štev. 28. PoStnina plačana v gotovini. V Ljubljani, v četrtek, dne 12. julija 1923. leto II, Izhaja vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Cena: « en mesec...................Din. 4 ** četrt leta................... »12 ** pol leta..................... »24 Posamezna štev. stane 1 Din. , Uredništvo: Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6/111. Rokopisi se ne vračajo, ^etranklrana pisma se ne sprejemajo. GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Inseratl, reklamacije In naročnina na upravo »Jugoslovanska tiskarna", Kolportažnl oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2. Inseratl se računajo :: po dogovoru. :: Delo za ljudstvo. v R Poslanci, ki jili je naše ljudstvo poslalo v skupščino ur . rad, vrše svojo dolžnost. Gotovo ni v njihovi moči ^ ^ničiti želja in zahtev našega ljudstva, toda kar morejo 2 store : zvesto in brez strahu tolmačijo v skupščini te .eJe in te zahteve. Iz vseh njihovih govorov odseva toplo g °dločno slovenska ljudska misel. V naslednjem se ho-■ ?m° ozreti na glavne točke govorov v narodni skupščini, 1 se Pečajo s socialnimi in sorodnimi vprašanji. V seji zakonodajnega odbora dne 19. junija 1923. je ovoril posl. Fran Kremžar o uradniškem vprašanju. Izja-1 ic. da zastopa SLS nasproti temu vprašanju ta - le ^acela : 1. Državni nameščenci so svobodni državljani, ki ° y službi države in ljudstva. 2. Da morejo državni na-oscenci vestno vršiti svojo dolžnost, morajo biti mo-2 no in gmotno popolnoma zavarovani za svoj obstoj in rad°-»St°^ svopk družin. Sedanji vladni zakonski načrt u-^ niškega zakona pa ta načela ruši, ker hoče vzgajati yadne vladne mameluke, v gmotnem oziru pa ne pri-re^a uradnikom nobenega izboljšanja. Zakon napoveduje bo t • P uradn>štva, a'ne daje nobenega jamstva, da se Ha? a izv-r^d° P° vesti in potrebi, marveč bodo posamezni seh delali po svoje, pri čemer bodo prizadeti po- d °no nižji državni nameščenci. Ljubljanski dr. Goršič že 2 ?es grozi v svojem uradu z redukcijo. Končno vladni ŠČe°n n'česar ne omenja o zavarovanju državnih name-ncev za slučaj bolezni.Poslanci Jugosl. kluba zahte-^ Jo odpravo vseli teli pomanjkljivosti iz uradniškega za-lojf13 'n **°d° v Podrobni razpravi podali primerne pred-2-,, ' 2a zakon bodo glasovali iz človekoljubja, ne pa iz ^Panja do vlade. 0gl 9 Priliki proračunske razprave v nar. skupščini se je Cllposl; Fran Kremžar v seji dne 20. junija 1923. ob i}e2laylu ministrstva za narodno zdravje. Pokazal je na veip^n'10 Propadanje človekoljubnih zavodov v Slo-Žuijj mi ,c slovensko ljudstvo ustanovilo z lastnimi Pre; j SH pod Prejšnjo domačo upravo cveteli. Po naših ltre, vzornih bolnišnicah bolniki zaradi nezadodostnih dru l0v nimajo ne zadostne hrane ne zdravil ne snage in s Po^ ,nc®e- Ko je država razširila ljubljansko bolnišnico Pih Sc ,m ženskim oddelkom, je to storila na škodo sle-d0m!inV|1lidov* ki pI' Je vrg,a iz njihovega dotedanjega Vodil iu0venskc zdravnike so v Sloveniji zrinili ž vseh Pihzi mest ^Krajc, Kraigher, Topolščica !), 122 okrož-ben^r?vnikov v Sloveniji že celega pol leta ni dobilo no-na plnče, medicinska fakulteta v Ljubljani se prikrajšuje drž; ajpotrebnjšem. Kam gredo naše davčne dajatve. Od zaL Ve zahtevamo, da nam da, kar je našega. Zahtevamo Pii "odaino avtonomijo, da bomo s svojini sredstvi sa-člov,lSDOdari,i in svo^c drag°cene zdravstvene in druge Poljubne zavode vzdrževali na potrebni višini. v°ril ^ SCp narodne skupščine dne 22. junija 1923, je go-Up°sl. Kremžar k poglavju prometnega ministrstva. Jc P°vdaril naše zahteve o zgradbi železniških $ol . Krapina - Rogatec, Črna - Kamnik, Murska Sobota-Si0vJa.Lendava, Brežice—Novomesto in glavne zveze z ,norjeni’ opozoril na propadanje vagonov in nidJK°tiv Po železniških tirih, potem pa prešel na želez-Železniški promet je odvisen od dobre ali slabe volje železniškega osobja. To osotitje vrši danes svojo službo ob najtežjih razmerah s toliko zvestobo in požrtvovalnostjo, da bi se moral prometni minister zadnjemu slabo plačanemu železničarju odkriti. A kako se postopa z železničarji ? Za tekoče leto je bilo v proračunu 1 milijon dinarjev za tiste železničarje, ki žive v dvojnem gospodinjstvu, a od tega je bilo deležnih doklad le 26 politično izbranih družin. Osebni sprevodniki so dobili kožuhe, ki jih pa v službi ne smejo nositi, a tudi ne prodati in so zanje odgovorni. Pragmatike železničarji kljub vsem svojim naporom še vedno niso dobili. Gmotni položaj železničarjev je obupen. Ljudje hodijo v službo tešč in morajo biti ob suhem kruhu, enako stradajo njihove družine. Posebno zapostavljeni so še progovni delavci. Železničarji so pravi patriotični junaki, ki jim gre pohvala ne samo v besedah, ampak tudi v dejanju. Govornik zahteva, da se odpravi maksimiranje doklad, in omejitev draginjskih doklad, vsem železničarjem sploh naj se do-, voli enkratni nabavni prispevek, stanovanjske dokiade naj se dajo tudi poduradnikom in slugom. Z železniških križišč, naj že končno izginejo sramotne vagoriarske naselbine, ki so prava pokopališča železniških družin. Največji bedniki so vpokojenci južne železnice. ki po 40—50 letnem trudapolnem delu v železniški službi dobivajo sedaj miloščino 2 dinarjev dnevno. Vlada naj zahteva od juž. železnice, da stori nasproti tem ljudem svojo dolžnost. Dalje opozarja govornik, da danes železniške oblasti nočejo razpravljati z zakonitimi zaupniki železničarjev. To je nevarna igra z obupanimi ljudmi. Minister naj napravi red. Končno zahteva govornik vrnitev železniškega ravnateljstva v Ljubljano in avtonomijo Slovenije. O poglavju ministrstva za rude in šume jS v-seji dne 25. junija t. 1. govoril posl. Jurij Kugovnik. Naghtšal je, da večino kreditov tega ministrstva požre uprava podjetij, delavci pa in njihove družine stradajo in trpe vse mogoče pomanjkanje. Vlada ničesar ne stori za izboljšanje stanovanjskih razmer rudarskih delavcev in tudi topot ni v proračunu nobene postavke v ta namen. Vlada tudi ni ničesar ukrenila v stvari nedopustnih stanovanjskih razmer v Trbovljah, o katerih sc je sama prepričala. Govornik navaja pritožbe iz državnih rudnikov v Velenju, Zabukovju itd. zaradi maksimiranja državnih doklad. Povdarja krivico, ki se godi rudarjem — kakor vsm drugim državnim uslužbencem — ki so si s pritrgo-vanjem od ust v prejšnjih časih zgradili lastne hišice, pa jim sedaj vsled tega trgajo doklade in pokojnino. Govornik zahteva, da sc v rudnikih vestno izvršujejo vse varnostne naprave v zaščito delavstva in poziva vlado, da čim preje