Poštnina plačana v gotovini.
Leto LXXuL, ŠL 52
Ljubljana, ponedeljek 4. marca I940
Cena Din L*
SLOTEHS
iznaja vsak dan popoldne lzvzemši nedelje in praznike. — InseratJ do 80 petit vrsi a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velia mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi ae ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNI5TVO LJUBLJANA* Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 in 31-26
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon «t. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101-SLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351.
Napetost med Anglijo in Italijo
Danes je bila izročena v Londona italijanska protestna nota proti uvedbi kontrabandne kontrole za prevoz nemškega premoga v Italijo — Italijanska vlada opozarja na možnost poslabšanja odnosajev med obema državama, ki kljub temu nadaljujeta gospodarska pogajanja
LONDON, 4. marca. s. (Reuter). AngleSkemu poslaništva v Rimu je bil včeraj
popoldne dostavljen tekst italijanske protestne note zaradi angleške prepovedi prevoza
nemškega premoga v Italijo. Nota bo danes uradno Izročena angleški vladi. Medtem se diplomatska pogajanja glede prepovedi med obema vladama nadaljujejo.
Rimski radio je snoči objavil, da želi italijanska, vlada, da bi se dovolil prost prehod še za onih 20 italijanskih ladij, ki so že natovorile premog v nizozemskih lukah.
V angleških krogih poudarjajo, da prepoved prevoza nemškega premoga z angleške strani ne pomeni represalij, ker trgovinska pogajanja v Rimu niso popolnoma n>pcla. Italijanska vlada je bila o angleškem sklepu že pred tremi meseci obveščena.
RIM, 4. marca. s. (Reuter.) Davi je bila v Rimu uradno objavljena vsebina italijanske protestne note proti uvedbi kontrabandne kontrole za prevoz nemškega premoga v Italijo.
Nota se predvsem splošno pritožuje proti načinu angleške gospodarske vojne z blokado in pravi, da je ta način tako po besedah kakor tudi po duhu nasproten mednarodnim zakonom. Dalje se pritožuje italijanska vlada proti proceduri pri postopanju z nevtralnimi ladjami. V angleških kontrolnih postajah je procedura pogosto mučna, ker angleške oblasti ne delajo skoraj nobene razlike med absolutnim tn pogojnim vojnotthotapskim blagom. Italija protestira rudi proti kršitvi pisemske tajnosti s strani angleških kontrolnih postaj.
Končno pravi nota, da je nemški premog brezpogojno potreben za Italijansko prebivalstvo in da bi mogla prepoved njegovega prevoza povzročiti poslabšanje odno-šajev med Anglijo in Italijo, kakor so jih utemeljili s sporazumom 1. 1938.
Prvi italijanski protestni akt od začetka vojne
Rimske informacije o ozadju spora z Anglijo — Nemški premog za Italijo se pridobiva v italijanski režiji
Rim, 4. marca, L Protestna nota, ki jo je Italija vložila v Londonu zaradi razširitve angleško francoske blokade tudi na vse parnike, ki bi iz Nemčije prevažali premog v Italijo, je prvi diplomatski akt, s katerim je Italija kot ne v v°jno zapletena sila intervenirala pri eni vojujočih *e strank v zaščito Svojih interesov.
Kakor znano, sta Anglija in Francija nedavno zelo poostrili blokado in sicer ne samo, da preprečita vsak uvoz v Nemčijo, temveč tudi. da preprečita vsak izvoz iz Nemčije v nevtralne države. Nekatere nevtralne države, zlasti Nizozemska in Japonska, so proti temu protestirale, ker so bili njihovi interesi znatno prizadeti. Za Italijo pa je veljalo doslej nekako izjemno stališče zlasti glede dobav nemškega premoga. O tej stvari so že večkrat razpravljali zlasti ob sklepanju angleško italijanskega trgovinskega sporazuma kakor tudi, da se pogodba o kliringu prilagodi potrebam dosedanje gospodarske situacije. Zaradi tega se Italija dosedaj še ni pridružila protestom ostalih nevtralnih držav.
Rok za uvoz naročenega nemškega premoga v Italijo je bil z angleške strani že dvakrat podaljšan, naposled pa je 1. marca potekel. Zdelo se je. da je Anglija v okviru  italijansko angleških  trgovskih po-
gajanj Italiji v tem pogledu stavila neke predloge in da bo zadeva urejena še pred potekom roka na ta način, da se bo Italija v zameno za svoje proizvode lahko preskrbovala z angleškim namesto z nemškim premogom. Ker pa je bila blokada razširjena tudi na nemški premog za Italijo, je a tem tudi demantirano mnenje, da odločitev angleške vlade ni v nikaki zvezi z nadaljnjimi angleško italijanskimi pogajanji. Razgovori so zaostali. Vse bo odvisno od angleškega odgovora italijanski vladi. Italijanski listi ostro kritizirajo angleški predlog, naj bi angleški premog nadomestil nemškega, češ da je na ta način Velika Britanija s samokresom na mizi skušala razgovarjati z Italijo. Listi zastopajo mnenje, da ta premog ne spada pod blokado. Sicer je res, da je nemškega izvora, vendar ga pridobivajo v Italijanski režiji, tako da od njegove vrednosti Komaj četrtina odpade na Nemčijo.
