da bi zmanjkalo gradiva. Še veliko ga je in težko bi ga zajeli v nekaj takšnih prispevkih. Toda. za osvežitev spomina ga je dovolj. Tudi za spodbudo, da bi naslednjo pot usmerili v turistično Srbijo. Turistična Srbija doživlja svoj vzpon. Vztrajno. Zlasti vidno narašča domači turizem. Srbija je lani zabeležila okoli deset milijonov nočitev gostov- In cene? Če smo odkriti, takšne kot povsod. Različne. Zelo do- stopne so v času tako imenovane pred in posezone. Sicer pa tudi v času glavne sezone penzioni od 80 do 100 di- narjev. Domači gosti imajo ugodnosti tudi v posojilih. Kaj pa perspektiva? Ambiciozna. Po srednjeročnem načrtu naj bi se turi- stični promet vsako leto povečeval od 8 do 10 odstotkov- Zato tudi velike naložbe v rvove zmogljivosti, zato tudi izredna pozornost domačemu turistu. Prav tako seveda vsem drugim. Zato je Srbija na pragu velikega turističnega koraka. MILAN BOŽIC Samostan Manasija ZJatibor — 6. maj 1977 NOVI TEDNIK stran 13 košarka FINALE v CEUU MLADI IZ VSE JUGOSLAVIJE Po yu festivalu košarke 1977 v Celju, kjer se je zbra- lo nad 230 'udeležencev iz vse Jugoslavije, od državnih reprezentantov, trenerjev, naj- vidnejših funkcionarjev in no- vinarjev osrednjih časopisov, radia in televizije, bo Celje ponovno prizorišče kvalitet- nih košarkarskih tekem. Od maja lx) v dvorani TŠC državno mladinsko prvenstvo, 1: ev sc bodo srečaii v borbi f^ naslov državnega prvaka Crvene Zvezda iz Beograda, železničar iz Cačka, Zadar in Celje Na domačih tleh pred f.^ojlmi zvestimi navijači ima- o sedaj Celjani izredno pri- vinost. da se borijo za ene- ga najvišjih naslovov. Lani so bil: četrti, letos se lanko p> vzpnejo še višje. 'Barve Celja bodo zastopali: branilci — Trobiš, Rozman, Ramskugler, Benčan, Pipan; krila — Gole, Pongrac, Prežel j in centri — Kuder, Zaro, Vrečar in Er- javec. Omenjeni igralci so z uspehom nastopili tudi v čač- kv' v PF državnega prven-f -a, kjer so osvojili drugo mesto ir si s tem tudi priborili pra- vico nastopa v finalu. Skrat- ka obetajo se nam ponovno lepi boji pod koši, saj bo na piogramu kar 6 tekem. ZKJ pa je Celju po izredno dobro organiziranem , festivalu jugo- slovanske košarke s podelitvi- jo državnega mladinskega pr- venstva pono\-no izrekla lepo priznanje. K. JUG NA KRATKO, A ZANIMIVO Na festivalu košarke YU 77 v Celju je imel Ormar Ko- štomaj na skroi nočitve za vse udeležence. Ker primanj- kuje v Celju prenočit\'"enih zmogljivosti je imel precej teiav, da je uskladil "vse že- lje. Tudi IX) festivalu je s« v spanju govoril: »2al nimam več sob. Se niste pravočasno prijavili. Počakajte . . .« Umi- ril se je šele v prvomajskih praznikih. V nedeljo bu iiugometni derbi imd nogometaši Kla- divar.ja in ftmartncga v Ce- lju. V kolikor bodo domačini usptli, bodo edini resni kan- iliilali Rudarju iz Velenja na poli do naslova prvaka. Toda v medsebojnem srečanju v \'«'lcnju bodo imeli domači le prednost svojega igrišča. Tre- nutno so Velcnjčani premoč- no pr\i s 2« točkami. Kladi- \ar je tretji z 22, .»imartno pa šesto z 19 točkami. Košarkarji KK Celje