142. številka. Ljubljana, petek 23. junija. IX. leto, 1876\ SLOVENSKI NAROD četiriBtopne petit-vrsto 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če »o dvakrat in 4 kr. če so tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ne izvole irankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc KoIiiihmovoj liiSi ftt. 2.r>—2(5 polog »rlcdali&ča v „zvezdi". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči^ je v „Narodni tiskarni" v Koliimnovoj bifli. Vabilo na naročbo. Koncem tega meseca začenja se novo naročevanje na „Slovenski Narod". Vse gg. naročnike, katerim naročnina poteka, nujno prosimo, da jo ob pravem času pošljejo, ker moramo na nalog lastništva list ustavljati onim, kateri naprej ne plačajo. Ker se lista tiska le toliko, kolikor je naročnikov, ne moremo vselej kasneje številk dopošiljati, ako se naročevanje zakasni. ..NI o v. \iti-4Ml" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za pol leta.....O gld. 50 kr. Za četrt leta .... 3 „ 30 „ Za en mesec .... 1 „ lO „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za pol leta.....8 gld. — kr. Za četrt leta .... -4 „ — „ Za en mesec..... I -AO „ Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za tlljult«* velja zni-itiua cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. &0 kr. Po pošti sprejeman „ „ „ — „ jš.ttwuini*tracij€i, ,,.S7oi*. it7«***«*/«*'*. Treba li Slovanom Carigrada? Na to vprašanje odgovarja rusko „Novoje vremja" z vso odločnostjo, da Carigrad ne sme biti v družin rokah, nego v slovanskih in to prav iz materijalnih obzirov za Slovan-stvo v obče i še posebej za Rusijo. Politika „nevmešateljstva," kojo zagovarja „Golosu je za Rusijo sramotna in nevarna, pravi. Z leta 185G, pravi „Nov. Vr.," si šteje Anglrja Turčijo za svoje trgovišče: pribojevala si je monopol trgovui kakor v evropskej Turčiji, tako v mali Aziji ter zadušila vsako konkurencijo. Anglija si jo uže domišljevala, da je Turčija njena kolonija. Seznavajoči so z vzhodnjo trgovino Evropo, so se Angličanje korak za korakom naprej pomikali po obrežji črnega morja. Njihove manufakture prodrle so v Kavkaz in za kavka/.ke dežele, nanesli udar našej trgovini v Perziji, in končno so se skušali utrditi celo v Odesi i po južno-ruskih krajih. Z jedno besedo angleškim fabrikantom i trgovcem, prinuždenim iskati si nove sejmove, odkrila se je z Bosfora prelestna perspektiva. Anglija je tedaj vse ležeče na zadušenji slovanskih narodov i olmmjenji turškega gospodstva. , „1 temu nasproti je ,,Golos" tako naiven, da se kaže zadovoljnega ako hoče Anglija v svoje roke delo pomirjenja in pokojnega spre-obračanja Turčije ter deje, da je to tem boljše za nas. Nikdar, če hoče Slovanstvo in če hočemo mi le malo razumeti svoje životne interese, ne smemo mi taka preobrazovanja pod egido Anglije ravnodušno gledati; bilo bi to za slovanski svet samoubijstvo, dobrovoljno odrećenje ne toliko od našega prošlega, no i do bodočega; dopuščenje tega bilo bi znakom brez-silja in polnega padenja Slovanstva. Po sili stvari ves slovanski svet in mi Kusi v tem čislu ne morejo ostati, da ne bi se udeležili pri vsakem koraku bodi si diplomatičnem ali drugem glede Turčije. Za nas nijso tam samo kolonijalni interes«, kakor za Anglijo, no taki životni, da od njih od visi ali propad ali svobodno razvitje Slovanstva. „Tursko cesartvo leži v predsmrtnej agoniji, mogila njegova je uže izkopana; a ne za to gre sedaj, da bi se Turčiji nanesel poslednji udar — meč uže je potegnen — ali za to, kdo bode njen naslednik, Slovani ali angleški kupci. Anglija ali Rusija ? Kakor vladajoči ob bregih Neve smo si probili okno v Evropo, tako nam Bosfor in Dardaneli odkrivajo pot v celi svet; pa le ta-Čas, če je Carigrad