169. Številka._Ljsbljasa, v gredo 26. jslija 1899._XXXII. leto.
SLOVENSKI NABOD.
Uhaja veak dan zvečer, letali nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za avstro-ogeraka defele za vse leto 15 gld, za pol lota 8 gld., za da t rt leta 4 gld., aa jeden mesec 1 gld. 40 kr. Ze Ljobijano brez polnjenja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom rađana se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. is Četrt leta. — Za taje delale toliko ved, kolikor poštnina znala — Na naročbe, brez istodobne vposiljatve naročnine, ea ne ozira — Za oznanila plačuje se od stiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po § kr., Ce ee dvakrat, in po 4 kr., de ae trikrat ali večkrat tiska — Dopisi naj sa izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniatvo je na Kongresnem trgu St. 12. Up rev ni It v o naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je ia Vegove ulice at. 2, vhod v upravnistvo pa a Kongresnega trga St. 12.
Telefon «U. 3-4.
Razkol na Goriškem.
Epilog izrednemu občnemu zboruSloge" v Ooriol dno 20. julija 1899.
(Izv. dopis.) II.
Napotiti tedaj obeta todi ubogi goriški deželi zlata doba krščansko socialnega preporoda po kranjskem uzorcu. In ljubljansko seme bi Slo tu tem laZje in tem bujneje v klasje, ker bi lahko na prste jedne same roke naštel one veljavneje goriške rodoljube, kateri so dosihdob tudi še iz dragih virov, nego zgolj iz slovenskih klerikalnih listov, zajemali svojo socialno modrost kateri imajo torej v tem pogledu samostalno sodbo. In to je celo" oprostljivo, ko vendar še danes morajo stati vse naše narodne čete ob braniku narodnosti Tesna analogija naroda-proletarca s človekom - proletarcem in iz iste izvirajoča sorodnost boja obeh pa, Kal, Slovencem še nikjer ni prišla do praktičnega spoznanja.
Vse to v zvezi s propadanjem našega kmeta ter nezasluženim obupnim gmotnim stanjem našega učiteljstva izkoristil je sedaj tisti krščanski socializem, ki na Kranjskem toli izborno izvršuje svojo rešilno misijo. In nič drugače je ne bo reševal na Goriškem. Mesto da bi organi-zoval našega industrialnega delavca proti tujemu kapitalizmu, kateremu je podvržen tudi v tej deželi, mesto da bi jačil in krepil našega malega trgovca in obrtnika, ki sta poglavitni steber narodne inteligencije v mestu in po deželi, mesto da bi pomagal, pametno in trezno, družiti kmetski stan ter postaviti ga na lastne noge — mesto vsega tega propo vedo val bo kmetu križarski boj zoper vse druge delujoče stanove naroda, izvzemši duhovski, primerjal bo našega pristnega domačega trgovca, izraslega iz kmetskega stanu, in naše dosedanje, toli blagodejno delujoče denarne zavode — židovskemu kapitalizmu, zoper kateri se bori oni pravi velikomestni krSčanski socializem katoliški
in nekatoliSki, s katerim ima naš domači skupno le ime in druzega nič.
Vse to je storila na Kranjskem, vse to bo storila tudi na Goriškem naša famozna katoliška gospodarska organizacija. Mesto da bi emancipirala kmetski stan, bo isti proletarizirala, mesto pravih in resničnih kmetijskih zadrug cvela bodo tudi po slovenski goriški deželi ona zloglasna kon-sumna  društva,   imajoča poglavitno nalogo, ubiti po deželi ono malo posvetno inteligenco, ki ne veruje v politično avtoriteto in nezmotljivost vsakega škofa, ki ve strogo ločiti vero od klerikalizma, ona kon-sumna društva, katerim bo potem v nekaj letih isti kolon, kakršni je danes furlanski kmet svojemu baronu.
Saj to mora biti jasno vsaj na Kranj ■ skem že vsakemu političnemu otroku, da je slovenski krščanski socializem popolnoma zgrešil svojo pot, ker se ni vedel postaviti na stališče, vzvišeno nad vsako politično strastjo, ker mu kali jasnost pogleda v dejanske potrebe naroda brezmejno sovraštvo zoper to, kar imenuje katoliška stranka — liberalizem, ker se je vsled tega spojil z onim posvetnim klerikalizmom, kateremu je jedini vodilni nagon politično podjarmljen je naroda pod posvetno vodstvo Rima.
In ker je bil ta klerikalizem že skoro izumrl na Goriškem, ker celo ogromna večina slovenske duhovščine ob Soči in Vipavi v svojem zdravem razumu o tem pogubnem stremljenji ni hotela ničesar več slišati, zato je bilo treba isto zopet oživiti. Pod pravim imenom pa bi bilo to težko II o in zategadelj u tihotapilo seje minoli četrtek ta kranjski nestvor pod simpatičnejo firmo krščanskega socializma v srce naše politične organizacije. Mojstrski so emisarji šu-steršičevi v to svrbo zlorabili razpor Gre-gorčič-Tuma, ki na sebi ni bil nikakor bistvenega značaja, in ki bi brez nepoklicanega umešavanja „Primorskoga lista" pač nikdar ne bil dosegel tako usodnih dimenzij. Zategadelj moralo se je na občnem zboru „Sloge" pod prozorno pretvezo omenjenega
dnevnega reda za vsako ceno preprečiti vsako pojasnjevanje položaja, ki bi bilo bržčas zgradilo zlat most na oba kraja ter dovedlo Se do sloge; zategadelj se očita sedaj Tumovim prijateljem, da smo hoteli mi zatrositi na Goriško kranjski razkol. Reci mu ti, da ti ne poreče on '
NajžalostnejSo vlogo pa je igralo pri vsem tem goriSko učiteljstvo, ono isto učitelj stvo, ki samo zatrjava, da je naSlo naj-krepkejšo oporo v svojem pravičnem boju za izboljšanje svojega gmotnega položaja v kranjski narodni stranki, ono isto učiteljstvo, ki bi moralo biti ponosno na jedne ga dr. Turno. IzvzemSi par tolminskih učiteljev pod vodstvom dalekovidnejega g. V—a, ki pozna iskreno naklonjenost dr. Turne trpečemu učiteljskemu stanu, vsedlo se je vse ostalo navzoče učiteljstvo na limanice par donečih fraz, kazočih jim resnico, kakor se nam kaže lastno lice v tistih steklenih kroglah, krasečih naSe vrtove; v slepem in krivičnem sovraštvu do jedne ga Človeka, ki je pa najzvestejSi pristaS dr. Tumov, drlo je skozi trn in drn za najzagrizenej-limi nasprotniki svobodnega učiteljskega stanu! Mnogo razsodnejib duhovnikov celo se je vzlic vsi stanovski disciplini še premišljevalo in obotavljalo, učiteljstvo pa je brez pomisleka žrtvovalo svojo svobodo in politično reputacijo (da ne rabim hujšega izraza!) za skledo krščansko-socialne leče, za priliko nizke osvete nad jedno osebo. S tem je pokazalo to učiteljstvo, da po svoji ogromni večini še ni zrelo za samostalno politično naziranje, in da še dolgo ne bo faktor, s katerim bo računati resnemu politiku. Bilka na vodi pač nikomur ne im-ponuje-
Tak je torej danes položaj na Goriškem, in bridko razočaranje bodo doživeli oni veljaki, ki so v slepi strasti zasadili sekiro ob zdravo drevo, ker jim je jemalo baje preveč solnca narodne slave. Saj je značilno za politično razsodnost in daleko ■ vidnost te gospode dovolj že dejstvo, da so očitali dr. Tumi v svojih obtožbah kot
in nevspehora takoimenovanih lepih umet-nostij na Slovenskem: nebrižnost in nedružljivost naSih umetnikov! O tem naglavnem njihovem grehu, zlasti o — nespravljivi medsebojni mržnji vedeli bi nam zapeti snovatelji slovenskega umetniškega druStva prežalostno pesem!