bodo imeli .30-letnico obstoja me- seca septembra, ko bo v Ce- lju večji košarkarski turnir, na katerem bodo igrali Parti- zan iz Beograda. Gibona iz Zagrei>a, Bre.st iz Ljubljane in Zadar. .Na prvomajskem bi-zopotez- nem turnirju Celja so sode- lovali najboljši celjski šahisti. Zniasal je Markovič (.ILA), ki je zbral 13„5 točke, .sledijo la: Pešec in Jazbec 11,5, C:e- sltr in Savič 10,Bervar in <>.i'>rvak celjski Olimp. Igralci (ia- berja imajo že sedaj |M-t točk Jirednosti. poleg tega pa so tre- nutno daleč najboljši v tem pr- venst\ u. V L*, kolu so bili doseženi ^le■ deti rezultati: Steklar — lllkroj 1:2. Ko\inar — .Šoštanj 1:0, Osan- karira — Dravinja 1:4, (Gradbenik — Straža 1:0. <)lin>p — ()|>ekar 2:0. Stan.je na tablici .je po M. kolu sledeče: Olimp ».n. Cradbenik 18, KIkroj If), Dravinja in Straža 15, Steklar M, Okankariea 10, Šo- štanj X. Opekar 3, Kovinar 3. Skupina B — rezultati !t. kola: \ran.sko — Ponikva 7:2, Žalec — Vojnik ™:0, Polzela — fiotovl.ie 3:3. Vrstni red moštev: \'ransko 13, Gotovlje 10. Polzela 9, i^.alec !», Ponikva 7. >'ojnik K. .Skupina C — rezultati 10. kola: Pajjirničar — Koz.ic 2:1, Celulo- zar — Brežice 1:1. Vrstni reo II. Koz.je 5, Dolen.ja vas 3 in Smar.je 1 točka. T. r.%\(:Ar{ je,jo Celjani prvenstvo. Poraz pa lahko precej vpliva na nadaljnji potek pneiistva. Zato bo potreb- no tokrat proti igralcem Bjelo- vara zaigriUi ostro, borbeno in pazljivo v obrambi. Samo s takš- no igro in večjo odločnostjo bodo Oljani usiK'li. J. KliZM.A atletika ODLIČEN ROK KOPITAR Kladivar že po ustalje- ni pr;.ksi prireja med tednom interne društvene mitinge. Na z. znavalce atlet-ike, š-- posebej pa za nove nosilca rek^^r- ctov, saj jiim bodo siuž'h kot spodbuda p>ri nadaljnji vadbi in nastopili. Mesec maj bi it.ik p;»tekal v znameiiju n)n>..Zičnih .atlet- f-k;h tekmovanj, .ijer bo v občinali ceijsKe ^?glJe na- stopilo na šolski.h t.jkmova- njih na tisoče if^eii' in učenk vseh vrst najbolj- ši pa bodo imeli nT^ž x>.sti na- s'opa na področnih ;a repub- liških prvenstvih, lijtr b<> bor- ba za t-očke in doo".- a'.jsež- >£ v ospredju zanimanja ši- rokega kroga ljubiteljev kra- ljice šoortov. K JUG V vsak c]oni NO\'1 TEDNIK kmetijstvo POMEMBNA ODLOČITEV ZAVAROVALNICE TRIGLAV Letošnja pozeba je bila prav gotovo ena najhujših v t^n stoletju. Nekaj pod-ibnegn, predvsem v vinograi.li, je v naših krajih prišlo nad kmete leta lB6(i, škoda jc ve- lika, njene razsežnosti p . vsaj zaenkrat še niso aiaiie, SHj bo treba še nekoliko pojaki- ti, ker po vsej verjetnosti nekaj malega vendaile lahko piičakujemo. Trenutno la.iko povemo le, da bo šla v mlli- jardne zneske, saj je samo vinogradov prizadeoil^ preko 10.000 ha. Frav zaradi te^h vei.kih škod (govorimo za. saiovnjske in vinograde I se je Zavarovalna i,kupno.st Triglav odločila, da se izplačajo odškodnine za povzročeno škodo od pomla- danske pozebe sado\Tijakov in vinogradov, ki so bili za- varovani do 31. III. 1977, za os.noviai in dodatni rizik, t. j. pomladanska pozeba. Sklepanje zavarovanj je tra- joio do 31. III., nastop niz- kih temperatur pa je z za- četkom aprila povzročil ško- do tudi delno v času čakalne dobe, ko se zavarovalno jam- stvc še ni začelo. 