v slovanskih rokah. Naša trgovina, naša premišljenost vso se na-hodi v pasivnem polo/enji, in to ne more dobro vplivati na našo državne moči. „llosibrski proliv in Dardaneli sestavljajo jedini izhod produktom južno Rusije, balkanski poluotok je naš najbližji in po odstranjeuji angleškega nadvladanja, naš najbolj ugodni semenj. Naše izvožuje luko imamo iskati na jugu, vsaka nova železnica povzdiguje njihovo važnost. Zapreti nam Bosfor, — ko bi mi Angliji to privolili, značilo bi ubiti vso našo trgovino. A brez dobro razvito trgovino ne more rasti blagostanje posameznih niti moč državo. „Se da nj a minuta jo do vo I j u godna za nas. Zakaj bi se je mi Rusi ne poslužili v naših interesih, to jo: v interesih Slovanstva? Kdor trdi, da je Rusija obvezana varovati občno-evropske interese, ta ponižuje Rusijo na stopnjo knežtva Monako. Interesi neslovanske Evrope so po većini protivni nam in vsemu slovanskemu svetu. Ako mi Angležem prepustimo, da se utrdijo v Carigradu, potem ostanejo južni Slovani danjiki (tributarni) Angliji, Rusiji pa je pot zaprt v sređuje morje, (''emu je potem naša vojna Hota, čemu naše pancerne fregate, ki nas toliko stanejo v miru, če našo trgovine ne morejo braniti? „8Y.Ob0.dni Carigrad v rokah svobodnih Slovanov, naših zaveznikov, prijateljev, bratov, — to je devisa našega notranjega in vnanjega razcveteli j a.u S temi besedami sklepa poštena ruska gazeta svoj temeljiti, v pravem slovanskem duhu pisani članek. Listek. En dan ženin. (Siuešljivka iz narodnega zivljei ja, »p:ba; J. Ogrinic.) Vili. (Dalje) Davek! ali ima plačanega uže za tekoče kvatre. Cesarska, kraljevska gospodska, ki pobira davek zmirom za jedne kvatre naprej, dolžnosti svoje pa izpolnjuje za jedne nazaj, ta bi slabo sprejemala ga, ako bi ne imel uže plačanega! V tej skrbi, če ima še toliko pri sebi, da bi v sili poravnal, kolikor morebiti dolžuje na davkih, seže pod prsnik — pa kako se ustraši! Kjer bi moral žep biti in v njem mošnjak z denarji, tam — uij nič! Sineut! kako pak je to? Opre dlan v čelo in začne misliti, kje bi bil zgrešil to? Hm, nikjer dru-gej, kot tam na pretepišči! Ali kako? ali je žep nateknil se na tist plot kam, ali je ostal tam na tleh kje ? Ne to, ne ono! Dobro je bil pogledal povsod ondi, predno je odšel, pa nikjer nij bilo nič vedeti; ali nekako pak je vendar prišel ob denar — in tisto drago kupljeno mazilo tudi! Kako tedaj? „0 ti hudimar ti roparski!" zahršči na jedeukrat, ko si domisli na tistega capina, ki je poprej ruval se ž njim in tako nesramno pretipaval ga pod obleko po rebresih. Tisti, da tisti je odtrgal i izpulil skrivni žep z denarji in mažo vred — nobeden drug ne! Ta n isel mu kakor z jasnega strela vreze v inož-jaoe, in kimaje z glavo si uatil orna misli : ti st žep naj bi uže bil. kjer hotel in inaža tista konjederska; da bi le denar bil, denar! Toda — saj ga ne bo, re bo ga, ne bo, naj duhta, kakor in dokler hoče ! — ker ne pozna tistega razbojnega rokonjača niti ne tiste spake njegove, da bi mogel za njima in priti jima v živo. Vsaka hoja in pot zavoljo tega bila bi zastonj, to prec v tem hipu spozna Poskoček. Žalosten in poparjen se nasloni ob zid in dalj časa nič ne ve, kaj bi ? Kar se nenadoma spomni, da je imel le nekaj malo premoženja pri sebi, da torej njega izguba tudi s tisto konjederčiuo zaplato vred uij tolika, da bi on, ki ima doma celo bajto vso z nova prekrito, moral ves potrt biti zato, nikar, da bi posekiual nič več kar ne vedel, kaj in kako? Le-ta zdrava misel ga brž zopet toliko okrepča na duši in na telesi, da se od zida umakne na prosto z do malega poprejšnjo srčnostjo na obrazi. Vendar pa prej vsem družim koj pri tej priči sklene, da, predno se zbije še s katerim, vprašal