Ali kakor se kaže: navzlic vsej sa-mojedni trmi nekaterih naših umetnikov in vkljub vsemu spletkarjenju od nasprotne stranke zoper umetniško druStvo, morejo njegovi roditelji vzklikniti z Galilejem: ,E pur si muove!"—
Kar se da dostaje površnega ter zanikrnega izvrševanja prevzetih umetniških naročil, mogel bi navesti zoper ne-brižneže naše umetnike dolgo vrsto opravičenih pritožeb. Pripovedoval sem že pred nekimi leti na drugem mestu, kako je neki pregenialni slovenski umetnik ob jutra a m svitu, med razmetanimi šampanjskimi ča-šami, z levico svojo ljubico objemajoč, risal tako imenovano „glavo" za pokojnega »Slovana", vsled česar je dotična ilustracija bila dokaj površna in vegasta, dasi je dotičnik bil kos dovršenega ilustratornega umotvora; o istem umetniku sem pravil takrat tudi, da je v enem dnevu v skrajni sili izdelal oelo oltarno sliko z dvema svetnikoma! No, to je bila bravura umetniškega Kenija, kakoršni te Slovenoem toli kmalu ne porodi v drago 1
Manj genijalen pa je bil naslednji čin
naglavni greh tudi njegovo kranjsko mater, Če5, da se še ni udomačil v tej deželi in zategadelj se tudi ni čuditi, da so se pri lovu po zaveznikih za obrambo svojega zahrbtnega ostracizma ulovili v zanjke klerikalnih intransigentov. —Le-ti so sedaj že pričeli svoje „krščansko-socialno" delo in naloga razsodne narodne inteligence bo, da jim ustavi to delo, predno bi čutil narod posledice istega v vseh kosteh. A ta naloga pomeni boj, neizogiben boj in razcepi jenje močij v tej deželi, še toli potrebnih ob braniku narodnosti. To naj pomisli vladajoča gospoda v Gorici, predno dopusti, da se prične naskok na skromno gospodarsko eksistenco in nezavisnost one male posvetne inteligencije, brez katere narod mora propasti; one inteligencije, kateri za resnične socialne reforme vsem delujočim slojem naroda na korist bije topleje srce, nego par fanatičnim kaplanom v Hilarijanski tiskarni.
Morda je še čas, da se otresete jarma, v kateri ste se nehote upregli, a skrajni čas! Koketiranje na dve strani, iz katerega se je rodila žalostna neiskrenost goriške oficir.lne politike v zadnjih letih, ta vir vsega zlega pa mora prenehati, ako se hoče doseči stalno slogo. In to naj si zapomni gospoda, da tudi na Goriškem ne bo nihče dolgo in vspešno vladal po načelu: Politica est ars, Deo ita serviendi, ut diabolus non offendatur. —II—
Opomba uredništva: Tudi za vsebino današnjega članka prepuščamo seveda vso odgovornost g. dopisniku.
V LJubljani, 26. julija Proti delegacijam.
„Ostdeut. Rundschau" piše, da mora biti obstrukcija proti delegacijskim volitvam opoziciji geslo, V ponedeljek pa je pisal neki c ficiozni list, da se nasilne in bra-hialne obstrukcije krščanski socialisti, nemški naprednjaki in socialni demokratje ne udeleže. „Ostdeut. Rundschau" pripominja na to:   „Narod vidi sedaj, kdo bo
nekega drugega našega umetnika! Prijatelj Prog ar, akademični slikar v Celovci, vr-nivši se s svojega potovanja po Italiji, ustanovil si je svoj dom, za katerega si je dal izdelati umetniško pohištvo od hrasto-vine po pravilno načrtanem gotiškem slogu, češ: umetnik dalaj i dejanski vzgled v svojem poklicu. Primerno dragocenemu pohištvu bi si bil rad omislil i nekoliko umetniških dekoracij, t. j. izvirnih žanrskih ali pokrajinskih slik od domačih umetnikov. V ta namen je naročil nekemu svojemu prijatelju-slikarju, da mu izdela nekatere krajinske prizore, med njimi tudi naš sloveči Bled. In veste, kako je dotičnik izvršil ta svoj nalog: namesto, da bi bil šel na lice mesta ter posnel opevano „ podobo raja" po prirodi en pleinair, kopiral jo je — čujte in strmite ! — po barvotisku nekega ilustrovanega lista! NaroČitelj slike jo je obesil, in to brez okvira, v svoji delalnici med zaprašene Skice in modele! --
Da! Nebrižnost naših umetnikov je coklja na vozu kulturno umetnostnega razvoja na Slovenskem! In ko smo jim letos dokazovali, da se je treba i na tem polju združiti in začeti izvrševati praktično starodavno zapoved: „ Pomagaj si sam, da ti pomore Bog!", rogali so se nam, „ ne umetnikom" ter zabavljali po svojih zakotnih skrovilčib, češ: „Ml ne potrebujemo nl-kakšnjih jerobovV (liot)--
LISTEK.
Nebrižnost umetnikov.
(K ustanovitvi slov. umetniškega društva.)
Spisal Vatrostav Hol z. (Konec.)
In zdaj Se tretji, jednak dokaz o ne brižnosti naših umetnikov!
Č. g. Blazij Grča, župnik v Šempasu in deželni poslanec goriški, me je nekoč prosil, da bi < lothardu.P a v 1 e t i č u, Župniku na Št. Vidski Gori pri Cerknem naznanil cerkvenega slikarja za ondotno župno cerkev. Pisal sem vnovič najprej onemu umetniku, ki me je pustil na cedilu pri župniku Pučku, a sem zahteval, da pove takoj, ali prevzame dotično delo ali ne. Na njegov zanikujoči (!) odgovor sem se obrnil do drugega akademičnega slikarja, toda i s tem sem pogorel! Dopisoval je sicer z imenovanim župnikom, kateri ga je takisto vabil na pogodbo, ali mož ja odlašal ,težavno, a drago pot" na omenjeno goro, da je v tem poteklo poletje t V jesen ga je župnik pozval, da naj pride vsaj toliko k njemu, da se pogodita za — .bodoče leto", dočim po zimi doma lahko* izdeluje potrebne Škioe, risbe in tako imenovane *pavzeM za slikanje na presni zid. Pa kaj mislite, da je šel? Kaj šel Potekla je i tlita jesen, potem še zima m spomlad in pri-
hodnje poletje je Imenovani župnik ostavil Št. Vidsko Goro ter se preselil v Mirno pri Gorici.
Kajneda so podjetni naSi umetniki!
Vem, da je posamičniku težko prevzeti hkratu slikanje kar cele župne cerkve, zlasti ako je prečepel toliko let v svojem „atelierju" ob ugodnem slikanju portretov s pastelnimi barvami po — fotografijah.
Da bi pa takemu „ženfju" prišlo na misel, da bi se združil s katerim drugim umetnikom ter da bi prevzel naročeno delo s taistim skupno, kakor to delajo baš isti Lahi, tega pa ne! Ha! s tem ali onim-le, da bi se jaz družil in skupno delal? — nikdar! Potem bi moral ž njim pa tudi deliti zaslužek in — slavo „kajneđe?" — Ne, ne! Jaz sera akademičen umetnik, oni le pa še akademije videl ni !" .. . In vender bi takšno umetniško združenje moglo mnogo koristiti ter povzdigniti ugled domačih umetnikov, preko katerih bi se ne dalo prehajati kar meni nič tebi nič na dnevni red, t. j. k — tujcem. Lep vzgled jednakoga združenja sta dala letos kiparja Progar in Zajec o razpi-sanju podobarskih del pri deželnem dvorcu kranjskem: sporazumela sta se namreč ter vložila dotično ponudbo ■ kupnof S tem sta dosegla, da njiju ne bodo mogli kar tako prezreti brez vsaker-Injega vpoltevanja njiju ponudbe. —
Dat To jo glaVnl virok nerazvitosti
kriv, ako se delegacij ske volitve ne bodo dale zaprečiti!" WoIf torej ni prepričan, da bo imela obstrukcija kaj vspeha, zato dennncira Že naprej
Proti novim davkom.
Na Dunaju, v Gradcu, Pragi, Libercah, Lvovu, Brnu in drugod so se vršili protestni shodi proti novim davkom. Nemški opozicionalci in socialni demokratje so prav veseli, da so dobili v povišanju davkov na sladkor, pivo in žganje toli simpatično agi tacijsko sredstvo, s katerim morejo sedaj vspešno hujskati proti Thunovi vladi. Vlada je že več takih shodov razpustila, nekaterih pa sploh ni dovolila. Tudi konfiskuje jako marljivo. Priznati se mora, da si Thu-nova vlada z novim povišanjem davkov na živila ni pomnožila že itak majhnih sini patij v Avstriji.
Atentat na Milana.
„\Viener Allgem. Montags-Ztg." javlja, da niti Avstro-Ogrska niti Rusija nista poslali srbski vladi nobene note ter sta se z veliko pazljivostjo izognili vsemu, kar bi bilo količkaj podobno pritisku. Pač pa je avstro-ogrski poslanik v Belemgradu, vitez plem. Schiessl, ustno takoj po atentatu prijateljsko svetoval srbski vladi, naj postopa tako. da se ne zbudi sum, kakor bi se hotela maščevati. Tudi Rusija je posredovala na enak privaten in prijateljski način. V Belemgradu se je začela obravnava 25. t. m. proti nekdanjemu uradniku Drobnjaku. trgovcu Živkovieu in krmarju Stankovicu radi atentata.
Armensko vprašanje.