predloži zakonski načrt o socialnem zavarovanju. Potem govornik opozarja na razmere v leškern premogovniku pri Prevaljah, kjer lastnik o-brat zanemarja in je nevarnost, da se bo moral premogovnik v kratkem zapreti. Pri tem bo izgubilo delo in zaslužek 200 rudarskih družin, a nekateri delavci imajo že 20—30 let službe. Hudnik naj se proda, da pride v podjetnejše roke, ali naj pa vlada sedanjega lastnika prisili, da obrat primerno izpopolni. Slovensko ljudstvo hoče dela in kruha, da more živeti. Ker mu tega sedanja uprava ne daje, zahteva popolno zakonodajno samoupravo. V seji nar. skupščine dne 26. junija t. I. je govoril posl. Kremžar o socialni politiki. Dokazoval je nujno potrebo posebnega ministrstva za socialno politiko in odločno protestiral proti njegovi ukinitvi. Ako bi vlada to storila, bi pokazala, da ne mara mirnega socialnega razvoja, ampak hoče pognati ljudstvo v revolucijo. Doslej imamo že nekaj socialnih zakonov, toda večinoma se ne izvajajo. Tu treba nadzorstva in pospešenja. Začasa štrajkoV mora ministrstvo za socialno politiko posredovati, da se med delojemalci in delodajalci doseže pošten sporazum. Invalidsko vprašanje še tudi čaka rešitve. Namesto težkopričakovanega novega invalidskega zakona se je sklenila določba o nekem razsodišču, ki bo odločalo o invalidskih podporah brez priziva. Invalidi imajo svojo obvezno organizacijo : Udruženje voj-•nih invalidov, toda načelnik oddelka za socialno politiko v Ljubljani je v njegovem uradu uslužbenim invalidom prepovedal, da bi v tej organizaciji sprejeli kako funkcijo, češ da Z njimi sploh ne bo razpravljal. Isti načelnik je mešeca februarja letos v imenu redukcije odpustil iz službe 6 invalidov, dočim je ostalo v službi še več ženskih pomožnih moči in vsi neinvalidi. Govornik navaja še druge krivice -naTsproil invalidom in naglaša, da na mesta socialhrtpolitičnih uradov pač ne spadajo biro-kratje, ampak ljudje, ki imajo smisel in srce za uboge siromake. Potem razpravlja govornik o stanovanjski bedi, ki je je tudi državna uprava kriva. Namesto da bi za svoje urade gradila hiše, je zasedla mnoge zasebne hiše in pognala stranke na cesto. Prihranila ni s tem ničesar, ker mora plačevati visoke najemnine, s katerimi bi bila lahko odplačevala investicije za lastne hiše. — V delokrog socialne politike spada dalje prehrana pasivnih krajev, ki je zelo zelo pereča potreba. Organizacija državne pomoči je bila doslej večinoma čisto zgre-šejia, tako da so imeli od nje .dobiček le posamezniki in banke. Za zgled navaja Žitni zavod v Ljubljani. Končno opozarjŽt- leavofiiik na sramotne razmere viničarjev v Sloveniji in zahteva viničarski zakon. Vsa ta in druga socialnopolitična vprašanja v naši državi se ne dajo rešiti po enem kopitu, ker so razmere in pogoji v posameznih pokrajinah skrajno različne. Zato je tudi s stališča socialne politike široka avtonomija nujno potrebna. Brez naslova. Kuluk še pridno proslavlja Slovenski Narod. To reč umevamo ! Saj so narodovci prav za prav v Slovence prelevljeni nekdanji nemškutarji, kateri so’ se v bivšem kranjskem deželnem zboru v družbi z nemškimi ' knezi, grofi in baroni vojskovali proti nekdanjim svojim tlačanom : slovenskemu delovnemu ljudstvu. Narodu za to doslednosti ne odrekamo. Dosleden bo tudi Narod, kadar bo pisal in zahteval, naj se vrne Narodovi plutokraciji nekdanja pravica aristokratske in plutokratske gospode, da bo smela šibati in pretepati do smrti ne samo klerikalcev, komunistov in socialistov, ampak tudi Žerjavovce, ker nur wir vom Narod sind Herren und drugi ste naši tlačani. Še samostojneže bodo šibali in pre-tepavali do smrti, če ne bodo tiho in ponižno storili le' to, kar bo zahtevala od njih Narodova modrost in rde-čekrvna gospoda ! Ej, kako se bodo takrat divili gos- *~Kira ra ; Stalna miza. v«tdnaStaI.na miza y gostilni pri Zlati Marijanici je na-t*11’23 s štirimi nogami, četverovoglata je in polica ter brev,ečena z linolejem, o katerem niti Mari-davni sart1a ne ve, kakšne barve je bil, ko ga je pred Je °bž ^aso,n kupila za osemdeset krajcarjev. Linolej kot na robu s cigarami in cigaretami ter služi ihačku !0,iuhnv° zatočišče Poletnim muham in domačemu ». KOt v nnnnIHsnckih nroVi p°dje o.Uc prihaia stalno vsak dan, ko so že odšli gos-hira2 fstie, okrepčavši se s četrtinko vina, če jim je °krenfn?. prn Je vroče, če so dobre in slabe volje, kajti n* se je treba vedno. krbt .0^Uc Prihaja iz kuhinje z zakrivljenim, prijaznim neŽnim’ . ?zi vse mizne noge in malo zamijavka. Z BZnim ... vse "nzne noge m maio zamijavKa. L Divca n.I3rit'.skorn Počasti nogo kakega popoldanskega 2*°bni hup °ie pa sko2i na kl()p in ko vidi’ da so vsi 2adniih n JC iŽG od^k’ Posletla na mizo, dvignivši se na ?acka nH°a Povoha po robu, če ni kje kaka dišeča ko oblizne ^PQldanskega golaža, in, če je treba, neko- *0r se°^ lk0ČUla mizo’ ohlizne taoko za tačko, ka-•inah nr,.;?- Po jPirunjem delu in nečednih pustolov-Vf' dJJ1-! I,10či; misli in misli, prede, viha gla- na ono Č0r se snrm ‘‘“zo, omizne racKO za tacKo, Ka- Ndi nr„:x Po igranjem delu in nečednih pustolov- y na de 'iloči’ Mu<: misli in misli, prede, viha gla- rtlran- Po hrhln (.)blizne se zdai na to, zdaj na ono h!^o za ušpc; ' Popravlja si z nogo sršečo noge in p .ern krePkeje zaprede, skloni tudi pred-počasi zadremlje v mirno in tiho'popoldne. In Muc dremlje, sanja in spi. Nihče ga ne moti. Le tupatam se odpro vrata, pride človek na kozarec vina, spije, našteje nekaj papirja pa zopet odide. Prijazna Marijanica tudi nima navade, da bi dosti ropotala in govorila. Včasih pa Muc sliši svoje ime v pogovoru in zdi se mu prijetno, ko čuje govoriti o sebi. Prijazneje in glasneje zaprede, ko godrnja Marijanica sama s seboj : Oh, ta naš Muc pa zmeraj spi, ta naš Muc ... Mrrrr ... mrrr ... mrr ... mr ... Ob petih se Muc zbudi in vstane, ker ob tej uri začno prihajati gospodje ljudje. In ker Muc ve, da so ti gospodje ljudje včasih še neprijetnejši kakor sosedovi psi, se jim izogne, ko čuti, da prihaja njih ura. Muc mnogo premišljuje o ljudeh, a jih ne sodi. Le čudno se mu zdi, zakaj ga sosedova hči tako sovraži, kužka pa prenaša venomer v naročju. Tega naš Muc ne razume, ker je nedolžen. Ukvarjati se s takimi vprašanji pa se mu tudi ne zdi; zato se zopet umije, skoči na tla in krene mimo miznih nog v kuhinjo, odkoder ob tem času zadiši cvrta mast, pomešana s čebulo. Ob polšestih začno prihajati gospodje ljudje. Prvi se pojavlja gospod Matevž Kaluža, davčni nadupravi-telj v pokoju. Najprej pogleda, če so vsa okna dobro