ga bode vselej poprej, kdo je? — da bo potlej poznal ga iu vedel kje poiskati; in da mej tepežem se od zdaj za naprej hoče vselej trdo držati za denarni žep. da mu še kak drug katerikrat ue Jugoslovansko bojišče. Andrassvjev „P. L." naravnost magjarsko bojazen izreka, da kadar šest tednov „premi rja", ki ga je Turčija vstašem ponudila, brez vspeha poteče, bosta Srbija in Črnagora agresivni boj zabeli. Midhad-paša naj se torej brž pokaže, -Je je praktičen državnik. (!) Srbov je v orožji pri Drini in Aleksincu 70.000 mož, poroča „Pol. Corr.", in turška nemškuta „N. Fr. Pr." se jezi nad tem številom in se skuša norca delati. Da je Muktar brez boja Nikšič z živežem oskrbel, dunajsko Turkinjo neizmerno veseli. Ali mi menimo, da vse to nij druzega, nego vstaši hranijo svoje moči za potrebnejše bitve. Politični razgled. Notranjo skt* zbornica je dovolila mestu Parizu 120 milijonov na posodbo vzeti. — Odbor za volitve nasvetuje naj se zavrže volitev kapitana Muna, ker je vršil se baje nepostaven klerikalen pritisk. — Glede iz-branja Buffeta v senat so se duhovi nekoliko uže pomirili. Republikanske novine začenjajo dokazovati, da prav za prav nij čisto nič nevaren ta mož. Senat je volil komisijo, ki bode preiskavam, uvete Waddingtonove osnove o postavi glede višjega nauka. Večina je proti osnovi. Nasvet Schblcherjev naj so smrtna kazen odpravi, bi je zavržen. V Belgiji trajajo notranje demonstracije in nemirovanja mej liberalci in klerikalci naredi take, kakor denes ta! Da, ta je denes speča! ga in zmešal mu pota in namene, kakor res nikoli še nobeden ne, kar je na sveti! V mislih na to srdito zaškriplje zobmi ter še jedenkrat prav grdo prekolne tistega nepoznanega razbojnika: češ, saj druzega njemu ne gre ! Kljubu tej prekletvi pa prazen in suh vendar z lehko vestjo ne more v kancelijo. Nekaj časa tedaj uže zopet ne ve, kaj bi naredil? V tistem hipu ima v drugič tisto prikazen županovo in nemudoma stopi v vežo uradnišnice, da v najslabejem slučaji uže vendar izve, kaj in kako? Sam pri sebi premišljevaje, kaj naj ti prav za prav poreče prišedši pred dotičnega gospoda in gledaje, pri katerih vratih naj bi povprašal hodi gori in doli držaje za odvzdigneni klobuk na glavi. Takrat stopi iz bližnje pisarne bradat gospod, kateremu Toskočekove oči bero naznano učenost na obrazi. Zatorej brž ob- se dalje. V Lmvenu so prvi navalili na liberalne studente, univerza je zaprta. Spntijvki senat je zavrgel s 111 glasi proti 24 nasvet Silvov, naj se Baskom fueros popolnem vzorno. Ne upa si španjska vlada. Dopisi. i k Novcgrti mcstti 18. jun. [Izv. dop.") Res je, fte človek dalje živi, več skusi, več vidi. Napotim se v Novo mesto, staro mi znano gnezdo, da bi videl, koliko se je iz-premenilo v njem, od t'stega časa, kar nijsem bil tam. Dospevši v mesto zvem, da se ravno zdaj porotne sodnije vrše. Vstopim tedaj tija. Advokat je pridno ravno zagovarjal necega zločinca, kolikor sem razumeti mogel. Ali le nemški je govoril. Bog zna, kam sem prišel! dejal sem si. Morda sem p\ zgrešil pravi pot in zašel na Švabsko? Oziraje se po porotnikih, nijsem mej njimi ni jed nega švabskega obraza ugledal, bili so prave slovenske korenine možje. Prepričal sem se, da polovica mej njimi, nij dobro razumela advokata. Zvesto so ga poslu šali vsi, in ga gledali, nekateri zijaje, da v prislovici rečem, kot božji volki, a kaj koristi to? Komu koristi? Kaj doseže doktor s tem, Če se tako krasno, okinčano in prepričevalno govori, če pa jedra govora oni ne razume, ki mu je namenjeno. Ravno tako, ko bi steni govoril! In zakaj se naš jezik ne spoštuje ? Kolika budalost. Sramuje se li morda materinega jezika? Gotovo, se morda ne motim, če to mislim. Jezik slovenski mislim, je