Armensko vprašanje se vedno bolj poostruje in mogoče je, da pride med Rusijo in Turčijo do novega konflikta. Iz Carigrada poročajo: Radi obmejnih prepirov je turška meja proti Rusiji zopet strogo zastražena in zaprta. Turška oblastva za-branjujejo povratek tudi onim armenskim delavcem, ki hodijo delat vsako leto na Rusko. Radi takega postopanja obmejnih oblastev je armenski patriarhat pri porti energično posredoval.
Nova obravnava proti Drevfusu.
Sedaj se poroča iz Pariza oricialno, da se začne nova obravnava proti Drevfusu v ponedeljek 7. avgusta. Obravnavalo se bo vsak dan od 6. ure zjutraj do poldne. Vladni komisar major Carriere je povabil doslej 70 prič, na Čeiu vsem bivšega francoskega predsednika Casimirja Perr ierja. Z ozirom na veliko število prič — govori se o 154 — bode trajala obravnava vsaj 14 dnij ali še dalje, ker hočeta zagovornika zahtevati, da se zaslišijo kakor priče vsi de-nunciantje. — Antirevizionisti pisarijo, da se razdere zveza med Francijo in Rusijo, ako bo Dreyfus oproščen ter trdijo, da se po-tezajo revizionisti za zvezo z Nemčijo. Ta trditev je seveda le puhloglavo hujskanje in neumno špekuliranje na antipatijo naroda proti Nemcem. „Neue Freie Presse" poroča, da nosi Drevfus od minule sobote zopet uniformo topničarskega stotnika, kar pa ni verjetno. Degradacija Drevfusova ni bila še preklicana in je še vedno veljavna.
In končno : reklama za naše umetnike, — ta jim je potrebna, kakor ribam voda! Brez izdatne in glasnozveneče reklame se dandanes, ob toliki konkurenciji, ne pride naprej! V to svrho so poklicani — časnikarji in beletristi, v prvi vrsti pa umetniki sami I Ali ti se zapirajo v svojo atelierska svetišča, in ako jih hoče posetiti ondu kakšen časnikarski reporter, da bi videl, kaj snujejo in „tuhtajo" ter o tem napisal reklamni člančič, grozijo se mu: „Kdor mi pride trkat na vrata, zapodim ga izpred praga!"
Poglavitna in najzgovornejša reklama za umetnike pa so, kakor priznamo, razstave njihovih proizvodov! In ako se tega priznanega sredstva poslužujejo veliki kulturni narodi, kakor so Nemci, Lahi in Francozi, kolikor bolje potrebni smo jedna-kega draraila mi nezavedni in v kulturi daleč zaostali Slovenci!
Tu je glavni in sveti poklic novoustanovljenega umetniškega društva slovenskega! Ono pa bode poleg umetniških razstav moralo skrbeti naposled i za to, da se ustanovi prepotrebna galerija slik in kiparskih uzorcev, posnetih in izvirnih, kjer se bodo mogli učiti in navduševati za lepe umetnosti poklicani njeni ljubljenci in ljubitelji, kakor tudi ljudstvo v obče vzbujati se iz svoje zaspanosti na tem polju.
Krugerjev* domišlja.
Včerajšnji dunajski večerni listi so prinesli vest, da je predsednik Transvaala, stari Kriiger, radi neaporazumljenja s sveto-valstvom in narodno skupščino demisio-niral. V Pretoriji se je res o Kriigerjevi demisiji Ze z vso resnostjo govorilo, in občinstvo je v velikih trumah oblegalo svetovalnico. Končno pa se je svetovalstvo udalo ter isreklo Kriigerju neomejeno zaupanje. „\Viener Allg. Ztg ■ Ze poroča, da so nasprotja odpravljena, ter da Kriiger ostane še nadalje predsednik južno-afri-čanske republike.
Dopisi.
Iz Novega mesta, 22. julija. (Naša godba.) Vaš stari dopisnik je v 162. št. zapel pogrebnico naši gardski godbi, rekoč, da bode čez nekaj let itak legla k večnemu počitku! Ako bi bili načelni nasprotniki tej godbi, bi nam tako prorokovanje zelo ugajalo, ker pa nismo nje načelni nasprotniki, hočemo samo, da se okrepi ter v vodstvu i godcih popolni. Le-to je mogoče samo s skupnim sodelovanjem vseh tukajšnjih god-benih prijateljev, ki naj se zavežejo za potrebno trajno podporo godbi in vzdrževanje dobre šole za godce. Pojemanja godbe je ravno vzrok pomanjkanju dobrega naraščaja, ki je nastopilo tako silno, da godba ne zmore godcev za navadno plesno dvorano.
— Trajnih podpornikov more garda dobiti le po društvu, katerega pravila dajo dru-štveniku pravice ter ga vežejo tudi z dolž nostmi. Prostovoljni doneski, ki se vsak mesec lahko vstavijo, so za vzdržavanje godbe pogubni, taki doneski se dajo le beračem, ne pa godcem, ki hote biti za pošten svoj trud tudi pošteno plačani. — Poguben vpliv samih prostovoljnih doneskov se kaže ravno v slabostih godbe. Kedar ni bilo dovolj doneskov, ni bilo dovolj skušenj,
— ki se godcem plačujejo — večkrat zato tudi ni bilo kapelnika in zato takrat tudi nikakega godbenega pouka. Gospod dopisnik naj se otrese misli, da godci godejo iz gole ljubezni do garde, njih sodelovanje pri gardnih nastopih ni slabše plačano kakor drugodi pri jednakih okolnostih, njih igranje pri drugih veselicah pa nikakor ni ceneje kakor ono vojaške godbe z jednakim številom godcev, kar itak v Ljubljani dobro veste. Podporni doneski so se manjšali bolj in bolj, ker podporniki z uredbo godbe niso zadovoljni bili. Podporniki so plačevali prilično devet desetin doneskov, gardisti pa jedno desetino, vzlic temu pa nima o godbi nikdo odločilne besede kakor gardiao poveljstvo samo. Ker so se videle nekatere odredbe tega poveljstva jako neumestne, je večina podpornikov — med katerimi je tudi Vaš stari dopisnik — koncem meseca maja t. 1. podpisala izjavo, glasečo se: „d a vstavijo vsako podporo tako dolgo, dokler se ne ustanovi društvo, ki naj bode od vlade potrjeno in katerega odbor bode sam godbo vodil-Vodboru naj bode si a v. mešč an s k a garda primerno zastopana, toda po velj stvo nad godbo n aj imasamo takrat, kadar skupno ž njo javno nastopa. Ako pase ustanovi rečeno društvo, hočemo potem plačevati mesečno podporo, kakor je nižje razvidno. To hočemo tudi podpi-sanci, ki doslej nismo podpirali tukaj šnje godbe".
Ta,izjava se je poslala gardnerau poveljstvu, mestni župan je odredil skupno posvetovanje, a zastopnika garde sta izrekla, da garda zanaprej še sprejema podpore, društva in pravil pa da noče, pravila, da ima sicer zase, da jih pa ne pokaže nikomur, tudi podpornikom ne! Podporniki bi bili na to izjavo dosledno ravnali, ako bi dejansko ne plačevali nikakih doneskov, s čimer bi se gardino prepričanje kmalu spravilo v pravi tir! Tako dosledni pa niso bili niti vsi podpisci zgoraj citirane izjave, bodisi iz osobnih, bodisi iz sploh nerazumljivih obzirov; vendar je večina ostala dosledna ter je ustanovila društvo »mestna godba v Rudolfovem" s pravili, katerih § 1. se glasi: „Namen društva je, v Rudolfovem dvigniti zanimanje za dobro godbo, ter zato vzdržati stalno godbeno kapelo, kakor tudi skrbeti za glasbeni pouk".
Po navedenem je možno, da novo godbeno društvo podpira obstoječo gardino godbo, ako slednje podporniki pristopijo k društvu, ali ako se med gardo in društvom
napravi posebna pogodba. Bolje bi bilo pred vsem za obstoječo gođbo, ako bi se tako sjedinjenje izvršilo, kajti le s tem jo je motno popolni ti tako, da bode rabna za sedanje zahteve, ki so sere mnogo večje, kakor so bile pred 20. in tudi 10. leti. Sedaj imamo v pevskega društva in Glasbene Matice mešanem zbora pogoje, da se goji tudi resna, višja glasba, ne samo ona krog pivske mize in ne samo lahka promenad na na mestnem trgu, magari da jo trobi dober trobec na krilovko. — Mladino moramo seznaniti tudi z višjo glasbo, ako hočemo res blažilno vplivati na njeno vzgojo. Ni treba, da bodi vsak omikaneo virtuoz na kak glasbeni instrument, tudi ni treba, da bi se sploh vsakdo učil kakega glasbila, treba pa je, da dobi v mestu, kjer je višja gimnazija, v bližini pa nekaka višja dekliška šola, pojem o plemenitosti glasbe, ter da dobi muzikalni obzor, ki mu bode v čast povsodi v življenju. Ako vodstvo gardi ne godbe ne pojmi tudi tega namena, potem ne spada več v sedanjo dobo, ravnotako ne kakor ne opisani nazori gospoda dopisnika o godbeni vzgoji mladine. Po njegovih nazorih bi bilo najbolje, da se kupijo deci aristoni ali še ceneje pisane trobenti ce! Otroci bodejo s tem morda sila zadovoljni. — Mi pa mislimo, da je ravno za otroke najboljša godba komaj dovolj dobra!