2aradi vsega tega se je Za- varovalna skupnost Trig.av odločila, da izjemoma za le- tošnje leto sprejmejo sklep, i p piačajo odškodnino za po- v/i očeno škodo tudi v času ♦^rai3nja čakalnega roka in ve- getacijske f:ize razvoja nasa- dov pogoj je le sklenjeno te- mc jno in dodatno zavarova- nje do na^ edenega datuma cziionia dolgoročna zavaro- vfii.ui polica. Tako zavarovalnica, venaar nc kaže obupati, še vedno se da rekaj rešiti, pri tem pa .je frcba gledati tudi v prihod- nost. Pričakovati namreč je, da bodo nekaj pridelka d-ila vsaj stranska očesa S-.r :kov- ne službe ugotavljajo, dn so nekoliko manj poš-kotlov.mi šparoni, alasti slabše razvita c('psca na osnovi šparona. Trav zaradi f.ega uit^ni.io strokovnjaki, da ni priporo- čljivo, da trenutno režejo po- škodovane špavone. Morda r>: bil D dobro p^o^neje poškodo- vani šparon skj-ajšati na daij- ši rtfznik. ,<,e nekaj oestci o gnojenjti. Kjer letos še niste gnojili z dušikovimi gnojili, narediti to s polovično količino odmer- ka, drugo polovico pa po ix>- ^rebi pozneje Poškodovana vinska trta vam lx) tudi iz- redno hvaležna za rahljanje s stre jem ali mot.ko. čebelarstvo MANJŠE, A MOČNEJE BOLJE ČEBELARITI Z MANJŠIMI DRUŽINAMI četudi ima čeloelar najbolj- še pašne prilike in najbolj sodoben panj, njegov uspeh ne bo popoln, če ne bo upo- števal nasveta, da je bolje čebelariti z manjšim" števi- lom družin, pa s temi moč- nimi. Zakaj je potrebno, da so č-ebelje dinžine ob paši mo- čne? Zato, "ker množina na- branega nektarja ni v so- razmerju s številom čebel, temveč raste progresivno — v številčno močni družini je množina nabranega medu po enoti večja, kot v malih družinah. Za čebelarja, ki ima n. pr. milijon čebel, ni vseeno, če so te čebele v 10 ali 20 panjih. Milijon čebel v desetih panjih bo nabralo mnogo več medu, kot če bi bile te v 20 panjih. Zato napredni čebelarji skrbe, da so njihove družine pravočasno močne s tem, da jih dražilno krmijo, oziroma pred pašo zdržujejo. Vendar je pri tem treba ravnati preudarno in upoštevati, da moč družine, ko se približu- je paša, ni v množini zalege, niti povsem v številu čebel na splošno, temveč prvenst- veno v številu pašnih čebel tistikrat. Zato mora čebelar uravnavati dražilno krmlje- nje tako, da bo imel v pa- nju ob pričetku paše čim- več pašnih čebel (t. j. sta- rejših čebel), če doseže če- belja družina višek v sredi ah ob konou paše (kar se na žalost pri nas najče.šče pojavlja), so bili ukrepi če- belarja za dvig močf družme nepravilni in mu bodo samo v škodo. Na našem (celjskem) ob- močju velja na splošno, da nastopi po kostanjevi pa-^i t. j. v pričetku julija, daljše brezpašno obdobje, kar se- veda ne velja za predele, kjer imajo čebele pašo na smre- ki, hoji. Za kraje, kjer je kostanjeva paša zadnja izdat- na paša velja torej načelo: Nekaj dni pred kostanjevo pašo moramo opustiti vsak ukrep, ki bi pospeševal za- leganje in moramo tega, kar delajo