v oblikah in izrazih dovršen, krepak jezik. Človeku mora srce krvaveti, če vidi take nerodnosti še čelo v kakem slovenskem mestu. Kedaj bode vendar konec te prenapetosti nem-čurske? Kedaj bode Slovan sam sebe spoštoval? Nasprotno se mi je pa jako srce vzra-dovalo, ko stopi na oder g. državni pravdnik : Zares, prav krasno je govoril v našem materinem jeziku. Prav gladko, da veliko glad-keje kot advokat nemški, tekel je g. držav, pravdniku slovenski jezik. Kako je to, da se nobeden mlad naroden advokat v Novem mestu ne naseli. Silno bi ga treba bilo. Od &tttJ«prftko-OH"«i*8lte meje 17. jun. [Izv. dop.] V 127. štev. vašega lista se nahaja iz ormuške okolice dopis, ki vam je bil vtihotapljen, ker poštenjaka, narodnega učitelja, ki nij pristopil k dobro znanim „pijo-nirjem", ki na slovenskoj zemlji od žuljev slovenskega kmeta in vincarja živijo, pa vendar vse zaničujejo, kar je slovenskega. Ti ljudje sami priznajo, da nijso zmožni slovenskega jezika. Kako so samo za omenjeni dopis stoji od daleč, skrije klobuk za hrbet in s prsti drgajo se ob senc), začne: „ Ali bi jaz mogel izvediti, kje je tfstam, kjer se ženijo?" Nagovorjeni je razumel Poskočekove misli pa odgovori: „Le kar za mano pojdite!" Poskoček gre, ves vesel, da je tako na nagloma naletel na tolikanj prijaznega in po-strežljivega gospoda. Le to, da taka učena glava pa viče njega — to se mu tako pre-čudno čudno zdi, da kar ne ve, ali se on res tako spoštljiv vidi, ali se ta gospod ne mara malo norca dela iz njega, ali ka-li, zlomka? V pisarni se gospod neznane učenosti na jedenkrat obrne proti Poskočeku z besedami : „Ženitev je moja reč. Pri meni lehko opravite vse. Le kaj je, povejte ! Pa sedite če hočete." iskali in prosili, da bi jim kdo pero posodil. Narodne naše učitelje ti ričetvareški pijonirji javno dolže, da ta in ta nij zmožen popolnem nemščine (pa za vas še tudi nekaj ostane — nur deutsche worter vverden am ende mit tz geschrieben), da ta ali oni učitelj prodaje učencem kamenčke in drugo pisalno orodje, pa ne pomisli, da nij povsod trgovcev, kjer so šole. Zunaj na deželi pa ne more vse tako biti kakor v Ormužu, ki je mesto. Od ormuških, slovenščine nezmožnih, švabskih pijonirjev hvaljeni dopisnik pravi, da humsko šolo obiskuje samo 20 do 30 otrok. — Gospodine, poglejte v ormuško, pa boste videli, da jih primerno v Humskoj nij menj, ker na Humu detca šolo še precej dobro obiskujejo. Hajd gospodine, prepričajte se in znali bodete, da Hum šteje 199 za Šolo ugodnih otrok, ter da jih po zimi le malo izostaje, a po leti jih kaci h 80 vsak dan v šolo pride. In to jednemu učitelju uže zadostuje. Na stavek, „ki je pri nas za u zornega učitelja slovel," bi vam pač nekaj povedal, pa nečem žaliti osobe. Gospodu dopisniku naj bo sledeče v tolažbo: Res je, da obiskuje troje v Hum ušolanih otrok ormuško šolo, pa nij tudi nič menj res, da v Hum hodi 12 Miklav-ževskik, 8 Svetinski in 4 Središki, kar mu naj bode v dokaz, da ljudje dotičnega učitelja bolj Čislajo kakor on. Ker pa jaz razmere precej dobro poznam in po pravici vsakemu svoje dati hočem, mi je tedaj tudi dolžnost povedati, od kod ta sumnja do učitelja. Dobro je, da človek vestno izpolnjuje postave, ali v našej še vedno pre-hodnej dobi treba učitelju, da se včasih tudi ravna po pregovoru „Vox populi, vox Dei"^ Postava šolska veleva, učiti tudi telovadbo, naravoslovje in risanje. A bože mili za naše ljudi je to novo in vse novo ide pri neomi-kanih ljudeh teško in zato se je, kar sem sam čul, neka pokveka izrazila, da se detca v Humskej šoli igrajo večkrat s telovadbo in risanjem, mesto, da bi se učili krščanski nauk in brati: „ Saj naši otroci ne potrebujejo drugo nego da znajo v molitvene bukvice brati". Kar