Zato menimo, da ima novo godbeno društvo čisto prave nazore. Kdor dušno i gmotno žrtvuje za godbene svrhe, naj ima tudi o njej odločevati! Tako je bilo doslej še pri vsakem, tudi pri godbenem podjetju. Garda nima nikakega povoda hudovati se, če podporniki odrečejo podporo, ker nimajo pri godbi nikakih pravic; garda vendar še nima pravice pobirati davka, kateremu pobiranju se bi pač ne smeli vstavljati. To pravico, da se ustavi, imamo še hvala Bogu, ter ako hoče garda zapovedati sama z godbo, naj jo tudi sama plačuje!
Ako tega neče, naj pa stori, kakor se jej svetuje, ker le združenimi močmi bi se res dala osnovati prav dobra godba, ki bi si sama mnogo zaslužila ter bi nikakor ne potrebovala večjih podpornih doneskov, kakor so sedaj. Gospod dopisnik naj sedaj v tem ozira le veruje idealistom, ki so pri jednacih stvareh že dejanski dokazali, da znajo prav dobro računiti.
Za dober godbeni naraščaj je treba tudi dobre glasbene šole, v katero naj bi se jemali samo taki, ki niso za nikako drugo rabo, ampak ravno dobri rokodelci. V Čehih je skoro vsak rokodelec tudi muzik in vendar smo prepričani z gosp. dopisnikom vred, da so ti rokodelci mnogo boljši kakor naši in da so mnogo treznejši možje kakor naši godci. Učenje glasbe Čehov prav nič ne moti, da imajo vsaj take kuharice kakor so naše, to gospod dopisnik morda še ve iz dunajskih let, naj bode torej tudi radi naših kuharic brez skrbi! Ne samo nadarjenost, katere tudi nam ne manjka, temuč dobre glasbene javne in zasebne šole so provzročile, da imajo Čehi toliko godcev, s katerimi preplavljajo vse avstrijske pa tudi inozemske vojaške polke. Naši godci se težko sprejemajo k vojaškim godbam, ker niso kos češkim godbenim elevom; kedar bodo imeli naši dobro godbeno šolo, se bodo pa zopet redno sprejemali, kar ne bode v škodo ne njim ne nam. Tacega prepričanja niso samo domači členi novega društva temuč mnogi zunanji člani društva, katerim so godbene razmere sploh i tukajšnje po-sebe dosti dobro znane n. pr. dr. Ferjančič, 0. Dev, M. Hubad, A. Jenič :. t. d. i. t. d. Upamo, da je tega mnenja tudi večina domaČega mestnega zbora, ki je gospodu županu naročil, naj vpliva na urejenje opisanih godbinih razmer. Želimo, da do tega prepričanja skoro pride garda sama, ker sicer bi bili res uverjeni, da jej do dobrega prepričanja vendar le brani komanda, ki se jej baje daje od neke strani, katera šteje po mnenju gospoda dopisnika le kakih pet osob. čemu je sicer pretenje, da izstopijo gardisti in njih prijatelji iz narodnih društev, kjer jih itak ni dosti, Čemu sicer naznanjenje koncerta še 16. t. m. tudi v nemškem jeziku? Delovanje za preosnovo godbe nima nič političnega v sebi, ako se hote nasprotniki maščevati na tak način, ne kažejo posebno trdnega prepričanja in tenke vesti v narodnih vprašanjih I
Novo gođbeno društvo se je torej ustanovilo iz potrebe; isto pod gotovimi
pogoji lahko deluje skupno se sedanjo godbo, in le na gardi je, da se to skoraj stori. Društvo iz same spravljivosti še ni pozvalo tujih godcev v mesto, moralo pa se bode v to določiti še ta mesec, ako gardino poveljstvo ostane pri svojih tesnih nazorih. Nastala bi potem nepotrebna borba, katere se pa društvo ne straši, kajti v njem je žilavih mol, ki si je ne žele* pa tudi ne boje*!
Opomba uredništva: Ker smo rekli A in smo priobčili prvi dopis iz Novega mesta, v katerem se je plediralo za obnovitev sedanjih godbenih razmer, je naša moralna dolžnost, da smo rekli tudi Đ in priobčimo odgovor. Izjavljamo pa, da je s tem debata o tej stvari v našem listu ko nčana.
Desetletnica „Slov. bralnega društva v Tržiču".
(Konec.)
Razun že navedenih društev in depu-tacij je bilo še mnogo druzih, katera so se deloma pridružila sprevodu, deloma pa razvrstila po maši na prostoru, kjer se je vršilo blagoslovljenje. Bila so! Domače gasilno društvo, čitalnica iz Šiške, bralno društvo Bled (z zastavo), gasilno društvo iz Hegunj (z zastavo), kolesarska kluba »Kamnik" in „Š kofja Loka", zastopniki akademičnih društev „Slovenija", „Triglav* in „Sava", „Slovensko planinsko društvo", društvo „Triglav" iz Radovljice in še nekatera druga.
Ko je zapel pevski zbor mogočno Jenkovo .Molitev", in je čast. gosp. župnik Š p e n d a 1 opravil cerkveni obred blagoslov-ljenja, se je razvila prvikrat nova zastava, katero je blagoslovite!) pozdravil v lepem govoru s prav toplimi besedami. Omeniti nam je posebno, da je č. g. župnik prav krepko povdarjal poleg vere tudi narodnost in dolžnost vsacega, ljubiti svojo domovino in svoj jezik, kakor sta to učila že sv. brata, katerih podoba diči novo zastavo. Prav simpatično je pozdravil mej gosti navzoče učitelje, kot pijonirje narodne izobrazbe, dalje pisatelje, vabeč jih, naj se izogibljejo nepotrebnih prepirov in vse drage goste te lepe slavnosti, ki so s krepkimi živio-klici pritrjevali besedam govornikovim, katere so na vse navzoče naredile najlepši utis. Potem se je vršilo zabijanje žebljev, katerega so se udeležili blagoslovitelj, č. g. župnik Špendal, kumica g. Ema Top o riševa (po zastopnici gdč. Franici Ruehovi), zastopniki društev in več povabljenih dobrotnikov in podpornikov društva v nastopnem redu: „Sokol ljubljanski", .gorenjski Sokol", čitalnica Kranj, Slov. bralno društvo Kranj, Slov. bralno društvo Škofja Loka, čitalnica Šiška, Slovensko trgovsko pevsko društvo v Ljubljani, pevsko društvo „Slavec", bralno in pevsko društvo „Triglav" iz Radovljice, bolniško podporno društvo v Tržiču, gg. Viljem Polak, Lenart Klo-futar, Josip Šter, J:sip Klofutar in Lovro Aljančič.
Po končani slavnosti so odkorakala vsa društva z godbo in novo društveno zastavo in bralnim društvom na čelu na trg, kjer se je pred bralnega društva prostori posestrila nova zastava z ostalimi. Povsod je narod navdušeno pozdravljal društva in novo razvito domačo zastavo.
Ob 1. uri je bil skupni obod v zgornjih prostorih bralnega društva, katerega se je udeležilo lepo število odlične gospode in zastopnikov raznih društev.