Spor glede tega je zavzel precej ostre oblike, vendar zaenkrat ni potrjena vest, da bi bili italijanski parniki, ki čakajo v Rotterdamu pozvani domov. Nagli odhod italijanskega poslanika v London Bastia-ninija v Rim pa je dokaz, da se je želela italijanska vlada točno informirati o angleških namenih.
Nemški bombnik
nad Kanalom
je bombardiral britanski potniški parnik — Kapitan ubit, nad sto potnikov pogrešajo
London, 4. marca. s. ("Reuter) Mornariško ministrstvo je izdalo snoči komunike ki Pravi:
V soboto zjutraj med 4. in 5. uro je nemški bombnik tipa Heincbel v mesečnem svitu v Kanalu prehitel angleško-indijsbo potniško ladjo »Domala« (8400 ton) in vrgel nanjo 4 bombe, od katerih so tri zadele. * Domala« je bila na poti v Indiio iz luke v Anversu. kjer je vkrcala indijske podanike, ki so bili nt emira ni v Nemčiji, pa so sedaj dobili dovoljenje, da se vrnejo v domovino. Pri bombardiranju je bil ubit kapitan. Bombe so povzročile tudi požar na sredini ladje.
Ker je bilo morie zelo nemirno, je bilo reševanje otežkečeno. Na pomoč so prišle napadeni ladii angleške ladie in neki nizozemski parnik. Pogrešajo 20 angleških državljanov izmed 48. ter 88 Indijcev izmed 253. Domnevajo, da je vseh 108 pogrešanih oseb mrtvih. Izmed rešenih so mnosi potni*v: poškodovani in iih je vzela na krov neka bolniška ladja. Parnik »Domala« ie bil priveden v luko.
Kakor še poročajo, je imelo nemško letalo prižgane vse navigacijske luči. Zaradi teg:a so na ladji smatrali letalo kot angleško in je napad vsakegar presenetil. Letalo se je spustilo samo 15 m nad ladjo in potem pričelo z bombardiranjem. Napad Je trajal 20 minut.
Nemški napadi v Severnem morju
Bruselj, 4. marca. s. (Reuter) Nizozemski ladji Schieland (2000 ton) in »Limburg« (345 ton), ki sta dospeli v luko Ostende, sta SDoročili. da iu ie v petek ziutrai v Severnem m ari u napadlo nemško letalo in iu obstreljevalo s strojnicami.
London. 4. marca. s. (Reuter) An' leski ribiči pripovedujejo, da so ribiške ladje v soboto popoldne v Severnem morju sestrelile neko nemško letalo. M iih ie napadlo. Ko se ie letalo po naoadu oddaljevalo, je bilo krilo letala v plamenu. Pozneje so videli v daljavi, kako ie strmoglavilo v morje.
Izjava poveljnika
New York 4. marca, a (Reuter) Vrhovni poveljnik nemške mornarice admiral Raeder ie sinoči preko ameriških radijskih postaj izjavil, da so vse angleške ribiške ladie pomožne ladie angleške volne mornarice in da zato Nemčija z njimi ne more drugače postopati kakor z voinimi ladjami. Anglija se do nemškem mnenju okorišča z nevtralnimi ladjami in se poslužuje njihove pomoči. To razlaga nemške napade na nevtralne ladje. Nasprotno pa trdi Raeder. da se Nemčija vedno najstrožje drži spoštovanja pravic nevtralnih držav. Samo iz tega vzroka tudi
2  »Altmar^ce«   niso  strel i ali na  arudeške poročajo,   da  je  nemška   podmornica ob
voine ladie ko le bila niihova ladia na- južnozapadni španski obali napadla angle-
padena v norveških teritorialnih vodah. ški konvoj. Neka angleš'.va vojna ladla je
Madrid, 4. marca. s. (Reuter). Iz Cadi-a takoj napadla podmornico in jo potopila.
Letalske bitke
nad zapadno fronto
Po angleških poročilih zavezniki niso imeli izgub — Francoski izvidnik ušel napadu 13 nemških lovskih letal
London. 4. marca. s. (Reuter) V zadnjih dveh ali treh dneh so francoska in angleška letala nad zapadno fronto sestrelila najmanj 5, verjetno pa celo 6 nemških letal. Včeraj popoldne je zopet javilo letalsko ministrstvo, da so angleška letala nad zapadno fronto sestrelila nemško letalo tipa Heinckel. Francoska letala pa so sestrelila dve nemški, ki sta padli na francosko ozemlje.
Zavezniki niso v teh bojih imeli nobenih izgub. Današnje nemško vojno poročilo sicer pravi, da so bila tri francoska letala včeraj sestreljena, v resnici pa so vsa tri samo zasilno pristala v Franciji in s© posadke ostale nepoškodovane.
Tudi nobeno angleško letalo ni bilo poškodovano, niti pri sobotnem pol' tu nad Berlinom, čeravno se je ud. j tvovalo nemško protiletalsko topništvo in so tudi nemška lovska letala napadla Angleže v teku njihovega 10-umega poleta.
Pač pa so angleška lovska letala v soboto popoldne nad Gravesendom v Angliji sestrelila pomotoma neko angleško letalo, ki so ga smatrala za nemško.