zaprta, kajti gospod Kaluža se boji edinole prepiha in svoje žene. Drugače se ne straši ničesar na sve.tu. Potem se ozre proti kuhinji in pozdravi: Hej, ali bo kej ? Nato pokliče četrt »onega« in zahteva Slovenski narod. Natakne očala in čita, začenši na zadnji strani. Ob šestih prihaja gospod Martin Bencin, vpoko-jeni strojevodja pri južni železnici. Ker ima močan, revma, pogleda če so tla suha. Boji se edino mokrote, ker mu je žena že umrla. Potem naroči četrt »tistega« in zahteva Slovenca. Ob polsedmih se prikaže Urban Mikolič, učitelj v pokoju, ki prižge električno luč, češ, da se boji kratkovidnosti, pa četudi špega še solnce skozi okno. Naroči si četrt »navadnega« in zahteva Jutro. Četrt.ure molk... Čez četrt ure se oglasi Kaluža : Narod ima danes sijajen uvodnik ? Mikolič (jezno): Sem že bral, to je godlja, ne pa uvodnik. Bencin (zadovoljno): Imate prav, gospod Mikolič, Narod se stara. Kaluža (jezno): No, gospoda, če piše Narod za nič, kako šele pišeta Slovenec in Jutro ? Bencin (pikro) : Naj pišeta, kakor že moreta, a paralize nimata. Mikolič (veselo): Ha, ha, ha, ha... Kaluža (užaljen) : Gospoda, mislim, da ni potrebno, da bi se. še dalje prerekali ! Plačati! ! Gospod Kaluža ne pozdravi in odide. Bencin in Mikolič sedita do enajstih. Drugi dan. Isti čas, ista družba in Muc. Bencin: Slovenec ima danes krasen uvodnik. Kaluža (jezno) : Sem že bral, to je. godlja, ne pa uvodnik. Mikolič (zadovoljno): Imate prav, gospod Kaluža! Slovenec peša od samega avtonomizma. Bencin (jezno): No, gospoda, če je Slovenčevo, pisanje slabo, kakšno je šele Narodovo in Jutrovo. Hudičev centralizem ! Mikolič (pikro) : Naj že pišeta, kakor hočeta, podje od Naroda, kadar se bo izvrševala njihova sodba, ko bodo pred justico šibali do smrti v Ljubljani dr. Gosarja, dr. Stanovnika, Jožeta Pirca, dr. Periča, Tokana, dr. Lemeža, Krhneta, Jožeta Turka, dr. Grogo Žerjava, dr. Kramerja, dr. Knafliča v svarilen zgled vsem ob-sojevalcem kuluka! Slava hinavščini! Glasilo liberalne slovenske plutokracije »Slovenski Narod« renči in bi škripal z zobmi, če bi jih starec še kaj imel. Stari »dec« očita nam, kateri smo v resnici demokratični in republikanci, če tudi nam ni toliko ležeče na formalnosti, ako predstavlja državo vladar po angleškem, ali pa predsednik po ameriškem zgledu. Svobode, veliko svobode v ustavi zajamčene zahtevamo ! Tisti liberalci, kateri se oklepajo »Naroda« naj pa sodijo, ako ni tisti njihov lajbžurnal smešen, ki je pred leti z najsentimentalnejšimi spisi dvoril bivši avstrijakantski cesarici Citi, zdaj pa išče avstrija-kantov drugod, ko je vendar bil sam prvi med vsemi avstrijakanti v celi Jugoslaviji! Sanje lepših dni. V Pragi bodo občinske volitve. Volilo bo 416.921 volilcev in sicer 192.296 mož z vojaki in 224.625 žensk. Mi smo se pa v resnici v kratkem času našega osvobojenja tako temeljito balkanizirali, da smo že pozabili na naše boje za volilno pravico ženske, da smo jo že za občino priborili, a so nam jo liberalci ukradli. v Tednik »Nova Pravda« prinaša prav točne podatke o razmahu »Orjuncev«. Skoraj bi človek mislil, da ima kakih par dobrih zastopnikov v tej organizaciji: vreme bo pokazalo, če bo kaj (kšeftov). Tednik »Nova Pravda«, 27. štev. : Dopis iz Kamnika pritožuje, ker je letos nestanovitno vreme. Pravi: danes solnce, jutri dež, včasih pa še celo toča. Kaj bo, vse dere pod črno haljo : razumno, rudečih dežnikov zmanjkuje. In glej, v Kamniku bodo ustanovili zadrugo rdečih dežnikov, da tako rešijo delavstvo izpod črnih halj. Zares modro. Kmalu bi človek mislil, da se vreme ravna po narodnih socialistih, pa se spomni na ljubljanske obč. volitve, končno pa pravijo : naj živi črna internacionala v Kamniku, saj mi itak ne bomo dolgo. Prav žal nam je, da ste vendar enkrat pripoznali, da niste poklicani za reševanje del. položaja. Zato Vam svetujemo, da si namesto prapora obrobite nosove, da vas bodo ljudje poznali. Nepremagljivo krščanstvo. »Ti si Peter (skala), in na to skalo bom zidal svo]o cerkev in premagala je ne bodo peklenska vrata.« Mat. 16. 18. V resnici, kakor skala sredi viharjev in razburkanih valov, stoji katoliška cerkev v svetovnem mete-žu, duševne burje in zablode. Nastop kapitalističnega egoizma, ki vstvarja vse materialistične pokrete, ni prinesel sreče, temveč gorje, kakoršnega človeška družba že davno ni doživela. Na žrtveniku današnje moderne družbe stoji zlato tele, okoli katerega pleše in uganja orgije, ves materialistični svet. Družabne razmere in blagostanje modernih sužnjev, pa čimdalje globlje pada. Materialističnega smradu, ki se pojavlja v vsem javnem življenju, ne more spremeniti v lepo dišeči vonj, niti materialistični proletariat, z vsemi pripomočki, ki mu jih nudi kapitalizem. Moderna družba, je zavrgla Kristusov nauk o idealni in materialni ljubezni do bližnjega, namesto tega je postavila za vzor fizično silo, ki naj bi brez srca ; brez notranjega duševnega čuta, potegnila iz blata vse one, ki trpe vsled materialističnega brezčutja. Na ta način do zmage trpinov nad kapitalizmom nikdar ne more priti. Toda kaj naj se stori, da dobi delo zopet zgubljeno veljavo in čast, delavec pa svoj pošten delež od dela ? Tako se vprašuje dandanes zapeljano, in po materialističnemu marksizmu zastrupljeno delavstvo. Res žalostno ! Naprej tema, nazaj v svetlobo slepota strasti, na obstanku pogin! a Karel Veliki ni bil aboniran ne na Jutro ne na Narod, pač pa na Slovenca, pravijo. Kaluža (veselo): Ha, ha, ha, ha... Bencin: (užaljen : Gospoda, mislita, da se bom prepiral z vama ? ! Plačati! ! Bencin ne pozdravi in odide. Kaluža in Mikolič sedita do enajstih. Tretji dan. Isti čas, ista družba... In Muc. Mikolič : Jutro ima danes sijajen uvodni članek. Bencin (jezno): Oh, sem že bral, to je čobodra, ne pa članek. Kaluža (zadovoljno) : Imate prav, gospod Bencin. Jutro se mrači. Mikolič (jezno): No, gospoda, če pa Jutro ni izborno urejevan list, kako sta urejevana Narod in Slovenec ? ! Kaluža (pikro) : Naj že pišeta! kakor znata, kakor vesta in moreta, košte v banki pa le nimata. Bencin (veselo) Ha, ha, ha, ha... Mikolič {užaljen): Gospoda, kaj pa vaju briga moje politično prepričanje ! Plačati! ! Mikolič ne pozdravi in odide. Kaluža in Bencin sedita do enajstih. Četrti dan odide zopet Kaluža. Peti dan se skrega Bencin. Šesti dan Mikolič... In tako dalje ... Muc še vedno prede... Omizje pri Zlati Marijanici pa je še zmeraj celo. Narod... Slovenec... Jutro ... Mrrrr... mrrr... mrr... mr... Toda v tem žalostno - resnem času, nam done na ušesa