Vrsto zdravic je pričel po pooblastilu društvenega predsednika g. Lenarta Klofut ar j a podpredsednik g. Cvirn, ki je, razloživši zgodovino društva, nazdravil onemu, ki je omogočil vsem narodom svobodni razvoj, presvetlemu cesarju Francu Jožefu, kateremu je zaklical Slava! Godba je intonirala cesarsko pesem, vsi navzoči pa so stoje* zaklicali trikrat Slava ! Nada-Ijevaje je govornik izrekel v imenu društva toplo zahvalo vsem društvom za tako obile dokaze simpatije, s katerimi so prihiteli na pomoč bralnemu društvu. Gosp. učitelj D e-b e 1 a k iz Kovorja je nazdravil gospo kumici Emi Toporiševi, katero je, ker je bila zadržana, zastopala dražestna gospica Fr. Ruehova, ki se je z ljubkimi besedami zahvalila za čast, da je zastopnica kumioe, ter zaklicala: Naprej zastava Slave I (Tu so zadoneli glasovi godbe: Naprej I) Podstarosta .Sokola" ljubljanskega, dr. Kušar, se je zahvalil imenom društev. Pri vsaki važnejši
narodni slavnosti Jo bil .Sokol* kot jedno najstarejših narodnih društev peri, ki j« poletel sirom slovenske domovine, tako tod i sdaj, ko je slovenski tivelj v Trtica povzdignil svoj glas. Omenjal je pokojna rodoljuba Simeca in Globočnika, ki bi se veselila, ce bi mogla videti, kako krepka, zdrava veja je postalo mlado društvo na slovanski lipi, katere ne bodo omajale burje in vetrovi, ker .največ sveta otrokom sliši Slave!" Razlagajoč pomen narodne troboj-niče, ki pomenijo čistost, odločnost in gorko ljubezen, je končal z Jurčičevimi besedami i .Tvrd bodi, neizprosen, mož jeklen, kadar braniti je Cesti in pravde narodu in jeziku svojemu!*1 — G predsednik bralnega društva Lenart Klofutar je še jedenkrat nazdravil vladarju in  pozdravil vse goste. Imenom .gorenjskega Sokola" in kranjskih društev je napil bralnemu društvu g. Ciril Pire, povdarjajoč,  kako se je izboljšalo narodno stanje v zadnjih 10 letih, meščani postajajo čim dalje bolj prijazni narodni ideji, ki ob snovitvi bralnega društva še ni imela mnogo prijateljev.   Načelnik podpornega društva gosp. Iiueh je izrekel hvalo vsem društvom za udeležbo.  Govorili so nadalje gg : Josip No lli, ki je nazdravil vzornemu tržiškemu rodoljubu in podporniku bralnega društva inž. Vilku Polaku; Ferdo Krsni k, pozdravljajoč prvo slovensko tržišče, kjer deluje slovenska delavna moč,  slovenski  delavec; načelnik .Slavca", ki je povdarjal, da posebno delavsko društvo .Slavec" je z odprtim srcem prihitelo k slavnosti sorodnega društva, ter izrekel nado, da pri bodoči jednaki priliki bode slovenski župan pozdravil goste. — Vsi govori so bili navdušeno sprejeti, isto-tako brzojavni pozdravi, ki so došli iz raznih krajev; Ljubljana: dr. Tavčar; slov. trgovsko pevsko društvo; Uroš in Janko Krsnik; Dobrna pri Celju: Eraa in Ivan Toporiš; Zagreb: Pevsko društvo .Kolo": Gradec: Tr-žičan; Kočevje: Lončar; Begunje: Nekdanji predsednik, notar Bežek; Radovljica: Zadržani členi  „Triglava";   Zagorje ob Savi: Sokol in bralno društvo itd.
Ker so bili prostori bralnega društva za veliko množico došlih gostov pretesni, so se razna društva vtaborila po druzih gostilnah, kjer se je prepevalo, in spregovorila marsikatera krepka beseda.
Ko je kmalu popoludne dospela še .Gorenjskega Sokola* krepka četa nad 30 članov, ki je bil že zjutraj zastopan po deputaciji, so okolu 3. ure odkorakala vsa društva z godbo in zastavami v Bistrico na vrt g. L. Aljančiča, kjer je bil koncert in javna telovadba .Gorenjskega Sokola". Povsodi je narod pozdravljal sprevod čim dalje navdušeneje, in je posebno imponirala na blizu 80 členov narasla sokolska dvojna četa, katerih fanfare so se vrstile z godbo. Na vrtu se je razvila koj po dohodu društev, katere je že težko pričakovala velika množica naroda, prav živahna zabava z godbo, petjem in govori. Posebno zanimanje pa jo vzbujala javna telovadba „ Gorenjskega Sokola". V prostih vajah in tudi na orodjih je pokazalo mlado društvo, da zadošča vsem zahtevam, katere se morejo v naših razmerah staviti, in ki niso pretirane, ter ne zahtevajo pri nas od mladega društva že kar akademično-teore-tične dovršenosti, elegance in Bog vedi še česa! .Gorenjski Sokol" je pokazal s svojim javnim nastopom, na prostoru, ki za telovadbo sicer ni bil posebno ugoden, da krepko izpolnuje svojo nalogo, katere se zavedajo vsi njegovi člani. Žal, da so nekatera ljubljanska društva morala že okolu polu 6. ure odkorakati z veseličnega prostora, kjer se je nadaljevala zabava.
Iz Tržiča odhajajoče ljubljanske .Sokole" in vsa druga društva je prebivalstvo v slovo pozdravljalo prav simpatično, posebno na nekem holmu se je pred prijazno vilo cela rodbina odlikovala v tem oziru. Tako je bilo tudi mej potom do Kranja nazaj. Zvečer je bila zabava in ples v prostorih bralnega društva.
Ako končno še pripomnimo, da je impozantni nastop obeh .Sokolov", katere je narod v Tržiču videl prvikrat, dalje petje .Slavca*, .Ljubljane« in zbora .Šišenske čitalnice* poleg nastopa domačega pevskega društva in tako obilna udeležba druzih narodnih društev naredila na narod, ki je bil zbran pri tej slavnosti, najugodnejši vtisek, sme se pač izreči nada, da desetletnica bralnega društva obrodi v narodnem oziru najlepši
sad, ker so se nepristransko sodeči meščani pač sami mogli prepričati, koliko moralične zaalombe vliva skromno slovensko društvo po vsej slovenski domovini.  Brez vsake hrupne reklame se je praznovala   v   Tržiču   prelepa slavnost, kakor je Tržič še ni videl.   Ni nam bik) nikakor treba pretiravati v svojem poročilu, kskor se je to zgodilo ob svojem času v nemških listih ob nekem koncertu tržiškega nemškega društva.  Kdor ni a slepoto udarjen, moral se je preveriti na lastne oči, da tudi v Tržiču prebiva še krepek rod  slovenskih sinov, v katerih kolo naj skoro stopijo njegovi sedanji nasprotniki, kar jih je rodila poštena slovenska mati. Naprej!
Dnevne vesti
V Ljubljani, 26. julija.
— Klerikalna  spekulacija. Tržiška
sla vnost je  imela velevažen narodni pomen :   Oživiti in okrepiti slovenstvo v Tržiču, povzdigniti njegovo narodno zavednost ter tako vstvariti temelj nadaljnemu delovanju za našo narodno stvar v Tržiču. Vzlic temu eminentno narodnemu pomenu nedeljske slavnosti,  našla je ta slavnost najstr astnejše nasprotnike mej slovenskimi ki erikalci.   Nemci jej niso delali ovir, pač pa je vse klerikalstvo bilo na nogah in je spletkarilo na vse možne načine, da prepreči slavnost ali vsaj oškoduje. Posebno se je trudil kaplan Nadrah.   Kaj je tudi tem ljudem za narodno stvar, če ne koristi klerikalstvu!   Tudi  škof je posnemal kaplana Nadraha  in   je bralnemu društvu stavljal radi blagoslovijonja zastave vsako vrstnih pogojev, o katerih bomo morda Še govorili.   Vzlic tem oviram od klerikalne strani je  slavnost sijajno vspela in bo imela gotovo najboljših posledic za slovenstvo v Tržiču.   Sedaj pa, ko se je dosegel nameravani vspeh, sedaj se je oglasil kaplan Nadrah in bi rad vspeh te slavnosti izkoristil v klerikalne  namene.   V „ Slovencu" je nastavil svojo mrežo, v katero lovi tržiške Slovence.   In kako sladke besede je našel ta mož, da bi tržiške Slovence zvabil v svoj tabor!   Pred nekaj meseci je klerikalna stranka slovesno izjavila, da s pristaši narodne stranke niti k jedni mizi ne sede, sedaj pa deklamuje kaplan Nadrah:   .Združimo se! Slovenci tmo vsi, vsi ene matere sinovi. Pustimo torej na stran osebnosti, oklenimo se tega, kar nas vse edini   in pojdimo junaško na boj za pravo našega naroda.  Osnuj mo slovensko politično društvo  za Tržič in okolico."   Menda ga ni   tako kratkovidnega človeka, ki bi ne spoznal, da so to le hinavske fraze, s katerimi bi kaplan Nadrah rad izkoristil za svoje strankarske namene oduševljenje in narodno zavednost, ki ju je po zaslugi naprednih Slovencev obudila zadnja slavnost, da je njegov oklic past v katero pa se slovenski Tržičani ne bodo dali vjeti.   Svarimo tržiške Slovence naj bodo oprezni in naj nikar ne sedejo na Nadrahove limanice.   Ako je Nadrahu res kaj za narodno stvar, ima v svojem društvu in v svojih krogih dovolj prilike, da zanjo dela, saj ravno v teh krogih ni zaslediti   čisto nič  narodne  zavednosti, v skupno politično  društvo, katero naj bi u trjevalo klerikalstvo, v katerem naj bi svobodomiselni Slovenci delali klerikalstvu tlako, pa tržiški Slovenci ne pojdejo. Kadar bedo kaplanovi somišljeniki toliko zavedni, da bo pri kakih volitvah sploh mogoče nanje računati, in kadar bodo kake volitve, takrat naj se kaplan Nadrah zopet oglasi in takrat se bo govorilo o skupnem postopanju za gotove slučaje, za drugo skupnost s klerikalci pa se  bodo napredni tržiški Clovenci lepo zahvalili. Tako naivnih ljudij, ki bi si hoteli sami deti klerikalno vrv na vrat, ni na Kranjskem več.