se tiče pošiljanja učitelja na vinorejsko šolo, je pa res prav čudno. Ne vem kako more trditi ričetvareški dopisnik, da ormuški učitelji po-dučujejo ravno toliko in še več otrok, ki iz goriških krajev dohajejo kakor Humski (vsi trije ne). Od kod pa je imate? Morebiti iz mesta samega ali iz Hardeka, Lešnice, Pu-senca, Dobrave ali iz.Pavlovca. Se vam pač pozna od kod ste. To pritikano in previkano „te-te" Posko-Čeka tolikanj srbeče segeče v neprivajena ušesa, da se mu tudi šoba po vsej sili in hudem premagovanji razrezi na smeh in da se ne more zdržati opombe: „ Neumni ste, gospod dohtar, ko vičete mene! Dozdaj je še le samo pes vikal me, tisti županov, kadar sem mu brco dal v rep, ko je prihajal stikat mi okolu hiše." Gospod pusteč to reč v nemar vpraša le: „Kako je z ženitvijo? Kdo se ženi in na kaj?" Poskoček ročno in razložno še jedenkrat obriše, kakšno in koliko ima selišče in zemljišče, sešteje na prstih vse svoje rogate, ropate in kljunate živali doma, pove, da vsemu temu je on sam gospodar in pa bog, ter pristavi: „ Ženil bi se pa jaz rad in lehko, če je Iz Istre 12. junija [Izv. dop.] No kar je res, pa je res, o binkoštnih praznikih se rado dogodi človeku kaj nenavadnega. Moj prijatelj mi je zadnjič pravil, da ga je Jupiter pluvius vselej do kože napral kadarkoli je še mlado dijače, o binkoštih kam na deželo za-kolovratil, ter drugi dan, da ga je od silnega nahoda tako glava bolela, da nij mogel ni jedne pametne ziniti. To sem se spomnil, ko sem te dni slišal o učiteljskej skupššini v Paznu, ter mislil: No g. B. se je moralo tudi kaj nenavadnega dogoditi, kakor mojemu prijatelju. In uganil sem jo. Prifrčal je, namreč duh, a ne duh modrosti, nego tisti usiljivi duh švabski, ki se tako nasilno zaletava v avstrijske Slovane, postal v Paznu, ter rekel temu gospodu iz ljudskih šol v Istri: Čuj besede, ki ti jih jaz govorim in ohrani jih dobro v srci. Jezik nemški je dolg a še dolži mora biti; ti moraš skrbeti, da bodo isterski slovanski otroci odslej pozdravljali tudi se po švabsko „gumom" in „gunamd" a ne samo italijanski z „majurno" „bunašira" ali pa še celo z „da ste mi zlravi". In kaj češ, kadar tako silni grmanski duh govori, tacemu človeku treba, da posluša, in poslušal je naš gospod ter pisal gospodom učiteljem v Istri: da mu napišejo dolge učene razprave ter da pridejo na skupščino, odgovore na in vprašanje: Bi li bilo dobro, da se v isterske ljudske šole vpelje tudi drugi deželni jezik? Učitelji, ki nijso še prejeli duha nemškega, siromaki, ki morajo čisto slovansko mladež podučavati samo čisto, — italijanskim jezikom, so odgovorili: da bi bilo dobro, da se vpelje tudi drugi deželni jezik, to je slovanski. No to so naleteli nebogi! Gospod jim odgovori : Kaj! gospoda, vi mislite, da je slovanski jezik drugi deželni jezik v Istri? Jako se motite ; drugi deželni jezik tu je jedino zveličalna nemščina in o tej govorim, italijanski in slovenski pa sta uže tako vse jeden isti jezik. Na! tu imaš vraga. Nemščina je deželni jezik v deželi, kjer nemaš ne jednega Nemca, a italijanski in slovenski jezik sta jedno in isto! Domače stvari. — (Kros) Denes zvečer žgal se bode kakor vsako leto na Drenikovem vrhu velik kres. Palil se bode tudi metalen ogenj. Pevci slovenske čitalnice bodo peli narodne pesni. Najemnik Drenikovega vrha je obljubil skrbeti za dobro postrežbo. Nadejati se je veliko občinstva. Kres je staroslovansk običaj, podedovan od naših starih slovanskih očakov. Za to tudi mi čuvajmo te čestite stare šege svojega roda. Kamor po deželi naš list še ob pravem času pride denes, naj naša beseda uvažena bode. — (Nova slovenska knjiga.) Ravnokar je v narodnej tiskarni izšla nova slovenska knjiga „Trije javni govori," govorili