besede : »Pridite k meni vsi ki ste žalostni, in jaz vas bom poživel« ! Od kodi ta glas, kedo je to ? — Jaz sem resnica in življenje ! In gotovo je, da danes delavno ljudstvo pred vsem potrebuje pota in resnice. Zapeljano daleč od te zvezde vodnice, si ne ve pomagati, ker je zgubilo kompas življenja. Socialna demokracija je, kakor vse kaže na vrhuncu svoje moči in veličine, brez da bi bila izvršila nalogo odrešenja proletariata. Obupana nad uspehom je ublažila svoj program in šla med prijatelje kapitalistične buržuazije. Socialni demokraciji je zraste] čez glavo komunizem, ki je pa načelno skrahiral v Rusiji. Po vsem tem, delavnem ljudstvu ne bo kazalo dru-zega, kakor obrniti se nazaj k nepremagljivi skali krščanstva, raz katere se razlega glas : Pridite k meni ! Nepremagljiva krščanska načela vsebujejo neoporečen socialni program in socialni temelj, ki ni umestno umerjena suknja, temveč naravni, človeškemu svojstvu v vseh slučajih življenja prikladni vzor, temelječ na veri v Boga. Ta vzor je ob enem vprašanje vesti, katere izvor in vzrok je zopet vera. Tega temelja materializem nima, zato nima srca in zavesti, dolžnosti do sočloveka, in naj to še tako povdarja. Zato pa stoji katoliška cerkev in nje socialni nauk nepremakljivo v sredi razburkanih valov razvnetih človeških strasti, in vabi človeštvo k socialni pravičnosti. To je skala, ki jo ne bo premagala nobena sila. Delavno ljudstvo, tu imaš tvoje zavetišče in tvojo sigurno zaslombo, — ako le hočeš ! In sedaj, ko dviga svojo glavo ojačeni kapitalizem, in se jasno kaže dnemoglost materialističnega socializma na celi črti, kar more videti vsakdo sam, je prišel čas, da se delavno ljudstvo otrese materialističnih sistemov, in se oklene rešilne skale krščanskih načel, ki je peklenska vrata materializma, nikdar ne bodo premagala ! . J. G .. .r. Prometna zveza. Akcijski odbor. Od vseh strani prihajajo vprašanja, kaj dela in ali sploh kaj dela akcijski odbor državnih uslužbencev, železničarjev in upokojencev. Poznavalcu razmer mora biti jasno, da podrobnosti ne moremo in ne smemo objaviti, da stvari ne škodujemo. Reči pa smemo, da je a. o. neumorno na delu za dosego naših pravic. Da so razna sumničenja neutemeljena bo dokazala bližnja bodočnost. Čemu dvojna mera ? Delavstvu južne železnice v delavnici Maribor se izplačujejo zaslužki vsakih 14 dni, v ljubljanski kurilnici pa le ob koncu mesca. Razmere so tu in tam ene in iste, zakaj torej razlika v načinu izplačevanja ? Pred vojno je bilo tudi v Ljubljani štirinajstdnevno izplačevanje delavcev v navadi, med vojno se je to opustilo pod pretvezo, da primanjkuje pisarniških moči. Sedaj pa, ko se je povrnilo normalno stanje in je uradništva več ko dovolj, bi bilo pač lahko mogoče uvesti zopetno štirinajstdnevno zaračunavanje, kakor je v Mariboru. Dvakratno mesečno izplačevanje pride v dobro onim nesrečnikom, kateri ne znajo^ varčevati s svojimi prejemki in ki prvega nepremišljeno razmečejo ves, itak mali zaslužek in potem celi dolgi mesec trpe pomanjkanje. So taki, kateri pravijo, da si človek s celomesečnim prejemkom lažje kaj pomaga, kakor pa z razdvojenim. Imajo prav. Toda to so previdni in varčni ljudje, kateri bodo znali tudi deljeni mesečni zaslužek pravilno rabiti. Upravo bi stalo štirinajstdnevno izplačevanje samo malo dobre volje in pa nekaj pol tiskovin. Delavstvo ljubljanske kurilnice je pa tudi glede zaslužka za onim v Mariboru zapostavljeno, l am imajo akordni sistem, po katerem zasluži marljiv delavec nekaj dinarov na mesec več. Ljubljanski trpin gara le za golo mezdo in to še na prostem brez strehe vseeno ali peče solnce, ali dežuje, ali sneži. Uprava bi koristila le sebi, ako bi omislila streho čez tir, koder se popravljajo vagoni. Prenehala bi številna obolenja med delavstvom, katerih tudi novonastavljeni kontrolorji ne bodo mogli odpraviti. Razumnemu človeku pač ni treba posebej dokazovati, da se slabo prehranjeni delavec, kateri mora opravljati svoj posel v premočeni obleki, ne more obraniti predčasni onemoglosti. Opravičeno sodimo, da ima uprava dolžnost skrbeti za zdravje svojega delavstva, česar žalibog nikjer ne opažamo. — Nastav-ljencem se je pravkar pripoznala službena obleka. Ali ne bi bilo prav, če bi bili tudi delavci deležni vsaj delavske obleke in čevljev ? Finančno breme bi se dalo lahko izravnati z varčnostjo tam, kjer se denar neplodno razsipava. Kako pride ubogi in popolnoma nezadostno plačani delavec do tega, da mora v službi trgati svojo lastno obleko ? Pri delavniškem delu je to še bolj občutno, kakor v katerisibodi drugi stroki. Uprava! Zavedaj se, da je tvoj blagostan odvisen od pošteno odškodovanega in zadovoljnega delavstva in ne igraj nevarne vloge brezsrčnega kapitalista ! Naši grobovi. V Ljubljani je umrl naš zvesti član, preddelavec juž. žel. g. Ivan Starman v visoki starosti 74 let. Železnici je služil od leta 1867 do njegove pred četrt letom izvršene upokojitve, torej celih 56 let. Ob priliki dovršenega štiridesetletnega službovanja je prejel od takratne deželne vlade častno svetinjo in od generalnega ravnateljstva juž. žel. običajno malo darilce v gotovini. Za petdesetletnico pa se ga žalibog nihče ni spomnil. Istočasno so bili odlikovani tudi gg. revident Cesar, vlakovni preglednik Pavliček, skladiščnik in obč. svetovalec Kenda ter premikač Marinko. Osobje ljubljanskih žel. službenih mest je proslavilo ta redek slučaj s prijateljskim večerom, katerega sta poleg tovarišev že' lezničarjev vseh kategorij in drugega odličnega občili' < stva počastila tudi takratni župan ljubljanski g. Iva" ! Hribar in šef tržaškega inšpektorata juž. žel. ravnatelj i Bolim. Železničarji so naklonili slavljencem skromna darila. S Starmanom je legel zadnji te petorice železniških veteranov k večnemu počitku. Blag jim bodi spomin; j — Na Jesenicah je preminul tovariš Jože Mužič. Bodi mu zemlja lahka ! Uvedba lajiške kontrole bolnikov. Pod tem našlo* ] vom je izšel pravilnik za bolniške kontrolorje, ki pričat , kako se čezdalje bolj pogrezamo v centralizirano »svo- ( bodo«. Obratno ravnateljstvo izraža hvalo, katero ie osobju dolžno, da trikrat dolžno s tem, da mu podtika nagnjenje do simulanstva in zlorabe dobrin, ki jih nudi , bolniško zavarovanje in grozi s kaznimi, kakor vselej in povsod. Ne bo dolgo, ko bo izšel še pravilnik za batinalije osobja, da postanejo turške razmere popolne' Pred dobrim tednom dni je bila objavljena laskava pohvala generalnega ravnateljstva na adreso celokupnega osobja, a ljubljansko »obratno« je prišlo