— Mesarski most. Piše se nam iz meščanskih krogov: Znano je v obče, kako da je z mesarskim mostom, v kakšnem stanu da je, in da je dognano bilo pred nekaterimi leti in lansko leto zopet, da se mora nov most napraviti na mestu, kjer stoji stari most. Ali kljub temu, da se je bila že odkupila nekdanja Urbasova hiša, za katero so bližnji sosedi prispevali po več sto, tudi 1000 gld., in se je vsled tega odprla pot do južnega kolodvora čez Re-seljevo cesto, in se je čez mesarski most začel živahen promet, vendar stoji še vedno stari, leseni most, kat eri je na slabih no
gah in se pod težkimi vozovi kar maje in se bode moral že iz policijsko-varstvenih ozirov skoro zapreti, če se neče Čakati, da bi se pripetila kakšna za ljudi in živino velika nesreča.   Menda ni treba dokazov, da se č ez dotični most prevaža več kakor čez vse droge v Ljubljani skupaj. Povdar-jamo, da se vse prebivalstvo izhodnega in severnega ozemlja glavnega mesta živo zanima, da se skoro napravi že davno obetani in željno  pričakovani novi most, ki naj bi se v spomin polstoletnega vladanja našega cesarja krstil n Cesarja Fran Josipa most".    Novci za zgradbo mostu so že davno pripravljeni, in zato ni uraeti, čemu se z zgradbo odlaša ; ozir na osušenje barja se nam zdi, da je le izgovor. Prebivalci Šentpeterskega   in Karlovskega predmestja, Poljanske in Re s eljeve ceste,   Streliških   ulic   in Domobranskih ulic, Glavnega, Cesarja Josipa in Vodnikovega trga smo v tej težnji in zahtevi zjedinjeni in brez vse dvombe, da je tudi z nami tudi vse vojaštvo iz vseh treh vojašnic, kakor tudi „J užna in Dolenjska železnica", to je, če se računa, čez polovico mesta. Prosimo  nujno   .slavni   mestni   zastop, naj ne odlaša in naj se loti dela, čegar živa potreba se je že davno pripoznala. Ugovarjalo se je, da se bo začelo osušenje barja, in bi kazalo čakati z zgradbo mosta, da bo Ljubljanica regulirana Tako so pravili in pisali pred dvema letoma, kateremu izreku   moramo  odločno   ugovarjati, ker smo previdni in znamo računati. Tistega časa, ko   bo barje osušeno, bo le malo-kateri izmed nas učakal.   Novega mostu pa je živa pot reba precej, če si noče mestni zastop nakopati neizmerno odgovornost z daljnim zatezanjem, in toliko večja je ta potreba, ker se kmalu zgradi nov kolodvor južne železnice. Pa vsakdo tudi lahko previdi, da regulacija vodne struge Ljubljanice ne more  resno ovirati nemudno zgradbo mosta, saj je naravno, da bo treba mostno vzglavje na   obeh obrežjih do trdnih tal napraviti, torej precej pod sedanjim stružnim vznožj em, tako da ne bo rečena struga nikakor vplivala na zgradbo mosta, in to ne bo i n ne more izvedencem pač nikake težave delati.   Tudi se nam zdi potrebno, slavni mestni zastop opozarjati, da izmed vseh sedanjih mostov ni jeden tako trden, da bi se mogle čezenj tudi prav težke tva-rine prevažati, n. pr. velike stroje, ako bi se tekom časa napravila kakšna tovarna, kakor se ž e na to misli.   Vsi ti navedeni podatki so pač take važnosti, da jih slavni mestni zastop ne more in ne sme prezirati.
— Zgradba justične palače. Došle ponudbe za razpisana stavbena dela se nahajajo sedaj pri ministrstvu, katero odda dela v najkrajšem Času. Stavbo dobi gotovo gospod SupanČiČ, ker je najcenejši ponudnik. Oferti se glase: Supančič okroglo 216 000 gld., Tonnies okroglo 222000 gld., Kranjska stavbinska družba 226.000 gld. in zunanji ponudniki (baje neki židje) 247.000 gld.
— Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo nabavilo je svojim zasluženim Častnim členom in častnim stotnikom iz hvaležnosti za njihov trud diplome, katere so razstavljene v izložbi gosp Kolmanna na Glavne m trgu in v izložbi gosp. Gričarja & Mejača v Prešernovih ulicah. Te lepe v raznih barvah narejene diplome je izdelal gosp. Ruda.
— Značilno postopanje. Pisarniškim oficialom pri okr. sodišču v Ajdovščini jo imenovan neki Novajolli, kateri ni zmožen ne slovenskega ne nemškega jezika, ki ne zna druzega jezika kakor laščino, in tacega uradnika pošljejo v popolnoma slovenski okraj. Res, lepo postopa z nami Slovenci sedanja klerikalna vlada. V narodnem oziru nas ta klerikalna vlada zatira, koder in kolikor more, da bi to laglje prenašali, nalaga Še nove davke, kakor je davek na sladkor. To je blagoslov klerikalizma, ki zdaj državo vlada
— Žaljenje slovenskih gostov. V restavraciji na kolodvoru v Posto j ini stoje po mizah Sudmarkine vžigalice! Prav take vžigalice se ponujajo celo v restav-rantu v ljubljanski Švica rij i.
— Iz Čateža ob Ssvi se nam piše 25. t m.: Pred 14 dnevi donesla je Sava tu sem truplo neke mlade natakarice iz Celja, ki je sama skočila v Savinjo. Pretočeno nedeljo utonil je pri kopanju neki
krojaški pomočnik iz Brežic. Njegovo truplo so dobili nižje doli blizu Dob ove. Včeraj je obstalo kraj Save nekoliko višje truplo mladega moža. Sodi se, da je ponesrečenega nadsprevodnika Fluherja. Truplo je bilo preneseno v tukajšnjo mrtvašnico.
— Roparski umor? Iz Novega mesta piSejo: V nedeljo ponoči umoril je v Suho-dolu (Đrusniška fara) neznan zločinec 26 let staro Jožefo Gruber. V ponedeljek zjutraj so jo našli mrtvo, a prerezanim vratom ter vso razmesarjeno. Približno tri leta starega otroka, kateri je spal pri umorjeni materi, zavil je zločinec v odejo ter ga dejal pod blazine, hoteč ga menda tako zadušiti; otrok živi, ter je bil samo malo obtolčen ter precej oškropljen od krvi umorjenke Gruberičin mož živi v Ameriki, od koder ji je pred kratkim poslal okoli 500 gold.; dasi so našli denar nedotaknjen, se vendar sumi, da je morilec zaklal ženo, hoteč jo oropati Morda pa je bil morilec perverzen pohotnik.
— Požar. V Dobravi pri Skocijanu je gorelo dne 21. t. m. pri posestniku Luki Kuhlju. Čkode je 2800 gld.
Telefonična in brzojavna poročila.
Gradec 26. julija. Vsi današnji jutranji listi, ki so priobčili sinoči sklenjeno izjavo občinskega sveta proti § 14. in novim davkom, so bili kon-liskovani. „Tagespošta" ni imela toliko poguma, da bi bila izjavo ponatisnila.
Dunaj 2<;. julija „Wiener Abend-postu je prinesla oficialen komunike, s katerim dementuje poročila o govoru finančnega ministra pri včerajšnjem sprejemu deputacije slaščičarjev. Finančni minister ni nas veto val nobenega kartela, ker je sploh proti kartelom in tudi ni dejal, da naj zvale svoje izgube na konsumente. Razen tega objavlja „W. A." razne olajšave slaščičarjev.
Dunaj 26. julija. rWiener Zeitung" prijavlja umirovljenje pisarniškega ravnatelja poslansko zbornice Halbana, kateremu je tem povodom podeljen komturski križec Franc Jožefovega reda.
Dunaj 26. julija. Razni nemški občinski zastopi zlasti na Češkem sklepajo kar en masse izjave proti porabi § 14. in proti novim davkom. Dotični sklep obč. sveta v Solnogradu je vlada razveljavila.
% Dunaj 26. julija. Sodna pristava v Rimazovu na Moravskem Ho-laschke in Primadesi, sta bila po izvršeni disciplinarni preiskavi zaradi Sch'mererjanskih agitacij v uradu, vsled katerih se je prebivalstvo pritožilo na ministrstvo, kazenskim potom premeščen. Oba sta se proti temu pritožila na najvišje sodišče, a pritožil se je tudi višji državni pravdnik in sicer radi prenizke kazni. Najvišje sodišče je ugodilo pritožbi višjega državnega pravdnika. Potrdilo je pre-meščenje kazenskim potom in obema discipliniranima uradnikoma naložilo še globo, jn sicer i/gubi Primavesi celoletno pl ačo v znesku 1600 gld. Ho-laschke pa tretjino plače. G-enoralni proknrator je bil predlagal odpust iz službe.
