Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
Telefoni uredništva: dnevna služba
2050. — nočno 2996. 2994 in 2050
Z nedeljsko prilogo .»Ilustrirani Slovenec«
Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za iuseratc; Sarajevo štv.7563. Zagreb štv. 39.011. Praua-Duno j 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Izhaja vsnk dan zjutraj, razen pom leljka in dneva po prazniku
v"'--!';.',
Rimski dogodki
Italijanski vojaki zadržujejo na mostovih, Iki peljejo čez Tibero na vatikansko siran, od fašističnega tiska nahujskano vseučiliško mladino, da ne bi udrla v Vatikan; ravnatelj vatikanskega glasila se reši pred fašističnim policajem z begom v vatikansko mesto, člani fašistične akademske organizacije s hrupnim veseljem zažigajo sliko Pija XI. in se krohotajo pred karikaturami katoliške akcije, ki so jih narisali na desko rimskega vseučilišča; ba-hajo se s svojimi junaškimi čini pred papeževim seminarjem, s katerega so razbili papežev grb in v sedežih katoliških društev; se ponašajo, kako so s pretepanjem katoliških dijakov prekosili svoje tovariše v Milanu, Benetkah in po drugih mestih zgornje Italije,
Komaj dobri dve leti je poteklo, odkar je Mussolini v Lateranu v družbi kardinala Gas-parrija in drugih visokih cerkvenih knezov s svojim kabinetnim načelnikom Giunto molil očenaš pred podpisom »lateranskih pogodb«, s katerimi je priznal suverenost vatikanskega mesta, proglasil katoliško vero za edino državno in zagotovil polno svobodo italijanski katoliški akciji, »da širi in uveljavlja svoja načela.« Po podpisu lateranskega sporazuma je bil fašizem na višku. Nenadoma je imel za seboj ogromne množice italijanskih katoličanov in pred katoličani ostalega sveta si je lahk o nadel krinko zdravega narodnega gibanja v smislu katoliških načel.
Le malo je bilo katoličanov, ki so javno dali izraza bojazni, da ostane fašizem tudi po podpisu lateranskega dogovora pač to, kar jc bil od svojih početkov, do skrajnosti potenciran nacionalizem, ki je zrastel iz napuha, izvirajočega iz nepričakovano srečno zaključene vojne, in ki stremi za obnovitvijo rimskega imperija, in sicer po starih rimskih metodah; to je gibanje, ki je v 20. stoletju po prelitju potokov krvi za svobodo narodov in tik po strašnem klanju anahronizem, ki ga bo človeška družba v kratkem izločila. Na tako gibanje ni lahko nasloniti trajno veljavne pogodbe. Takrat so posebno v taboru francoskih katoličanov zelo skeptično motrili lateranski sporazum in si od njega obetali prav malo koristi za cerkev.
Veselje v krščanskem Rimu je po podpisu pogodbe trajalo komaj dobrih 14 dni. Mussolini je kmalu pokazal sebe in fašizem v pravi luči, ko mu je v parlamentu ušla izjava, da bi se krščanstvo nikdar ne moglo razširiti, ako bi mu že prej poganski Rim ne utrl poti. Sv. oče je Mussolinija zavrnil in sledila je dokaj ostra polemika med Vatikanom in palačo Ve-nezia glede medsebojne zveze med takozvano politično lateransko pogodbo, s katero se jc rešilo rimsko vprašanje, in med konkordatom, ki določa meje cerkvenega in državnega območja v Italiji sami. Vatikan se je namreč postavil na stališče, da sta pogodba in konkor-dat neločljivo zvezana, da s kršitvijo konkor-data pade tudi druga lateranska pogodba; fašizem pa je vztrajal in vztraja še danes na tem, da je konkordat mogoče odpovedati, recimo prekršiti, ne da bi to imelo nujno za posledico razveljavljcnje tudi lateranske pogodbe, s katero se je sv, oče odpovedal svoji nekdanji državi. Danes, po najnovejših fašističnih izbruhih proti katoliški akciji, kateri je konkordat vendar zagotovil svobodo udej-stvovanja, toliko lažje razumemo, zakaj je fašistična vlada vztrajno zanikala vsako zvezo med lateransko pogodbo in konkordatom; po vsem tem je tudi jasno, da so imeli fašisti žc takrat namen prelomiti konkordat, ki je bil zanje samo »chiffon de papier«.
Temu prerekanju je sledila razprava o vzgoji mladine, nad katero si je fašizem lastil monopol, in sv. Oče je nato izdal posebno en-cikliko o tem vprašanju. Trenja med cerkvijo in državo ni bilo konca. Komaj nekaj mesecev po podpisu lateranskega sporazuma je izšla v založbi fašistične stranke Missirolijeva knjiga »Dajte cesarju«, v kateri la svobodomislec dokazuje, kako je cerkev podlegla fašizmu pri sklepanju lateranskih dogovorov in v podkrepitev svoje trditve navaja celo prvoten načrt konkordata, kakor ga je predlagal Vatikan. Diplomatska zgodovina ne pozna primera, da bi kateri izmed pogodbenikov tako kmalu po podpisu pogodbe priobčil tajne spise izza časa pogajanj, da poniža drugega. Vse to se je zgodilo, da fašizem pokaže nasprotnikom cerkve, da je vse prej kakor katoliški,
Cerkev jc potrpežljivo čakala, da bi fašistična vlada pokazala dobro voljo in sv. oče je sam večkrat dejal, da gleda na*to vprašanje kot dobri oče vseh. Mesto tega je fašizem trgal konkordat kos za kosom. Priznal je civilno pravno moč tudi zakonom, sklenjenim pred duhovnikoiy nekatoliškega izpovedanja. pustil je protestantizmu povsem svoboden
i vandalizem v Španiji
Informacije našega dopisnika
B a r c e 1 o n a, 26. maja.
Po dveh tednih, ki so pretekli po izbruhu protiverskih strasti, podžganih od agitatorjev komunistične internacionale, je mogoče natan-: čno preceniti materijelno in moralno škodo, ki jo je povzročil antikrščanski vandalizem v naši domovini.
Nad 150 cerkva in samostanov požganih
Cerkev in samostanov, bodisi požganih do tal bodisi hudo poškodovanih in izropanih, je vsega skupaj najmanj 150. Največ komunističnih grozodejstev se je izvršilo v Malagi in v južnih provincah sploh, predvsem v Andaluziji, kjer so kmetski koloni in delavci skrajno dostopni komunistični propagandi; najmanj ali skoro nič niso trpele cerkve in samostani na severu, in v Barceloni n- pr-, kjer je največ organiziranega delavstva, se ni redovom z malimi izjemami nič žalega zgodilo. Kar pa je počenjala sodrga na jugu, jc tako barbarsko, da se sploh ne da popisati.
V	Malagi so prizanesli samo Katedrah tn dvem ali trem drugim cerkvam; ostale cerkve in samostani, vsega skupaj 22 objektov, so po-žgani in izropani; vsega je bilo uničenih 26 poslopij, namenjenih pobožnim ustanovam.
V	Valenci jc bilo poškodovanih okoli 15 ! cerkva in samostanov. V malem mestu Alicante je tolpa požgala 7 cerkva in samostanov, 5 poslopij pa je cVtnolirala in ni prizanesla niti škofovi palači.
Enako s:> od komunistov nahujskane čete požigale, ropale in uničevale v Granadi, Kor-dovi, Kadisu, Heresu in Sevilji pa v Madridu.
V	največjih mestih, Madridu in Sevilji, je število uničenih poslopij primeroma majhno — tri v Sevilji. deset v Madridu — zato pa se je tam fanatizem tolpe izdejstvoval tem radikal-neje, kjer je upal, da dovrši svoje delo.
Uničenje kulturne vrednosti
Škoda, povzročena po uničenju umetniških in kulturnih vrednot ter dobrodelnih ustanov je ogromna. V enem hipu so postali plen ognja in vandalskega divjanja nad religijoznimi predmeti velikanski zakladi. Tako je v Madridu leta 1928 zgrajena krasna cerkev Sv. Terezije skupaj s samostanom Karmeličanov, vredna 3 in pol milijonov peset, danes kup razvalin — uničena pa jc tudi dragoccna knjižnica karmeličan-skega reda z rokopisi sv. Tereze in sv. Janeza od križa- V Valenci so komunistični Vandali požgali Karmeličanom cerkev in samostan s semeniščem kakor tudi njihovo tiskarno, v Granadi je postala plen ognja karmeličanska cerkev, pravo čudo španske umetnosti.
Proti jezuitom
Najbolj so divjali od moskovskih emisarjev razvneti antiklerikalni instinkti proti Jezuitom. Tem so požgali veliko redovno hišo v Madridu z ostanki sv. Frančiška Borja vred; njihov tehnični institut za izobrazbo inženerjev, delovodij in delavcev-specijalistov; več domov duhovnih vaj; mnogo rezidenc, novicijatov in kolegijev na jugu in v Kastiliji. V Kataloniji in v ba-skiških provincah pa sc Jezuitom ni nič zgodilo, dasi je tam središče organiziranega delavstva. Tudi v Madridu sc socialistično delavstvo ni do-dotaknilo Jezuitov, ker je hvaležno njihoveu slovitemu tehničnemu institutu, pač pa so ga razdejali komunisti. Ti so izbrali za tarčo svojega fanatizma cclo Salezijance, ki vzdržujejo šole, delavnice za revno in zanemarjeno delavsko deco ter nešteto socialnih in karitativnih ustanov. Sodrga je n. pr. v Alicanteju zažgala saie-zijanski kolegij s šolo in delavnicami ter zavetiščem
Proti redovnicam in učenkam
Najbolj sramotno pa je, kar so počenjali grozoviteži proti redovnicam, njihovim zavo-
dom in šolam, kjer se šolajo po veliki večini de- j klice siromašnih slojev. Samostane in zavode so zažgali, sestre in gojenke ter šolarice pa pognali na cesto. Najhujše so divjali proti sestram Srca Jezusovega (Sacre Coeur). V Madridu so upalili njihovo največjo hišo.
Nič niso trpeli frančiškanski samostani, pač pa je tolpa zažgala nekaj kapucinskih samostanov in tri dominikanske samostane.
Na tisoče otrok brez strehe in šole
Poseben objekt komunističnega protiver-skega fanatizma so bili tudi »Bratje krščanske šole«, katerim so zažgali njihov ogromni kolegij v Madridu, tako da je zdaj 4000 revnih šolskih otrok in nad 600 internistov brez šole in strehe. Pač velekulturno delo!
Posebno vandalsko delo so izvršili komunistični požigalci v Madridu s požigom najbolj slovite španske tehnične šole, že omenjenega Tehničnega instituta očetov Jezuitov. Ta zavod je bil ustanovljen 1. 1908 in je nujal tako višjo inženjersko kakor delovoclsko in delavsko tehnično izobrazbo. Bil je opremljen z najmodernejšimi laboratoriji, delavnicami in strojnicami. Najbolj popoln je bil elektrostrojni oddelek. V njem je ob času požiga bilo vpisanih 200 kandidatov za inženjersko in 600 učencev za mehaniko. Iz tega zavoda je dosedaj prišlo nad j 200 inženjerjev in okoli 5000 delavcev špecija- 1 listov. Učenci pa so imeli tudi stanovanje, prehrano. podpore itd. Sloveli so posebno tudi av-togasilski aparati te šole. Študirali so na tem zavodu tudi inozemci.
Komunistom je bil ta institut trn v peti zato, ker je svoje učence vzgajal tudi v verskem Ek> moralnem pogledu — zato so ga zažgali. Institut je tako hudo poškodovan, da bo treba veliko truda in denarja, da se vsaj deloma vspo-stavi.
Katoliška protiakci ja
Katoliški starši so se sedaj opogumili in poslali ministrskemu predsedniku številne pro-
teste z zahtevo, da se požgane šole upostavijo. Kakor smo rekli, je zaradi zločinstev komunističnih tolp ostalo brez šole samo v Madridu nad 4000 revnih otrok, v Sevilji okoli 3000, v Alicanteju okoli 2000.
Nad 35.000 katoliških žena je poslalo predsedniku Alcali Zamori peticijo, da se ima zaščititi verska svoboda.
V več krajih, zlasti na deželi, je katoliško prebivalstvo samo energično preprečilo nameravane požige in devastacije samostanov. V Madridu so delavke preprečile požig neke cerkve, posvečene Materi božji.
Angleži
Zelo so se izkazali Angleži-protestanti v Gibraltarju, ki so odprtih rok sprejeli redov- ; nike in redovnice, katere so zbežale pred barbari v lastni domovini. Dali so jim streho in vso nujno pomoč- »Times« pa pišejo, da je neza- j slišano, »da more par teroristov skrajne levice i diktirati svojo voljo tisočem mirnih državljanov, ki niso vajeni nasilnih sredstev. Vlada gospoda Zamore ima dolžnost, da ščiti miroljubno prebivalstvo, četudi gre »samo« za.menihe in redovnice. Država, ki pušča manjšino divjati brez ovire, bi morala bankrotirati.«
Kampanja laži in obrekovanja
Komunistični tisk po znanem in običajnem receptu opravičuje svojo protiversko teroristično akcijo z lažmi in izmišljotinami. Redove veda sekundira tudi svobodomiselni tisk. Jezuite slika kot pristaše monarhije in zaščitnike aristokracije, da celo to so si izmislili, da je v Tehničnem institutu očetov Jezuitov v Madridu bila zaloga orožja. Na vsem tem ni niti pičite resnice. Španski redovi so sc bavili edino z molitvijo in dobrimi deli napram vsakomur, največ pa napram siromašnim slojem.
Proti čemur ti fanatiki divjajo, to so vera, versko čuvstvo in verska vzgoja. To bi hoteli uničiti po Ljeninovem izreku: »Vera je opij za ljudstvo«.	D. P.
Juriš ms kat akcijo traja dalje
Fašisti divjajo proti katoliškim ustanovam
Rim, 29. maja. Vehemcntne demonstracije fašistov proti svetemu očetu in Katoliški akciji, ki so sc začele po hujskajočem članku »Lavoro fascista« 27. t. m., so na višje povelje ustavljene. Kako sc pa bo ta resna zadeva razvijala dalje, pa je še neznano.
Med tem prinaša »Osservatore Romano« podrobnosti nasilne akcije fašistov in pred-idočih terorističnih dejanj proti katoličanom. Tako so prošlo nedeljo avanguardisti v Benetkah napadli 17 letnega mladeniča, ki jc imel znak katoliške mladinske organizacije. Več takih slučajev sc je zgodilo v Benetkah šc naslednje dni in so fašisti katoliškim omla-dinccm trgali znake.
V Rimu so fašisti tri člane katoliške dijaške zveze v-Dante e Leonardo pretepli, ko so zapuščali svoj zborovalni lokal. Posebno so se spravili fašisti na člane takozvane FUČI, to je Zveza katoliške univerzitetne mladine Italije. Vatikanski organ ugotavlja, da so fašisti v četrtek v Rimu v navzočnosti karabinjerjev napadli več fučistov, jih pretepli in jim odvzeli njihove društvene znake. Nekega dijaka so fašisti pretepli do krvi. Drug tak slučaj se jc zgodil v navzočnosti častnikov in vojakov fašistične milice, ki so mirno gledali, kako so fašisti do krvi pretepli 3 katoliške dijake, ko so zapuščali svoj društveni lokal. 27. maja so pa fašisti ob znanih demonstracijah napadli poslopje papeške gimnazije S. Apollinare, kjer so skušali udreti v notranjost, in ko jim to
ni uspelo, so razbili okna zakristije, šolskih sob in direkcije. Pri tem so psovali posvečene osebo papeža in razbili nad glavnimi vrati grb papeža in grb kardinala-vikarja.
Ta demonstracija — ugotavlja »Osservatore Romano« — se je vršila, ne da bi policija, ki je stražila trg, intervenirala niti tedaj, ko je množica hotela udreti skozi vrata.
Pri tej priliki poudarja organ svete stolice ponovno, da je »Lavoro fascista« provociral kampanjo proti svetemu očetu in Katoliški akciji s člankom o občnem zboru Katoliške akcije, ki predstavlja falzifikacijo na podlagi lažnjivih dcnunciacij ali mistifikacij.
Osebne vesti
Belgrad, 29. maja AA. S sUepom ministra za socialno politiko in narodno zdravje so postavljeni za sekundarne zdravn;l;e v drž. bolnici v Ljubljani dosedanji sekundarni zdravniki banovinske bolnice v Ljubljani v 19 dr. Henrik Heferle, dr. Tomaž Furlan, dr. Ivan Kankler in dr. Reiner Basin, za administrativnega uradnika 8. skupine iste bolnice Anton Manfrcd in Franc Tominec, z a uradniškega pripravnika Viktor Sola-, za administrativnega uradnika 10. skupine dozdaj 111 5 .Insip Buraj, za administrativne^* uradnika državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani v 9. skupini Leopold Šarabon, v 8 skupini pa Alojzij Turk.
razmah tudi v Rimu, čeprav se je fašistična vlada obvezala v konkordalu, da bo preprečila v prestolici krščanstva vse, kar bi moglo žaliti katoliški značaj mesta; v šole jc uvede veronauk kot nekak zgodovinski predmet, c katerem predavajo kakor o veri starih Rim ljanov ali Grkov v isti sapi kot o Kantovi filozofiji; vselej in povsod pa preganja organizacije katoliške akcije.
Kako resno je mislil fašizem s konkordatom, pričajo tajna navodila bivšega fašističnega tajnika Turalija, podrejenim pokrajin-kim tajnikom, v smislu katerih naj ti sma-irajo svoj položaj napram cerkvi po podpisu konkordata za neizpremenjen in naj se v tem
pogledu vedejo tako, kakor da bi konkordat sploh ne obstojal! Vse pridobitve konkordata, i bi cerkvi omogočile vpliv na duhovno živ-enje italijanskega naroda in za katere je v. oče, kakor je sam večkrat poudaril, žrtvo-al toliko posvetnih pravic v lateranski po-■odbi in radi katerih se je pokazal do skrajnosti popustljivega v tem pogledu, so v nevarnosti.
Fašizem je smrtni sovražnik katoliške ikcije, ker je to še edina nefašistična organizacija v Italiji, ki posega v javno življenje in iri med ljudstvom nauke o krščanki ljubezni, o potrebi miru in sprave med narodi, nauke, ki se križajo s fašističnim poganskim pojmo-
vanjem naloge človeka, družbe in države. Fašizem hoče predvsem mladino za se, ker fc bodočnost v njenih rokah, zato je naperil bcu proti mladinskim organizacijam Katoliške ak cije, v prvi vrsti proti »Zvezi italijanskih katoliških akademikov«. Fašisti dobro vedo, da bt bilo njihovega gibanja in sanjarenja o rimskem imperiju konec v trenutku, ko bi italijansko mladino v resnici prežel krščanski duh. Fa šizem se križa boji. V boju proti ccrkvi ps naj ne pozabi, da stoji za njo nepregledna armada milijonov in milijonov katoličanov vsega sveta.