na sled, da ie to osobje vse skupaj en sam slepar ! Čudno, kaj ti umetniki ne pogruntajo vsega. Pa tudi mi ne dremljemo V dobro vemo, kako veliki »simulanti« izkoriščajo raz«e blagajne in ne samo bolniške. Vemo tudi, da so P^' spevki v bolniško blagajno naravnost oderuški. Vem°' da požre samo uprava bolniške blagajne 60 % vse!1 dohodkov, ne vemo pa, če so v teip že zapopadene razne dijete in nagrade. Za zabavo pač nihče ne boleha> če pa oboli, je pa kriva tega tista uprava, ki je dolžna skrbeti, da njeni uslužbenci ne bodo od pomanjkanja cepali. Dajte ljudem sredstev za zadostno zdravo hrano in zdrava stanovanja, pa ne boste imeli bolnikov in Si-kontrolorjev, katere lahko dostavite iz lastnega stale-ža, brez vsake škode odslovite. Proti izmozganim lačnih in nagim grozite z zakonitim postopanjem in pozabljate* da ste i sami podvrženi zakonom, katere ne upoštevate-Uvedena kontrola ne bo odpravila simulanstva, ker tega med nami ni, pač pa bo rodila bujno cvetočo deniW' cijantstvo in medsebojno sovraštvo med osobjem in to je tisto, česar si tako prisrčno želite. Če priznavate, da povzročajo obolenja bolniški blagajni in upravi sami ve; iiko materielno škodo — in če je to sploh res —, teda) bi se pač lahko tudi spomnili tistih, kateri vam garajo leta in leta, ne da bi se javili le en-dan bolnim. Vel® uspeh bi želi, ako bi namesto tega famoznega praviln1' ka izdali ferman s katerim bi nagradili one, ki se v teku gotovega časa niso javili bolnim. To bi bilo socialno i*1 spoštovali bi vas, tako vas pa mora vsakdor Ie pom1' lovati ! Uradni sluge v Sloveniji so se združili v lastn° društvo. Pravila so oblastveno že potrjena in v nedell0 dne 5. avgusta 1923 bo zboroval ustanovni občni zbor-Že dosedanje delovanje pripravljalnega odbora nudi za' gotovilo, da bo društvo ne le uspevalo, temveč se leP° razvijalo v prid članom. Vladni strokovnjak za sestav ljanje nove pragmatike ža železničarje je uvrstil uradn® sluge med najnižje kategorije uslužbencev. Da se j krivica popravi, je društvo ukrenilo potrebne korake je upati, da bo akcija tudi uspela. Uradni sluge vajo po vsej pravici uvrstitev v I. kategorijo podurad' nikov, v katero spadajo po svoji strokovni izobrazbi. V osnutku službene pragmatike za železničari®’, kakor ga je skrpal radikalni strokovnjak, so uvrščefl nadkretniki v I., blokovniki pa v II. kategorijo podurad' nikov. Iz tega se zrcali popolno nerazumevanje službe' nih dolžnosti posameznih službenih kategorij od stra? gg. referentov tam doli v Belgradu. Oni ne vedo, da J nadkretnikom lahko imenovan vsak zanesljiv kretn^ brez osebnega prehodnega izpita, blokovnik pa mo^ prebiti precej dolgo praktično vežbanje in pred imenOj vanjem položiti strokovni izpit. Glede odgovornosti stas nadkretnik in blokovnik enaka, zato je edino pravično, d se obe ti kategoriji uvrstite v I. kategorijo poduradniko ■ Da se to doseže, so prizadeti storili potrebne korake 1 želeti bi bilo, da bodo uslišani. Ako se hoče ministrstv izogniti poznejšim reklamacijam, katerim ne bo niogo kar tako enostavno izbegniti, bo storilo edino prav, <* bo pri sklepanju nove pragmatike upoštevalo vse P?' tožbe in nasvete, ki prihajajo v tej zadevi iz vrst osobr Zakrknjenost bi rodila silno slabe posledice. Doma in po svetu. Preobrat v Španski. ... cC Nekaj podobnega, kar se je zgodilo v Bolgariji, pojavlja sedaj v Španiji. Pri zadnji volitvah so zniag^ liberalci, kateri so imenovali silno veliko novih član^ v gosposko zbornico, katere, hvala Bogu, pri nas le , poznamo. Ker so imenovali tudi bivšega vojnega m1” stra viscomteja de Eza, katerega dolže, da je POVZf čil 1. 1921 poraz Špancev v Maroku, je zavrelo med ča , niki, silno vre tudi med delavstvom, za katero liber^ nič ne store. V senatu je namignil predsednik najvišJe ^ vojnega sveta general Aguileri vladi s kolom rekoč, odpoveduje vladi pokorščino in da bo z. oboroženo odstranil vlado, če ga bo silila, da odstopi. Kaj se bo razvilo, nas bo naučila bodočnost. Reakcija v Čehoslovaški ^ se trudi, , da bi se čehoslovaška republika spremenil monarhijo. Stari, zviti lisjak dr. Kramar vodi histe zvest svoji preteklosti zavzemati se za plutok ^ cijo, ki je v republiki pri svojih roparskih pohodin boljše zavarovana kakor v monarhijah in sevec*a/aj3t remu liberalcu dr Kramaru ni všeč socialna zakono ker v novo vzrastlih zidovih je zazidana njegova , f*. poleg tega pa vidi, da je vzrastla nova morišnica, 1 ie namenjena njemu in njegovim potomcem in tifcjbogi pavec ne smeš pričakovati, da bi miiruT?f kriza, v ka-eri živiš neprenehoma ... Delavska zveza. , Oddelek »udarjašev« ustanovi celjska soc. demo-tjv^ija. kakor poroča Naprej. »Udarjaši« imajo svoj praksi namen, ker bo treba kmalu udarjati na boben, ob jSrebu celjske soc. demokracije, ako bo g. Bernot še Prej pripovedoval svojim vernikom, kako je postal iz 'ce človek, ker delavstvo je vendar še toliko pa-gj tno, da noče imeti za svojo »pramamico«, ostudno al opico, katero tako ljubi in spoštuje g. Bernot j. Velenje. V nedeljo 15. julija se vrši pri g. Gollu in z Pri Valenčaku ob 8. uri dopoldne velik delavski shod str ^aleško dolino. Vabljeni ste delavci od vseh lav se P°goovT'mo rad> naših zahtev, ki jih je de-stvo že zdavnaj vložilo, a še danes ni rešeno. Na * °d pri,je poročat naš delavski poslanec Jože Gostin-r lz Ljubljane in več drugih govornikov z raznih krajev, ta ; ^0P0ldne je ob 3. uri politično zborovanje za kme-iti h1 ^lavca, na katerega je povabljen vsak od blizu Dn vza cel> šoštanjski sodni okraj. Na obeh shodih roča več govornikov in narodni poslanec g. Jože Go-C>el ar' vsporedu je potem velika ljudska veselica Iji avske zveze s sledečim programom : Srečolov, ša- 2 a dražba, pošta, koncertna godba, petje, amerikanski v H°rJn prosta zabava. Ves čisti dobiček je, namenjen in r[u,?tvene namene Delavske Zveze. Komur je za pouk Pošteno zabavo, naj ta dan ne izostane. Delavska Zveza Velenje. France Kordin : Združimo se! Slovenski narod je po večini proletarski narod. Med ta proletariat spada vse, kdor si služi kruh ročno ali duševno. Od leta 1918, to je od prevrata do danes, ako hočemo odkrito in jasno govoriti, smemo reči samo eno: delavstvo je tako razdrapano in tako needino, kakor še nikoli ne. Zakaj pa to? Vprašajmo sami sebe! Ako pogledamo samo, da se je v delavske vrste nekam preveč razširil duh materializma, kar pa je največje zlo. To pa zato, ker je preveč vladal strašni egoizem. Tudi v naših vrstali moramo paziti, da ne krenemo isto pot. Voditelji vsega gibanja v proletarskih