že mnogi čebelarji, ce- lo zavreti. Tudi o tem ob pravem čaeu. RAK rVAK 12. stran — NOVI TEDNIK Št. 18 — 6. maj 1977 jj 18 — 6. maf 1977 NOVI TEDNIK — stran 15 ZANIMVOSTI DOMA IN V SVEfU beograjske razglednice POZORNOST ODDIHU KOSUTNJAK IN ADA STA PUUCA MESTA Beograd iii postal beton- ska džungla. Čemur mnoga podobna, večja i>a tudi manj- ša velemesta niso ubležala. Posejan je s parki in re- kreacijskimi središči, kar na vsakeni koraku opozarja, da so Beograjčani znali ohrani- ti pljuča mesta, hkrati pa so tudi vzorno poskrbeli za oddih in rekreacijo mešča- nov. O parkih je kar težko pisati, zato nekoliko več po- kornost; večjim središčem za oddih, čeprav sem o Ka- leznegdanu že pisal, vseeno velja }xjvedati, da je prav ob vznožju tega griča, ob so- točju Save in E>onave zrasel sodobno urejen športno-re- kreacijski center. Beograjčani pa so vseeno še vedno ostali z\^esti pred- vsem dvema tradicionalni- ma središčema za oddih Adi Cigaliji in K-ckšutnjaku. Ko.šutnjak je velikanski park, posejan z rekreacijski- mi objekti, prijetnimi izlet- niškimi točkami in domači- mi restavracijami. Pravza- prav je Košutnjak ostal gozd na obrobju mesta.- V njem je filmsko mesto, pionirsko mesto, mnogo sprehajališč, nešteto športnih terenov za vsakogar, pa tudi nekaj prav vzorno vzdrževanih športnihi igrišč. Posebna pozornost še velja sodobnim plavalnim bazenom, ki so tu zrasli v pripravah na svetOMio pr- venstvo v plavanju' ki je bilo pred leti v Beogradu. O pionirskem mestu več besed v enem od prihodnjih nadaljevanj, saj ta enkratni objekt za mladinski turizem in vzgojo zasluži posebno pozornost. Ko pa sem stal pred vrati filmskega mesta sem se kar nehote spomnil junakov knjige Foliranti, na- šega trenutno najbolj pri- ljubljenega pisca Mome Ka- porja. Za ograjami se skri- vajo laboratoriji, kjer se je rodil mnogokateri od do- mačih filmov, na prostranih) terenih) filmskega mesta pa so mnogi statisti, predvsem študenti v dneh razcveta te- ga inesta našli težko delo in zaslužili kakšen dinar v sa- njah, da bodo nekoč morda igrali vidnejše vloge. Mnogi tudi jih — v življenju, kjer je pač vloge še težje odigra- ti kot na filmu. Med vsemi restavracijami v Košutnjaku pa je nedvom- no najbolj zanimiva slavna »Devetka«, nekdanja železni- ška pK)staja na pionirski že- lezniški progi, ki so jo po ukinitvi preuredili v resta- vracijo z morda najboljšo domačo hrano v celem Beo- gradu. Ada Ciganlija je otok v Savi. Pravzaprav ni več otok, saj so jo z nasipom povezali z obalo. Kljub temu pa je še vedno med najbolj pri- ljubljenimi spreliajališči in poletnimi kopališči v Beo- gradii. Žal so njeni bregovi vse bolj umazani. Zajezili so pretok in . nekdaj tekoča Sa- va je tu postala mlakuža. Pa to ljudi ne moti preveč. Ob nasipu, ki jo veže z obalo je zraslo pravo malo pristanišče. V njem so la stniki zasidrali svoje kočice na splavih. Pomladi je to sidrišče videti kot mesto iz pravljic. Poleti pa se pov- sem sprazni, lastniki se s svojimi pisanimi splavi pre- selijo vzdolž bregov Save in iščejo samoto, svoj košček čistejše prvobitnejše reke. Jo lahko še najdejo? PIŠE: BRANKO STAMEJČIČ (5) Naselje vodnili vikendov na Savi V PREBOLDU AVTOCESTA 1. maj bo ita vedno (»slal /upisan v srcih |)ie»>otd- skih Rii.si!cev. Pa ne le t«»h, tt)n\(H- vseli gasilcev v žalski (»iKiiii. I're>)i>ldč»m so namteč dobili novo gasilsko avtoci- stenio. ki je veljala okrog i:>l> starili )niliJonov iUnur.tev, jioleg tega jie še nov IMV koniiii. /a katerega .