Brno 26. julija. V včerajšnji seji spravnega odseka so češki členi, prašali če stoje Nemci na Moravskem na stališči nemškega binkoštnega programa. Nemci so to potrdili, na kar so Čehi zahtevali, naj se posvetovanja odlože za toliko časa, da se zamorejo dogovoriti s klubom čeških dež. poslancev. To se je zgodilo. V bistvu to ne pomeni druzega nič, kakor da je spravna komisija razgnana in cela akcija pokopana.
Zemun 26. julija. Včeraj so se začele nagle sodbe. Obsojeni so bili: ministrski uradnik Milan Dragubjak radi žaljenja Veličanstva in tatvine aktov na 10 let v ječo, matros Stankov ič radi dejanskega upiranja pri aretovanju na jedno leto v ječo in trgovec Mihael Cvetković radi žaljenja Veličanstva na poldrugo leto v ječo.
Pariz 26. julija. General de Ne-grier je kot člen najvišjega vojaškega sodišča odstavljen, ker je razposlal cir-kular, v katerem, grajajoč vlado, pravi, da bo armada če ne prej pa po Drey-fusovom procesu začela delati.
XIV. izkaz o darilih za Preiernov spomenik.
Prenos . gl. 471474 Reianer Job. stud. phil. nabral v „Sloveniji" na Dunaji..............„ 16.70
Picek Franja nabrala ...........„ 2.20
katere ao darovali: Fran Picek, I Lovšin, Anton Pavser in Franja Picek, že-leči, naj bi bi bil ta dar v apodbujo vsem Slovencem, zlasti pa Ribničanom
Pri izletu ^Glasbene Matice" v Medijo
nekdo nabral na topliSkem dvorišču. „ 3,—
Kruleč Iv., mestni učitelj v Ljubljani . „     1 —
Žagar Drag, dež blagajnik v Lj ubijani .  „ 260
T Fr v Ljubljani...............,     2 60
Mestni uradniki ljubljanski na izletu med
seboj nabrali................,,     6 60
Koder A., c. kr. postni nadoskrbnik v
BrSgeSCtl..................„     6.—
Kos A , viečnik k sud. stola v Požegi    „     2.—
Bernik Zvonimir in Val. Dragotin v Ilir. Bistrici vsak po 1 gld..........„     2.—
Podgornikova Dora nabrala v veseli družbi „ 8 60 katere so darovali i Kozlevčar 1 gl 2u kr., Sulc. Črne, Todkrajsek, Gale, Štruklj, rirol. Šulc po 50 kr.. Pogačnik lgl. 10 kr. Podgomik 1 gld. Verbaja 1 gld. sama dodala To kr.
Slibar Fran v Selcih.............. 7.50
katere je nabrala gdč. Dolenčeva ob priliki veselice tamburaSkega .zbora SkotjeloSkega.
Šmitek Zdravko iz Radeč prebitek Ciril-Metodovega kresa............„ B.50
Omizje pri „belem volku" v Ljubljani .  „ 166
Vernik Iv. nabral v »Narodnem domu" v
Ljubljani..................,, 6.70
katere so darovali: g. Sirca župan Žalski. Sehwentner, Mejač, po 1 gld., gdč. Jean Poklika 1 gld.. Štrukelj Antonija, Ceskuti, Bersin Josipina. Krsnik Urofl, po 50 kr., Vernik Ivan 70 kr.
Krapež Marija in Krasna Roza sta nabrali v „Narodni kavarni".......„ 1.50
Neimenovan nabral v veseli družbi Novomeških gospic Barboričevih.....„     3.—
Skočir M., c. in kr. stot. v 87. pespolku „ 5.—
Rupnik Janko novomeški abiturijent   .  „     6.—
Celestina Josip, c. kr. prof. v p. nabral „    12.— katere so darovali: S. S. 5 gld., P. pl. R. 2 gld.. sam dodal 5 gld.
Vencajz E, v KrSkem nabral pri odkod« niči gosp. komisarja 1'irca.......„ 650
Dobiček pri igri „domino" darujejo gospa Zalaznikova, gdč. Minka ter g. Kreu-tzer. Zaje in 1'odlesnik skupaj .... „     2 60
Kane Pavel v Hradcu skupilo za Stritarjevo pesem od slovenskih dijakov . .  „ 3.50
Promoviranci in bruci grafiki darujejo . 1.30
Skupaj . . . gl. 4*23.39
Dr. Josip Stare, blagajnik.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 21. julija: France Naglost, mizarjev sin. 13 mes., Trnovski pristan 5t. 8, oSpice. — Julij Verhunc, stražnikov Bin, 1 in pol leta, Vodmat Št. 123, ospice. — Anton Vari, dninar, 50 let, Konju&ne uJice St. 5, jetika.
Dne 22. julija: Ivan LotriČ, želez, delavca sin, 19 mes., Poljanski trg St. 5, pljučnica. — Ciril Kosirnik, kurilčev sin, 15 mes., Tržaška ceata It. 28, božjast.
Dne 23. julija: Jožela Strel, vinskega trgovca hči, 7 mes. Kongresni trg St. 3, pljuč, katar. V hiralnici:
Dne 20. julija: Marija Gnidovc, zidarjeva žena, 39 let, mrtvoud.
Dne 21. julija: Katarina Gombač. gostija, 85 let, oatareloBt.
V otroSki bolnici.-
Dne 21. julija' Ana Zdovaek, delavčeva hči, 1 leto 10 mes., pljučnica.
Meteorologično poročilo.
VlUna nad morjem SOM m. Bradnji meni tlak 7S«0 mm.
Nebo
Julij J	Čas opazovanja	Stanje baro« metra v mm.	K M t- S	Vetrovi
25.	9. zvečer	736-0	19-6	brezvetr.
26.	7. ajatraj	7381	17-1	ar. jug
■	2. popol.	738 1	25 7	sr. vzhod
oblačno megla
Srednja včerajšnja temperatura 192", nor-male: 19 90,
dne* 36. julij* 18M.
Skupni đrlavni dolf v notah.   . 100 gld. BO kr.
Skupni drlavni dolg v srebra   . 100   „ 25 „
avstrijska alata renta  .... 110 . 15 .
Avstrijska kronska renta 4'/,.   . 100  . 30 ,
Ogersks alata renta 4*/,.  ... 119  • 10 .
Ogersks kronska renta 4*/,   .  . 96   , 60 .
Avstro-ogerske bančne delnic*   . 912  „ — .
Kreditne delnice....... 881   „ 26 .
London vista....... 190  „ 60 m
RemRki drž. bankovci sa 100 mark 58  , 85 „
93 mark.......... 11  „ 76 ,
90 frankov......... 9. 55 „
Italijanski bankovci..... 44   „ 47»/. „
C. kr. cekini........ 6. 66.
KJT Vie vrednostne »zplrje prsskrbujs BANKA MAKS VERSEC, Ljubtlans, telenburgove ulice 3. Srećke ne mesedns obroke po 9, 9, 6—10 gld.
Stanovanje
4 sobe s pritiklinami, se odds takoj sli o Vseh svetih 1899 v Kolodvorski ulioi
itSV. 11. (1343-3)
Firm. 199.
Vpis firme.
Einz. I.-140 1.
V tuBodni trgovski register aa posamezne
tvrdke se je vpisala tvrdka:
„Frsno Gregorič, posestnik in gostilničar
v Krškem".
Imetelj je Franc Gregorič in bode podpisavaJ : „Franz Gregorič".
C. kr. okrožno sodišče v Rudolfovem
oddelek III., dne" 18.juHja 1899. (1347)
»Kavarna Valvasor".
Ob ugodnem vremenu! Jutri v četrtek« 27. julija
vojaški koncert.
Vstop prost. — Zadetek ob 8. url.
K mnogobrojnomu obisku vabi najuljudneje
(1358-1) And. StuppAn.
Štedljiva gospodinja
katera hoče
davek pri sladkorju
prihraniti
naj poakuai v gospodinjstvu kuhati mesto neredilne in razburjajoče kave ali kitajskega čaja:
Doktor pL Trnk6czy-ja
kakao sladni čaj.
1 zavoj ' t kilo vsebine 20 kr., 14 zavojev
samo 2 gld. 25 kr. Prodaja in razpošilja z obratno poito, tudi samo 1 zavoj:
Lekarna Trnk6cxy
(1349-2)   ▼ Ljubljani.