prof. Fr. Šuklje, Ivan Tavčar in profesor Fr. \Viesthaler. Knjižica ima 184 strani in velja le HO krajcarjev. Dobi se pri bukvarju J. Giontiniju v Ljubljani in v narodnej tiskarni. — (Odsek zaizdavanje Matičinih knjig) je imel 10. t. m. sejo, pri katerej se je dogovarjalo o nekaterih Matici ponujanih rokopisih in o narodnem blagu. Nabrano „narodno blago" se bode izročilo gosp. prof, "VViesthalerju v pregled iu v poročevanje o njem pri prihodnjih odsekovih pogovorih. — Po gosp. prof. rieteršnikovem nasvetu, da bi se po Slovenskem nabirala krajna imena za popolni „geografični imenik," določi se, naj se odbor Matičin o tej zadevi obrne do izobraženih domoljubov po deželi s prošnjo, naj bi vsak v svojem kraji nabiral domača krajna imena (imena vasf, re"k, gora, hribov itd.) — Nekaj rokopisov oddalo se je gg. pregledo-valcem, nekaj pa se jih je prihranilo za od-borovo sejo, katera bode morda uže v začetku druzega meseca. — „Tomanovo življenje," pisano po tajniku gosp. A. Praprotniku, in nekaj njegovih še nenatisnjenih in manj znanih pesen, uredjenih po nekaterih odbornikih, je odsek za izdavanje knjig pregledal; dotočni rokopis pride po nekaterih malih popravkih užo ta teden v tiskarnico. Tudi se je določilo , da se „Tomanovemu življenju" doda njegova podoba. — Matičini zemljevidi — posebno „Turčija" in Kozlerjev „Zemljovid slovenskih dežela" — se pridno razpošiljajo. Dogodbe sedanje na Turškem vabijo omikane naše ljudi, ki časnike bero, da segajo po zemljevidu Turčije, ki le malo soldov stane. — Ravnokar so prišli iz Kbke-ovega litogratićnega zavoda na Dunaji v drugič natisnene matične diplome; sedaj se bode ž njimi lehko postreglo vsem udom, ki žele lično diplomo imeti. — („Laibac her Tagblatt") trga iz naših člankov posamezne stavke ven, pa potem tako tope, glupe in naravnost neumne glose dela, da se pač pozna, da je g. lastnik tega lista pri izmeni uredništva prišel iz dežja pod kap. Če hoče namreč „Laib. Tagblatt" iz našega uvodnega članka videti, kako „zelo si slovanski element želi ruske knute — nemarno temu nemškemu čarkarju druzega odgovora, nego da kaj o „knuti" more iz našega lista le kak „butelj" brati, kakor je „T." — (Cirkus.) Denes pride iz Zagreba cirkus Sidoli in bode tukaj v Ljubljani več predstav dajal. — (Iz Ljutomera) se nam 21. t. in. piše: Pri dcua>njej volitvi velikih posestnikov v okrajni zastop ljutomerski izvoljeni so Slovenci, kateri so došli v velikem številu volit. Nemškuturska stranka se z ozirom na vspeh niti volitve udeleževala nij. — (sofitahjska posojilnica) ima 28. junija izredni občni zbor. Program: Poročilo o delovanji v poslednjem polletji. Revizija knjig in pisem. Sklep, kdo ima podpisati menjice za druge denarne zavode. Posvetovanje zarad novega stanovanja. Sklep o prinesku za telegrafue hlodo. Nasveti posameznih družabnikov. — (N o v o j e z o r o) je naredilo se v občini Površ pri Mariboru, tako široko kakor Drava vsled povodnji. Najbrž pa se bode voda zopet odtekla. — (Iz Svetinj pri Ormužu) 21. jun. se nam piše: Kakor po druzih krajih je tudi pri nas pomladanski mraz naredil veliko škode. Še več kakor smo počotkoma mislili. Ovočje, ki je letos izvanredno lepo ocvelo, je vsled mraza skoraj vse popadalo. Le nekaj jabolk in črešpelj je še ostalo. Žito je redko, pa prav lepo. Zrna zna biti obilo, le slame, ki je pri nas zelo draga, bo malo. Grozdje cvete. Preteklo noč smo dobili potrebnega dežja. — (Utonil) je nek delavec vulgo Po-štrajh pri zadnjej povodnji blizu Kamnika v Bistrici. Šel je k izpovedi, potem se je olajšan od grehov malo opil žganja in domov grede smrt storil. — (Nesreča.) Iz Sostrega pod Ljubljano se piše 19. jun.: Denes zjutraj zgodaj je šel M. P., zadvorški