Pokojninski zavod v leiu 1930,
Kakor posnemamo iz poslovnega poročila za 1930. je lani Število zavarovancev naraslo od 9004 v začetku leta na 9253 do 80. septembra lani. Po izvršeni preuvrstitvi v nove razrede je število zavarovancev do konca leta naraslo 9525. V dravski banovini je število zavarovancev v teku celega leta naraslo za 409, v primorski za 57 in v zetski za 56 oseb. K večjemu dvigu zavarovancev v dravski banovini je pripomogla inšpekcijska služba v mariborskem okrožnem inšpektoratu.
Povprečni nu zavarovanih prejemkov se je dvignila od 21.387 ua 23.036 Din. Prispevki so lani zelo narasli: od 23-5 na 26 milj. Din. Zaostanki a so se zvišali za 0-1 na 1-245 milj. Din, odstotek v primeri s predpisom pa se je zmanjšal od 48 na 4-6%.
Odpravnin je lani zavod plačal 02 milj. Din, povračil premij pa je bilo za 1-6 (15) milj. Din.
Število upokojencev je lani od 982 na 1 .'.07, izplačalo pa se jim je 5-3 (4-5) milj. Din.
Upravni stroški so znašali 2-4 (2-1) milj. JJin ali 5 5% vseh dohodkov.
V oddelku za neobvezno zavarovanje število zavarovancev polagoma narašča in se je
pomnožilo v teku 1. 1930. od 311 na 404, posebno po preuvrstitvi v nove plačilne razrede. V oddelku za višje dajatve pa je število zavarovancev padlo od 436 na 357 oseb, nasprotno pa se je število vpokojencev zvišalo od 192 na 209.
Od bilančne vsote 2557 (218-1) milj. Din je bila trajno naložena vsota 165-2 (1354) milj Din. Ta vsota se je razdelila sledeče: Vrednostni papirji 49-7 (32-9), nepremičnine 25-9 (25-7), hipotekama posojila 58-2 (45-1). menična posojila 20-9 (19-7), naložba 10'5 (11-9) milj. Din
Med vrednostnimi papirji so se povečali dolarski papirji z nakupom nad 300.000 dolarjev minimala.
Imovina zavoda je bila plodonosno naložena in je znašala lani 163-6 milj. Din. Njen donos pa 13-4 milj. Din. Dosežena obrestna mera vsega obrestovanja je znašala približno ravno toliko kot leta 1929.: 8-1%. Doseženo povprečno obrestovanje imovine znaša pri vrednostnih papirjih 8-3 (8-5), pri posojilih 8-5 (8-4), pri nepremičninah 6-1 (6-4), pri zaostankih na premijah pa 5%.
Razsodišče Ifisblfanske borze
Kakor posnemamo iz poslovnega poročila Ljubljanske borze za blago in vrednote, je iani število tožb naraslo od 1534 na 1758 v letu 1930. Znesek terjatev pa je kljub velike-Htu številu tožb padel od 8 na 7-4 milj. Din. Rešene pravde so bile 1401 in sicer v kratki dobi do nega meseca. Nad mesec dni je trajalo postopanje v 115 primerih in to vsled težko č pri vročitvi tožb, oziroma vsled preložitev razprav v svrho izvedbe dokazov. Ni pripasovati zgolj naključju, da se inozemski trgovci v eezdalje večjem številu pri sklepanju kupčij pogodbeno podvržejo ljubljanskemu borznemu razsodišču celo takrat, kadar vrše trgovske posle izven Slovenije kot prodajalci. Pri tem je vsekako merodajna ludi eks-peditivnost razsodiščnega poslovanja.
Vpis stabilizacijskega posojila. Po izjavi upravnika DHB Gjurišiča je bila Jugoslovanska kvota preupisana do sobote za 17 milj. frankov, vpisanih je bilo torej 67 milj. frankov. Ce ne bi bil rok za vpis predčasno zaključen. bi bil preupis gotovo znatno večji. — Največja vsota posojila v naši državi ni bila, kakor smo včeraj poročali samo 1.25 milj. frankov, ampak 2 milj., ki jih je pri Mestni hranilnici ljubljanski podpisalo neka ustaliva za svoj fond.
Inozemske tvrdke bodo na XI. ljubljanskem velesejmu, ki se vrši od 30. maja do 8. junija, po državah zastopane takole: Amerika 20, Anglija 7, Avstrija 42, Belgija 1, Češkoslovaška 16. Danska 1, Francija 5, Holandska 3, Italija 4, Madžarska 9. Nemčija 86. Poljska 1. Švedska 3, Švica 2.
Kje se dobe sejmske legitimacije, legitimacije za obisk letošnjega XI. ljubljanskega velesejma od 30. maja do 8. junija po 30 Din prodajajo vsi večji denarni zavodi, trgovske korporaeiie, županstva, prosvetna društva, tujskoprometne ustanove in večje železniške postaje dravske banovine. Kjer bi legitimacij ne bilo na razpolago, na jse zahtevajo direktno od urada ljubljanskega velesejma. Organizacije in ustanove, knlere bi želele prevzeti prodajo legitimacij, fe naprošajo, da se obrnejo na urad velesejma.
Konkurz je razglašen o imovini Martina Terdo. trgovcu v Dol. Prekopi, p. št. Jernej: roki: 8. juniju. 6. in 11. julija Poravnalno postopanje jc uvedeno o imovini Brniuen Martina, trgovcu v Beltincih: roku: 31. junij in 4. julij.
Poravnalno postopnnje je uvedeno o imovini Lavriča Josipa, trgovca v Toplicah, roka:
i "
23. junija in 1. julija 1931.; nadalje o imovini Trapečarja Rudolfa, trgovca v Radni, roka: 22. in 27. junija; nadalje o imovini Weisz Žige, trgovca v Dolnji Lendavi, roka: 27. junija in 2. julija.
Vpisi v trgovinski register: Rozman J., trgovec z lesom. Boh. Bistrica; Vojko Šribar. trgovina z lesom, Gradac pri Litiji; Mešič Josip, vodna žaga v Skornem št. 20, Šoštanj; Petovia, usnjarska industrija, d. d., podružnica v Celju.
Belgrajska borza v I. 1930. Iz pravkar objavljenih podatkov o delu belgrajske borze v preteklem lelu posnemamo, da je znašal ves promet lani 2,136.1 milj. Din v primeri s 2,258.0 milijona Din v I. 1929. Največ prometa je bilo v devizah: 1,741.4 (1.812.2) milij. Din, valute 0.6 (0.6), državni papirji 367.5 (418.4), delnice bank 23.9 (25.99) in delnice industrijskih družb 2.6 (0.8) milij. Din. Promet na blagovnem oddelku je lani nazadoval od 575.000 na 522.000 fnet. stotov. Od vsega prometa v državnih papirjih odpade na dolarske papirje 17.5 % ali 64 mili Din (na zagrebški borzi je lani znašal promet v dolarskih papirjih 80 milj. dolarjev).
Nov produkcijski program brodske tvornice vagonov. Kokor poročajo iz firoda, bo no glavni skupščini brodske tvornice vagonov sklenjeno, da se tovarna preuredi iz lvornicc vagonov na izdelovanje poljedelskih strojev, ker sc izdelovanje vagonov nc izplača več.
Borza
L j u b I j a n a, 28. maja.
Denar
Danes so bili devizni tečaji č vrste jši. Tečaj Curiha se je učvrstil od 1096.20 na 1096.50. Edino Praga je bila slabejša in je bil v njej prav znaten promet 2.6 milj. Din. Nadalje je bil znaten promet še v devizi Curih. Vse zaključene devize je dala Narodna banka.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji). Amsterdam 2279—2284 (2281), Berlin 1346 do 1349 (1347.50), Bruselj 789.76 bi., Budimpešta 990.14 bi., BCurh 1095—1098 (1096.50), Dunaj 795.66—798.66 (797.16), London 275.51 do 276.81 (275.91), New-York 56.62 bl„ Pariz 222.05 bi.. Praga 167.70—168.50 (168.10). Trst 295.85—297.85 (296.85).
Zagreb. Amsterdam 22.78—22.84, Dunaj ' 795.66—798.66, Berlin 13.46—13.49. Bruselj j 789.76 bi.. Budimpešta 990.14 bi.. London | 275.51—276.31, Milan 295.85—297.85, Ne\v-York ček. 56.52—56.72. Pariz 221.05—223.05, Pjaga 167.70—168.50. Zurich 1095.00—1098.00.
Curih. Belgrad 9.1260, Pariz 20.25.2."). Lmi-don 25.16.25, New-York 517.35, Bruselj 72.02.5. Milan 27.08.5, Madrid 48.30. Amsterdam
208.02.5, Berlin 122.87, Dunaj 72.72, Stock-holm 138.75, Oslo 138.55, Kopenhagen 138.55, Sofija 3.73, Praga 15.32.875, Varšava 57.90, Budimpešta 90.21, Atene 6.70, Carigrad 2.45, Bukarešta 3.07.875, Helsingfors 13.02.5.
VREDNOSTNI PAPIR|)
Tečaji državnih papirjev so bili danes slabejši kot včeraj. Do prometa je prišlo v Zagrebu samo v vojni škodi in 1% Bleru. Bančni papirji so ostali neizpremenjeni, deloma bili nekoliko slabejši. Industrijske delnice so ostale v glavnem neizpremenjeno. Do zaključkov je prišlo samo v delnicah Slaveksa po neizpremenjenem tečaju 25 in v delnicah Trboveljske, ki so nadalje popustile na 240, nato se pa zopet učvrstile na 245.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 92 bi., 7% Bler. pos. 82 bl„ Celjska pos. 150 d.. Ljubljanska kred. 120 d., Praštediona 950 d., Kred. zavod 160—170. Vevče 120 d.. Stavbna 40 d.. Ruše 220 d
Zagreb. 1% inv. pos. 87—87.50, agrarji 50—51, vojna škoda ar. 416—417.50 (417.50), kasa 416—417.50 (418,417.50), 6. 7. 8. 416 d., 8% Bler. pos. 89—91, 7% Bler. pos. ar. 81 do 81.25 (80.50, 81.50, 81), kasa 80.875—81.25,, 1% pos. Drž. hip. b. 83.50—84.50, 6% begi. obv. 65—66, Tobač. srečke 24 bl„ Srečke Rdečega križa 45 bi. — Ravna gora 75 bi., Hrvatska 50—60, Katolička 33—35, Poljo 52.50 do 54, Kreditna 119—124, Union 170—174, Jugo 72—73 (73), Ljub. kred. 120 d., Medjuttarodna 67 d.. Narodna 7700—7800 (7700), Obrtna 36 d., Praštediona 950—955 (950), Etno 110 d.. Srbska 189.50—192, Zemaljska 13fc:—139 (139). — Nar. šum. 25 d., Guttmann 120—133, Sla-veks 25—27.50 (25), Slavonija 200 d., Našicn 70 bl„ Drava 235—236. Šečerana Osjek 245 do 260. Osj. ljev. 215 d.. Brod. vag. 66—80, Union 70 d., Vevče 120 d.. Isis 50 d., Ragusea 300—340, Jadr. plov 510 d.. Trboveljska 238 do 245 (240, 245).
Belgrad. Narodna banka 77.50, ( z«inv. pos. 87.50—88, agrari 50.50—51, vojna škoda 416.50—417.50, 7.417—417.50 (130(1 kom.), begi. obv. 65.50 (100.000). 7% pos. DHB 81 do 84.50 (4000 dol.), 7 % Rler. pos. 81.375 (8000 dol.).
Notacije državnih papirjev v inozemstvu: London: 1% Bler. pos. 79.50—81. New-York: 8% Bler. pos. 85—90, 7 % Bler. pos. 79—80.50, 1% pos. DHB 83—83.75.
Žitni frcr
Novi Sad. Pšenica: 79.80 kg: sred-njebč. 197 % —200, bč. okol. Novi Sad 195 do 1071... bč. okol. Sombor 185—187J4, bč. po-tiska"šlep 202—205, gbč. 200—202 K-, gbn. ban. Bega šlep 1971/2—200, sr. 78 kg 180—187 K, sr. okol. Indija 78 kg 185—IIH), slav. 78 kg 180—185. slav. šlep 77/78 kg 175—180.
Koruza: bč. sr. 102V2—105. bč. sr. Tisa šlep 104—106, bi1 sr. Donava, Sava šlep 104—106.
Moka : bč. 0.00 1121._.—117K-. ostala neizpremenjeno.
Otrobi: bč. sr. ban., slav. v iulavrečah 1121,^—117^.
Promet: pšenica 1 vagon, koruza 16 vagonov, moka 4 vimoui, otroki 2 vagona. Tendenca mirna.
Parketne deščice
hrastove in bukove dobavlja in pokladu
Lavrenčič & Co
Liubliana
Vošnjakova ulica 16
Oglejte si kvaliteto blaga.
Otvorliveno ntiznnnilo.
Ccnj. občinstvu se tem potoni vljudno naznanja da jez današnjim dnem otvoriena v
Prešicinrp.o^u Ml. ŠH. &.
V zalogi bo vedno sveže meso najboljše kvalitete ter najboljše vrste suhega mesa nikar sc ccnj odjemalci vljudno opozarjajo.
M
Naznanjamo pretužno vest, da ,ie naša 3/ iskreno ljubljena soproga, mati in sestra, gospa
dne 28. I. m. previdenu s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bo v petek, rine 20. maja 1031 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Strmi pot št. 4 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 28 maja 1031.
Ciril Globočnik. Olat Globofnik,
soprog	sin

Otomane
Najcenejše in najboljše modroce. feder-inodrOce, divane, fotelje, zloži ; ve postelje, mreže in garniture Vam nudi
r. seftflc, s;,
Kdor rabi vreče (iUfll |Sil lial-ceneje pri tvrdki:
mirno Hlaksr
6 Ljubljana - Slomškova ulica št. 11
I del. štev. J947.
VajenKo
za modno trgovino sprejmem takoj ali pozneje. Naslov v upravi pod 6036
Priden jeloneša
vešč več jezikov ali dobro izurjena natakarica se takoj sprejme v hotelu OREL: Maribor.
Vrtnice domače
vzgojene v rastlinjaku nudi po konkurenčni ceni cvetličarna in vrtnars.vo Korsika, Miklošitcva in Blcivveisova ccsta.
Soboslikarja
prvovrstnega za trajno delo sprejme tako> Calion, Maribor.
Enodružinska nova hišica
s tremi sobami in prili-ilinami na solnčni leg. cb državni cesti 25 min. r-ddaljena od kolodvora se proda. Naslov se izve v podružnici Slovenca v Celju.
DAlJBOg
Piani - oianini
so razstavljeni na velesejmu v I ubljani, 30. 5. — 9. 6. 1931.
PAUILiON X OALIBOH
Češka prima znamka jamči za najboljšo1 kvaliteto in zmerno ceno. Tudi na obroke.
Kovaški meh
dobro ohranjen kupim. I'. Kogovšek, Glince lX-22 p. Vič.
Hianec
vojaščine prost iz po-• tene kmečke hiše je sprejme takoj na malo posestvo k obrtnik.'. Zgiasiti sc je osebno, plača po dogovoru. Naslov pri upravi pod št. 58' 0.
Prioua kuharica
.a kopališko restavraejo T-.pbcc p-i Novem m<"::u sc išče. Po dogovoru kopališko zdravljenje.
Šoferska šola
oblastveno koncesijon ra-
na, I. Gabcrščik. bivši ko-mirar za .olerske izpite, Ljubljana, Dunajska cesta st. 31, ne daleč od kolodvorov. Pričetck tečaja
1. junija.
Siaovanje
cnosobno oddam takoj v Ljubljani Idrijska ulica 3
Iščem
slikarske, pleskarske pomočnike. Ivan Tavzelj, Trbovlje.
Iodian motor
s prikolico z električno razsvetljavo, kompl. prodam A. Križan, Sv. Lenart v Slov. goricah.
Žično mrežo za ograje
stavbno okovje, mizarsko orodje,- la Remscheidske žage. kupite najugodneje pri »JEKLO . Ljubljana. Stari trg, telefon 28-45.
Mesarski pomočnik
vojaščine prost išče službo. Pismene ponudbe na upravo pod -mesar».
Krojaški pomočnik
za fina dela dobi službo pri A. Jarc. krojač, Semenišče, Ljubljana.
Meblovana sobica
se odda solidni gospodični, Izve sc od 12—3 pri g. Leben, opera.
Belega vina |	Deske
ca. 60 hI najbolj žlahtnih in tesan les, javor in li-
vrst in prvovrstne črnine povino po zelo ugodni ceni se 1
proda. V protiračun se i -
kupi več voz prvovrstnega konjskega sena. Naslov pri upravi pod 6030.
kupi R. Schcnk,
Sušak.
Kuharica
pridna in poštena, srednje starosti se sprejme takoj v stalno službo. Naslov pri upravi pod št. 6014.
Mizarski pomočnik
vc*č pohištvenega in stavbenega mizarstva išče rluibo. Naslov pri upravi »Slovenca« pod 603I.
Eoonadstropno vilo
prodam pod ugodnimi pogoji. Stoji na lepem pro-sJoru. Dvosobno stanovanje kupcu takoj na razpolago. Lep vrt. Pod
• Mirni dom na anončni zavod Hinko Sax. Maribor.
Vajenca
ki ima veselje in sposobnosti za kleparsko obrt, sprejme takoj Andrej AGNITSCH kleparstvo, Novo mesto, (Hrana in stanovanje pri mojstru.)
Enonadstropna hiša,
novejša, z dobro upeljano manufakturno trgovino in 11 sob, večinoma meblo-vane, je ugodno naprodaj v večjem prometnem kraju na Gorenjskem. Vprašati v društvu posestnikov, Ljubljana. Salen-drova 6.
Brusnice
prvovrstne, nudi v vsaki množini tvornica Srečko Potnik in drug, Ljubljana. Metelkova ul. 13. Naslov pod št. 5946.
Opremljeno sobo
oddam solidnemu gospodu 5 minut od glavnega kolodvora. Naslov pri u-pravi pod št. 5980 Srečke, delnice, obligacije
kupuje Uprava »Merkur«. Ljubljana • Šelenburgova ulica 6. H. nadstr.
Čamernikova
šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto), Prva oblast koncesijonirana. Prospn,. St. 16 zastonj. Pišite poni'
Oddam trgovino ^
z mešanim blagom na prometnem kraju na Gorenjskem pod ugodnimi pogoji s stanovanjem vred. Naslov v upravi -Slovenca« št. 5779.
Nov parizar
in zapravljivček poceni prodam. Franc Petkovšek, Drenov grič, p. Vrhnika.
Prodam voz
na peresih z diro na oljnate osi, pripraven za čebelarje. Anton Rožma". kovač, Vrhnika 131.
Puhasto perje
čisto čobano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din —	j ■	j kg, čisto belo gosje po
Krušno moko in j 130 Din kg ic čisti puh mo^lfl po 250 Din kg Razpoš! vedno »velo.	, ham po poštnem povzcliu
■topite celo mrodno on L BROZOVIC — Zagreb VOLK, LJUBLJANA i,,ic* 82 Kemična čistil Rešite« ceni« 24.	niča perja.