vrstah morajo delati tako, kakor mu vele oni, ki so ga zbrali za svojega vodjo. Brez fraz in zavijanj moramo iti v bodočnost. Kajti bodočnost, ki stoji pred nami je bodočnost dela. Uverjeni bodite, da je ta giganski socialni boj. boj za obstoj proletarske družbe. Zato pa moramo biti vedno v stikih z našimi voditelji da delamo skupno, kajti v skupnosti je moč in poštenje. Ako pogledamo samo takozvana socialno demokratična načela smemo reči, da so pač stali enkrat vsaj nekaj na potih, ki so vsaj malo zastopala delavske težnje. Pa jih poglejmo danes. Med voditelji je nastal prepir zaradi osebnih koristi, kajti vsak je hotel priti do »korita«, in tako da se je končala bitka v škodo delavstvu, ki so ga vodili po tako sleparskih potih. To je demagoštvo najslabše vrste. In danes imamo pred seboj mnogo socialističnih strančic, ki samo pomagajo današnjemu režimu vladati. To se mora nehati. Torej delavstvo, ki tavaš izven strokovnih in delavskih političnih organizacij, pojdi v vrste krščansko socialnega delavstva in njega organizacije : To je politična Delavska zveza. Jugoslovanska strokovna zveza ter jako potrebna delavska mladinska organizacija : Krekova mladina. Zavedajte se delavci, da organizacija, ki temelji na načelih krščanstva, mora nuditi to kar zahteva poštena človška družba. Ako pogledamo samo malo v zgodovino katoliškega delavskega gibanja imamo pred seboj veliko dobrega in sedanjemu času veliko koristnega. Na primer : Za časa našega delavskega voditelja pokojnega dr. Ev. Kreka, so se na njegovo inicijativo začela zidati delavska sela tako n. pr. v Vodmatu in v Rožni dolini. Kaliko koristnega za današnje čase. Stali ste tiste čase nemo ob strani in prezirljivo gledali kako se grade hišice ubogih delavcev. To vse je bilo delo pokojnega dr. Kreka, ki ga je takratna socialno demokratična nezavednost in nerazsodnost obsojala. Pa poglejmo danes, ali ni bilo nadvse koristno ? Smemo reči, da je to delo bilo takrat delo krščansko socialnega delavstva. Torej tovariši delavci, pojdite v vrste našili katoliških delavskih organizacij. Hvala Bogu, danes imamo vse lepo organizirano, od delavske mladinske organizacije Krekove mladine, skozi strokovno organizacijo, do delavske politične organizacije Delavske zveze. Torej tovariši, pridite v naše vrste, da bomo postali močni, kajti, čas hiti. Zakaj tako bojazljivo naprej. Ne smemo reči : Saj je vseeno, če sem kje organiziran ali ne ; to je slabost, katero bomo še hujše občutili kot jo že sedaj. Ne čakati trenutka, ko nas bo kapitalistični mamon uničil. Zakaj se nam godi tako moderno suženjsko ? Zato, ker nismo edini. Do edinosti pa ne bo prišlo, dokler ne boste izpregledali in se' zavedali, kaj da smo. Ne misliti : saj ne morem nič kupiti, pa raje zapijem, ne, to je zmota. Tudi tu je treba premisliti, samo n. pr. ako spijemo pol litra vina na mesec manj, že imamo svoj delavski list plačan za en mesec. Izpreglejte in rekli boste, da je to resnica. Še enkrat, dokler ne bomo imeli niočno našo delavsko mladinsko organizacijo »Krekovo mladino« enako tudi Jugoslovansko strokovno zvezo ter politično organizacijo »Delavsko zvezo« ne smemo računati na boljše čase. Torej delavstvo, zavedaj se in pridi v vrste krščansko socialnega delavstva. Strokovna zveza držav, cestarjev. Ustanovnega obč. zbora na Brezjah, ki se je vršil dne 8. t. m. za skupino Kranj, so se udeležili drž. cestarji iz Lubeljske, Podkorenjske in Jezerske ceste v velikem številu in tudi vsi pristopili k svoji stanovski strokovni organizaciji. Tov. Gajšek, taj. J. S. Z. iz Celja je podal izčrpno poročilo o jiaši organizaciji, namenu in važnosti, tako, da so padli vsi predsodki, katere so imeli nekateri do zveze. Tajnik je poročal še, o dosedaj izvršenem strokovnem in organizacijskem delu tajništva v Celju, kar so vzeli navzoči z odobravanjem na znanje in sklenili še takoj pridobiti k zvezi nenavzoče tovariše. Izvolil se je odbor nove skupine in zaupniki za posamezne ceste. Več tovarišev je naročilo »Pravico« in tudi plačalo naročnino. Celjska skupina S. Z. D. C. je obračunala za mesec julij. Ta skupina je izvršila organizacijo vseh aktivnih in upokojenih drž. cestarjev ter njih vdov. Kako so drž. cestarji plačani ? Državni cestar s 35. službenimi leti prejema do D. 86.— temeljne plače do D 900.— draginjskih doklad in do D 6.— stanovanjske doklade na mesec. Druzega k temu za enkrat ne pripomnimo kot to, ali ni bil že skrajni čas, da smo si ustanovili svojo stanovsko strokovno organizacijo, ki jo bomo vodili in upravljali sami. Dosedaj smo bili ali neorganizirani ali pa razcepljeni na razne druge organizacije, ki pa so nas le izžemale zase, a za naše zadeve se niso brigale. Da bo organiziran kmalu vsak naš tovariš, bomo poskrbeli sami, ker vemo, da v slogi je moč. Vsak drž. cestar takoj v svojo organizacijo in uspehi gotovo ne izostanejo ! Načelstvo S. Z. D. C. je na svoji seji dne 1. t. m. v Celju razpravljalo poleg drugih Sadev tudi o »kuluku« z ozirom na drž. cestarje. Tozadevno se je tajništvo obrnilo na Jug. klub v Beograd, da se zaščitijo pravice in interesi cestarjev v državi, kar je tudi važno za naše ceste. Ze vidimo, kako velike važnosti je strokovna organizacija. Članstvo se bo vedno o važnejših zadevah informiralo z okrožnicami. Tajništvo Strok, zveze drž. cestarjev je vložilo potom posl. Gostinčarja važno spomenico drž. cestarjev Slovenije na ministrstvo gradjevine v Beograd. Prepis se pošlje skupinam. Prosveta. Dr. Janez Ev. Krek. Izbrani spisi I. zvezek. Mlada leta (1865—1892). Uredil Ivan Dolenec, v Ljubljani, 1923. Založilo društvo dr. Janez Ev. Krek v Ljubljani. V komisiji »Nove založbe« v Ljubljani, Kongresni trg 19. Natisnila Jugoslovanska tiskarna.« Naš prijatelj profesor Ivan Dolenec je spisal lepe bukvice o življenju pokojnega Kreka, ki se bodo gotovo dobro prodajale, in ki jih bodo ljudje radi brali in ki bodo v nas zopet okrepili Krekov duh, dasi seveda mrtva črka ne bo tako mogočno vplivala, kakor je živa beseda velikega veleuma, katerega nam je Bog tako kmalu’ vzel. In okrepitev ter uveljavljenje Krekovih navkov je v naših strašno sebičnih časih silno potrebna ! Prijatelj Ivan nam je predstavil Kreka takefea, kakršen je živel in se učil in se razvijal od leta 1865—1923 s temeljitostjo profesorja, kateri se je znal otresti slabe lastnosti mnogih njegovih stanovskih tovarišev : dolgočasnosti, ki jo nekateri smatrajo za znamenje učenosti. Ker je Ivanovo delo pisano v Krekovem živahnem »gajstu«, smo vsi Krekovci dolžni delati na to, da se bo Ivanova brez kazala 186 strani obsegajoča knjiga pridno kupovala, saj dražja gotovo ne bo, kolikor stane danes 2 litra vina. Intelektualci in posebno še "akademična mladina bodo zdaj lahko Kreka temeljito študirali, ker je Ivan objavil tudi »Pregled literature o Kreku do konca junija 1923« in za to lahko’ pomagali Ivanu pri nadaljevanju njegovih del o pokojnem Kreku. Če ni pregled izčrpno točen, ni kriv Ivan, ampak krivi smo tisti, ki mu nismo toliko pomagali, kolikor bi mu prav za prav morali, a ker nas je Ivan le lepo, olikano za informacije prosil in nas ni hrulil tako, kakor bi nas prav za prav moral kot fant, kateri je z gorenjskih gričev doma : »nostra maxima culpa !