}e hil« treba odšteti milijon osemsto tisoč dinarjev, .\vlocisleriia. ki so jo izdi lali v tovarni avtomobilov l AP v Priboju .sinula za- enkrat med tri najmodernejše, ki Jih i)naJo slovenski ga- silci. Z njo je mogoče gasili taUo / vodo, pralUHn kol i>eno, opremljena pa je tudi s p-jsehuiin topom za gašeii,je. moii- tiraniii) na kabini. Sredstva >o prispevali kraja)ii, občinska samoupravna interesna skupiiost za varsho i>re(l požari, ('obr.šen del pa l)reholdska teicstiiiia tov.ania. .\edel.)sk(^ga slavja ^o se i)<*Ie,", številnih gasilcev iz vse Sioveni.}e ter predstavnikov drn/.benopolitičnili .skupnosti udeležili lusli gasloi iz Obei ) ade!beri;,i v Vvstri.fi, ki že .stMle)Ji let p<>!};.».teni s Proboldč.uu. »SOLAJE GORELA« Zatopljeni smo biu v naše šolsko delo, ko j^b začol zvo- nec neusmiljeno iV)iiti. Pri- c.almili smo, spo^gledali smo se, spoznali smo, da oznanja nevarnost — požar in že smo hiteli skozi vrata. Prepričani smo bili, da gori šola. Ko smo pritekli skoz; šol- ska vrata, je proti šoii Z i hi- tel gasilski avto in gasilska cisterna, ki so jo ga.silc. ne- davno prejeli. Kmalu snio ugotovili, da je to bila la va- ja. Po vaji so nam gasilci pove- dali kakšno je njihovo delo, pokaz£ili so nam, kakšno je njihovo orodje in iiai pova- bili v svoje vrste. Gai^.r;; že- lijo, da bi se že seda, kot pionirji in mladinci, pnklju- čili njihovim vrstam. Veliko pionirjev ?e je pe- tem, ko so spocaial', kakšne naloge imajo g^s-lc:, vključi- li v njihove vrs 3. Tudi dek- let?. so biia med nj.mi. JEŽOVNIK MOJCA KREŠO ČOSIČ Krešo Cosič- in mladi — Na.š znani držav ni repre- zentant in eden najbolj- ših jugoslovanskih košar- karjev Krešo Cosič .je bil vsekakor osrednja oseba letošnjega košarkaškega festivala VU 77 v C:elju. Mimo tega, da je s svo- jo izredno igro dobil po- kal Sporlskih novosti kot najboljši igralec srečanja moštev Rdečih in Belih, je oh vsakem koraku imel ob sebi mlade občudoval- ce, ki jim je takole delil avtograme. (Foto: T. Tav- čar) Tekst: J. K. geografija lakote TESNA VEZ MED BOLEZNIJO IN SIROMAŠTVOM številnim raziskovalcem na tem področju so se pridružili tudi strokovnja- ki v Cilu, ki so primerjali intelektualno učinkovitost otrok podhranjenih v naj- bolj nežni dobi in tistih, katerih raz\'Oj je glede na hrano potekal normalno. Čeprav sta bili obe sku- pini sestavljeni iz otrok takšnih sredin, za katere bi lahko dejali, da so identični v vsakem pogledu, je ugotovitev na- slednja: v otroštvu pre- malo hranjeni otroci so pokazali mnogo slabše re- zultate na inteligenčnih testih, kot dobro hranjeni sovrstniki, V Indoneziji so razisko- valci leta 