Dve parceli
700 m' prodam ii. Vrt
eier Lji
po
P«,,
ugodni ceni. Vrt popi
' :n. Izve se Cerne jubljana 7. ulica 32, l. nadstr.
tova
Tovorni aute
2 >/2 Ionski v dobrem stanju se ceno proda.
radi nakupa manjšega. Bernhard, Maribor — Aleksandrova cesla 51
Knjigovodja bilancis
vešč amerikanskega knji govodstva, slov. trgovske korespondence in sploh trgovskega poslovanja išče službe. Ponudbe na upravo pod -Knjigovodja št. 5977.
na :
7.a jugoslovanski patent štev. 3622 od 1. aprila 1925 t>o§fupak za pravljenfe pare
(Verlahren zur Damplerzeugung) se iščejo kupci ali odjemalci licenc.
Ceni. porudbe na: ing. Milan SUKIJE. Ljubljana, Beethovnova ulica št. 2.
V neizmerni žalosti naznanjam vscin sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je moja nadvse ljubljena, predobra soproga oziroma hčerka, sestra, teta, svakinja, nečakinja in sinaha, gospa
JCLICA VIIH. rn. SilDAR
koncertno pevko In utstcnca v pokolu
dne 28. t m. opoldne, po daljšem mukepolnem trpljenju, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno za vedno zatisnila svoje blage oči.
Pogreb predrage pokojnice bo v soboto, dne 30. maja 1931 ob V2 4. uri popoldne izpred mrivaške veže splošne bolnice na pokopališče k sv. Križu.
Vrhnika - Ljubljana, dne 28. maja 1931.
Stavho Vrh. soprog In ostoi« soKidslvo
Urednik Pran« Krem žar.
Letos živimo v dobi gospodarske depresije in naravno je, da je ta imela svoj vpliv ■tudi na velesejem, kajti tako velikega interesa razstavijalcev še nismo zabeležili.
Že pred tedni so bili vsi razstavni prostori oddari in velesejmska uprava je bila
našega gospodarstva in da omogoča naši produkciji in trgovini pridobivanje kupcev za njih proizvode iz vse države. V teku let je dokazal, da je življenja zmožna institucija, ki naj bi se razvijala še nadalje v korist našega gospodarstva, posebej pa Ljubljane.
Pirfinocaiie neJiaieEHn večjim razstavljavcem zmanjšati prijavljeni razstavili prostor, ker «e je prijavilo izredno število novih razstav-Jjalcev. Mnogim pa velesejmska uprava pri najboljši volji žal ni mogla ustreči, ker so se prrjaviM prepozno.
Da je zanimanje razstavljal cev ravno sedaj v dobi gospodarske kriae tako veliko, je pač pripisovati dejstvu, da moro vsak podjetnik na vse mi čine poskušati, da se uveljavi v vedno težji konkurenčni borbi. Kajti pokazalo se je, da ima ljubljanski velesejem veliko priv lačno moč in pomaga razstavljalcem do zboljšanja njHi prodaje. Ljubljanska velesejem postaja vedno bolj izrazito in važno kupčijsko središče, brez katerega si danes Ljubljane ne mocemo več zamišljati. Dejstvo pa je tudi, da je ravno ljubljanski velesejem mnogo pripomogel Ljubljani do gospodarskega napredka. Mislimo pred vsem na to, da se v Ljubljani zbere vsako leto ob priliki velesejnia na tisoče interesentov iz vseh krajev naše države. Ljiridjanski velesejem je bil svojčas lMikj nekaka gospodarsko-propagan-dna institucija. Danes pa posreduje naši pro-produkciji in trgovini, da lahko vnovčujeta svoje proizvode po vsej državni, kar bi bilo brez ljubljanskega velesejnia nemogoče.
Mesto Ljubljana pa ima v času velesejnia kot tujskopcometni kraj prav znatne dohodke, in 6e ne bi bito velesejnia v Ljubljani, bi tudi ljubljansko gospodarstvo ne zaslužilo milijonov od dotoka tujcev iz vseh krajev Slovenije, države in tudi inozemstva.
Hvalevredno jp, dn skrbi ljubljanski velesejem v tak« uediidi meri za propagando
Razdelitev blagovnih skupin na Ljubljanskem velesejmu
Razstavni prostor za XI. velesejem v Ljubljani je popolnoma zaseden. Razdelitev skupin je sledeča:
V	paviljonu E je nameščena stanovanjska oprema, pohištvo, glasbeni instrumenti in na polodprtem prostoru plutovina in zamaški, čolni, pleteno pohištvo, vozovi in drugi kolar-ski izdelki.
V	paviljonu F je nameščena strojna industrija (stroji za obdelovanje lesa, za ključavničarje, kleparje, kovače), tiskarski stroji, ple-tilni stroji, mesarski stroji, poljedelsko orodje, fina mehanika in na polodprtem prostoru tudi
v
Številke m stihe govore
j zsiava o napredka Jugoslavije v KO lieiih
bjtftttjpna, 29. maja.
V Jakopičevem:paviljonu se bo jutri, v soboto otvorila.razstava, kakršno smo dosedaj že dolgo pogrešali in kakršne Ljubljana dosedaj še ni videla. Razstave namreč, ki bi na razmerno malem prostoru ponazorjevala ves ogromen napredek Jugoslavije od njene ustanovitve. To
razstavo je organiziral Centralni,presbiro ministrskega sveta in so jo imeli priliko ogledati že razna druga jugoslovanska mesta, pa tudi v inozemstvo je Presbiro poslal dele te razstave. Sedaj pa je prišla na vrsto Ljubljana, da se tudi ona prepriča, o velikem napredku Jugoslavije v letih 1919-1929.
Vsak del te razstave je razveseljiv, vsak navda gledalca s svežim optimizmom, z veliko vero v bodočnost naše domovine.
Zastopnik Presbiroja g. Stevan M i 1 o v i č rad tolmači razstavo.
Splošni del razstave obsega objektivne in
razni stroji, turbine, stavbni materijal in keramična industrija.
V	paviljonu G je nameščena vsa kovinska industrija, kovine in izdelki iz kovin (železo, jeklo, cink, baker, svinec, medenina), mlinski stroji, elektrotehnika, kemična industrija, au-tomobili in na polodprtem prostoru poljedelski stroji, stroji za mlekarstvo (separatorji itd.), kotli za žganjekuho in hladilni aparati.
V	paviljonu H je nameščena živilska industrija, parfumerija, pisarniške potrebščine, pisalni in računski stroji, šivalni stroji, kolesa, kožuhovinarstvo. Na polodprtem prostoru živilska industrija, galanterija in bižuterija.
V	paviljonu J so nameščeni automobili ir radio in na polodprtem prostoru motorna k'.-, lesa in kolesa.
V	paviljonu K je umetniška razstava radio-razstava.
V	paviljonu L je nameščena krasna in moderna higienska razstava.
Paviljon M je vzel pod svoj krov tekstilno industrijo.
Paviljon N papir, lepenko, kartoteko, knjigovezništvo, usnje in fotografije.
V	paviljonu O je nameščena posebna razstava obrtnikov Dravske banovine.
V	češkoslovaškem paviljonu češka industrija.
Ves prostor na prostem je popolnoma zaseden s poljedelskimi stroji, večinoma v obratu, bencinskimi motorji, autobusi in tovornimi automobili, polnojarmeniki, stavbnim materijalom, zvonovi, hladilnimi napravami, oddelkom za prikazanje modernega autogenskega varenja in živilsko industrijo.
Jcstvinski in vinski oddelek je izpopolnjen z lepim zabaviščem fautodromi, vrtiljaki itd.).
Legitimacije po 30 Din upravičujejo do polovične vožnje na železnici in parobrodih in se dobe na železniških postajah, pri denarnih zavodih, trgovskih in obrtniških organizacijah, Putniku in direktno ori velescmjskcm uradu,
vsem statistične podatke. Vidimo, da smo napredovali tudi v gojenju statistike, česar dosedaj ni bilo in je bila to naša velika napaka. Tu so številke o geografskih podatkih, o manjšinah, ki jih jc pri nas manj kakor v Romuniji, Poljski, Češkoslovaški in sorazmerno skoraj toliko, kakor v Avstriji in Madisrski številke o
fftlcčemo Vas
elegantno od nog do glave
za mat denar
zelo ugodno, tudi na obroke!
A. PRESKEB
Ljubljana, Sv. Petra cesta 14
ponazorjene podatke o napredku države, pred-izseljevanju in closeljevanju, številke o socialni politiki, o socialni medicini, o državni gradbeni delavnosti, o vsake vrste prometu, o prosvetnem napredku, o gospodarstvu, o denarstvu, o napredku katastra, o historičnem razvoju itd. Pa ne samo številke, temveč tudi nazorni grafikoni in ponazorjevalne slike kažejo napredek.. Povsod je linija — navzgor, stalna, neprestano se dvigajoča linija naše države. V skoraj vsakem delu pa so številke in podatki za Slovence posebno častni, čeprav bi želeli, da bi razstava Slovencem sorazmerno posvetila isto pozornost, kot južnejšim krajem. Vsako številko, vsak
ponazorjen podatek pa ilustrirajo še krasne fotografije šol, poslopij, ustanov in podobno.
Zanimiv je tudi drugi del razstave, namreč razstava o napredku sedmih inest v zadnjih letih. Ta mesta so tri prestolnice: Belgrad, Zagreb, Ljubljana, dalje dve jugoslovanski mesti, ki sta bili dolgo pod tujim vplivom: Skoplje in Novi Sad, dalje glavno naše pristanišče Split in pa mesto, ki ga je pravzaprav ustvarila Jugoslavija: Sušak. Razne fotografirane perspektive kažejo mesta pred desetimi leti in pa sedaj: kakor noč in dan. Kjer je rastla tedaj trava in so se širila smetišča ter gnojišča, kakor v Belgradu, Zagrebu, Ljubljani, se dvigajo sedaj ponosne palače, kjer so se vile nekoč ozke ulice, so sedaj široke avenije. Kjer so bila nekoč močvir-a, kakor v Novem Sadu, se dvigajo sedaj kras-•le vile, kjer so bile nekoč goličave ali pa nizke urške kule, kakor v Skoplju, so sedaj velemestne zgradbe, šole in palače. Tu občuduješ gledalec ogromne korake, ki jih je napravil in jih še dela Split, še bolj pa Sušak, ki ga je Jugoslavija takorekoč iz nič ustvarila in mu dala razmaha-Pri tem pa se človek spomni, da so podatki na razstavi pravzaprav zastareli; vsi podatki o ljudskem štetju se nanašajo na pr. na 1. 1921. Crez 1. 1929. pa ne sega nič, kar je na tej razstavi. Sodobni letošnji podatki, letošnje slike in grafikoni bi prekosili še te.
Kljub vsemu, kar je v nas še pesimizma: tu vidimo, kako močno utriplje v naši državi življenje, kako roke pridno ustvarjajo, grade, pre-snavljajo in ustanavljajo, tu vidimo, kako se navlaka preteklosti umika močnemu, ustvarjajoče-niu klicu sedanjosti. Iz razvalin in iz skromnosti se dviga Jugoslavija — vedno bolj kvišku, vedno bolj naprej.
Šahovski dvoboji Spleli-man-Pirc
Rog. Slatina, 27. maja.
Danes se je dovršil šahovski niatch avstrijskega velemojsra Rud. S p i e 1 in a u n a z našim mojstrom V. P i r c e m. Match je bil organiziral mariborski šahovski klub in na ta način dal našemu mlademu mojstru priliko, da se pomeri z enim največjih šahistov na svetu.
Prvo partijo sta igrala v Ljubljani in se je končala neodločno (remis), druga v Celju, istotako remis. Tretjo partijo v Mariboru je dobil Pire. To je obenem edina partija, ki jo je Pire dobil. Spiellmann je kot beli otvoril igro s kraljevini peščem, hoteč očividno igrati kraljev gambit, v čemer je poseben mojster. Pire je pa spoznal nevarnost in ni odgovoril s kraljevim pešcem, marveč je igral Karo-Kannovo obrambo, ki slovi po Capablancu kot najuspešnejša obramba na e-L In res je Pire partijo dobil.
Zadnjih šest partij sta igrala v Rogaški Slatini. Četrta in peta je bila remis, šesto, sedmo in osmo jo dobil Spielmann, zadnji dve pa sta bili zopet remis. Značilno je, da Spielmann ni nobene igre več otvoril s kraljevim pešcem, marveč z damskim.
Match se je torej izvršil s Spielmannovo zmago nad Pircem, in to s 6:4.
Pire more biti na ta rezultat ponosen, saj je Spielmann še vedno velemojster. Izprva je bilo pri Spielmannu opaziti utrujenost, saj je bilo po turneji po naši državi, kjer je v vseh večjih mestih odigral simultanke. A proti sredi niatclia s Pircem je postal odločnejši In se lotil odkrite in tvegalne igre. Tri ifjre. jih je Spielmann dobil, so bile izredno duhovite.
Pire igra zelo solidno in kaže veliko teoretično sposobnost. Manjka mu pa še nekoliko ruitne. Vsekakor utegne Pire postati še velik mojster svetovnega slovesa.	Dr. G.
— Naj nihče ne zamudi izredne prilike ogledati si na velejmu v H pavilijonu jajce s petelinom, ki ga je kot simbol »Jajnin< razstavilo v reklamne 8vrhe domače podjetje tovarna testenin »Pekatetec.
Smrtna nesreča
M. Sobota, 29. maja.
Danes je bil pokopan na tukajšnjem pokopališču Olletui Rajnar Matija, ki je umrl v bolnišnici kot žrtev nesreče.
Rajnar je bil dolga leta hlapec pri nekem gospodarju. Pri hiši so ga pridržali tudi na stara leta. Delal je, kolikor je mogel. Preteklo soboto se je peljal z gospodarjem, ki je šel po vino. Sode sta naložila in se podala z obloženim vozom na pot. Pot je vodila med globokimi obcestnimi jarki. Gospodar je vozil ob strani ceste. Konji so zavili celo preveč blizu jarka. Preden je gospodar to opazil, se je voz že nagnil in sodi so se začeli valiti v jarek. En sod je zadel ubogega Rajnarja. Podrl ga je na tla in se je kotalil preko njega. Revež je moral pretrpeti precej hude poškodbe, kajti ni mogel priti k sebi. Spravili so ga v bolnišnico, kjer so mu nudili vse, kar je bilo mogoče, toda pomagati mu niso mogli. Poškodbam je nenadoma podlegel
Roparski napad
Rečica ob Savinji, 27. maja.
26. maja se je ob 9. uri zvečer vračal (»roti domu posestnik Železnik Ivan iz Poljan. Ko je prišel iz trga Rečice in šel proti gozda, vidi, da gresta pred njim dva moška. Ko pride do gozda, ga napade eden in zahteva denar. Drugi pa se je že prej skril v gozdu. Železnik sune napadalca tako, da le-ta pade, toda koj vstane in se zaleti zopet vanj.
Med tem časom vzame napadeni iz žopa nož in zada napadalcu precej močan sunek z nožem. Ranjeni močno zavpije, tedaj pa je začel streljati na posestnika drugi, ki se je prej skril. Ko posestnik vidi, da je v nevarnosti, zbeži skozi gozd proti domu. Orožuištvo je pridno na delu in je upati, da jih še pravo-: časno dobe.
Prejšnji večer pa je bil ukraden iz stanovanja gospe poštarice ženski plašč vreden I 900 Din. Kakor vse kaže,' bo treba vrata zgodaj zaklepati.
■Ob otvoritvi XI. vetesejma
v •
zbor Zveze za tmskt promet
Ljubljana, 29. maja.
Danes ob pol šestih popoldne se je vršil v sejni dvorani Zbornice za TOl dobro obiskan ^.občni zbor Zveze za tujski promet. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik g, dvorni svetnik !Marn, ki je pozdravil vse prisotne številne zastopnike raznih korporacij in tujsko prometnih ustanov.
V svojem predsedniškem poročilu je predsednik omenjal naklonjenost vlade, železniške in poštne direkcije, Zbornice za TOl in pa .mestne občine. Predsednik jc pohvalno ome-injal tudi delo funkcionarjev in uradništva 'Zveze, ki se je pod vodstvom ravnatelja gosp. Pintarja mnogo trudilo za povzdigo tujskeglt prometa pri nas in za točno delo Zveze. Urad-ništvo Zveze je dobilo to leto pragmatiko. H ,koncu je predsednik omenjal, da je bilo lani 'rekordno leto tujskega prometa in upa, da bo tadi letos.
Glavni ravnatelj »Putnika« gosp. S i r i -e v i č je čestital Zvezi in Slovencem k '.vzorni organizaciji tujskega prometa.
Tajniško poročilo jc bilo predloženo .■rfjorovalcem v obliki tiskane brošure, iz ka-'iere smo že priobčili izvleček. Občni zbor je Asoglasno sprejel to poročile
Blagajniško poročilo je podal g. S t r u -g£elj. Med izdatki so bili: subvencije 28.000 Kčfinarjev, popravilo Vintgarja 10.000 Din, za
^oim-e in albume 15.000. Dohodki znašajo 0.000 Din, tako da znaša suficit 52.000 Din.
Na predlog dr. Vinka G r e g o r i č a je bil Odboru izrečen absolutorij.
Mestni podžupan g. prof. J a r c je v svo-lfe»i govoru poudarjal, da naj bi generalna direkcija prevzela v odbor za sestavo voznih -redov tudi enega zastopnika slovenskih tujsko-'•prometnih činiteljev. Dalje je opozoril na nc-. primerne lokale Tourist-Office-ja in predlagal, naj bi se ta urad v bodoče nastanil v nebotičniku. Podprli pa naj bi ta urad Zveza, ban-1 ska uprava, velesejmski urad in mestna občina.
Govorili so nato o raznih prometnih zadevah okrajni glavar g. dr. Ogrin iz Kam-(trika, ing. C. Pavlin, kot zastopnik Avtokluba in Zimsko-sportne zveze, g. P i r n a t iz Novega mesta in g. C e r a r.
Dr. Grcgorič je načel vprašanje o preureditvi ljubljanskega kolodvora. Profesor
U "
J a r c pa je pojasnil, da bo natečaj za ljubljanski kolodvor že v kratkem razpisan ter jc
pojasnil tudi finančni problem te zadeve.
Blejski župan g. D e 'G 1 e r i a jc razložil težave z avtorsko centralo. Grozi skoraj, da bodo letos zaradi tega letovišča brez godbe. Med seznamom letovišč pa je bil sedaj Bled — izpuščen. Prosil je Zvezo, naj v teh zadevah posreduje.
2upan g. Lavtižar iz Kranjske gore je
zahteval, naj se na kakršen koli način prepreči prodaja Blejskega jezera tujcem, pa ma-gari naj bo to z dinarsko zbirko.
Podžupan Jarc je apeliral na zastopnike »Putnika«, naj bi se to društvo zavzelo za
zgradbo aerodroma v Ljubljani, kar je ravnatelj S i r i š č e v i č obljubil in obenem tudi govoril o zboljšanju prometnih zvez med Ljubljano in Sušakom.