« Pregled bo v II. zvezku popolnejši, ker bomo brezvestni zamudniki na Ivanovo radost osvežili spomine in mu bolj pomagali, kolikor smo mu. M. M—c. Čevlje kupujte z znamko »Peko« tovarn Peter Kozina & Ko., ker so ti priznano najboljši. Glavna zaloga Ljubljana Breg 20, na drobno Aleksandrova cesta 1. Poselska zveza. f Celje. V nedeljo dne 1. t. m. se je vršil občni zbor tuk. skupine, ki je poživel, zadnji čas precej zaspano skupino. Govor taj. Gajšeka, ki je odkrito ožigosal nekatere napak dosedanjega delovanja in nerazumevanje strokovne organizacije, ter podal prave smernice za bodočo delo, so vzele navzoče tovarišice z velikim odobravanjem na znanje. Izvolil se je novi odbor, od katerega pričakujemo, da bo zmožen svoje težke naloge. Pri slučajnostih je bilo sprejetih več važnih predlogov, katere bo treba pa tudi izvršiti. Uspeh tega občnega zbora je pa bil tudi ta, da so vse dosedanje članice poravnale zaostalo članarino in je pristopilo lepo število novih članic. V Pravici se bomo za naprej večkrat oglasile. Strokovna zveza lesnega in stavbinskega delavstva. Sv. Rok ob Sotli. Dne 29. pr. m. se je vršil pri nas sestanek delavstva tukajšnjih kamenolomov, na katerem je poročal pokr. taj. J. S. Z. iz Celja, o pokretu in delovanju J. S. Z., ter splošno o nalogah in važnosti strok. org. za delavstvo. Delavstvo se je dolgo razgo-varjalo s tov. tajnikom in ga informiralo o svojem težkem položaju, ker je neorganizirano prepuščeno tukajšnjim lastnikom kamenolomov v izkoriščanje. Da pride delavstvo do svojih pravic, si je izvolilo pripravljalni odbor, kateri je prevzel nalogo, prej ko mogoče ustanoviti skupino Strokovne zveze in v njej združiti vse tukajšnje delavstvo v boj za pravice. V prihodnji številki Pravice poročamo o naših razmerah, da zve svet, kako živimo ob Sotli v 20. stoletju. SZTD. Jesenice. Delavstvo K. I. D. se še vedno nahaja v mezdnem boju, iz tega večnega čakanja je razvidno, kako trda so srca velekapitalističnih mogotcev, kadar trka na nje ubogi proletariat. Kamnik. Delavstvo kamniške smodnišnice je vložilo na ministrstvo vojne in mornarice resolucijo za 50% povišanje plače. V resoluciji so zahtevali tudi več drugih ugodnosti za delavstvo. Prepis resolucije smo poslali Jug. klubu dobro se zavedajoč, da jo bodo poslanci podpirali. Delavec je vsakdo, ki živi pretežno od svojega osebnega zaslužka! Vsi delavci v Delavsko Zvezo l Celjsko okrožje JSZ. Celje. Izobraževalno delo v Celju, se bo v, smislu sklepa zadne seje načelstva S. Z. T. D. na predlog taj. J,. §. Z. reorganiziralo in sicer se vrše za naprej, tedensko enkrat diskuzije obvezne za vse funkcijonarje skupin J. S. Z. v Celju in za one, ki se posebej priglasi?, želeč si pridobiti širše in temeljite izobrazbe in ppjmov na raznih poljih. Po možnosti pa se bodo še sklicevali sestanki članstva 14 dnevno ali mesečno. Tajništvo J. S. Z. preskrbi vedno referenta. Posamezne skupine Pa bodo vedno še poleg tega imele strokovne sestanke. — Pripravlja se že ustanovitev društva »Krekova mladina«, ki vzame potem vso izobraževalno in dramatično delo v svoje roke. Med mladino bo društvo imelo v mestu in okolici hvaležno polje. Strok, zveza držav, nameščencev. Celje. Dne 5. t. m. sc je vršil v tuk. bolnici sestane skupine strežnikov, katerega se je udeležil tajnik J. S. Z. Obravnaval se je položaj tuk. strežništva, nakar je tajnik popisal ves položaj in razmere, ki so za strež-ništvo tukaj nadvse žalostne, v marsikaterem oziru naravnost škandalozne. Tajništvo J. S. Z. v Celju pod-vzame sedaj potrebne korake, da se položaj in razmere strežništva takoj temeljito izboljšajo. Ako bo potrebno, bomo objavili več zanimivosti. Celjsko okrožje J. S. Z. I .. t „ . , ,, . , 1 _ Zgodovinske anekdote. Lord Pelhani in kunec. • *rr '/ t iT * • .• j Lord Pelham je živel skoraj vse leto- na nekem gradu ne daleč od Londona, ob reki Temzi. Imel je navado, da je šel večkrat peš v London in sicer sam. Nekega pustega. jesenskega leta 1811 mu je ob taki priliki prišel nasproti tuj mož, ki mu je rekel : »Gospod, ali hočete kupiti majhnega belega kunca ?« Lord Pelham je odkimal in je šel molče naprej. Neznanec je šel za njim in mu je rekel : »Gospod, prav gotovo boste kupili mojega belega kunca !« »Kaj naj pa napravim z njim ?«, je vprašal lord začuden. Na vprašanje mu tujec ni odgovoril, pač pa je še enkrat dejal : »Prepričan sem, da boste takoj kupili mojega belega kunca«, in mu je obenem nastavil revolver na prsi '• »Vidim, da bom moral kupiti. Zakaj pa niste takoj bolj razumljivo govorili ? Kaj pa zahtevate zanj ?« »Sto funtov, gospod«. — To je 2400 predvojnih kron, celo premoženje. — »Sto funtov za kunca, to je pa vendar malo preveč ?« »Niti šilinga manj, pa takoj jih dajte !« »No, naj pa bo, a tako velike svote nimam pri sebi«. »Verjamncm ; pa zadostuje Vaš podpis in Vašega bankirja v Londonu tudi poznam. Papir, pero in črnilo imam pri sebi, mislil sem na vse.« Lord je videl, da pri tem čudnem prodajalcu ni nobenega izhoda, podpisal je nakaznico na sto funtov in šel svojo pot naprej. A neznanec ga je vprašal : »Kam pa ?« 1 »V London«. »Motite se, gospod. Sedaj ne boste šli v London, temveč lepo na Vaš grad nazaj. Saj morate vendar nesti domov, kar ste kupili. Dobro se imejte !« Pelham jc moral hočeš nočeš nazaj, o kupčiji pa ni nikomur nič omenil. V London ga zato ni pustil, da ne bi bil lord prej pri bankirju kakor on ali pa da ne bi obvestil policije. Danes bi bilo pa tudi sicer drugače, ker imamo telefon. Deset let pozneje, poleti 1821, malo pred svojo smrtjo, je šel lord nekega večera po eni najbolj živahnih predmestnih ulic. Velika lepo razsvetljena mesarija je zbudila njegovo pozornost. Videl je lastnika pri blagajni, znan se mu je zdel, vstopil je, slišal je njegov glas, spoznal ga je, nekaj brezpomembnega jc vprašal in zopet odšel. Oni potepuh si je bil medtem opomogel in je postal pošten državljan. Drugo jutro pride lord prav preprosto oblečen, v prodajalno, s košarico poči pazduho. Reče, da hoče govoriti z gospodarjem; pokažejo mu stransko sobico. Lord vpraša' mesarja : »Ljubi moj, ali hočete kupiti od mene majhnega belega kunca ?