London. 4. m prca. j. (Reuter) O bitki, v kateri so angl?:*.a lov~ka letala sestrelila 2 nemška aparata tipa Messerschmidt, pripominjajo v vojaških krogih, da ie ta angleški uspeh nririsati v prvi vrsti boljši angleški   strategiji  v zračni  vojni Eno
nemško letalo je bilo sestreljeno, ker ie preveč okorno manevriralo ob srečanju z angleškimi lovci, dočim ie drugo zaradi prenaglega spuščanja utrpelo okvaro na oropelerju ter je treščilo na tla.
London. 4. marca. j. (Reuter) 13 nemških lovskih letal je napadlo neko francosko izvidniško letalo, ki ie bilo na poletu nad nemškimi linijami. S spretnim manevriranjem na se ie franco.V:emu oilotu posrečilo izmotati se iz srede nanadalcev in srečno doseči francosko ozemlje.
Odbit nemški napad ob Mozeli
Pariz, 4. marca. j. (Havas) Na frontnem odseku vzhodno od Mosele je močnejša nemška Četa izvršila napad na eno izmed sprednjih francoskih postojank, vendar pa je bil napad z avtomatičnim orožjem zavrnjen. V bližini, kjer je prišlo do tega napada, na je zašla francoska izvidniška Četa 30 mož po neprevidnosti v bližino nemških sprednjih postojank. Nemci so izkoristili francosko napako ter izvršili na francosko četo bliskovit napad. Navzlic temu. da ie bila francoska četa številčno šibkejša in zaradi iznenadenia v neugodnejšem položaju, se je Francozom posrečilo nemški naoad r*aralizirati ter no kratkem boju napadalce razpršiti.
Koncentracija nemških čet ob švicarski meji
Gre za eno največjih premikanj nemških čet od začetka vojne — Kaj pravijo v
Basel. 4. marca. j. (Reuter) Nevtralni vojaški opazovalci javljajo, da Imajo iz obmejnih nemških krajev zanesljive vesti o velikem premikanju nemških čet ob nemško švicarski meji.
Po izjavah vojaških opazovalcev je to največje eri banje nemških čet. kar jih je bilo cd početka vojne. Izredno veliko nemških čet je bilo zadnje dni nastanjenih v obmejnem pasu med Baselom in Boden-
skim jezerom. Vse šole in druga javna poslopja so bila izpraznjena ter nanajrloma prirejena za namestitev nemških čet.
Z nemške strani izjavljajo, da ne gre za nikako koncentracijo čet, temveč le za premestitev taborišč za rezerviste.
London, 4. marca. s. (Reuter) Po še nepotrjenih informacijah iz južnovzhodne ški diviziji, ki sta baje na poti na Kavkaz. Sreda. 6. marca: Strahopetec. Izven.
VVelles se je vrnil v Švico
Snoči je Rooseveltov odposlanec odpotoval iz Berlina v Basel, odkoder pojde v Francijo
Basel, 4. marca. s. (Reuter.) Ameriški drž. podtajnik za zunanje zadeve Sumner VVelles je snoči odpotoval iz Berlina v Basel, kamor je dospel davi.
Na kolodvoru v Berlinu so se poslovili od \Vellesa zastopniki nemškega zunanjega ministrstva in uradništvo ameriškega poslaništva.
Včeraj dopoldne se je sestal VVelles v krncelarjevi palači s kancelarjevim namestnikom Hessom. Razgovor je trajal manj ko eno uro. Popoldne je posetil VVelles maršala G6ringa na njegovem privatnem posestvu Karlnhall. Obisk je trajal tri ure.
O razgovorih kakor tudi sploh o vsem poteku "VVellesovega bivanja v Berlinu ni bil izdan noben komunike. Tudi VVelles sam je odklonil vsako informacijo o razgovorih.
Pričakujejo, da bo VVelles odpotoval iz Švice v Francijo šele v četrtek ali petek. V Londonu ga pričakujejo konec tedna.