Po teh in drugih predlogih zborovalcev je zaključil občni zbor predsednik dr. Marn, ki je obljubil, da bo Zveza skušala ustreči v.c -•-upravičenim zahtevam in oredlogom
Klimatski in turistični kraji
Beograd, 28. maja. AA. Finančni minister je v sporazumu s trgovinskim ministrom izdal spisek klimatskih in turističnih krajev, ki imajo pravico do znižanih hotelskih taks. V dravski banovini so tile kraji: BeguBnje, Bohinjska Bistrica, Bistrica ob Dravi, Bohinjska Srednja vas, Braslovče, Brezje, Breznica, Brežice, Celje, Cerknica, Črna, Dovje-MojsIrana, Dravograd, Frani, Gornja Radgona, Gor-njigrad, Gozd, Hoče, Jesenice, Jezersko, Kranjska gora, Kamnik, Kamniška Bistrica, Kočevje, Kokra, Kostanjevica, Kranj. Krško, Lesce, iLtija, Lož, Ljubno, Ljutomer, Lovatec. Logarjeva dolina. Maribor, Medija-lzlake, Mekinje. Mežica, Mozirje, Novo mesto, Ormož, Planina, Podkoron, Polzela, Polje, Pokluka, Preddvor, Prevalje, Ptuj, Ptujska gora, Radovljica, Rateče, Ribnica na Pohorju, Rogatec,
Velik po/ar v Bnkoviški gor:
Novo mesto, 29. maj*;. V noči od 28. na 29. maja je zgorelo v Bukoviški gori pri Dolžu 5 velikih zidanic. Goreli je začelo v zidanici posestnika Jož. Staniš, iz Konca. Od tu sc je požar razširil še nr Jrugc zidanice, ki stoje vse blizu skupaj. Pog . ele zidanice so last posestnika Jože Staniš iz Konca, Bačarja Janeza iz Vrhov, Stanis. Franca iz Vinje vasi, Cimermančiča Jožeta iz Vinje vasi in Gaz-voda Franca iz Pristave. Ogenje je izbruhnil okoli polnoči. Zidanice so pogorele do tal. Zgorelo je#vse vinogradniško orodje in uničenega je okrog 40 hI vina. Škoda znaša 100 do 200 tisoč dinarjev. Zavarovana sta le dva posestnika za malenkostne vsote pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. Ogenj je nastal najbrže iz štedilnika, kjer so prejšnjo noč kurili, a ga niso pogasili.
Naša žetev
Beograd, 29. maja. AA .Kako kaže letošnja žetev: Ječmen je odevetel in odlično kaže, pšenici je zagotovljeno dovolj moče in se zanjo ui bati. Turščica povsod dobro obeta. Tudi sadje je povsod v prav dobrem stanju. Žuželk jc letos prav malo. Tako kaže povsod prav dobro za letošnjo žetev. Zdravstveno stanje živine je odlično.
Mednarodni kmetijski kongres
Belgrad, 29. maja. Prihodnje dni odpotuje 1 v Prago naša delegacija na mednarodni kmetijski kongres. Vodja naše delegacije je gosp. dr. Frangeš, bivši kmetijski minister, med ! člani pa so zastopniki zadružništva in profe-[ sorji zagrebške in belgrajske poljedelske I fakultete. Mednarodni poljedelski kongresi I imajo dolgo tradicijo in se više že od leta ! 1889.
i	Bclgraisbe vesi■>
Beograd, 29. maia. 1. Z rešenjeni ministra za šume in rude so postavljeni: Rajko Hvala r,\ šumarskega pristava in šefa šuinarske uprave v Daruvaru, Vekoslav čop za šumarskega j pristava v Banja Luki, Franc G e r 1 e v c za pod-j šumarja v Ptuju, Tomaž M a j c r za uradniškega pripravnika v Kostanjevici, Vladimir L o n-
Ruše, Selo, Sevnica, Slovenjgradec, Slovenska ! čar za »rudniškega pripravnika v Jastrebar-Bistrica, Šmarje pri Jelšah, Šmartno na Po- skem> ,van P e č u h za uradniškega pripravnika horju. Sv. Lenart v Slov. goricah, Skofja Loka
Šoštanj, Št. Urška gora. Sv. Vid, Topolovci, Trebnje, Tržič, Velika Planina, Velenje, Viš-njagora, Vitanje, Vuhred, Vuzem, Žirovnica.
Mariborske novice
□	Na včerajšnji seji občinskega sveta so
«e pod predsedstvom župaua dr. Juvana razpravljale pretežno razne personalne ter podporne in koucesjske zadeve. Radi izrednih razmer v tiskarni objavimo poročilo v jutrišnji številki.
□	Siinultanke prod K. Spielm&nnu v četrtek zvečer v kazinski dvorani se je udeležilo 37 mladih nadebudnih šahistov. Izid: Spielmann je dobil 29 partij, remisiral 7., iz-<gubil pa eno partijo proti zasebnemu uradniku Koniču. Remisirali so dijnki Gobec, Jordan. Masten in Samec ter člani marib. šah. kluba dr. Daneo, Fišer in prof. Sili. Dijaškemu šahovskemu klubu naie čestitke!
) □ Smrtna kosa. Umrl je v starosti 62 lel Ivan Hetzl, finančni preglednik v pokoju, Gre-igorčičeva 14. Pogreb danes oh 16. tz mrtvašnice na mestno. — V visoki starosti 8T> let ^Je isdihnila svojo blago dušo zasebnaca Marija ;Spelee, Dolnja Počehova 227. Pogreb jutri ob <16. na mestno pokopališče. Blag jima spomin, ^žalujočim naše sožalje!
v)l □ Prihod gostov. Včeraj ob pol 10. so ^prispeli delegati nabavljalnih, kreditnih in 'stavbnih zadrug drž. nameščencev v Maribor. ^Med delegati je tudi pomočnik finančnega ^ninistra in predsednik zveze NZ g. Letica. •»Na kolodvoru se je zbralo veliko občinstva. ;ki je goste navdušeno pozdravljalo! W □ Utopljene«. V četrtek proti večeru so .aia državnem mostu zagledali plavajoče truplo ^črno oblečenega moškega. Poizkusi, potegniti ga na obrežje, so ostal brez uspeha. Pri Or-'možu pa je isti dan naplavila Drava neznano tmoško truplo, ki je moralo biti v vodi 10 do Ji 5 dni. Domnevajo, da gre za nekega spla-(varja.
□ V ljubljanskem radiju nastopi danes ob 18-30 pevski zbor mariborske Ferijalne zveze pod vodstvom prof. Schveigerja. Na sporedu samo narodne pesmi.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sobot«, 30. maja ob 20 LABIRINT abonma A.
Krstna predstava. Nedelja, 31. maja ob 20 KAVAL1R MIŠKO.
Znižane cene.
REPFP.TOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama.
Začetek ob 20. uri.
30.	maja, sobota: »XYZ«. Red A.
31.	maja, nedelja: Pri belem konjičku. — Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Opera.
Začetek ob 20. uri.
30.	maja, sobota: »Fidelio«. Red C.
31.	maja, nedelja: »Oj ta prešmentanu (ljubezen«. Ljudska predstava po znižanih cenah- izven.
SLOVENČEVA EKSPOZITURA
na Ljubljanskem velesejmu se nahaja kot vsa ko leto ob vhodu na desni strani. Sprejeiju ■ naročnino in oglase.
Obsodba radi komunistične propagande.
Morilec Lakncr pride kmalu pred sodnike.
Ljubljana, 29. maja.
Pred velikim kazenskim senatom, kateremu je predsedoval s. o. s. Ivan Kralj, se je danes od 12. do 15. vršila razprava proti petim delavcem, ki so bili obtoženi komunistične propagande potom letakov v smislu člena 1 točka 1 zakona za zaščito javnega reda in , miru v državi ter razžaljenja Nj. Vel. kralja. ! Na obtožni klopi so sedeli: samski delavec ; 281etni Francc Kregar, oženjeni delavec 231etni : Francc Klajdiš, tesar 26letni Anton Dolar, 24-letni tesač Herman Florijan in 221ctni Janez Klemene, vsi iz Vrhpolja pri Kamniku. Razprava jc bila večjidel javna, lc čitanjc zaplenjenih komunističnih letakov jc bilo prečitano v tajni seji. Začetkom meseca januarja je namreč zadnji obtoženec našel v vagonu kamniškega vlaka večji paket prav čedno tiskanih, proti državnemu redu hujskajočih letakov. Te letake je razdal ostalim obtožencem, ki so jih tudi dalje širili in so o njih sicer v pijanosti razpravljali po gostilnah. Orožništvo je o teh letakih zvedelo šele sredi meseca marca letos ter je vse 23. marca aretiralo. Obtoženci so sc zagovarjali, da niso poznali propagandnega namena letakov in da so jih čitali kot nekako sanimivost. Obsojeni so bili: France Kregar na 5, France Klajdiš na 2, Anton Dolar na 3. Herman Florijan na 3 in Janez Klemene na 2 meseca strogega zapora.
Kazenska preiskava proti mladoletnemu Ivanu Laknerju, morilcu mengeškega župnika Kušarja, je bila pred dnevi zaključena in je preiskovalni sodnik dr. Bizjak spise predložil državnemu tožilcu, da sestavi obtožnico proti Ivanu Laknerju zaradi umora in zločinstvc raznih vlomov. Razprava sc bo vršila, kake je računali, sredi letošnjega poletja pred ••• likim senatom.
Komunisti naskočijo cerkve
Bukarešta, 29. maja. ž. V zvezi z odkrito komunistično organizacijo sc čuje, da jc policiji uspelo preprečiti celo vrsto atentatov. Komunisti so nameravali izvršili atentate n cerkve v 6 raznih državah. Komunistični prva! Aron'Lazar, ki jc istotako aretiran, je prizn. 1 da so pripravljali atentate na ccrkve v Romuniji, Jugoslaviji, Češkoslovaški, Poljski, Bo!'; riji in Grški.
in srezkega šumarskega referenta v Kragujcvcu, ; Oto Bela za uradniškega pripravnika in šefa šumarske uprave v Sv. Roku. Postavljen je za uradniškega pripravnika ing. L. B a I b a j e v.
Beograd, 29. maja. AA. Po sklepu general-I ne direkcije državnih železnic pride 15. junija j t. 1. v veljavo nova železniška tarifa za črni in : rjavi premog, za lignit in koks.
»Varnost« v Romuniji
Bukarešta, 29. maja. ž. Na dnevnem redu so krvavi izgredi in pretepi ob priliki volit-vcnc agitacije in strankarskega sovraštva. V stari kraljevini je bil ubit Dimilru Marcu, ki je eden od znanih članov ljudske stranke Avc-rescua.
Bukarešta, 29. maja. ž. Izmed Pitestija in i Slapine so neznani razbojniki hoteli povzročiti j iztirjenje simplon cxpresa. Odvili so vijake na j tračnicah. Uslužbenci so to pravočasno zapazili in tat,o preprečili nesrečo, ki hi brez dvoma zahtevala ogromno število človeških žrtev. Smatra se, da so razbojniki hoteli oropati potnike.
Revizija repa racij ?
Berlin, 29, maja AA. Včerajšnji člantk lista »Daily Herald«, ki pravi, da pričakujejo na Angleškem na sestanku v Chcquersu tudi razgovor o nemških reparacijah, je v vsej Nemčiji zbudil veliko zadoščenje. Nemški krogi upajo, da bo Anglija podpria nemško stališče v tem pogled' Te naglašajo angleški politični krogi tembolj, i;er se v vprašanju revizije Youngovega načrta angleški n francoski tisk ne skiadata. Francoski listi označujejo celo ta članek labourističnega lista kol veliko angleško presenečenje. Diplomatski krogi so zelo rezervirani, uradno pa poročajo, da je članek lista »Daily Herald« vsaj preuranjen, češ da nemška vlada v tej stvari ni «e ničesar delini-tivnega sklenila.
Pomoč Avstriji
Basel, 29. maja. ž. Banka za mednarodna plačila poroča, ela je skupno z 10 velikimi bankami Evrope stavila avstrijska vlada na razpolago dovoljno količino deviznih kreditov tako, da bo avstrijska Narodna banka lahko nemoteno vršila svoje posle. Eden izmed predsednikov banke za mednarodna plačila bo prispel te dni na Dunaj.
KRIZNI DAVEK V NEMČIJI.
Berlin, 29. maja tg. Danes je postal znan najvažnejši del nameravane odredbe za sanacijo državnih financ. Radi ogromnih izdatkov j za brezposelne se namerava pobirati krizni • davek kot doklada k dohodnini v višini 1 do i 6 odst. po višini dohodkov. Višji dohodki bodo morali torej odslej plačevati doklade do 10 | odst. Krizni davek pa bo obsegal '.udi mnogo nižje dohodke.
Zbližanje meti Francijo in Italijo
Budimpešta, 28. maja. Zunanji minister Karoly je dal predstavniku madjar-skega dopisnega urada zanimivo izjavo glede uspeha ženevskih posvetovanj. >Naj-važnejše politično vprašanje je bilo avstrij-sko-nemška carinska zveza. Do objektivne rešitve tega vprašanja bo mnogo pripomoglo stališče Italije, ki se je približala v marsičem francoskemu stališču; vsled tega jc mogoče, da bo politična napetost med Francijo in 1 tulijo popustila. Iz tega lahko sklepamo, da je s tem ustvarjena možnost angleško - francosko - italijanskega brodov-nega sporazuma. Madjarska bi zbližanje med velikima evropskima državama -le pozdravila, toliko bolj, ker bi zbližanje med Italijo in Francijo ne imelo za posledico poslabšanja odnošajnv med Nemčijo in Italijo.
Drobne vesti
Ženeva, 29. maja. AA. Včeraj so otvorili razstavo lige zoper tuberkulozo. Med mnogoštevilnimi paviljoni je nameščen tudi naš jugo-slovcnski paviljon, ki je zbudil veliko pozornost.
Constanta, 29. maja. AA- Rumunski kralj Karel je prisostvoval krstu torpedovke »Kralj Ferdinand« in »Kraljica Marija«, l.adji sta bih zgrajeni v italijanskih ladjedelnicah.
Natečai
Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje sporazumno z Generalno direkcijo državnih železnic v Beogradu natečaj za izdelavo generalnega projekta novega postajnega poslopja in način zazidave železniškega zemljišču nasproti glavnega kolodvora v Ljubljani.
Tega natečaja sc sme udeležiti vsak jugoslovanski inženjer (arhitekt) in ruski inženjer (arhitekt), ki živi \ .Jugoslaviji.
Ocenjevalna komisija sestoji iz sledečih gospodov.
t. Direktor državnih železnic v Ljubljani ilr. Borko .lakob.
Pomočnik direktorja državnih železnic v
Ljubljani iug. Klodič Malu.
Koferent za zgradbe Generalne direkcij"
državnih železnic arh.Srhmidinger Fridc
rik.
Arhitekt Manojlovič Dušau. . Direktor mestnega gradbenega uraili Ing. Prelovšek Matko. lTniv. jirofesor arh. ing. Sen Kito. Iug. arh. Šubie Vladimir. Samestniki:
i. Načelnik gradbenega oddclenja direkcije državnih železnic v Ljubljani iug. Hoff-manu Emil. ! Referent za zgradbe Direkcije -trinvnih železnic v Ljubljani ing. Turbu > Arhitekt DiiniS Leposava. Ing. arh. Cernivec Josip. Iug. arh. Jelencc Jože. Pomočnik direktorja mestnega .mv.hkmi;-ga urada v Ljubljani ing. Poženel Albert. Nagrado so sledeče:
1.	nagrada v iznosu . . . Din ,50.000
2.	« ««...< 30.000 :•!. c < < . . . « '20.000 Ocenjevalna komisija lahko predlaga I odkupe v skupnem znesku Din 32.000.
Natečaj pričenja z dnem 1. junija 1931 in se konča dne 31 avgusta 1931 ob 11. dopoldne
Program in podlaga za natečaj se dobi od dne 1. junija 1931 dalje v vložišču mestnega gradbenega urada v Ljubljani, Šolski drevored St. 2 osebno alj po pošti proli plačilu Din 100,
Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 2!). maja 1931.
'/'upati: Dr. Diuko Pur I.
Piske
dopoldne v ajmohtu jn jiapriki, popoldne pohano in pečene letos prvikrat v nedeljo 31. maj«. Potem redno vsak dan. Vedno sveže pivo v vrčkih, prvovrstna vina. Lepo balinišče in velik senčnat vrt.
PKIP0K0ČA. SK J 02 K PLAN K. Vi:
gostilna j>oil gozdom Dolenjska cesta 35
I.
Zagrebška vremen-ka napoved: Jasno malimi oblaki. Toplo. Dež z grmenjem i šnjem oglasu.
V, današnjim dnem je otvorjeua ua Marijinem Irgu -I. 8 nova mesnica. Več v dana-
Ananas — bovla
ledeno hladna
z najfiiiejiim šampanjcem rimska čaža Din 5.— v elitnem automatlčnem buffetu R1 O družba z o. z.
Ljubljana, Šelenburgova ulica \. o ostale hladilne jn svežilno pijače avtomatično
Pri slabem počutju je naravna ;>Frani-
•iosel« grenčica prijetno učinkujoče domače sredstvo, ki se z njim znatno zmanjšajo tež-koče in češče zanesljivo koristijo že male količine. Dopisi ženskih zdravnikov hvalijo soglasno prav milo učinkovanje > Frana-Josel-r vode, ki jo posebno i zborna za nežni ustroj ženskega telesa. »Franz-Josef« grenčica sc dobiva v lekarnah, dro^erijah in špecerijskih trgovinah.
Občni *bor društva hišnih in zemljiških posestnikov za Bled in okolico se bo vršil v soboto, dne 30. t. m. ob 20. uri v hotelu Union . Razen običajnega dnevnega red« i>o |>oročal zvezni predsednik Ivan Frelih »■ raznih stanovanjskih zadevali. Razpravljalo se bo tudi o lokalnih razmerah in se prosi obilne udeležbe.	Odbor.
Nujna prošnja. 100 % invalid cotov xlju Fr. čirič rabi v dosego pripadle mu invalidnine še eno jirič«, ki bi potrdila, da si -i v letu 1916 pri padcu s konja v Mateni pn Igu zlomil hrbtenico. Prosijo se event. še /i'. vojaki bivše divizij, poljske pekarne, ki j* bila v letu 19t(3 štacijonirana v Mateni in po zueje v Rihenborgu pri Gorici, da se og'.U'->e na upravo Slovenca . ako kaj vedo o Um dogodku.
Ma rfhor
Ptuj
□	Spored procesije na Telovo. Ob 7. zjutraj v stolnici pontifikalna sv. maša; nato ; procesija, ki gre po Stolni ulici na Glavni trg, ; od tam na Koroško cesto do kapelice Sv, Janeza, kjer je prvi blagoslov. Nato po Stross-majerjevi in Orožnovi pred škofijo, kjer je drugi blagoslov. Procesija ?;re nadalje po Ulici 10. oktobra ter Gosposki in Slovenski ulici na Grajski trg (tretji blagoslov); od tod po Velrinjski, Jurčičevi in Spodnji Gosposki ulici na Glavni trg k Marijini sohi (četrti blagoslov) in po Stolni ulici nazaj v stolnico.