Stanovanje
v Vegovi ulioi it 2, na vogalu Kongresnega trge
obstoječe is 4 sob, kuhinje itd., aa otela. ■ 1. avgustom eventuelno tudi s 1 no Tsmbrom t. 1. (1398—2)
Natančneje se izve* pri hišniku iatotam.
S E itiMjtai jjj sTžtfii m** Izvod iz voznega reda
vsUavsa s« Sae l. jsatja l—. leta. Odae« Is IVJaMjaae )»!• kol. Proga eea TrMi, Ob 18. ari 5 as. po soei osobni vlak v Trbii, Beljak, Celovec, Franientfeata, Ljubno ; 6m Sslsthal v Anns, lil, Solnograd; ftes Klsin- Reiflin* v Stsjr, v Lino, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari fi m. ajatraj osobni vlak v Trbit, Pontabel. Beljak, Celovec, Fra-i-zen»»Vite, Ljubno, Dunaj; tr>. Selit hal v Solnozrad, cez Klein-Reiiling v Line, Budejevice, Pisen. Marijine vare, Heb, Franeove vara, Karlo?« »*re, Prago, Lipsko; čei Amstetten na Dunaj. — Ob II. uri 60 m. dopoldne osobni vlak v Trbil. Pontabel, Beljak, Celovec, Liabno, Selithsl, Daaaj. — Ob 4. ari '2 m. popoladn« oeobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; css Selithal v Solnograd, Lend-Outeiu, Zeli ob jeseru, Inomoet, Brege no, Curih, Oenero, Paria, bss Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice. Plienj, Marijine vare, Heb, F ran oo ve vare, Karlove vere, Prago, Lipsko, Dunaj via Amateten. Ob 7. ari 16 min. avecer osobni vlak v Leece - Bled. Poleg tega vsako nedeljo in pramik ob 6 ari 41 m inat popoladas v Podasrt - Kropo — Proge v Veva smeste ta v Koeevje. Osobni vlaki: Ob S. ari 64 m. zjutraj, ob 1 ari 6 m. popoludne, ob S. ari 66 m. sveAsr. — Pitkog ZOabrjaao j. k. Proga ta TrMsa. Ob >ni vlak ■
6. ari 46 m. ajatraj osobni vlak ■ Dunaja vis Am-stetten, Solnograda. Line«, St.jra, lila, Aoaaeea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Franzenafeste. Ob 7. ari 66 min. sjutraj osobni vlak ia Leeec-Bleda. — Ob 11. ari 17 min. dopoludne oeobni vlak s Dunaja via Amateten, Karlovih varov, Hsba, Marijinih varov, Plinja, Badejevic, Solnograda, Linea, Sterra, Pariza, Oeneve, Curiha, Bregvnca, Ioomoata, Zella ob jeaeru, Lend-Oasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Pontabla. — Ob 4. uri 67 m. popoludne oeobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selsthala, Beljaka, Celovca, Franceoafeata, Pontabla, — Ob 9. ari 6 m. ■ večer oeobni vlak z Dunaja, Lipakega, Prage, Franoovih varov, Karlovih varov, Hsba, Marijinih varov. Pltnja, Badejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Poleg tega ob e. ari 42 min. zvečer iz Podnarta Krope. — Proga ta Vsvsgs saoeta ta Ko* dsVja. Osobni vlaki: Ob 8. ari il m. ajatraj, ob 2. ari 32 m. popoludne in ob 8. ari 48. m zvečer. — Odkod ta LJ zbija** d. k. v attsssjS Ob 7. ari tl9. m. zjutraj, ob 2. ari 6 m. popoludne, ob 6. ari 50 m. in ob 10 ari 36 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prlbod V I^aMJaa* d. k. ta Kasmaika. Ob 4. uri oo m. ajatraj, ob 11. ari 8 m. dopoladne, ob 6. ari 10 m. in ob 9 ari 65 m. zvečer, poslednji vlak ls ob nedeljah in praznikih. (1906)
laV^esm
j
^ priporoča svojo Dogato zaiogo ^
i jedilne priprave ►
*   nnimv    «111«  in   *llr>   Iv   hrltanlakava   laki«. P
Ivan Kordik
Ljubljana, Prtiarnova ulici itiv. 10—14
priporoma svojo bogato zalogo
1
F ►
I
nožev, vlilo in illo Is brltsnjsksgs jekla, .
■Ipake ali slpako-ersbrz priv. dunajske to- p
varne „W. Bzchmann a Comp.". ^
Na iz bero so tudi aw
. ilice   is alpske, 12 kom. od gld. 4 30 naprej. T
4 IHČice B     B     18   .    „   . 2-90    „ ►
1 Namizni svečniki ►
2 eaT* is slpaks, čisto bole kovino, "SJej J
* par 21 cm vieokih gld. 2—, P
4 -   23 n „   230, F
1 n    26   nun    240. ^
! Prav cend se dob4 noii In vilice s roženim LT
f, (599—37)   «11 kozčonlm ročajem. P
mesečno isHotuo sobo
a posebnim vbodom s 1. avgustom i |.
Naslovi naj se oddajo pri upravniitvu „Slov. Naroda". (1397-1)
Lip MWb
s kuhinjo in vso hišno opravo odda se sa poletne počitnice ali tudi za več let v Podbresji it 1, postaja Podnsrt (1327-3)
Žensko kolo
ie dobro ohranjeno, um dobi po nlskl ceni
Kje? pove npravništvo ..Slovenskega
Naroda". (1309—3>
Iščem sposobnega
knjigovodjo
in
praktikanta
za svojo lesno trgovino, spojeno s parno lago.
DotiCnika morata biti delavna, poltena in trezna, dobra in hitra racunarjs in koreapondents. Poleg alovenskega in nemškega jezika telim tudi zmotnosti italijanščine, vendar ni neobhodno potrebno.
Ponudbe ■ prepisi spričeval, dosedanjim poslovanjem in zahtevano mesečno plačo naj se pošiljajo — kam? — pove upravnistvo „Slovenskoga Naroda". (1363—1)
"~ Kot
s primerno začetno plačo se sprejme takoj dijak, ki je dovršil trgovsko solo ter je slovenakega in nemškega jezika popolnoma zmožen.
Pismene ponudbe s prepisom končnega spričevala, sprejema tvrdka (21—169>
i UiMJHl, i Pfjsetitfla rtlui. ^vicsarljas
Jutri 27. julija in naslednje dni
koncert s petjem
slovite
Masanlello družbe
Iz Neapolja v narodni noii
pod vodstvom (1366)
violinskega virtuoza
Petra Blanohl-Ja.
Začetek ob 5. uri. — Vstop prost.
gorka cenah
Slavnemu občinstvu najuljudneje naznanjam, da aem otvoril v 8voji novozidani hiSi
v Vodmatu
gostilno „pri Bizjaku"
v Bohoričevi ulici at. 18.
ToCil bodem pristna dolenjska in istrljanska vina ter vedno sveže pivo.   Mrzla in
jedila bo vedno na razpolago. — Obetajoč točno in vestno postrežbo pri zmernih prosim obilnega obiska in ostajam z najodličnejsim spoštovanjem
Anton Bizjak.
Glavni zastop za Kranjsko v Ljubljani, Mestni trg štev. 24,
vzajemne zavarovalnice ,,Janus"-a na Dnnaji
i je na življenje mojega soproga zavarovano glavnico 4000 kron z nabn
mi je na življenje mojega soproga zavarovano glavnico 4000 kron z nabranimi dobičkovimi deleži po celb kratkem zavarovanju tako hitro izplačal, da zamorem to v resnici kulantno zavarovalnico „Janus"-a vsem, kateri se žele zavarovati, najtopleje priporočati.
Št. 25.342.
(1364)
Jožefa Cerar
veleposestnikova vdova v Blagovoi, pošta Lukovoa.
(130«-1)
Vsled sklepa občinskega sveta ljubljanskega z dno 18. julija 1809 razpiSe se na cesar Franc Jožefovl mestni vlijl dekliški šoli v LJubljani
služba stalnega učitelja.
Prosilcem je izkazati, da so izprašani iz III. skupine za meSčanske Sole in se morajo zj.zezati, da se v najkrajšem času priuče" trgovskemu knjigovodstvu. Bodočemu stalnemu učitelju, ki bode obvezan poučevati do 24 ur na teden, se določi temeljna plača in petletnice, kakersne imajo učitelji na meščanskih šolah na Kranjskem, stanarina njegova pa bode znašala 250 gld. na leto.
Prošnje je po predpisanem potu vlagati de IA« avffiiNta 1499 pri podpisanem magistratu.
Mestni magistrat ljubljanski
dn<§ 23. julija 1899.
Isdsjatelj in CKlfovotnl orsdnlk: Josip Nolli.
Talitlltns in tlik .Nirodna TIskarna".
SiaveasBS7«MB]SZBSB*s««   sbssb    easjavszsi    aj eBves>BkSr^aWB"S*    es) aspSB)SMS>eew