1964 proučili in- telektualno razvitost 117 otrok od 5. do 12. leta Njihovo prehrano so spre- mljali skozi pet preteklih let. Zaključek, do katere- ga so prišli, je bil, da je mogoče fizični in intelek- tualni razvoj skorajda po- polnoma točno predvideti in to na osnovi njihove prehrane v otroški dobi. Otroci, ki so bili v tem obdobju podhranjeni, predvsem pa tisti, ki so kazali klinične znake po- manjkanja vitamina A, so dosegli najslabše rezultate na inteligenčnih testih. Na drugi strani pa so dobro hranjeni otroci dosegli mnogo boljše rezultate. četudi ne pride do po- škodb možganov in živč- nega sistema, lahko pod- liranjenost poruši intelek- tualni potencial otroka in to s svojim posrednim vplivom na formiranje njegove osebnosti. Pod- hranjenost zaostruje — in celo poraja — odtego- vanje stimulacije in izku- šenj, kar zavira splošen razvoj otroka. Največkrat so takšni otroci ravnodu- šni in zaprti vase. Podvr- ženi so slabši socialni in- terakciji, kar vse zopet moramo pripisati podhra- njenosti. Fizična in men- talna utrujenost, ne.sposo- bnost koncentracije ter slaba motivacija imajo za posledico slabe uspehe v šoli, njihova večkratna bolezen pa pomeni tudi pogosto izostajanje od po- uka. Zaradi vsega tega slabo hranjen otrok zaos- taja za svojimi vrstniki v kritičnem času šolanja. Kakor to piše Allan Berg so njegove »možnosti za vedno izgubljene«, ne glede na to ali so bili njegovi možgani fizično poškodo- vani ali ne. Morda je glavni poduk tega še ne dokončanega raziskovanja o prehrani in učenju ta, da so podhra- njenost, bolezen in siro- maštvo medsebojno tesno povezani. Prav tako kot tudi dobra prehrana sama po sebi ni dovolj, da iz- briše brazgotine siromašt- va, tako tudi v stanju pod- hranjenosti otroka celo tis- ti najbolj kreativni izo- braževalni napori ne mo- rejo doseči uspeha. Možgani so danes še najslabše raziskani del človeškega telesa. Kljub temu pa lahko rečemo vsaj glede na tisto, kar o njih vemo, kako potreb-, ni so zaradi njihovega pra- vilnega razvoja napori, da bi zagotovili primemo hrano nosečnicam, doje- čim materam in otrokom do dveh let. In to kljub temu, da veliko znakov govori, da je stanje moč- no iz]x)ljšati z boljšo pre- hrano in boljšimi socialni- mi pogoji v kateremkoli časovnem obdobju življe- nja. NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško.. Slov Konjic^ Šentjur, Šmarje pn Jelšah m Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštjii predal 161, Naročnma in oglasi: Trs V. kongresa 10 - Glavni m odgovorni urednik: Bojan Volk; tehmičm urednik: Drago Medved — Redalccija: Milan Bo- žič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, fililan Semčar, Bran6 Stamejčič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopai. MUenko St.ra šek, Janez Vedenik, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezna številke 3 din — Celoletna naročnina 120 din, polletna 65 din, četrtletna 35 din. Za inozemstvo je cena dvoina, Tekoči račun 50102-601 20012 CGP »Delo« Ljubljana - Telefon: 22-3G9, 23-105, oglasi in naročnma 22-800.