Bera, 4. marca. AA. (Havas.) Kakor poročajo iz Berlina, kaže vse na to, da je Ribbentrop izročil VVellesu pismeni odgovor Hitlerja na vprašanja, ki mu jih je zastavil Rooseveit. VVelles je včeraj kosil pri Schachtu,
! Iz notranje politike
TEORIJA EN PRAKSA
Na tem mestu smo pred nekaj dnevi zabeležili znanstvena mnenja srbskih pravnikov (dr. G j. laska, dr. Mil. Vlaisavljevi-ća bi dr. Jov. Gjorgjevlča) o državnoprav-nem položaju banovine Hrvatske. Temu zanimivemu pravnemu vprašanju je sedaj posvetil »Hrvatski dnevnik« uvodnik, čigar zaključne besede se glase:
Vse to razpravljanje ima seveda samo teoretični pomen. V praksi bo odločeval samo odnos sil. Zelo dobro vemo, kaj pomeni v praksi vsak ustavni predpis. Ce Je tisti, ki se poslužuje ustavnih pravic, dovolj močan, potem ima v tej moči najtrdnejše jamstvo, da se bodo njegove pravice tudi spoštovale. Ako ni dovolj močan, ne bo imel mnogo koristi od vseh pismenih garancij in odredb, če na drugi strani ni moralnih in pravnih pomislekov in dvomov. Ako bi bili Hrvati politično slabejši, ne bi prišlo niti do uredbe o banovini Hrvatski. Sigurni smo le za to, da se bo ta uredba Spoštovala, njeni predpisi pa se bodo v našo korist izpopolnili samo toliko kolikor bomo s svojo močjo izposlovali. Ako je suverenost formalno nezavisnih držav odvisna od njih moči, potem velja to tem bolj za samostojnost federalnih edinic-Samovoljno tolmačenje uredbe o banovini Hrvatski, kakor to delajo neki beograjski teoretiki, pomeni za nas samo opozorilo, da moramo biti oprezni, da čuvamo in pojačamo svojo moč,
ZA RAZPIS VOLITEV V HRVATSKI SABOR
»Hrvatski dnevnik« piše ponovno o razcepljenosti med srbskimi političnimi strankami ter zavrača zahteve nekaterih srbskih politikov, češ naj se ne razpišejo volitve v hrvatski sabor, preden ne bodo razpisane skupščinske volitve. List pravi v zvezi s tem:
Ne glede na to, da te volitve nimajo nobene politične in druge stvarne zveze, se ne more upravičiti, da bi bila Hrvatska še naprej brez svojega sabora samo zato, ker se ne morejo sporazumeti razne frakcije, ki v hrvatski politiki ne pomenijo nič- S hrvatske strani ni bilo nobenih težav za zbiranje srbskih frakcij aH za grupacijo t eno ali več političnih strank. Ako se Srbijanci ne morejo sporazumeti, naj zato nosijo posledice sami. Hrvatska more dobiti brez težav svoje pravo predstavništvo. Zato hrvatska javnost upravičeno zahteva, da se brez ozira na razprtije med Srbijanci Izvedejo volitve v hrvatski sabor.
Ko bo na Hrvatskem uveden parlamentarizem, se bodo morda spametovali tudi srbijanski politiki in bodo zahtevali splošne volitve. Bilo bi torej v Interesu konsolidacije srbskih strank, da pride čim prej do parlamentarizma na Hrvatskem. To M bilo tudi v interesu okrepitve politike sporazuma. Hrvatski sabor je potreben instrument za pravilno funkcioniranje banovine Hrvatske. Sabor nI predviden samo zato, da se s pismenim aktom prizna Hrvatom pravica do njihovega sabora, temveč zato, da se ta pravica tudi uresniči.
POGAJANJA MED RADIKALI Mitar Dimltrijevič, ki se mudi pri AH Stanojeviču v Knjaževcu, je izjavil: Prišel sem obiskat svojega šefa v njegovem domu po dveh mescih bolezni v Nišu. Na-šel sem ga popolnoma zdravega, vedrega In kakor zmerom pripravljenega za politične razgovore. Ne morem povedati nič posebnega, A ca Stanojevič iskreno želi ze-dinjenje vseh radikalov. Dodal je še, da pogajanja z Dragiso Cvetkovičem niso prekinjena.
KONEC »HRVATSKEGA NARODA« V soboto popoldne je bil Izročen uredništvu zagrebškega tednika »Hrvatski narod«, čigar glavni urednik je bil znani hrvatski desničarski ekstremist dr. Mile Budak, odlok policijskega ravnateljstva v Zagrebu, s katerim se prepoveduje nadaljnje Izhajanje lista.
MEŠČANSKA ZA8CITA EN POLICIJSKA SLUŽBA Meščanska zaščita v Zagreba od včeraj naprej ne izvršuje več skupno s policijo varnostne službe na teritorija mesta Zagreba, ker je bila zagrebška policija izpopolnjena tako po števila kakor po opremi. Meščanska zaščita je izvrševala v Zagreba pomožno policijsko varnostno službo od mesca novembra.
Trgovinski sporazum med Italijo in Turčijo
Carigrad, 4. marca. AA. Na poti skozi Carigrad proti Ankari je turški veleposlanik pri Kvirinalu spreiel novinarje in jim izjavil, da ie bil podoisan I tali j ansko-tur-ski trgovinski sporazum.
Pri tej priliki sta dva člana turške delegacije, ki sta sodelovala pri poeraianiih. precizirala to izjavo in rekla, da bo Italija dobavljala predelane izdelke, medtem •ko bo Turčija dobavljala polizdelke, surovine in predmete za prehrano. Pristavila stav da mm bo v zvezi a podesnu«!
sporazuma obseg trgovske izmen iave podvojil v primeri s količinami lanskega leta.
petroleja
4. marca, a (Reuter.) V zvezi z ukinitvijo angleških navicertov za prevoz petroleja iz Zedinjenih držav v Belgijo, Nizozemsko in Dansko je izdala nizozemska vlada uradno pojasnilo, ki pravi, da nizozemske oblasti strogo pazijo, da ae petrolej, ki je uvožen na Nizozemsko, ne izvaža v Nemčijo. Sicer pravi nizozemska vlada, da ae glede tega vprašanja že del J tudi pogajanja s
»JTTGORASc — »SRBORASc Sarajevski listi poročajo, da je podpredsednik »Jugorasa« v Beograda Ljuba Ml-tič začel akcijo, da se »Jugoras« spremeni ▼ »Srboras«. V zvezi s to akcijo so nastali med člani »Jugorasa* v Sarajevu ostri spori.