Bizjak iz šentlonardske fare v So strem s sosedoma po drva v hrib nad Gostinico. Grede iz Zaloga proti Lazim jih doide hitri poštni vlak iz Ljubljane. Bizjaku se splašita lepa konja, predirjata do dveh prednjih voz, in, ko se jih hočeta ogniti, se nad Gostinico pod Jančeharjem zvrne M. P. iz voza črez škarpo v globoko Savo, konja pa in voz se prekucneta črez njega v šumečo vodo. M. P. dobro plava, čeravno ga pogoltne nekekrati savski vrtinec. Z vodo se borečemu M. P. pridejo Gostiničani s čolnom na pomoč, ter ga rešijo neprevidene smrti. Konja sta utonila. Crknjena konja pa razdrti voz so iz po cesarskih postavah puščeno, oženiti se na tako?" .Jim, oženiti se po novih postavah sme vsak, naj ima kaj ali nič", odgovori gospod. „Kaj ne? No vidite, no vidite! To so pravične postave!" hiti Poskoček zagotovljati in obraz se mu žari od veselja. Potlej pristavi: „One, naš tisti župan pa mi žuga, da jaz se ne smem!" „Zakaj, da ne?" „Bog ve, sam no ve; jaz pa vem, dobro vem, zakaj bi rad mi ubranil. Zato, da bi se polastil mojega zemljišča, ko bi jaz kar tako umrl, zato, gospod dohtar; lo verjemite : jaz poznam njega, jaz se ne lažem!" „Če nij druzega; potlej nij nobene zapreke", pravi mu izvedeni gospod. wNič druzega, nič druzega! vam pravim", pritrjuje Poskoček majajo z roko pred soboj, in nadaljuje: „Da vam po pravici povem: tistega našega župana — zgolj sama nevoščljivost ga je, pa samogoltnost, pa opravljivost, pa dolg jezik, pa Čeljust tiste široke! Saj vem, da tudi k vam pride grdit me in obrekovat; toda, če sto pametni, gospod dohtar, nikar mu nič ne verjemite! Če vi potegnete ž njim — ne bo nič! ali jaz — jaz pa rad dam za jeden polič ali za dva, kedaj tako-le najdem pravega človeka! Da, da, gospod dohtar, le njega ne poslušati! On vam je tak kvasač, tak je — vi ne veste, kakšen je!" „Marnje nič ne veljajo pri nas; le pravica in resnica!" potolaži gospod. Torej se jaz kar lehko oženim, jelite, gospod dohtar?" „Nu, jaz mislim pač, da; če le nij ka-cih merodajnih zaprek." „Katere so pa tiste merodajue?" vpraša radovedni Poskoček, in obzija. „Na primer : ko bi bil človek uže oženjen". „IIo, bog me varuj! Tistega pa jaz uže ne — ako tudi bi bil hotel kedaj, menda ne!" pravi Toskoček, okrepaje resnico svojega izreka, da bi saj gotovo od sebe odvrnil vsako tako merodajno zapreko. Nadalje se človeku ne pripušča oženiti se v tistj s oseski a!i občini, v katerej bi potlej po svojem zakonu prizadeval kakoršnokoli napotje ali škodo, razlaga učeni uradnik. „Nikoli naj ne vidim nebeških vrat, če sem in če bom kateremu kedaj premeknil kaj več, kakor se mi blata prime na črevlje", rekoč oddrgno ga na tla, da bi se videlo, koliko. „Nu, komur se pa take in jednake prečeče okoliščine po pravici ne morejo podtikati, tistemu pa nihče ne more ubraniti že-nitve" podučuje gospod. (.Daljo prih.) Save izvlekli pri I .azili. — Ker je na omenjenem kraji tik ceste globoka Sava, kako je to, da ne skrbi dotični cestni odbor za primerno cestno ograjo?! Če zasipa južna železnica nevarni vrtinec, kateri preti cesto spodkopati in železnici škodovati, je mar prav, da se pusti kamenje na cesti ležati, da se voz voza teško ogne in se potem taka nesreča primeri! Razne vesti. * (Tiskovna svoboda v Avstriji.) Od 1. jan. do 10. junija je bilo v našej Cis-lejtaniji celili 23.'» tiskovin konfisciranih. In vendar državna osnovna postava govori, da imamo tiskovno svobodo ali ka-li. * (Igralci.) V Pragi teče velika pravda zoper več višjih uradnikov kreditnega zavoda zarad goljufije, ki so svoj in potem še društveni denar na borzi zaigrali. Tudi na nemškem je več jednacih pravd zarad bank in denarnih ustanovljenj. „Kraha" nij konca ne kraja. * (Povodenj) v Galiciji