□	Mestni župan dr. Juvan odide s prvim j Junijem na dopust in ga v času odsotnosti zastopa podžupan dr. Lipold.
LI Obilo sreče! Poročil sc je zdravnik v mariborski splošni bolnišnici dr. France Ro-pič z gospodično Marico Kosovo iz ugledne trgovske rodbine v Podsredi.	i
□	Iz čpotniško službe. Kakor smo že svoj čas poročali sta premeščena iz Maribora dosedanji poveljnik tukajšnjega pešpolka polkovnik Karel Dolenc, ki odhaja v Plevlje ter podpolkovnik Vaclav Dic, ki pride za mestnega poveljnika v Novo mesto. Oba višja častnika, ki zapuščata to dni obdravsko pre-fctolico, sta si tekom svojega službovanja pridobila toliko simpatij in spoštovanja, da ju bodo Mariborčani ohranili v trajnem spominu. Naj bi jima uspehi na novih službenih mestih bili čim lepši.
□	V dvorani Prosvetne zveze ima jutri ; Poselska zveza ob pol 17. svoj redni sestanek ! s petjem, deklamacijami in govorom. — Katoliška omladina pa ima jutri v društvenem domu svoj sestanek ob pol 13.
□	Na Mariborski otok vozi avtobus vsaki dan ob lepem vremenu od 10. ure dopoldne j iz Glavnega trga in to vsake pol ure do 18. Ob 18-5-1 pride avtobus, ki obratuje na progi Selnica—Maribor v Kamnico, s katerim se lahko ostali kopalci pripeljejo v Maribor. Ob sobotah ,nedeljah in praznikih bo vozil po potrebi ne ozirajo se na gornji vozni red.
□	Enodnevni tečaj za zeleno cepljenje smarnice in za poletna dela v vinogradu se vrši v ponedeljek dne 8. junija t. 1. na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk jc praktičen in teoretičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. Potrebnim, ki to dokažejo z uradnim potrdilom od pristojne občine, se bodo razdelili cepilni noži in gumijevi trakci.
□	Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Savostova lekarna na Kralja Petra trgu in,,Sirakova pri Angelu Varhu na Aleksandrovi cesti.	, .!,„.■
O Avtobusne vožnje pod Pohorje. Po-č.enši z 31. majem bo pričel voziti mestni avtobus ob nedeljah in praznikih v slučaju lepega vremena z Glavnega trga v Radvanje (gostilna Hoste) ter bo odhajal zjutraj točno ob 5. in 6. z Glavnega trga in zvečer ob 10. iz Radvanja.
Celje
»Prvo sveto obhajilo bodo sprejeli letošnji prvoobhajanci v nedeljo 31. t. m. ob 8. v Marijini cerkvi. Dijaška sv. maša bo zaradi tega prestavljena na 7.
j& Umrl je v celjski javni bolnišnici v sredo 27. t. m. 501etni delavec Osek Franc.
Ekspozitura OUZD v Celju ima od 1. junija naprej poletni delovni čas in sicer ob pondeljkih in petkih od 7. do 13. in od 16. do 18.; ob torkih, sredah in četrtkih pa od 7. do 13. Popoldne samo dežurna služba od 16. do 18. Ob sobotah od 7. do 12. in dežurna od 12. do 13. Ob nedeljah in praznikih dežurna služba od 9. do 11.
-er Koncert donskih kozakov se bo vršil v četrtek, na praznik v gledališču ob pol 9 zvečer. Predprodaja vstopnic v knjigarni Goričar in Le-skovšek.
j3 Mestno načelstvo opozarja, da so razporedi za zgradarino za 1. 1931. razgrnjeni pri davčni upravi na vpogled od 26. do 2. junija ter da se bodo davčnim zavezancem dostavili posebni plačilni nalogi.
■©■ Nesreče. V ponedeljek, 25. t- m. je 601etni mali posestnik Kropej Janez šel od maše. Na cesti Konjice-Tepanja vas pa ga je povozil auto in ga težko poškodoval. — V torek 27. t. m. je pred postajo v Paški vasi motociklist povozil 741etno prevžitkarico Dimec Nežo iz Mozirja. — Oba ponesrečenca sc zdravit;! v ' i bolnišnici.
Slovenska Krajina
Podpora Frančiškovcmu domu. Za zidanje sirotišnice ^Frančiškov domc v Črensovcih je podelila banska uprava 50.000 Din podpore, za kar ji odbor za zidanje izreka toplo zalivalo.
Smrt vzgledne žene. V Gomilicah je za-
tisnila oči k smrtnemu spanju vdova Horvat Matije Zverovega. Postala je žrtev neizprosne jetiko. Pokojnica je bila tako vzgledna krščanska žena in mati, da je malo enakih. Ljubili so jo vsi vaščani brez izjeme. Z njo je dala Horvatova hiša v kratkem času že tretjo smrtno žriev.
Akademija šolarjev v Črensovcih. v nedeljo, dne 31. 1. m. priredita šolska mladina in Pomladek Rdečega križa dobrodelno akademijo. Na sporedu bodo deklamacije, lelo-vadne vaje, petje in igrica r Materi v čast in slavo«:.
Občinska seja, peta po vrstnem redu, sc jc vršila v četrtek 21. t. m. Mestni načelnik sc udeleži 20. junija glavne skupščine Zveze mest v Sarajevu. Kuluk se je zmanjšal od 5 enot na 3 za lansko in letošnje leto. 25. t. m. se bili izvoljeni odborniki cerkveno-konkurenčncga odbora za župnijo Sv. Petra in Pavla v Ptuju. — Po županovih obvestilih se sprejmejo predlogi upravnega, pravnega in ubožnega odseka kot sklepi. Meroizkusni urad dobi prostore Na pristanu v dclavnici meščanske šole; ta mesto tega dobi v uporabo prostore dosedanjega stanovanja Svenšek v Mladiki. Gostilničar Brecelj Alojzij vodi v mestnem kopališču bufet v kopalni sezoni proti mesečnim 250 Din. Prepovedano je kolesarjenje na vseh pešpotih, ki so občinska last; primerno se bo"posula pot proti klavnici pri železniškem- predoru. Da se bo udeležilo mesto jesenske razstave v Ljubljani, se dovoli kredit 5000 Din; od tega je 1000 Din določenih za najboljše fotografske posnetke mesta za razstavo; ena nagrada znese 500, dve po 200 in ena 100 Din. Logar Miroslav, učitelj na glasbeni šoli, dobi zagotovilo sprejema v domovinsko zvezo. — Pri slučajnostih se kot nujen sprejme predlog, da zastopajo občino na občnem zboru zadružne elektrarne 31. maja gg. dr. Fichtenau, Prime, Rozman, dr. Šalu««»*i in ravnatelj Zavadlal.
tifovo mew-
Mesto venca na grob tragično umrlega sod. okrož. sodišča g. Alozija Hočevarja, so darovali novomeški odvetniki v dober nnmeu 1400 Din.
Iz raznih kraje v
Sv. Marjeta niže Ptuja. Dekliška Zveza proslavi v nedeljo, dne 31. maja 1931 prvo desetletnico. Ob tej priliki uprizori igro »Moderno suženjstvo«, v Slomškovem domu po večerni-cah. Pridite!
Zgornje Ponikve. V nedeljo, 31. t. m. se bo izvršila slovesna blagoslovitev dekliškega prapora. Zaradi tega bo sv. maša ob pol 10. Cerkveno opravilo bo opravil dekan škalski g. Rot-ncr. Popoldne pa priredi prosvetno društvo igro »Junaške Blejke«
Mišice in živce krepi solnčenje ako se maže telo z originalnim Niiggerol oljem eiii kremo (Patent štev. 5922) za solnčenje in masažo. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Drogerija Grcgorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5.
Gradjanski: Hšrija
Jutri se bo vršila dolgo pričakovana tekma med Ilirijo in Gradjanskim. Gradjanski je za to važno tekmo dobro pripravljen, za binkošti je igral trening-tekmo z izbornim dunajskim športnim klubom, ki je bil prvi učitelj nogometa pri nas. Zmagal je Gradjanski z 2:1 po popolnoma enakovredni igri. Dobro pripravljena jc tudi Ilirija. — Pristaši Gradjan-skega pridejo v velikem številu s posebnim vlakom. Napovedan jc prihod 1000 gledalcev iz Zagreba. S pomočjo teh kibicev je Gradjanski dobil že marsikatero igro. No, kar tako ne bodo prijatelji Ilirije gledali. V Ljubljani že dolgo nismo imeli priliko videti tako tekmo.
—	Moštvo Gradjanskega je izšlo iz najboljše nogometne šole v državi. Tradicij ima Gradjanski v naši državi največ. Gradjanski je klub, ki je prvi zmagal na Dunaju, je prvi klub, ki je zmagal v Barceloni. Tistih slavnih igralcev v moštvu ni več. Ostal je pa duh in pa znanje.
—	Ravno tako je pa tudi Ilirija dobro pripravljena. Za Binkošti v tekmi proti Slaviji je v drugem polčasu tako igrala, da lahko brez skrbi pričakujemo nedeljsko srečanje. Za našega zastopnika je ta tekma veliko bolj važna, kakor pa za Gradjanskega. Prve točke si lahko pribori naše moštvo. Lahko pravimo, kajti po igri v Zagrebu proti Concordii ni naše moštvo brez upa zmage. Treba bo pa naravno igrati z ljubeznijo za svoj klub in ne podcenjevati nasprotnika, kakor tudi ne precenjevati svojih moči. — Prijatelji nogometa bodo imeli priliko videti celo gardo Ilirije in Gradjanskega. Kar tri moštva: juniorji, rezerva in pa prva moštva igrajo. Glavno tekmo bo sodil g. Joksič iz Belgrada, isti sodnik, ki je pred leti vodil zgodovinsko tekmo, v kateri je Ilirija premagala Gradjanskega s 5:0. Takega rezultata seveda nc pričakujemo od našega zastopnika, pričakujemo pa od igralcev, da bodo storili vse, da dosežejo časten rezultat. Prva predigra prične že ob pol treh, glavna pa potem ob šestih.
i Pričakovati je rekordnega obiska, zato bodo v ! nedeljo poslovale štiri blagajne.
Cerkveni vestnih
Tečaj duhovnih vaj za može od 27 .do
30. junija odpade, ker je Dom zaseden v dru-| go svrho.
čč. gg. duhovnikom sporočamo, da so zanje I duhovne vaje od 15. do 19. junija. — Osem-j dnevne duhovne vaje se prelože na 20. do , 29. avgusta; zato bo še en tečaj od 27. do i 31. julija poleg ostalih že v »Glasniku« objav-{ ljenih. — Vodstvo Doma.
Gospodarski pomen našega morja
Pravkar smo prejeli pomorsko statistiko za leto 1930, ki jo je izdala trgovska in obrtniška zbornica v Splitu.
Iz te statistike posnemamo, da je pomorski promet ostal približno na višini leta!929, da pa je število ladij, ki so pristale, oziroma odplule iz naših pristanišč, nadalje naraslo. Detajlna statistika po državah, od koder so ladje prišle, kaže, da je prišlo največ ladij iz naše države^ nato iz Italije, v manjši meri iz Grčije in Anglije. Statistika prometa po zastavah kaže, da je bilo od 15 milj. ton odpadlo na jugoslovansko zastavo 11.5 milj. ton, na italijansko 2.7 milj., na angleško 0.4 milj., nemško 0.1 itd. Najvažnejša pristanišča so bila sledeča (kar se tiče tonaže doplulih ladij): Dubrovnik 1.6, Korčula 0.7, Kotor 0.5, Makarska 0.5, Split 2.7, Sušak 1.2, Šibe-nik 0.9 milj. ton. V primeri z letom 1930 je promet v skoro vseh pristaniščih narastel. Manjši pa je bil v sledečih. Komiža (kjer je padel na polovico), Korčula, Kotor (kjer je padel približno za tretjino), Novi, Tivat, Trogir in Vis. Za nekatera pristanišča pa manjkajo podatki za leto 1930.
Statistika prometa blaga 1930 izkazuje, da je blagovni promet padel od £9.9 na 28.2 milj.
| met. stotov. Ni toliko nazadoval tuzemski promet, ki jc znašal 5.0 (5.-1) milj. Din. Pač pa blagovni promet z inozemstvom, ki je padel od j 24.5 na 23.1. Od tega uvoz 5.3 (6.2), izvoz pa 17.9 (18.3) milj. stotov. število potnikov je tudi j lani naraslo in doseglo 2,58-1.000 (2,409.000) Din. Potniški promet za inozemstvo je padel od 46.000 na 41.000, nasprotno pa je tuzemski potniški promet narastel od 2,366.000 na 2,543.000 Din. Največ prometa so izkazovala tale pristanišča (vtisočih): Split 413, Sušak 290, šibenik 192, Dubrovnik 133, Kotor 125 potnikov.
Tonaža naše trgovske mornarice stalno narašča. Največ parobrodov v tonaži je stacioni-ranih v Dubrovniku zaradi velikega števila velikih parnikov dolge proge. Največ ladij obalne plovbe pa je v Splitu in na Sušaku. Skupno smo imeli na koncu leta 1930 (v oklepajih podatki za 1929): Jadrnic 10.734 (10.873) s 24.851 (27.179) netto tonami, 140 (111) ladij s pomožnim motorjem, tonaže 3525 (2726) 293 (268) motornih ladij si 127 (1375) tonami, 170 (64) parobrodov s 192.965 (181.027) netto tonami. Normalno število moštva je znašalo na parnikih 2772, ha motornih ladjah 649, na ladjah s pomožnim motorjem 415 in na jadrnicah 26.401.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
katere občni zbor se je vršil dne 28. maja t. L, posluje letos v jubilejnem letu- Dne 18. septembra t. I. praznuje ta najstarejši slovenski denarni zavod v Ljubljani svojo petdesetletnico.
Iz poročila ravnateljstva posnemamo sledeče: Kljub stopnjujoči se krizi nudi bilančni zaključek za preteklo leto 1930 dokaz stalnega uspešnega napredovanja. Upravno premoženje je naraslo na Din 223,505.363.77. Hranilne vloge so izkazovale ob sklepu leta Din 213 miljo-nov 154.918.06 ter so napredovale v primeri s prejšnjeletnim stanjem za Din 21,279.161.38. Posojila so dosegla Din 184.S04.711.49 ter so se zvišala za Din 24,643.979-59 v pretežni meri s kratkoročnimi krediti. Zavod je v svesti si svoje naloge na domačem denarnem trgu trajno zniževal obrestno ntero pri kreditih. Čisti dobiček izkazuje pri tent in pri zlasti izdatno zvišani postavki plačanih davkov 444.365.48, h kateremu znesku je treba pribiti tudi prirastek Din | 437.811.93 na obrestovanju rezervnih zakladov.
Slednji so dosegli po prištetju dotacij iz izkaza-; nega čistega dobička Din 8,861.897.17. Deležnikov je štel zavod 6150. Denarni promet jc narasel na Din 891,120.459.30.
i Slavsja, jug. zavarovalna banka v Ljubljani
je imela dne 28. maja 1931 svoj VIII. redni občni | zbor. Zaključni računi za poslovno leto 1930 iz-! kazujejo napram prejšnjemu letu vsestranski i napredek zavoda. Skupna premija v poslovnem letu 1930 znaša Din 28,500.000.—, medtem ko je znašala prejšnje leto Din 26,500.000.—. Rezerve zavoda so narasle na Din 43,900.000.— od prejšnjega leta Din 36,180.000.—. Na škodah, ki jih je likvidirala s priznano kulanco, je izplačala banka Slavija med svoje zavarovance tekom poslovnega leta 1930 Din 11,100.000.—. ; Glavnica njenih življenjskih zavarovanj jc koncem leta 1930 narastla na Din 215,417.910.—. Občni zbor je sklenil izplačati 6%no dividendo, ostanek dobička pa uporabiti za amortizacijo akvizičnih stroškov življenjskega oddelka in dotacijo škodnih rezerv.
'C
Slika letošnjega velejcjma. Ugodnega utiša ne napravlja samo zunanja slika sejmišča. tudi prireditev sama je letos izpopolnjena, da je zares prava manifestacija našega gospodarstva. Sejmišče je docela napolnjeno z vsakovrstnimi proizvodi, čeravno obsega 40.000 m5 z devet velikimi razstavnimi objekti in celo vrsto manjših privatnih paviljonov. Razstavlja skoraj 800 tvrdk, od tega ena tretjina inozemskih. Posebno omembo zaslužijo bogate razstave pohištva, automobilov, poljedelskih strojev, težke industrije in tckstilij, dalje velika higijenska razstava in umetniška razstava. Vsak obiskovalec velesejma bo našel dovolj, kar ga bo zanimalo in mu koristilo. Velesejem traja do vključno 8. junija.
Borza
Denar
V današnjem deviznem prometu < bili tečaji nekoliko slabejši. Promet je bil manjši kakor včeraj, znatnejši le v devizi Dunaj. Vse
Pekovski mojstri pozor!
Ustrezajoči velilccVnu povpraševanju in zanimanju po okretajočem stroju za mešanje testa »Wagoma« male tipe, sklenili smo izdelati en stroj za vsebino 100 kg, kateri pride posebno v poštev pri tistih gg. pekovskih mojstrih, kateri so prisiljeni sami testo mešati.
Ta stroj bo razstavljen na ljubljanskem velesejmu od 30. V. — 8. VI. 1931 v paviljonu F stojnica 124/126.
Prosimo za obilni cenjeni obisk.
Severočeška tovarna vagonov in strojev družba z o. z.
ČJEŠKA LIPA
zaključene devize z izjemo Trsta je dala Narodna banka.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2280.50 bi., Berlin 1347 bi., Bruselj 780.76 bi., Budimpešta 089.16 bi., Curih 1095—1098 (1096.50), Dunaj 795.11-798.11 (796,61), London 275.63-276.23 (275.83), New-York 56.89 bi., Pariz 221.94 bi., Praga 167.59 do 168.39 (167.99), Trst 295.85 do 297.85
Zagrob. Amsterdam 22.80.50 bi., Dunaj 795.11—798.11, Berlin 1345.50—1348.50, Bruselj 789.76 bi., Budimpešta 987.66—990.66, London 275.43—276.23, Milan 295.821—297.821, Ne\v-York ček. 56.49—56.69, Pariz 220.94 do
222.94,	Praga 167.59-168.39, Curih 1095.00 do 1098.00.
Curih. Belgrad 9.1250, Pariz 20.23.5, London 25.15, New-York 517.02.5, Bruselj 72.02.5, Milan 27.07.25, Madrid 47.30, Amsterdam
207.95,	Berlin 122.82.5, Dunaj 72.67, Stock-holm 138.60, Oslo 138.50, Kopenhagen 138.50 Sofija 3.74.5, Praga 15.31.75, Varšava57.97.5, Rudimpešla 90.20, Aiene 6.70, Carigrad 2.45,
Vrednostni papirji
Tečaji državnih papirjev so danes bili slabejši. Tudi promet je bil znatno manjši, posebno občutno je nazadovala vojna škoda. Bančne delnice so ostale neizpremenjeno čvi> ste. Nekaj več prometa je bilo v industrijskih delnicah, kjer so tečaji ostali na včerajšnji višini. Trboveljska je ponovno oslabela, vendar do zaključkov ui prišlo.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 91.50 bi., 1% Bler. pos. 81.50 bi., Celjska pos. 150 d., Ljub. kred. 120 d., Praštediona 950 d.. Kred. zavod 160—170, Vevče 120 d., Stavbna 40 d., Ruše 220 d.
Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 86—87 agrarji 50.50—51, vojna škoda ar. 412—414, kasa 413—414 (415, 414, 413), 7. 412.50—414, 8. 413—414, 12. 413—415, 8% Bler. pos. 90.50 do 91.25 (91), 1% Bler. pos. 80.50—81.25 (84.25), 7% pos. Drž. lip. b. 83—85, 6% begi. obv. 64.50—65.50, Tobač. srečke 25 bi., Srečke Rdeč. križa 44 bi. — Bančne delnice: | Ravna gora 72.50 bi., Hrvatska 50—60, Kato-! lička 33—35, Poljo 52.50—54, Kreditna 119 ! do 124, Union 170—174, Jugo 72—73 (73), j Lj. kred. 120 d., Medjunarodna 67 d., Narodna 1 7825 bi., Obrtna 36 d., Praštediona 945—955 (950), Srbska 189.50—190.50, Zemaljska 136 do 140. — Industrijske delnice: Nar. šum. . 25 d., Guttmann 130—131, Slaveks 25—30 (25), Slavonija 200 d., Našice 700 bi.. Danica 70—72 (70), Drava 235—236 (235), Šečerana Osjelc 230—255, Osj. ljev. 215 d., Union 70 d., Vevče 120 d., Isis 50 d.,Ragusea 340 bi., Oce-ania 190 d., Jadr. plov. 505—550, Trboveljska 235—238.
Belgrad. Narodna banka 7.720, 7 /n inv. pos. 87.50—88, agrari 50—51, vojna škoda 416 bi. (120 kom.), begi. obr. 64.50—65.50, 8% Bler. pos. 90—90.50 (2000 d.), 7 % Bler. pos. 81 bi.
Žitni trjr
Položaj na žitnem trgu je ostal danes neizpremenjen. Trg je miren, rezervirani so tako kupci kakor prodajalci. Cene so ostale neizpremenjene.
Telefon št. 29-97
je dobilo telitničarsko podjetje LOVKO ROZMAN Ljubljana, Pred Prukimi 5. Glej današnji oglas!
Stavbeno podjetje
Rudolf Ierčelj,
Ljubljana, Vodovodna c. se priporoča. Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela ccno in solidno
i
Proda se
stara železna zložljiva in ena otroška postelja, krojaški električni likalnik in železna peč, vse še dobro ohranjeno. Naslov ' pri upravi pod št. 6077
Malo posestvo
kupim v bližini Trebnja na Dolenjskem ob železniški projii. Ponudbe pod šifro »Plačam takoj« na upravo Slovenca.
Jnserati
Slovencu*
imajo največji uspehi,

-.v .	..
;rV
Ljubljana
■
Kaj* bo danes?
Drama: XYZ*. Red A.
Operni -Fidelio«. Red E.
Otvoritev velesejma ob 11 ,ori dopoldne.
JAKOPIČEV PAVILJON.
Otvoritev razstave Presbiroja o napredku 'Jugoslavije. Ob 9. uri dopoldne.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, ]Resljeva cesta t; mr. Bohinec, Rimska c. 24
^n dr. Stanko Kmet, Dunajska cesta 41. *
0 Gospode srednješolske proiesorje-vero-
1 učitelje rndi razgovora o udeležbi pri procesiji ?sv .Rcšnjega Telesa nujno vabim k sestanku v ^posvetovalnici KTD danes, v soboto, 30. maja 'ob štirih popoldne. — Nadzornik.
O Električna cestna železnica v Šiiko. ♦Redni promet z novimi tramvajskimi vozovi na '»progi od glavne pošte do mitnice v Šiški bo otvorjen v nedeljo dne 31. t. m. ob pol 10. do-•{poldne. Vožnja od glavne pošte do Šiške in lobratno bo stala do 21. Din 1.—, po 21. pa fom 2.— in se v nedeljo nc bodo še izdajali "»restopni vozni listki za druge proge. Promet ?ae bo vršil do 22. vsakih 6 minut, po 22. pa tvaake pol ure.
A O Nova tarifa električne cestne železnice,
'»kakor je bila pred dnevi objavljena v listih, ■fetopi v veljavo s 1. junijem t. 1.
0 Kopalni vlaki Ljubljana - Škofja Loka: .Pričenši od sobote dne 30. maja t. I. dalje bo vozil na progi Ljubljana gl. kol.-Škofja Loka in '■^bratno do preklica ob sobotah, nedeljah in |waznikih kopalni vlak št. 924-925. Odhod iz ILjubljanc gl. kol. ob 13.20, prihod v Škofjo Lo-Jfto ob 14, odhod iz Škofje Loke ob 18.10, prihod y Ljubljano gl. kol. ob 18.45. Kopalni vlak bo ttozil na gori omenjene dneve, kadar bo za kopanje ugodno vreme, kar bo vsakokrat na postajah — pri potniških blagajnah — razglaše-mo ob 10. dopoldne. Za kopalne vlake velja 50% popust voznih cen kakor pri izletniških vlakih.
0 Francoski institut t Ljubljani opozarja na zanimivo predavanje, ki bo v torek 2. ju-'•nija ob 21. v društvenih prostorih v Narodnem 'domu. G. univerzitetni profesor Spektorsky bo ogovoril o Taine-u. Vabimo.
O Československii obec v Lubiani. V so-jbotu, dne 30. kvotna t. r. o osme hodinč večerni oslavime v restauraei Zvezda sednide-'satilete narozeniny našeho zaslužneho člena a <niatopfedssdy, krajana Čermaka. — Zvente .ti nit o všechny členy a pratele oslavence, aby sp1 tohotov večera stičastnili.
0 Vodstvo Zavetišča sv. Jožefa v Ljub-Jjani sporoča vsom svojim dobrotnikom, da 4)o posvečenie nove kapele sv. Jožefa na praznik presv. Trojice, dne ili. majnika. K tej lepi slovesnosti so vsi iskreno vabljeni! Začetek obredov je zjutraj ob 8., nato maša pre-tvzvišenega gospoda knezoškofa dr. Gregorija -Rozmana (okoli 'A 11.). Popoldne ob 3. je slovesen blagoslov in sklep šmarnične pobož-nosti.
© 0 nezgodi na stavbi. Z ozirom na porodilo v »Slovencu« z dne 29. maja 1931. o ne-igodi Jakoba Hajuca smo prejel sledečo veselo .sporočilo: Hajnca Jakoba je pri podiranju zidarskega odra nekoliko udarila deska in mu ganila glavo, vsled česar je bila takoj poklicana rešilna postaja. Hajnc pa se je vrnil ipo preteku ene ure zopet na stavbo. Drugih (poškodb pa sploh ni imel nikakih. i © Mestni ekonomat vsled snaženja prosto-'bcjv dne 2. in 3. junija 1931 ne bo uradoval.
F——-
Pogačnik, Sinje ozare
i Založila Družba sv. Mohorja v Celju, 1931.
\ Dolgoletni sotrudnik >Doma in Sveta«,
Eike« in drugih listov, Jože Pogačnik, posled izdal svojo prvo zbirko >Sinje ter dal tako priložnost vsem tistim, Iri jim je dandanašnji še pesem v povz/ligo, f5da mu prisluhne,jo in si ga od blizu ogledajo.
Novi pesnik, se vprašamo, v čem je nov? ~2n poslušamo iz njegovih kitic, da bi odkrili -tnovo melodijo, nezaslišano čudo prave poezije. fPovem vam, v čem je Joža Pogačnik nov: •v pesmih, kot so »Trije zvonovi«, »Kropilnik«, '»Poljaki križ v zimi«, pa še podobne.
Le prisluhnite:
Kadar stremi zvonovi zazvoni, — tako na '-večer ponavadi, — se zdi mi, — da slišim pogovor presvete Družine. — Poslušam, poslušam in mislim za njimi:--Jožef orjak, —
.Jožef je žalosten in težak, — Jožefu v hrbet so zlezle skrbi: — veliki zvon težko zvoni. --Deva Marija — je med obema srednica,
—	starčka tolaži in Sinčka uči: — Deva Ma-:rija na sredi stoji. — — Gleda skoz line Je-! zušček mladi, — spleta 11111 kodre, kot spo-' navadi, — mati Marija in ga drži: — Jezušček •mladi se pasti boji. — itd.
Pa še ta-le kropilnik poglejte:
Tiho, tiho morje____ Kameniti pro<l...
j— Bele golobice — tam se skopljejo... — se na belo steno — tiho dvignejo, — potlej se •pustijo — v les. . navzkriž, — počez... —
—	Bele so ročice — z vodo žeguano — tiho križajo...
--in recite, če morele. da Joža ni pes-
cik!	1
\ Se v drugem je / tihih pogledih na i. A tu Gol., ^re^.njjjm.
0 Racija. V noči na včeraj je policija iz- | vedla po mestu in v okolici racijo za raznimi potepuhi. Take racijc so pozimi dovedle navadno do tega, da je policija včasih morala aretirati nad sto ljudi. Sedaj pa smo že v vročem času in se je porazgubilo po deželi mnogo brezdomcev, mnogo pa jih je tudi našlo delo. Prejšnjo noč je bilo aretiranih le okoli 20 ljudi, med temi je bilo kakih 10 sumljivih, ki jih je policija pridržala v zaporih, druge pa je izpustila.
© S krampom ▼ hrbet. Nenavadna nesreča se je pripetila včeraj dopoldne v Zgornji Šiški, kjer delavci polagajo tir za novo tramvajsko progo. Delavci so stali v vrsti in kopali teren s krampi. Eden od delavcev je zamahnil s krampom tako nesrečno, da je udaril delavca pred seboj v hrbet. Ranjeni delavec je 281etni Ivan Pregelj, stanujoč v Zgornji Šiški štev. 23. Kramp se mu je zabodel precej globoko v križ. Reševalni avto je ponesrečenca prepeljal v bolnišnico.
Moste pri Ljubljani
Salezijanski mladinski dom ima po odhodu dr. Žigana iz Ljubljane za hišnega zdravnika g. podpolkovnika dr. Debeljaka. Ordiniral bo v Salez. mlad. domu ob sobotah — počenši od danes — od 3. popoldne naprej. Posluževati se ga smejo vsi domovci, Fantovski krožek in Zveza bivših gojencev. V nujnejših slučajih bo z ravnateljevim potrdilom sprejemal tudi na -svojem stanovanju v Ilolzapflovi ulici 19.
Izlet r avtom na Brezje, Bled, Vintgar in Bohinj priredi jutri Fantovski krožek v Salez. mladinskem domu.
Trbovtie !
Umrl je g. Č a m a r Blaž, pismonoša v pokoju- Pokojnik je bil član gasilske župe Trbovlje mnogo let. Mož je bil dober katoličan in jc bil član apostolstva mož. Pogreb bode v soboto 30. t. m. od hiše žalosti ob 7. zjutraj. Bog mu plačaj njegova dobra dela. Apostolstvo mož se poživlja, da se pogreba korporativno udeleži.
Strokovna skupina rudarjev sklicuje članski sestanek v soboto dne 30. maja t. I. ob 4. popoldan v prostorih tajništva- Vse člane obvešča, da se istega udeleže.
Zadružna knjigarna si je zopet nabavila lepo število novih knjig. Cene jako nizke.
Podružnica Slovenca opozarja vse naročnike, ki so z naročnino zaostali, da jo poravnajo.
Dobrna pri Celju
Tujski promet. Letos so tujci dobro pose-' tili Dobrno že v predsezoni. Vseh gostov je sedaj tukaj na letovišču okoli 350. Novi še vedno prihajajo.
Kranjci na Dobrni. Zadnji čas so se začeli prav pridno na Dobrno priseljevati Kranjci, posebno še Primorci. Tudi gostilna pri »Ameri-kancu« je sedaj v kranjskih rokah.
Pasji kontumac. Zelo strog pasji kontumac je razglašen v občini Dobrna.
Radio. Malokje imajo menda takšno zanimanje za radio ko ravno pri nas. Ako gre človek o opoldanskih urah ali pa zvečer malo po vasi mu od vseh strani doni na uho petje, godba, ali pa kakšno zanimivo predavanje, katerega prenaša radio od Bogve iz kakšnega daljnega mesta. Največ seveda sprejemajo ljubljansko radio postajo, katera ima vedno skrbno izbran program, ter pridejo včasih tudi športne ure na vrsto. Ob četrtkih zvečer kar po cesti poizkušamo z gimnastičniini vajami, katerih povelja nam donijo iz radija.
Dnevna kronika
Koledar
nja: Kvaterna
Osebne vesti
. Sobota, 30. maja: Kvaterna sob(: >ana Orleanska, devica.
Da se na kratko na tesnem prostoru pomenimo: Kadar je neoseben, kadar je sliko ujel in zadržal, ali glas, ali samo sveto pesem življenja, je dal Pogačnik biser. Kadar se sam s seboj bori in svoje rane kaže, tako bolj iz golega miselnega nego iz pesniškega občutja, pa je Jože šibkejši. Videti je, da se je trudil na moč, da bi iztrebil iz svojega šopka vse, kar bi mu jemalo vonj, pa je vendarle ostalo kje kaj.
»Domača zemlja« je poskus pesnitve v večjem obsegu. Prav je, da ga je Pogačnik v zbirki ohranil, dasi zvene človeku, ki je v našem novejšem slovstvu doma, že znani glasovi iz nje. Četudi v celoti pesnitev ne zadovolji popolnoma, najdemo v nji mesta, ki bi bilo zanje zares škoda, ako bi jih morali v zbirki pogrešati.
Pesnik si zapoje tako-le, mimogrede — in to je za Pogačnika značilno. Slučaj mu izvabi pesem — in pesnik ne taji, marveč namenoma poudarja slučajnost svojih pesmi. S to potezo, ki je prav tako inipulzivna kakor prisrčna, pridobi Pogačnik našo simpatijo.
S problemi se ne peča. Njegova filozofija je filozofija vernega človeka, ki se čuti v čvrsti in neporušni zvezi s svojim Bogom, le kedaj pa kedaj v nesoglasju s svetom. Vidi in globoko občuti lepoto, trpi nad grdobijo. Napak bi šel, kdor bi sklepal, dn je Pogačnik iskalec v brezdanje globine, ki se skrivajo za štirimi besedami, ki jih je napisal vrh posameznih oddelkov svoje zbirke: Jaz — Bog — Zemlja — Človek.
Pogačnik tudi ni veliki glasnik. On je skromni in nežni gledvvoe z mehkim oče ki in od grenkega nteLl: 1 srcem; on jc b šatelj s tenkim ušesom; j« pesnik frančiš' r J^skega duha,	S. B.
= Promocija. Na veterinarski fakulteti zagrebške univerze je položil 27. maja doktorski strogi izpit g. Slavko M a 1 e n š e k, dipl. veterinar in znanstveni pomočnik Jugoslov. serum-zavoda v Zagrebu na podlagi sprejete disertacije ter bo promoviran 30. maja na zagrebški univerzi za doktorja vet. med. Čestitamo!
= Poroka. Danes se poročita na Brezjah g. Kapitler Ivan iz Kranjske gore in gdč. Ko-siša Fanči iz Kranja. Za priči bosla g. Čuk Stanko, sodni oficijal in nevestin brat g. Ko-siša Ivan iz Kranja. Obilo sreče.
= Napredoval je števši od 17. decembra 1929. v čin pehotnega kapetana II. razr. poročnik Rudolf Marn.
= Prevedbe v naši vojski. V rezervi so med drugimi prevedeni v sanitetno s t r 0-k o peh. kap. II. razr. dr. Valter Alberti, dr. Moric Pap in dr. Joško Picej; peh. poročniki dr. Josip Koporec, dr. Slavoljub Vajda, dr. Bruno Novak, dr. Roman Lesink, dr. Alojzij Turšič, dr. Ivan Vedriš, dr. Franjo Polaček, dr. Gvido Debeljak n dr. Ljudevit Merčun; konjeniški poročnik dr. Stanko Perpar; pehotni podporočniki dr. Dragutin Župnik, dr. Milan Špicer, dr. Alfonz Vankmiler in dr. Evgen Kemenja ter topniški podporočnik dr. Milan Perko in v veterinarsko stroko peh. kap. II. razr. Johan Vagner; poročnik Savico Bugarčč; podporočnik Jakob Burbah in administrativni podporočnik ekonomske stroke Vekoslav Štiblar.
Krstna slava v novomeški vojaški garniziji
V četrtek 28. maja je novomeška garni-zija slavila krstno slavo svojega 40. triglavskega pešpolka. Ob 10. dopoldne se je zbralo vojaštvo pred lepo okrašeno vojašnico, kjer jim je namestnik k omandanta por. Novica Marovič opisal pomen krstne slave, nakar je vojaštvo zopet odšlo v vojašnico, kjer je bilo pogoščeno in imelo prost dan.
K temu slavju je bilo od strani vojaške komande povabljenih več odličnih osebnosti, kakor nač. g. Friderik Logar, župan g. dr. Josip Rezek, novomeški kapitelj je zastopal kanonik g. Anton Žlogar, frančiškanski samostan g. p. Emerik Ladergott in g. p. Ciprijan Napast, rez. vojni kurat, sodišče je zastopal sodnik okrožnega sodišča g. dr. Jurij Kozina. Dalje so bili navzoči g. Ferdinand Nadrah, poštni upravitelj, g. Gligorije Zivkovič, orož-nišlti major, g, dr. Ignacij Paulič, garnizijski zdravnik dr. Ropaš, ravnatelj meščanske šole g. Mervič, vodja ljudske šole g. Skebe Vence-slav, g. Matko, mr. plir. g. Josip Bergman in več uglednih meščanov.
Nekaj vojakov je predvajalo par dekla-macij.
Oder se je podrl
Novo mesto 28. maja
Pri zgradbi Prosvetnega doma na Florjan-skem trgu, se je v sredo 27. maja dogodila težja nesreča. Na odru na levi strani stavbe so orne-tavali steno zidarji Paulin Ivan, Klemenčič F. in Jerman I. Naenkrat pa se je oder, ki je bil slabo postavljen zamajal in se s ireskom zrušil.
Vsi trije zidarji so padli z odrom vred približno 8 m globoko na tla, kjer sta Pavlin in Klemenčič obležala s težjimi poškodbami, dočim se Jermanu ni zgodilo nič hudega in je šel takoj zopet na delo, Pavlin, ki je težak mož, je pri padcu priletel na zadnjo stran telesa in se močno pretresel, Klemenčič pa občutno potolkel po glavi in je močno krvavel. Oba so takoj z autom prepeljali v kandijsko bolnišnico, kjer so Klemenčiču rane sprali in obvezali in je odšel domov, dočim je Pavlin moral ostati v bolnišnici.