GLASBENA ŠOLA V
DUBROVNIK TJ Banska oblast v Zagrebu Je postavila na ustanovitev glasbene iole v Dubrovniku potrebno vsoto v svoj letošnji proračun. Dubrovčani so sprejeli ta sklep z velikim zadovoljstvom, saj Ima Dubrovnik ie staro glasbeno kulturo.
PROSVETNE RAZMERE V ZETSKI BANOVINI
Po poročilu prosvetnega oddelka zetsks banovine Je v banovini 804 osnovnih sol z 81.476 nčenci. Nadalje Je 17 gimnazij, med katerimi Je 8 popolnih. Gimnazije obiskuje 9.996 dijakov. Število djjalđUf narašča, Poročilo navaja, da Ja ▼
Stran 2
»SLOVENSKI   NAROD«, ponedeljek, 4. marca 1940.
eter. 52
Srdite borbe za Viborg Se trajajo
Finske čet« se umikalo v nove utrjene paleža]« na odprtem terenu — Prihodnja đva tedna bosta odločilna
Helsinki, 4 marca, g, (Reuter) Današnji sovjetski komunike ie vedno ne Dravi, da bi bila sovjetska voiska že zased'a Viborg. temveč samo ugotavlja, da ta obkroža z iuga in severa.
Vsekakor se okoli VIborga bTJeJ3 1; Srdite borbe, Finci branilo vsako ped zemlje, preden se umaknejo ter skujajo pr t -dejali sovražniku čim večje izgube. Um'-kajo fte pole roma točno po str-1, škcm na-črta na močne postojanke zapadno od VI-b.-rsa. Sovjetska vojaka je zaenkrat z se dla postojanke samo v Južnem delu mesa. kjer se STSS tam sedaj poulične b rbe. Mesto Samo je popolnoma poruSrno. Tudi znameniti stari viborški grad Ja v razvalinah.
Švedski novinarii praviio. da so morali Finci obrambo mesta zelo dra^o o'ačati. Baie 1e Dftdlo zadnie dni or Viborsu 17.000 finskih vojakov. Te ve * e izgube poiasniuis dejstvo da so morali Finci za vsako ceno d žati eotove Dcstojanke. da so lahko dovršili ojačenie in utrievanie novih ooložaiev. na katere se ie seda. klavna finska voi3ka umaknila.
Hudi boji so v teku tudi v srediSc^i Ra-reljske zemeljske ožine in ob reki T jpa-le. Tu se finska vojska ie ni umaknila, če-ravno jI sedai erosi orkolrtev. Finci so včeraj ob reki Taipaie odbili v*e m Čne sovjetske napade, in sicer orrdv rm s pomočjo topništva. Fincka v. J-ka Je zidne dni dob 1 a rc«čna ojačenja z zaplenjen mi sovjetskimi jpovi.
Stoe^holm. 4. marca AA (Reuter'; Sovjetske čete bodo ori vdoru v Viborg našle samo razvaline in pogorišče To mesto, ki ie bilo Se pred mesecev dni le do in modarno ure i en o mesto, se ie sedai Dre-tvorilo v prah in DeneL
Finci so odlečeni. da ne Dus+e n!?e*ar. kar bi imelo svoi Domen če bi oadlo v sovjetska reke. Velike količine živil en iskih potrebščin 90 že nr^oeliali v druere kra-ie. Vsako večjo zgradbo so razstrelili ali na io zažgali. Celo stari srad. na katerem se stalno viie finska zastava, ie oooolnoma ODustošen. Finska Čete so s strelivom razbile ves led vzdolž obale Finskega zaliva, da bi s tem onemogočile sovjetske ma-nevre i beka.
Fin, *>i krogi ooudarlaio. da ima izguba Viborsa boli sentimentalen kakor strateški pomen, ker mesto samo ne predstavlja nobene utrdbe v voiaškem nornenu besede. Nadaljnja dva tedna brsta preva preizkušnja za Fince, ker se bodo mora1 i
hranrti na novih in obrambnih Črtah na
ne   še  pr izbuše ih
odprtem t°renu.
Ce
bodo Finci vzdržali ta dva tedna, b; J'h mogli reš:ti viharji v marcu ter topljenje -i era in leda.
Uničenje sovjetske brigade tankov
Helsinki. 4. marca. s. (Havas) 1'nlčenje 34. sovjetske brigade tankov na severu Ladoskega jezera smatrajo vOjas«! krogi kot klasičen primer uspešnih flnskih vojnih metod. 34. brigada je bila elitna edi-nlca sovjetske vojske. Z zelo enostavnimi sredstvi pa so je posrečila Fincem zmaga. Po uničenju 18. sovjetske divizije in Si brigade tankov je položaj na Severu Lađo-škega jezera za Fince zopet isti kaKor ob začetku vojne.
Na Kareljski zemeljski ožini je težko presoditi, kakšen je točno položaj, ker so povsod v teku najhujši boji. Vsekakor pa sovjetske čete neprestano napadajo in dobivajo vedno nova oječenja. Finci pa se junaško branijo in eamo za ceno težkih žrtev dopuščalo sovražno napredovanje.