« Oni debelo gleda. Lord nadaljuje : »Prepričan sem, da boste takoj kupili mojega belega kunca, sicer ... »O, prav rad,« reče mesar, ki je sedaj lorda spoznal, ves prestrašen. »Koliko pa stane ?« »Kar sem jaz nekoč dal zanj, sto funtov !« »Ali hočete nakaznico ali gotovino ?« »Rajši imam gotovino.« Mesar je položil denar brez obotavljanja na mizo, lord ga je vzel, mu izročil kunca in račun je bil po desetih letih poravnan, pa še brez obresti. Ali ni taka poravnava najboljša ? Kdo drugi bi ga bil izročil sodišču, in učinek ? : pota, stroški, mesar, ki je bil takrat delal gotovo v stiski, bi bil izgubil dobro ime itd. Massenet in Saint - Saens. Jules Masseneta (1842—1912), znanega francoskega komponista oper, so imenovali v neki družbi prvega francoskega glasbenika. Majal je z glavo in rekel : »Ni res, prvi glasbenik je Saint - Saens. Kako čudovit umetnik, kako velik in vzvišen talent je on !« Začuden je rekel eden od navzočih pevcev : »Kako ? Vi hvalite Saint - Saensa ? Ali ne veste, kako je strgal Vašo »Ariadno« in kako odreka vaši glasbi sploh vsako vrednost ?« »Ali je res to napravil ?« je vprašal Massenet in se je ironično smejal. »No, to nič ne dč. Kadar govoriva midva drug o drugem, rečeva zmeraj prav nasprotno, kar misliva«. Brucknerjeva simfonija. Brucknerja in njegovo boječnost že poznamo ; prim. anekdoto : Avdienca Antona Brucknerja pri cesarju Francu Jožefu, Zgod. anekdote, 2. zv. Prijateljem Brucknerja se je posrečilo pregovoriti, ravnatelja velike muzikalične založbe v Berlinu, da je šel na koncert, kjer so igrali neko Brucknerjevo simfonijo. Upali so, da se bo mogočni založnik začel zanimati za Brucknerjeve kompozicije. Po koncertu so Brucknerja predstavili založniku. Bruckner je v svoji ponižnosti kar skupaj zlezel. Založnik je rekel tako od zgoraj dol : Zelo lepo, gospod Bruckner, samo organična oblika ! Res nisem vsega razumel.« »No, vidite, gospod dvorni svetnik, se odreže Bruck-ner zaupljivo,« to še pride. Sicer se prav nič ne maram primerjatin z Beethovenom, a Beethovena svojčas tudi niso razumeli, osli neumni!« Rekel je to seveda prav naivno, brez vsakega namigavanja, samo misleč na ljudi, ki njegovega spoštovanega Beethovena niso razumeli. A kljub temu, zastonj iščemo ime Bruckner v založniškem katalogu one svetovne tvrdke. Ppgled v bodočnost. V Novem Orleansu v Ameriki je prišla črna služkinja guvernerjeve žene k svoji gospodinji. Ta je takoj vedela, da ima dobro dekle nekaj na srcu, in jo je vprašala : »No, Jenny, kaj pa hočeš ?« »Prosim lepo, gospa, v sredo tri tedne bi bila rada popoldne prosta ! Rada bi šla k pogrebu mojega ženina.« »Kaj ?,« se je začudila gospa, »k pogrebu svojega ženina bi šla rada ? Čez tri tedne ? Saj vendar ne morete vedeti, če bo do takrat umrl ! Te skrivnosti ni odkril še noben človek.« »O ja, gosiia !,« je zaklicala črnka zmagoslavno, »pri njem pa vem ! Kajti obsojen jc na smrt in sredo tri tedne ga bodo obesili.« Zahvala! Podpisani se najtopleje zahvaljujem vsem skupinam bolniških uslužbencev za nabranih 100 dinarjev, katere mi je poslal neumorni delavec naše organizacije tajnik tov. Semenič kot podporo v moji bolezni. Posebno se zahvaljujem predsedniku tov. Gregorič - u in tov. Polajnarju kakor celemu odboru Mariborske skupine za darovanih 50 dinarjev. KUPUJTE PRAVICO ! »Pravica se dobi v prodaj v sledečih ljubljanskih trafikah : Šterkovič, Dunajska cesta. — Šoukal, Pred Škofijo. Sitar, Florjanska ul. — Leskovšek, Dunajska c. — Jeler, Krakovski nasip. — Posamezna številka stane 1 Dinar. Priporočilo. Slavnemu občinstvu se priporoča za izdelovanje oblek po najnovejši modi in zelo primerni ceni Miha Ke,pec, krojaški mojster Ljubljana, Cesta na Loko št. 3. Inserirajte v „PRiflViei“! Ljudska posojilnica v Ljubljani (v lastni hiši tik za frančiškansko cerkvijo) obrestuje vloge brez odbitka po 5 Stanje hranil, vlog nad 120,000.000 K. Stanje rez. zakladov nad 1.000.000 K. GAZELA-milo Z »»n,i',0')ie ,0■le,- GAZELA-milo Stedljivo v porabi; ^ GAZELA-milo je popolnoma neutralno, torej GAZELA-milo ne ikoduje perilu; je v ceni brez konkurence. KNJIGOVEZNICA, KARTONAŽA IN GALANTERIJA MIROSLAV BIVIC Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29 se priporoča slavnemu občinstvu ter p. n. tvrdkam za cenj. naročila vseh v to stroko spadajočih del. VELIKA ZALOGA ŠOLSKIH MAP, NOTEZOV IN BLOKOV, Cene nizke I Postrežba točna I Delo solidno I Ustanovljena leta 1911. Hranilnica kmetskih občin Dunajska cesta št. 38 v hiši Zadružne zveze nasproti »Bavarskemu dvoru". Hranilnica kmečkih občin sprejema in obrestuje hranilne vloge po 5%. ' Rentni in invalidni davek plačuje od l. julija 1922 dalje hranilnica sama. — Vložne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar ter se obrestovanje ne prekine. Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani je pupilarno varen zavod, v katerega nalagajo kr. sodišča denar mladoletnih. Njeno poslovanje je pod nadzorstvom posebnega komisarja kot zastop* nika pokrajinske uprave v Ljubljani. Posojila daje na zemljišča, občinam in korporacijam na amortizacijo. » Naročajte SOCIALNO MISEL" mesečnik za vse panoge socialnega in kulturnega življenja. Urejujejo: dr. A. Gosar, Fr. Terseglav in dr. Engelbert Besednjak. Naročnina za l. 1923 znaša: za Jugoslavijo 40 D , za inozemstvo 50 D., posamezna štev. stane 5 D. Dobi se še tudi celoten 1. letnik za ceno 30 D. Naroča se pri upravi »Socialne Misli", Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna, kolportažni oddelek, Poljanski nasip 2. rln m p L-LLJJ 1 ; :tt ft ,• ■■ ■ Denar meče proč vsak član | H L delavskega konsumnega društva v Ljubljani, 1 ; ' ■ kateri ne kupuje vseh svojih potrebščin pri zadrugi, Hj Namesto, da bi krepili svojo lastno - m organizacijo, nosijo denar mnogokrat | v žepe svojih nasprotnikov. % T,aki člani utrpe dvojno škjadp: Prvič plačajo enako blago dražje, dru-? giČ zgube 3% blagovni popu$f, i , 1 j .-M,— ■ - Vsak naj si ogleda našo manufakturno za-logo in naj se sam prepriča, da je najbolje ■ kupiti pri lastni žadrugl bodisi v Ljubljani Y ali njenih poslovalnicah na deželi. o Ji Izdaja konzorcij. Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani. Odgovorni urednik Dr. Andrej Gosar-