Nesreča
Domžale, 29. maja.
Krojaški mojster Lovrenc U r b a n i j a v Šolski ulici je lezel danes zjutraj po lestvi na podstrešje po seno. Pri vrhu lestve se mu je zlomil klin, omahnil z lestve ter padel. Pri padcu si jc pretresel možgane ter se poškodoval po vsem telesu. Poklicani zdravnik dr. Kremžar mu je dal prvo pomoč ter odredil, da se zaenkrat zdravi doma, ako ne nastanejo komplikacije.
Ostale vesti ,
—	»Ilustrovani Slovenec« jutri ne izide, j pač pa bo priložen »Slovencu«, ki bo izšel 1 4. juuija na praznik presv. R. Telesa. Toliko
na znanje naročnikom.
—	Prve letošnje črešnje domačega pridelka so ob binkoštih prodajali v čačku iu bližnji okolici po 6 Din kg. aTko poceni so v Ljubljani črešuje iz ljubljanske okolice komaj na višku sezone.
—	Permanentne legitimacijo. Uprava XI. Ljubljanskega velesejma opozarja tem potoni imejiteljc permanentnih legitimacij, da veljajo iste samo za osebo, na katero irr«c se glase in da so neprenosne.
—	Največja razstava poljedelskih stroje. b. crodja. Letošnja razstava strojev ob prilik ,yJ Ljubljanskega velesejma od 30. maja do E junija bo dosedanje še znatno prekosila. Razstavljeni bodo vsakovrstni stroji, od pre-
prostega do najbolj dragega in za vse vrste gospodarstva. Nudena bo velika izbira poljedelskega orodja in strojev za mlekarstvo. Večina strojev, ki bodo obsegali približno 2000 kvadratnih metrov razstavnega prostora, bo v obratu. Razstave se udeležijo domače tvrdke in one iz inozemstva, zlasti iz Češkoslovaške, Avstrije, Nemčije, Ogrske, Francije, Amerike, Švedske in Danske. Poljedelske stroje razstavi 29 tvrdk, poljedelsko orodje 16 tvrdk, male bencinske motorje za pogon strojev 3 tvrdke, stroje za mlekarstvo 4 tvrdke. Vsak imetnik velesejmske legitimacije, ki stane 30 Din, ima pravico do polovične vožnje po železnici. Naročite legitimacije pri razprodajalcih ali direktno pri velesejmskem uradu v Ljubljani. Dopisnica zadostuje. Zamorete pa tudi kupiti navadno vstopnico za enkratni vstop po 10 dinarjev. Kmetovalce opozarjamo, da bodo razstavljeni na velesejmu najrazličnejši predmeti. Naj omenimo samo šc zvonove, gasilska orodje, jermenarske izdelke, verige, različne vozove, bicikle, obleke, čevlje, sirarske izdelke, plemeAko perutnino, domače zajce itd.
—	PUninski dom na Mirni gori. Podruž. SPD Črnomelj ima svoj Planinski dom na Miri goji (1048 m), ki je popolnoma urejen in oskrbovan. Posebno za Dolenjce je Mirna gora <jd najlepših točk, s kalere je krasen razgled daleč na okoli. Dne 7. junija se vrši.društvo rd izlel. Po markirani poti se pride v 2. urah od postaje Semič do koče. Ugodne železniške zveze.
—	Avtomobilski promet preko Ljubelja zopet mogoč. Avtomobilski Klub, Sekcija Ljubljana liani poroča, da jc Ljubelj tako na naši, kčfcor tudi na avstrijski strani snega prost in je ptevoz preko prelaza z motornimi vozili omogočen.
—	Invalidi (predvojni in vojni) izpod 30% nesposobnosti se opozarjajo, da se izognejo nepotrebnih stroškov, naj ne vlagajo prošenj /.a podelitev invalidnine, kar se čimdalje *ešče dogaja, ker po sedanjem invalidskem r.akonu nimajo pravice do invalidske podpore. Prošnje se naj vlagajo še le takrat, če bi se invalidski zakon v tem-praven kaj izpremenil.
—	Tri otroške nesreče. V ljubljansko bolnišnico so včeraj sprejeli tri ponesrečene otroke. Prvi je bil 12letui Ivan Zobec, sin posestnika iz Ribnice. Ta je doma vozil pesek in je padel pod voz ter si zlomil desno nogo- 71etni Fran Novak, sin kretnika, iz Velike Loke, je predvčerajšnjim doma padel pri otroški igri. in si zlomil desno nogo. — Hudo se je ponesrečil predvčerajšnjim 121etni Janez Podstudenšek, sin Iiišar-ja iz Gozda pri Kamniku. Padel je v jamo z živim apnom in se opekel po obeh nogah in po levi roki. Vsi trije otroci se zdrave v bolnišnici.
—	Prepovedan inozemski tisk. Z odlokom ministrstva za notranje posle je prepovedano uvažati v našo državo in razpečavati knjige »Aus dem Kampfe um den selbststandigen Suiat Kroatien«, ki jo je napisal dr. Ante Pave-lič " nemškem jeziku in »Apis und Este« od Briana Brehma in je izšla v nemškem jeziku v Mii#chenu.
—	Za plomadanske izlete vam nudi najbogatejšo izbiro provijanta veleme trija Slamič na Oosposvetski cesti.
. Pohištvo 1
priprosto in najmodernejše Vam uudi tvrdka
po izredno nizki ceni	)
mmm m
Št.Vid nad Ljubljann — nasproti kolodvora '
--------------I !■■■—■ —■■—■■■ I »I I	V
—	Zel in Plevel. Slovar naravnega zdravilstva. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena vezani knjigi Din 75.—, nevezani Din 60—. Knjiga nudi veliko nasvetov, kako in kdaj uporabljati zdravilna sredstva, ki nam jih nudi Stvarnik v naravi. Ta sredstva so predvsem: skrivnostna moč domačih rastlin, voda, zemlja, zrak in solnce, ter zmerno življenje. Seveda moraš pri resnem obolenju takoj poklicati zdravnika. Knjiga ima pridejano posebno knjižico, ki vsebuje slike zdravilnih rastlin v naravnih barvah. Priporočamo tudi knjižico naša zdravilna zelišča, ki je izšla tudi v založbi Jugoslovanske knjigarne in velja Din 8.—.
—	Neznano kam je odšla dne 25. t. m. moja žena. Oblečena je v temno obleko, srednje postave, stara je čez 60 let. Videli so jo na Rakovniku. Od tam se domov ni več vrnila. Prosimo, ako bi kdo kaj vedel o njej, naj sporoči na naslov: Ivan Irt, posestnik v Zalogu št. 15, p. D. M. v Polju pri Ljubljani.
Naše difaštvo
Naznanilo! Jugoslov. kat. akad. društvo »Zarja« naznauja, da se bo vršilo odkritje nagrobnega spomenika bivšemu članu in odborniku Fr. Urbaniji v soboto 30. t. m. ob o-30 popoldne pri sv. Križu na pokopališču. Poživljajo se Člani vseh bratskih društev !cr člaui »Ljudskega odra« v Ljubljani kakor tudi naprošamo članstvo »P r o * v « l n o i zveze« v Moravčah, da so udeleže v č.irr. večjem številu. Akad. pevski zbor h<> /jtpv. !i tej priliki nekaj primernih pesmi Odbor
♦♦♦»«»«CJ t«»«•«««•««'.•»<>♦ ............
Ali ste že poratvnali naročnino?

Posestvo
ee proda v Primčevasi obstoječa iz hiše, hleva, poda in kozolca. Posestvo meri nad 11 ha, njive so obsejane z deteljo poleg tega jc nad 2000 kg lanske suhe detelje, ki je j tudi takoj naprodaj. Vprn-ža se pri županstvu v Ambrusu
Kuharico
samostojno, pridno in pošteno z večletno prakio, 1 sprejmem takoj v stalno j službo. Gospodinjstvo bi' morala voditi sama. Na- j slov v upravi pod 6081. ; i —— .. ■ i
Šivalni stroj dobro ohranjen se prodo. Vprašaj Maribor, Koro- ■ ška cesta 48, trafika.
Klavir
firme »Zastaupil-Wien« zelo dobro ohranjen sc vsled pomanjkanja prostora za Din 3,000 proda. Turin, Celje.
Učenca sprejmem
v trgovino z meš. blagom, imeti mora vsaj 2 razreda mešč. šole, biti mora priden in pošten. Ponudbe ipod »učenec« na upravo pod St. 6073.
Lepo stanovanje
(2 sobi, kabinet, pritikli-ne) v visokem pritličju vile v PleterSnikovl ulici
24 s 1. avgustom. — VI. nadstropju 2 prazni (ev. meblirani) sobi tudi s 1. avgustom,
Lokal za brivnico 1
oddam v najem. Obstoj siguren. Svetina JoSko, Dobrava- Vintgar.
Korsa oCesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom CLAVEN
je mast
Pozor!
Nemška levarna klavirjev Hauschultz-Berlin svetovno znana, jc poslala na ljublj. velesejem piani-110, na katerem lahko igra tudi neuk, ne da bi se učil igrati. — Razstavljen jc na velesejmu v paviljonu E 30—32
PIANINII PIANIN1! Velika priložnost!
Nemška svetovno znana tovarna klavirjev Hauschultz-Berlin je poslala na ljubljanski velesejem 6 lepih pianinov, katere bo tovarna prodala v reklamne svrhe za polovično ceno. — Izkoristite priliko! — Pianini so razstavljeni na velesejmu v paviljonu E 30—32
Vajenca
za kovaško obrt išče kovaški mojster Knez Jože, Srednje Gameljne.
Fotograf, pomočnik
ali potnik za zunanje po- j snetke se išče. Naslov v upravi Slovenca pod 608-1
Stalno pisar, službo
dobi tisti -a, ki založi v dobro vpeljanem podjetju ' 50.000—75.000 Din proti vknjižbi na prvo mesto, j Ponudbe pod »takoj dobra plača«.
Bencinski motor j
8 KS proda Kmetijska zadruga v Ambrusu in mlin za drobni pesek za izdelovanje strešne opeke. Cena po dogovoru.
Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz vornice in glavnega skladišča
N. MKNJAK
lekarnar - sis/ih
Varujte so potvorb
Enonadstropno vilo
prodam pod ugodnimi pogoji. Stoji na lepem prostoru. Dvosobno stanovanje kupcu takoj na razpolago. Lep vrt. Pod »Mirni dom« na anončni zavod Hinko Sax, Maribor.
Essex-Auto
4—5 sedežen, vožen 16000 km dobro ohranjen (auto-taksi) prodam ev. s koncesijo vred. Ogled Blei-vveisova cesta 52.
Soboslikarski vzorci
(šablone) lepi in moderni na velesejmu paviljon K
Košnja
detelje se odda v nedeljo popoldne v Jaršah št. 11 pri Ljubljani
Visokopritl. hiša
naprodaj ob Dunajski c„ Stožice 92.
Puhasto perje
čisto čobano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg, čisto belo gosjo po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIČ — Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica perja.
Indian motor
s prikolico z električno razsvetljavo, kompl. pro-[ dam A. Križan, Sv. Lenart
v Slov. goricah.
Pozor lovcil
Cenjene dobavitelje opozarjam, da sprejemam ustreljene srnjake samo po naročilu. »RIBA* Ogrinc, Ljubljana.
3 pisarniške prostore j
in veliko skladišče za avgust oddam. Naslov pri
upravi pod štev. 5904.
Opremljeno sobo
oddam solidnemu gospodu 5 minut od glavnega kolodvora. Naslov pri u-pravi pod št. 5980
Vajenko
sprejmem za damsko krojaštvo. Ilirska ulica 19/1 (desno).
Šoferska šola
obla stveno koncesijonira-na, I. Gaberščik, bivši komisar za Soferikc izpite, LJubljana, Dunajska cesta št. 31, ne daleč od kolodvorov. Pričetek tečaja 1. junija.
Srečke, delnice, obligacije
kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana - Šelenburgova ulica 6. II. nadstr.
Čn mernikov a šoferska šola
Ljubljana, Dunajska c. 36
(Jugo-avto), Prva oblast, koncesijonirana. Prospeiu št. 16 zastonj. Pišite ponjl
I Turistil Izletniki) Pozor 1
I Sv. Lovrenc na Pohorju, ! penzijon Btittucr, nizke
cene, mednarodna kuhi-I nja, stalni avtobusni pro-| met od žel. postaje v trg in nazaj.
iefprenf, ajdovo moko
»edso »Težo ottdaia nn ilrbelc »HefrcoTTim
A. VOLK, LJUBLJANA
(lesljuva <*«tst* ?4
Hiša s kovačnico
vrtom in pritiklinami naprodaj, pripravno za vsako obrt. L. PiutiSek, Zdole pri KrSk«m.
Nov parizar
in zapravljivček poceni prodam. Franc Petkovšek, Drenov grič, p. Vrhnika.
Pridna kuharica
za kopališko restavracijo Toplice pri Novem mesta
se išče. Po dogovoru kopališko zdravljenje.
Kuharica
pridna in poštena, srednje starosti se sprejme takoj v stalno službo. Naslov pri upravi pod št. 6044.
Vajenko
za modno trgovino sprejmem takoj ali pozneje. Naslov v upravi pod 6036
liram i Repše. Uubllaiia. Dvorni trg l
priporoča veliko zalogo vsakovrstnega naj-modern. pohištva izdelano iz vezanih plošč
Oddam trgovino
z mešanim blagom na prometnem kraju na Gorenjskem pod ugodnimi pogoji s stanovanjem vred. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5779.
ZaSvvalo
Vsem, ki so uam ob težki izgubi našega nepozabnega soproga in ^ nenadomestljivega očeta, sina, brala, zela, svaka in strica, gospoda
Ivana Strofanika
trgovca in posestnika
na katerikoli način v teh prebridkih urah lajšali našo veliko bol, izrekamo najiskrenejšo zahvalo.
Posebno zahvalo smo dolžni za tolažbo in spremstvo čč. oo. lezuitom in gg. duhovnikom župne cerkve sv. Petra, gg. primariju dr. Dragašu in dr. Hafnerju za požrtvovalnost ohranitve blagopokojnika pri življenju, nadalje za spremstvo k preranemu grobu pokojnega g. prof. in podžupanu Evgen Jarcu, nadsvelniku ravnatelju Rostanu, gg. trgovcem — stanovskim tovarišem, gg. pevcem opernega gledališča Ljubljana za v srce segajoče žalosiinke, usmiljenkam Mladinskega doma z malčki otroške bolnice, darovalcem krasnih vencev in končno vsem, ki so dragega nam pokojnika spremili k prerani gomili. — Vsem naj Bog obilo poplača!
Prosimo, da ohranite milega nam pokojnika v blagem spominu in ga priporočamo v molitev.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale: v cerkvi sv. Jožefa v ponedeljek dne 1. junija ob 7 zjutraj; v župni cerkvi sv. Pelra v torek dne 2. jur.ja ob pol 7 zjutraj; v stolnici v sredo dne 3. junija ob pol 7 zjutraj. V Ljubljani, dne 30. maja 1931.
Globoko žalui&čfl souroga Fsregrina z otroci in ostalo sorodstvo
mrn^ : .
ZilllVfilO. Vsem, ki ste spremili našo mamo
f ranfo Novak
na njeni zadnji poti, ji podarili vence ali jo obiskovali v času bolezni, izrekamo iskreni Bog plačaj. Posebno hvaležni smo g. dr. Špornu in dr. Oražmu, ki je pokazal veliko nesebične požrtvovalnosti, č. g. duhovnikom, ki so jo v velikem številu spremili, zlasti č. g. dekanu, ki jo je med boleznijo večkrat obiskal. Iskrena hvala gasiln. društvu aa spremstvo in g. pevcem za tolažilne pesmi.
Prisrčna hvala za vsa sožalja.
Ribnica, 29. maja 1931.
Rodbine : Novak, Rigler, Roller, Vavpotič, Hren.
-V-' • VTfLf
■cslavrafcrgf lis gosfiliiKarii. pozor?
Oglejte si naš najnovejši patent
.HeKfrlčna ivmm pnanpa za pivo"
katera deluje avtomatično v paviljonu ff Šl€V. 124/26
SeveročeSha tovarna vagonov Sn sirojev <5. d. CeSKa Hipa
Zahuala
za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob prerani izgubi, našega nepozabnega in nad vse ljubljenega soproga, papačita, brata, strica in svaka, gospoda
Lojzeta Hočeuarja
sodnika okrožnega sodiSča
ter za poklonjcno cvetje in mnogobrojne vence, za kar se tem potom najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni prečast. g. proštu K^rlu Čerinu ter ostali duhovščini, nadalje g. predsedniku okr. sodišča dr. Jos. Kavčiču za ganljiv nagrobni govor, njegovim stan. tovarišem, g. primariju dr. Gostiši za njegovo veliko požrtvovalnost, g, srezkemu načelniku Logerju, županu dr. Režku, pevskemu društvu „Gorjanci" za v srce segajoče žalostinke, mestni godbi za spremstvo, deputaciji novomeškega „SokoIa", gg. oficirjem tukajšnje garnizije, uradnikom okrožn. in okrajnega sodišča ter jetnišnice in ostalih uradov in vsem, ki so se trudili ohraniti pokojnika pri življenju, ter onim, ki so nam stali v težki uri ob strani. — Globoko zahvalo izrekamo nadalje vsem njegovim številnim prijateljem, znancem in ostalim, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti ter posuli s cvetjem, njegov prerani grob.
Maša zadušnica se bo brala za pokojnim v ponedeljek dne 1. junija ob 7. v kapiteljski cerkvi.
Novo mesto, dne 28. maja 1931.	.
Bloboko icluiota "odbina Hočevarjeua
TfSSBTS


—d •5-P feO"
"SgŽsŠSa
di ^ fv«
O o
jiOjmOrl
• ci T?,
II ^t*?
Z .2 "stc 33« Scog
3 S3 B -P ~ s 'E
RNN H . 1/3 ® . O » £> »i > gj > co ..
aK .g _iij . fc- . I te
. d o ci 1 ~
(.■mOco O 5 i q I
Is I Cj^u
O u
Jfščls S
»	. ca
C*	d
m	® ••
N .	> -X
. 01 N	_ 01
ei > 2	h St

O N > .
■iS >
-Q
a »h a n t m ;r o
j.9 , QS5g I -r
_ . <N ^ I
4S o O « C C "J i — >■ i?i S
ritf _ . t> X' i
Earl Derr Biggers:
Kitajceva papiga
71
>Kako presenečenje!« se je čudil Holley. Mislil sem, da je kop popolnoma zapuščen.«
^Nameravajo s kopanjem zopet začeti. Naročeno mi je, naj napravim nekaj poskušenj.c
>Stc li kaj našli?«
>Srcbro je, kakor sem dognal, vse pošlo. Toda v gorah na levi je baker. Sicer pa ste daleč zašli s glavne ceste.«
>Vem. Iščem mlado damo, ki se je davi peljala sem. Morda ste jo videli?«
»Že osem dni ni bilo tukaj žive duše razen mene.«
• Res? Ali se morda motite? Če vam je prav, bom nekoliko [»gledal...«
ln te mi ni prav?« je zasikal oni. ^Sam sem tukaj, zato se nočem podajati v nobeno nevarnost. S svojim avtom sc boste lepo vrnili in ..