Finsko vrhovno povoljstvo smatra, da bo zaradi velikih sovjetskih izgub prišal čas, ko sovleti ne bodo mogli več pošTja-ti novih divizij v borbo. Zato finska vojska Se vedno brani Viborg. Čeravno je mesto popolnoma v razvalinah ln ni več strateškega pomena. VČerai so sovjetska letala spustila za finsko fronto p*M Vi*o-gu več oddelkov s podali, ki pa so bili vsi uničeni.
London, 4. marcu. s. (Reuter) Moskovski radio med tem zenet zanika, da bi bila sovjetska letala k alkoli bombardirala cl-vftUO letalstvo na Finskem fPo uradnih fhaakTl nodatkih 1e bi1 o doslej v teku vojne ubitih že 663 civilistov.)
Finsko vojne poročilo
Helsinki. 4. marca, a (FinAa tel. ag.)
Včerajšnje finsko volno noročilo o vojaških operacijah 2. marca pravi:
Na kopnem: V teki; dneva so se nadaljevali sovražni nanadi na zaoadnl doIo-vici Karelljske zemeljske ožine. Ponekcd so se marale na Je čefe umakniti na nove r>o*toiank*.
Ob rek. Tacale le na*e torniStvo razpršilo sovražne cdde^ke. ki so se zbirali k napadu in lim prizadelo velike izgube 9 tankov ie bilo uničenih in več tonov zaplenjenih.
Na severovzhodu LadrSkera iezera predvsem topniška in patrolna borba. Pri Kolosu ie izgubil sovražnik 1000 mož
Pri Kr.hmu smo odbi i naoade sovražne pehote in zavzet' več sovražnih DostoJank. Pri Salli so v uA-i hudi boli
V zraku: Nafte letalstvo It bombardira'o sovražne kolono in želeszussse zveze. Sovražno letalstvo le v votaem področju na-Ded al o Dredvsom na Karcliiski ožini in severno vzhodno od Ladolko^a lozera Tu so bila napadena mesta Laooien: anta Imatra in Hiitola, V zaledju s? bUa betn-bardirana mod drugim mesta K'ivo: a. Lahti in Rl'h maki Po dosedanjih Dodatkih ie bilo 8 civilistov ubitih in nad 10 ranjenih.
Nase letalstvo je v teku dneva sestrelilo 17 sovražnih letal. 6 nsdallnlh primerov pa še ni potrjenih Dva dvomljiva orimera s Drelšnjega dne sta bila potrjena.
Sovjetsko poročilo
Moskva, 4. marca. AA. (DNB): Poročilo leningrajskega vrhovnega poveljstva se g i asi: 3. marca so sovjetske čete nz Kare lijaki ožini nadaljevale z obkoljevaajom Vi bor ga. Zavzele so vse Sazrela, severno od Vtborza ta prt tem zaplenile Stlri topove, ki so bil v central! za obveščevalno Službo generalnega štaba nekega vojnega oddelka. Poleg tega eo sovjetske dete zased* le tudi otok Tup ur sa vali, južno od Vibor- t
ga, kjer to zasedle tost vojaških postojank med njimi pet betoniranih topniških postojank, v katerih tO bili štirje tetki cbal ni topovi v nepoškodovanem stanju. Na ostalih Odsekih bojišča nI bilo važnejših dogodkov. Sovjetske letalske sile so bom* bardlrale sovražne čete in vojaške objekte v zračnih borhahv jt bilo sbito 10 sovražnih letal.
Sovjeti no2eio mira
London, 4. marca j. (Reuter Sovjetske radijske postaje z vsem poudarkom sanl-kujejo vesti, da se pripravlja neko posredovanje za ustavitev sovražnosti na Finskem. Sovjetski radio poudarja iz službenih virov, da na kako pomirjen je s Finsko ni mogoče misliti in da se bo borba nadaljevala do dokončne o-ločitve.
„Sovjetska vojska no ogro** nikogar!"
Moskva 4. marca, a (Reuter) Sovjetski Usti prinašajo daljše članke, posvečene zaključku prvega polletja vojne na zapadu. »Pravda« pravi ob tej priliki, da je sovjetska vojska edina na svetu, ki nikogar ne ogroža.
Deset ur nad Nemčijo
AsigleSka letala so Nemčijo in Berlin letalske obrambo
London, 4. marca i. (Reuter) Letalsvo ministrstvo p roča. da eo argl ška letala v noči med soboto in nedeljo zopet izvrŠ la velik izvidniški in propagandni let n d osrednjo Nemčijo na katerem so preletela angleška letala tudi Berlin.
Dočim so bila v orelšnrh poletih angleška letala verietno koma i ooaiena in nemška protiletalska obramba proti nlim sko-rai ni nact^pi1a. so na tem ooletu naletela angleška letala na dok a i dobro organiziran nemški odpor.
Skorai na vsel ootl so angleška letala spremi iali nemški žarometi ki deluieio po oosebnem sistemu tako da Dride letalo takoi v svetlobni stožec na-lednieea žarometa čim se umakne iz doseže bližine njegovega predhodnika  Angle&i le-
ponovno preletela osrednjo — Delovanje nemške proti*
talci so opazovali da so urx>rabliali Nemci žaromete nairazličneiših barv in ie v kombinacijah teh barv naibrž skrit tud ooseben sistem ti analiziran i a med oo«a-meznimi opazovalisci ter oroUletalakim baterijami.