se je zmanjšala zadnje dni, vendar železnice še ne morejo voziti. * (Bi s m ar k) je precej nevarno zbolel in odšel zarad tega v toplice Kissingen. * (T ud i jedno izhodno vprašanj e.) Zemuiiski „Graničar" pripoveduje, da je nekoliko Pančevcev vozilo se po ladiji v bližnji Zemun. Ker nijso pasa imeli, nijso smeli iz ladij e izstopiti. Peljali so se nazaj v rodno mesto. A tam jih policaj nij poznal in ker nijso pasa imeli, tudi tam nijso smeli izstopiti na domačo obalo. Peljali so se v bližnji Belgrad, tam pa jih brez potnega lista srbska vlast nij pustila na suho. Ker nijso hoteli v vodo skočiti, poskusili so še jedenkrat v Zemunu, kjer zdaj od doma čakajo potne liste, da se vrnejo. Javna zahvala. Dobrodejno društvo „Narodna šola" razteza svoje plemenito prizadevanje; podpirati narodno Šolstvo, tudi preko Savo po slovenskem Stajerji. NaaVj šdrlrazrednej soli je poslalo zbirko stereome-tričnih tel in 43 slovenskih knjig, koje bodo začetek tukajš'jej šolskej bukvarnici. Na prejetem najtoplejo zahvalo izreka kraj. šol. avH St. Jurski na juž. žel. dne 20. junija 1856. RUpschl, predsednik. Dramatično društvo. Občni zbor „slovenskega dramatičnega društva" za leto 1876. je 5. julija ob 6. uri po polu dne v čitalniškej dvorani v Ljubljani. Vrsta razgovorov: 1. Ogovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev predsednika, blagajnika in novega odbora. 5. Posamezni predlogi. Vsi udje so uljudno povabljeni. V Ljubljani 20. junija 1870. Za odbor: Janko Kersnik, Jan. Murnik, tajnik. predsednik. Kreditne akcij« London Napol. . . . C. k. cekini Srebro 150 130 9 !S 101 75 61»/, 79 80 Dr. Mi Feliacte. odvetnik, slavnemu občinstvu do uljudnega znanja dostavlja, da je svojo pisarno v Tegetthorlstrasse, v hramu A. pleni. Kriehuber-ja odprl. (181-2) Dunajska borza 22. junija. Ji v Utm '.^:rt^.r i*v m, ^ur mulu,/ Enotni drž. dolg v tanko <;>. 66 tU\ 95 kr. Enotni uri. doig v arebru 70 . 20 1860 dri. posojilo ... 110 \ 80 \ Akcije narodne bank«? 854 . — DorSko olje Iz si\lv kitovili Jeter, iz Borgena na Norvepskem; rumen«) 1 steklonica 60 kr. j nepremoč j ivo breg okusa in duha 1 steklenica 80 kr.; sč železnim jodirom 1 steklenica 1 gold. Da se ponarejevanju izogno vtisneno bode moje imo na vsakej steklenici. (53-12) Gabriel Piccoli, lekttr, HO thntajskej cesti v IJiihfJuui. Nepremakljive in za peljati Mlatilnice na cveke ročne in za vlaženje od 1—6 konj izdeljujejo. kot specijaliteto Umrath & Comp., v Pragi gospodarskega orodja strojnu fabrika. Ceniki in podobe zastonj. Za vsak stroj se jamči. (188—i) pri gosp. Josipu Debevcu v Ljubljani. Mej množi m i anonci, posebno za uro in zlatu blago jo mnogo tacih, ki prebivalco po dožoli samo sleparijo. Vsak naj bodo svarjen za svojo lastno korist prod kupovanjem, kjer firma prodajalcev no garantira zadostno. Vso ure in drugo zlato blago, katero kdo pri meni kupi, izmonjam mu po volji vsak čas, ali pa tudi nazaj sprejmem, to jo dokaz najostreje soliditote! Neverjetno, 7Q "in Iti ~IO . Se brilanti od gl. 80 do 500. Pismena a^-stročlla, izvrše so v 24 arah preti poštnem povzetku aH pripoNiljatvi novcev. Na zahtovanje razpošiljajo ae tudi uro in zlatnina proti poštnem povzetku za izbiranje, tor so za neobdržauo vrača denar nazaj. ■vhb Mojo cono so vodno nižje, kakor najnižje povsod, ter zahtevam dobička le sedanjemu času primerno. Vsi, kateri Žolč nove ure in zlatnino naročiti, Vsi, kateri staie uro ali staro zlatnino za novo izmenjati žolč, so uljudno prosijo, da so obrnejo na mojo firmo. (26—19) Philipp Fromm, fabrikaut ur in zlatnine, EothenthurmstraDsc štev. 9, nasproti "vVollzeile, DUNAJ. Maj ne ne pozabi naslov. Jzdatelj in urednik Josip Jurčič. .uistinu* m utnt BJNarodue tiskarne*. .^M