»Ne — le izvolite spraviti svoj samokresi Prihajam kakor prijatelj...«
»Dobro. Kakor prijatelj boste obrnili in naglo odkurili. Ste razumeli?« Maydorf je stopil tik voza. Zagotavljam vas, tla ni nikogar tu ..
Osupel je obstal; kajti iz ozadja avta se je nenadno nekdo zagnal vanj... Samokres se je sprožil, a krogla se je zarila v tla — Bob Eden je s silnim udarcem zbil cev navzdol. Obujmo ruvanje. Phil Mav-dorf ni bil več mlad, pa se je obupno upiral. Toda ko je Hollev skočil z voza, je bil Bob že na vrhu in ie držal samokres svojeca nasprotnika.
»Sem ključe!« je velel. »Ječa ima, kakor vidim, popolnoma nove ključavnice, pa bi rad videl, kaj je notri I«
Opotekaje se se je pobral Maydorf — debelo je zijal, ko si ni mogel pomagati.
Menda vam ,je jasno,« je nadaljeval Bob, »da vam nisem preveč prijateljsko vdan. Najprvo radi tistih sedem in štirideset dolarjev — in drugič ste mi v slabem spominu še iz luke v San Frančišku.«
»V ječi ni ničesar! Nimam ključev!«
»Preiščite ga, IIolley!«
Hitro je privlekel sveženj ključev. Bob jih je vzel, samokres pa izročil prijatelju. »Vaši skrbi prepuščam starega Pilila, Halley! Če bi pa poskušal odnesti vam pete, mu pa s kroglo vžgite luknjo v kožo kakor zajcu!«
Vzel je žepno svetilko in odhitel k ječi. Ko je odprl zunanja vrata, in bil v nekdanji pisarni. Mesečina je obsevala prašno pisalno mizo, vegasto omaro in polico z obrabljenimi knjigami. Na pisalni mizi je ležal časnik: Šele osem dni star!
Na dveh močnih vratih v ozadju so se blestele popolnoma nove ključavnice. Bob jc odprl leva vrata. V mali celici z zamreženimi okni je luč žepne svetilke posijala na vitko dekliško postavo. Ne da bi bil posebno presenečen, je spoznal Evelino Maddenovo.
»Bob Eden! : je potrto vzklikala ter zaplakala, pozabivši ves svoj napuh.
»No, no,< jo je tešil Bob, »saj je sedaj vse dobro!«
Druga ženska je stopila na prag — Pavla Wen-delJ, smeje se in dobre volje. Dober večer! je mirno rekla. Sem si mislila, da pridete!'
Hvala vam za tako dobro mnenje! Saj se vam ni nič zgodilo?«
»Ni vredno besed. Prišla sem si ogledat, pa ml onile —« z glavo je pokazala Phila Maydorfa n t cesti, ki jo je obseval mesec, »ni hotel dovoliti. Skregala sva se in končno me fe tukaj dobro zaprl. Dejal je, da bom morala čez noč ostati tukaj. Bil je vl juden, toda zelo odločen.«
»Njegova srečiu. da je bil vljuden! Pojdimo, gospodična Madden, tukaj smo opravili...«
Bob je premolknil. Zaslišal je trkanje znotraj drugih vrat. Zavzet je pogledal Pavlo. Le odprite! je resno pokimala.
Odprl je. Zagledal je v mraku nejasne obrise orjaškega moža. Srce um jo zastalo — njegova roka se je krčevito poprijela roba pisalne mize.
»Mesto strahovi« je votlo zaječal. To ji- res mesto strahov!«
21.
Če bi bi! Bob Eden slutil, kdo ju je srečal v avtu, ko sta se peljala k rudniku, bi se bil morda navzlic vsej svoji skrbi za Pavlo vrnil na Maddenovo raneho. Toda tudi potnik v drugem vozu ni spoznal Boba. Kolodvorski avtomobil je nadaljeval svojo pot in ostal pred farmo. Uslužno je voznik hitel odpirat vrata.
r>Le pustite!« je odklanjal potnik. »Sedaj se lahko vrnete. Koliko sem dolžan? Bil je rejen, čokat gospod, star kakih pet in trideset let, opravljen po najnovejši modi in ošabnega vedenja,
Madden, ki je s Thornom in Gamblejem sedel pri toplem kaminu, je jezno pogledal, ko je potrkalo na vežna vrata. »Kdo neki — hudiča ...« je renčal. Tajnik je obiskovalcu odprl.
:»Rad bi govoril z gospodom P. J. Maddenom!«
Z ognjem fn mečem
Očividec divjih izgredov proti samostanom v Madridu poroča v berlinski »Gerinaniji«:
Za nedeljo, dne 10. maja, je napovedal najpomembnejši monarhistični dnevnik v Madridu: »ABC« veleshod, ki naj bi se vršil v neki dvorani v Oran Via. Socialisti in komunisti, ki so se zbali monarhistične propagande, so spravili zato isto popoldne svoje množice na cesto. Proti 6. so se mase na Calle de Alcala, najširši madridski cesti, nenadoma zganile; vse je hitelo proti mestu, kjer so švigali proti nebu visoki plameni. Desettisoči ljudi so se gnetli v eni smeri; razlegali so se kriki in hrumenje, da ni bilo mogoče zvedeti, kaj se prav za prav godi. Posrečilo se mi je, da sem se prerinil skozi gnječo in videl, kako gore trije veliki osebni avtomobili. Kasneje sem zvedel, da sta bila dva last dveh pripadnikov španskega plemstva, eden pa ravnatelja lista »ABC«. Demonstranti so bili potegnili osebe iz voz in jih strahovito pretepli; najbrže nobeden ne bi bil ostal živ, ako jih ne bi bila zaščitila policija. Ves večer in vso noč nato je bilo po cestah zelo nemirno; v Calle de Toledo je masa oplenila nekaj trgovin z orožjem in streljanje ni ponehalo do ranega jutra.
V ponedeljek zjutraj so mi naznanili, da gori jezuitski kolegij v Calle de la Flor. V Spremstvu znancev sem hitel tje; že oddaleč jSmo videli velik dim. Z bližnjega stavbišča je •bilo,mogoče pregledati ves položaj.
Rrcd cerkvenimi vrati so nagromadili tra-
Španski samostanu gore
me in deske, polili z bencinom in zažgali. V tem so drugi razbijali samostanska okna. Ker je šla požigalcein stvar le prepočasi, je skupina mladih ljudi s pomočjo močnih kolov vlomila samostanska vrata in se zgrnila po samostanu. Takoj nato so začeli leteti skozi okna na cesto akti, tisoči dragocenih knjig iz svetovno znane madridske jezuitske knjižnice; dalje pohištvo, dragocena masna oblačila in drugi bogoslužni predmeti. Množica na ulici je sprejemala predmete z divjim veseljem in hrepenenjem ter vse zdrobila, raztrgala, uničila. Nenadoma so butili iz enega izmed oken oblaki dima, ogenj se je širil z bliskovito naglico in postalo je jasno, da je samostan z vsem inventarjem brezupno izgubljen. Nekaj požigalcev je moralo celo poska-kati skozi okna, ker jim je bil ogenj za petami.
Kadarkoli je butil dim iz novega okna, je množica zarjovela od radosti. Sredi med gledalci so stali policaji na konjih in peš, dalje guar-dia živil in orožniki, a nobeden ni posegel vmes. Tudi oddelek gasilcev s tremi vozovi je bil na mestu; a nihče se ni ganil, da bi gasil in rešil vsaj nekaj od umetnin. Neki vodni tank je množica naskočila in ga prisilila, da je izpraznil vodo na cesto.
Proti eni popoldne je po Calle de la Flor prijezdila kavalerija in gole sablje naperila proti množici. Ta pa je konjem enostavno zastavila pot in se na noben način ni hotela umakniti niti za korak. Popustiti je moralo vojaštvo in se
umakniti. Vlada je pred demonstranti kapitulirala.
Ko sem se proti drugi vračal domov, sem videl, da je gorel tudi prekrasni, še skoraj novi kapucinski samostan na Plaza de Espana. Iz zgornjih nadstropij so metali pohištvo, ki ga je množica zložila v grmado in zažgala. V teku popoldneva sem slišal, da so kljub oblegovalnemu stanju zažgali še nadalinih osem samostanov v Madridu.
Oblegovalno stanje prometa na cestah sploh ni čisto nič oviralo. V Calle Mayor sta trčila dva oklopna tanka, katerih eden jc pri tem udri v neko trgovsko izložbeno okno. Šipe so zazvenčale, množica je od veselja zavriskala in se vrgla na plen. Pobrala je vse, kar ji je prišlo v roko. Še-le kasno zvečer je postalo po cestah mirnejše. Naslednji dan so bili vsepovsod na delu gasilci. Ker je bilo pa v mestu toliko pogorišč, so se morale gasilske čete preveč razcepiti.
V sredo je izšel vladni odlok, ki je velel, da morajo vsi redovniki in redovnice zapustiti samostane. Inozemski redovi so prešli pod zaščito svojih poslaništev in ostali nedotaknjeni, španska vlada jim je poslala v varstvo guardia živil.
O priliki pogreba nedeljskih žrtev so nameravali komunisti napad na veliko Banco de Espana. Do tega pa ni prišlo, ker je vlada zavarovala banko z oddelkom strojnic. Ko je vlada slednjič odločno nastopila, se izgredi v Madridu niso ponovili.
Brezžično poslane slike o poletu v vsemir. Ogro mni zrakoplov, napolnjen s plinom. — Prof. Piccard leze v gondolo iz alumitnija, hermetično zaprli. — Zrakoplov se dviga zrak. Spodaj gondola. — Polet se je srečno končal.
Sovjetsko časopisje
Javno mnenje — sem jaz! Tako nekako bi se dalo označiti stališče ruskih sovjetov nasproti časopisju, ki je strogo monopolizirano v državnih rokah. Vsak drug list je prepovedan. A če sovjeti z drugimi potrebščinami le nezadostno in skopo preskrbujejo prebivalstvo — s časopisjem ga radodarno preplavljajo. Komunistični tisk se kakor veletok razliva po vsej Rusiji in s pomočjo rublja tudi zunaj njenih meja. Število dnevnikov je v Rusiji za mnogokrat naraslo, in to tudi po obsegu in nakladi. Vladni listi v Moskvi izhajajo v stotisočih izvodov, poleg njih pa izhaja nešteto listov in lističev po drugih mestih in po vseh večjih vaseh. Vsi ti listi pišejo izključno samo v zinislu režima, in ker prebivalstvo drugih listov sploh ne dobi v roke, je brez obrambe izpostavljeno vplivu komunističnega tiska. List, ki bi se drznil le enkrat pisati proti režimu, bi zapečatil svojo usodo in njegovi uredniki bi s tem podpisali svojo smrtno obsodbo ali vsaj pregnanstvo v sibirske gozdove.
Dr. Th. Seibert, ki je živel v Rusiji od 1926. do 1929. kot poročevalec dveh velikih nemških listov, piše v pravkar izišli svoji knjigi »Rdeča Rusija«:
Sovjetska cenzura se ne omejuje na to, da potlači vse vesti, ki vladajočemu režimu niso prijetne, marveč črta tudi vse, kar pozitivno ne služi režimu. Skrajno redko je najti v sovjetskih
Npm plinski rezervar v obliki krogle.
listih splošno zanimive članke brez vse politične primesi. Celo podlistki, športna poročila, tehnika in umetnost so politično pobarvani. Kar se godi izven ruskih ineja, beleži sovjetsko časopisje le tedaj, ako inore stvar izkoristiti kot vodo na sovjetski mlin; vse drugo ostane ruskemu prebivalstvu neznano. Značilen za stališče sovjetskega tiska nasproti ostalemu svetu je kotiček v zelo razširjeni »Večernaji Moskvi« pod naslovom: »Razno od vsepovsod.« V tem kotičku poroča list v treh do štirih vrstah o dogodkih izven Rusije. To je špranja, skozi katero gledajo Moskovčani v daljni, širni svet, ki je postal zanje čisto neznan in tajinstven. Lahko si je misliti, kako pusti in prazni so sovjetski listi. Zunanje so sicer zelo pisani in spretno urejeni; veliki listi, ki se ne obračajo na široke množice, prinašajo svojo tvarino pregledno in žurnalistično izvrstno razpredeljeno- Toda če začnemo pregledovati vsebino, ne najdemo v njej drugega kakor dobesedne vladne govore in brezkončne resolucije, poročila o režimskih zborovanjih, sejah in načrtih, zakone in programatične strankine izjave. To niso dnevniki, marveč strankini zapisniki in spomenice.
Vselej, kadar kdo boljševikom očita eno-stranost in neiskrenost sovjetskega tiska, odgovarjajo: »Res je, mi obešamo svoje uspehe na veliki zvon; toda kje najdete v inozemskem časopisju tako široko zanimanje za javne zadeve in tako svobodno kritiko teh razmer kakor pri nas?« In dejansko v sovjetskih listih kar mrgoli pritožb in samoobtožb oblastnih ustanov; oblast se poziva, naj skrbi za izboljšanje, a krivci morajo — od navadnega delavca do visokega državnega funkcionarja — na sramotni oder pred javnost. Vedno sem se čudil, zakaj zajemajo nekateri inozemski protiboljševiški propa-gandisti svojo snov iz temnih virov ali pa si jo enostavno izmišljajo, namesto da bi naročili katerikoli sovjetski dnevnik, iz katerega bi mogli svoje očitke o slabih straneh boljševiške-ga režima enostavno prepisati. In vendar je tudi ta flagelantska »samokritika« v celoti neiskrena, gola tendenca.
Boljševiško časopisje hvalisa in povzdiguje v nebo najmanjše delo, ki ga izvrši država, občina ali posameznik; vsak nov cestni pisoir se slavi kot velik uspeh, kot dobrota boljševizma-
In to ne le enkrat, marveč po trikrat — štirikrat: takrat, ko se odobri načrt, dovoli kredit, začne z delom in ob dovršitvi. O tem, kaj se ustvarja na socialnem poprišču v drugih državah, bolj-ševiški listi molče. Tako mora slednjič tudi največji nevernež verjeti, da so sovjeti za ljudstvo edini in pravi odrešeniki.
so io nalo
Zaklad na morskem dnu
L. 1916. je vozil holandski parnik »Tuban-tia« za 30 milijonov mark nemškega zlata v palicah, ki je bilo namenjeno južnoameriškim bankam za okrepitev marke. Neki nemški podmorski čoln, ki ni bil obveščen o poslanstvu »Tu-bantije«, je parnik torpediral in potopil. Sedaj skuša neka ameriška družba ta zaklad dvigniti in te dni so dosegli prvi uspeh: angleški parnik »Reclaimer« je »Tubantijo« izsledil. Takoj so1 spustili v morje potapljače, da doženejo lego narnika. Kakor poroča družba, bodo del parni-a v morju razstrelili, da pridejo do zlata.
Odstopivši poljski ministrski predsednik Slavvek (na levi), novi predsednik polkovnik Prystov (na
desni).
Z letalo n k pogrnjenim miza m
Berlin, 27. maja. 1931.
Predvčerajšnjim je pristal ameriški letalski kapitan Frank Hawks popoldne ob 1-35 na velikem berlinskem letališču Tempelhot. Pozdravil je gosta direktor Lufthanse v imenu nemškega letalstva, nakar se je vršil v restavraciji letališča obed na čast gostu. Ob 3-07 pa je startal Havvlcs zopei in odletel v Pariz.
Frank Hawks je ta dan postavil zanimiv rekord. Z najhitrejšim letalom »Travel Air Mystery« je bolel pozakati vsemu svetu, da je prav lahko mogoče zajtrkovati v Parizu, južinati v Londonu, kositi v Berlinu in popoldne ob 5. udeležiti se čajanke zopet v Parizu. Hawks je svoj načrt prav lepo izvedel. Ob 8-16 je odletel z Pariza in je pristal ob 9-34 v Croydonu pri Londonu, kjer je zopet ob 10-15 odletel v Berlin. Kot omenjeno, je popoldne iz Berlina odletel v Pariz, s čemer je zaključil velikansko klobaso, ki jo je preletel v enem dnevu. Zračna črta Pariz-London znaša 330 Ivin, London-Berlin 1000 km in Berlin-Pariz 880 km. Vsa proga, ki jo je prebrzel Hawks v enem dnevu, je dolga približno 2200 km.
Na vprašanje, kako hitro je letel, je odgovoril Wawks, da povprečno ves čas nad 200 km na uro. Na črti London-Berlin pa je imel močan nasprotni veter in je zato rajše letel ves čas v višini nad 2000 metrov. Orientacija pri tako hitri vožnji ni težka. Hawks leti ves čas, potem ko vračuna smer vetra, ki ga zanaša, samo po kompasu. Radi hitrosti pa vedno zelo hitro zapazi mesta in druge znake na črti poleta in s tem se mnogo lažje orientira. Prav tako mu ne dela nobenih težav preračunavanje milj v kilometre ali obratno, ker ima na levo ob svoji deski za instrumente, ima računski stroj, ki ga lahko upravlja z levfto roko med poletom. Motor Havvksovega letala dela s 500 konjskimi silami. Njegovo letalo pa ima številko »13«. Ko je odletel iz Berlina, je z ostro krivuljo pozdravil ostale in v par sekundah je zginil v nebesni modrini.
Krištof Kolumb pozabljen
Krištof Kolumb mora še po smrti izku-šati, da j sreča opoteča in človeška slava nezanesljiva. Američani vedno manj mislijo nanj, ampak se vedno bolj ogrevajo za Norvežana Leifa Eriksona, ki je že okrog 1.1000 kot prvi Evropejec stopil na ameriška tla. Dočim so preje redno vsako leto praznovali Eriksonov dan samo v državi Wisconsin, so sedaj ta narodni praznik uvedli tudi v Minne-soti, v teku je pa gibanje, da se razširi z zakonom na vso Unijo. Tako bodo poslej na dolčen dan vletu po vseh šolah Združenih držav slavili Eriksona in mladina bo zvedla zgodovinsko rensico, da Amerike ni odkril Krištof Kolumb, marveč Norvežan Leif Erik-son. V Chicagu postavijo Eriksonu ob Michi-ganskem jezeru ogromen spomenik za 400.000 dolarjev; vrhu tega se bo po njem imenovalo najlepše sprehajališče Chicaga. Predlog, da naj bi se imenovala cesta, ki teče v nasprotni smeri, po Krištofu Kolumbu, je bil odklonjen. Eriksonova slava, njegova in njegove ladje slika preplavljajo ameriško časopisje. Znanstveniki in pisatelji pišejo o njem knjige.
Lel
v vsernir. Belgijski profesor Piccard (no desni), ki je s svojim spremljevalcem inž. Kipferjem v zrakoplovu dosegel višino 10.000 metrov. Slika obeli mož v gondoli zrakoplova.