Razen žarometov se ie nemška orot'le-talsks obrambs v veliki meri posluževala tudi posebnih svetlobnih raket, ki se do-Časi spuščalo s padali ter osveti iuieio zelo razsežen zračni Drostor naenkrat.
Razen protiletalskih baterii so se dvignile proti angleškim letalom tudi nemške lovske eskadrille. ki Da se niso spustile v borbo z angleškimi letali Celotni polet analeške zračne sile nad Nemčijo je trajal deset ur.
Nemško opravičilo v Bruslju
Nemški odgovor na belgijsko protestno noto zaradi sestrelitve dveh belgijskih letal po nemških letalcih
Bruselj. 4. marca, a (Reuter) NemATce vlada 1e zaradi sestrelitve dveh belgitskih letal preteklo soboto Doslsla belsUski vladi včeral opravičilo Nemška nota Dravi, da se le zgodila pomota, ker ie nemški letalec mislil da le nad francoskim ozemljem Nota nravi dalle. da 1e bilo nemško letalo na povratku s poleta nad Francijo in da za ie napadlo 7 letal angleškega tipa »Hurrican«. NemJko poročilo orirnsva. da le nemško letalo pri tem sestrelilo eno izmed letal.
Beleilskl listi so zaradi incidente zelo ogorčeni. Ugotavljajo, da vsa tri brUljskt letala niso nanadla nemškega letala, ki ie začelo streljati.
Zunanli mfnlster Soaak le včeral do-u da ril v nekem govoru, da BeUila noče ničesar od nobene države, razen spoštovanja nedotakljivosti svojees czem'ja in ora-vice. da živi v miru. Pripravljenost belgijske armade Je garancija za mir ln za odločitev vlade, da se ne zaplete Be'giji v vojno. Kdor pa bi hotel prodreti skozi belgijsko ozemlje, mora računati z ogromnimi žrtvami, ki Jih bo pri tem utrp.-l.
Bruselj. 4. marca, a (Reuter) Včeraj so nemšha letala zopet preletela belg Jako ozemlje. Okoli Bruslja Je stopili v akcijo protiletalsko topništvo in tudi belgij ka lovska letala so se dvicT»n«.
Deportacije Židov
Cuiih, 4 marca. z. Berlinski dopisnik »Neue Zuricher Zeitung« poroča, da Je preseljevanje 2idov iz Nemčije na Poljsko v tako imenovano židovsko rezervacijo v okolišu Lublina začasno ustavljeno, ktr so nastale velike težave. Židovski izsaljsnei. ki so bili v zadnjem času deportirani, morajo stanovati po hlevih, ker ni drugod nobenega prostora Med njimi so Se pojavile na-lesMve bolezni, zaradi cesar je guverner se Poljsko, minister Frank, zahteval, naj se nadaljnje deportacije ustavijo.
Mraz na Madžarskem
Budimpešta^ 4. marca. AA. (Havas) Po kratkotrajnem toplem vremenu je ponovno zavladal na Madžarskem mraz, ki je povzročil zlasti kmetijstvu veliko škodo. Od leta 1906 ni bilo toliko snega na polju kakor letos in so zato vsa dela zastala. 2e se: a j se boje zaradi te zakasnitve kmetijskih del na polju.
Vlomilec v drogerijo »Hermes« prijet ?
Ljubljanska policija je bUa dopoldne po radiosjramu obveščena iz Zagreba, da to
f
Vsi potrti javljamo sorodnikom, prijateljem in spoštovalcem žalostno
vest. da so danes mimo v Gospodu zaspali naš oče, stari oče, tast in stric
MATEVŽ ŠMALC
VRV AR IN POSESTNIK
Pogreb dragega pokojnika bo v torek 5. marca ob 16.30 iz hite
žalosti na farno pokopališče v Hrovači.
Sv. maSa zadušnica se bo brala v sredo, dne 6. marca ob 7. url zjutraj v farni cerkvi v Ribnici.
RIBNICA, dne 3. marca 1040.
Otroci:
MATEVŽ, POLDE, ŠTEFKA, TONE t dm fin a ml in ostalo sorodstvo.
tamkaj prijeli nekega moškega n mu zaplenili kovčeg, v kate i em je imel 45 raznih fotoaparatov Ni izključeno, da gre za vlonVlca, ki je vdrl v drogerijo »Hermes« v LJubljani in jo IzropaL
Žrtev zastrupljenja z alkoholom
Metlika, 2. marca.
Prebivalstvo je te dni pretresla vest, da
se je pri žganjekuhi zastrupil z alkoholom komaj lftietnl Janez R&jk U Radovice pri Metliki.
Pri gospodarju, ki je kuhal žganje, so se zbrali sami mladi fantje od 16 do 18 let, da bi sami nadaljevali kuho. Okrog 7. zvečer Je v družbo prišel tudi 161etni Janez Rajk, o katerem govore, da spioh nikdar ni pil alkoholnih pijač. Morda v tali je mladenič sprejel ponujeni mu kozarec zganja ln ga na dušek izpil. Posledice nepremišljenega dejanja so bile grozne. Po prvih znakih siaboeti se Je mladenič odpravil proti domu, a je obležal nezavesten v bližnjem listnjaku. V skrbi zanj so ga tovariši poiskali in se trudili, da bi ga z umetnim dihanjem spravili k zavesti. Poklicali so tudi zdravnika, ki je ponesrečencu sicer iz-prai Želodec, toda koLčiaa zaužitega alkohola je bila le prevelika za mlado življenje. Fant je naslednje jutro ob 9. umrl, ne da bi se zavedel. Naj žalostni primer zastrupitve iztrezni posebno dorasčajočo mladino, da bi ob vseh enakih prilikah ne posegala po žganju.
Volitve obratnih zaupnikov v Trbovljah
— Volitve obratnih zaupnik°v v Trbovljah. Včeraj so bile v Trbovljah volitve obratnih zaupnikov. Zveza rudarjev Jugoslavije (socialistična lista) je dobila P64 glasov m 5 zaupnikov (Alič. Mura. F lač. Vr-tacnik. Lokar). Levičarji so c'obili 549 glasov ln 5 zaupnikov (Umek. Kersič, Vodni-sek, Puntar. Burja). Jugoslovanska strokovna zveza 467 glasov ln 4 zarvn ke Ju-goras 161 m 1 zeupnlka ter N'rodno strokovna zveza 118 m 1 zaupnika,
Borzna poročita
Curlh, 4. marca. Beograd 10.—, Pariz D.925, London 17.32. New Tork 446.—, Bruselj 75.423, Milan 22.32. Amsterdam 236.87. 3erlin 187.75, Stockholm 106120. Oslo 101.325. Kodonj 66.10, Sonja 5.50, Bukarešta 3.35.
Novi ljubljanski
volilni irnsulk
V Ljubljani je 23*836 volilnih utxra\ Icencev
Po predpisih zakona o volilnih Imenikih Je mestna občina za ljubljanska volilne upravičence naprav.1 a nove vo. lne me-nika V ta namen jt mestni domovinski j;ad moral popisati vse v Ljuoljrn biva-o3a mc&ke, rojene L 1920. aH prej prav -oko pa tudi vse državne ln Javn ->u pravne
uslužbenca,  ki   -majo  svojo  tta.no službo
v mestu, čeprav stanujejo drugje.
Tako je b'lo v vsej ijufcl.'ansfc' obč'nl popisanih 26 126 moških v 6.917 hia h. Od •:eh je 22.253 volilnih upraviceacev. Poleg teh je bi o pa treba v volane imen ke vpisati tudi se 1.112 uprav čencev, k so manj kot eno leto odsotni iz Ljubljane. Vsi ti volllci. ki ne stanu ie jo ^eč v LJubljani, so vpsani na onih vcli«č h. kjer so vol H pred svojo izselitvijo. Kakor rečeno. Imajo pa v Ljubljani volilno pravico tudi vsi državni \ri samoupravni piagmatlčni uslužbenci, k; stanujejo Izven mesta, e'už'to imajo pa v Ljub janl. S temi uslužbenci se je povišalo število za 471 volil cev. Omeniti moramo da ima/io pogodbeni uslužbenci in dnevni?arj' volilno pravico v občinah, kjer stanujejo. V novem volilnem imeniku je torej v Ljubljani vsoh volilcev 28.836.
Mestni đemcvfn,4tl urs4 Jt pa popisni 26.126 mostrjht a atevUo voiln h upravičencev je znatno manjše snto ker nekateri pop sani nimajo volilne pravice v Ljubljani, drugi ao le premladi, tretji te ne stanujejo predpisano leto v Ljub'j?jni. voline pravice pa tudi nimnjo iu.ii državljani in seveda taki k< so lagubtli častne pravice aH b>ll* preklicani.
Opozarjamo pa. da navajamo vse številke po staniu. kakršno je bilo zadnji dan ianuarja t. 1.
V Ljubljani stanuje 31 državnih 'n JZv* noupravn'h om g rama t i enih u«lu*beneev. ki ^mnjo svoje s'užbe dnisrje Manj od leta ini j'h stanuje v Ljubljani 1 195. Med 1. februarjem in 31. decembrom 1919. je bilo rojen'h 572. leta 1920. 713. a prj^vilo se je tudi 18 mladeničev. rojenih L 1921. ln pozneje Nr izgubo častnih pravic Je obsojenih aJl prekrcanih zaradi bo'ezni m drug h vzrokov samo 55 moških. Vsi ti torej v LJubljani nimajo voTlne pravice poleg teh pa nima volilne pravice 1269 tu ih državljanov. Med njimi so na prvem mestu italijanski državljani, ki j"h ie 882 lz čeJkomoravskega protektor?ta j*h 1e 120 in toliko tudi iz Nemčije. Ruskih državljanov je v Ljubi •anl 59 bo'garsklh 27, poljskih 12. slova£k h 8, may'žarsk"h 9 francoskih in šv'carskih po 4. rumun~k h in giških po 2. Po en državljan zastrpa Belgijo ln Ha i ti poleg te daljne ctoake države pa moramo navesti še podatke Združenih držav Severne Amerike, ki jih je 17, in 1 brezdomovinea.
Nekateri med temi tu tirni državljan* so sicer navedli, da so naši državljani, vendar je b lo pa pri pregledu in primerjanju evidenčnih listov s poslanicami ugotovljeno, da Se vedno nimajo urein**ga državljanstva, bodisi da niso prosili 7a potrditev našega državljanstva ali da njih prošnje za državljanstvo se niso končno rešene.
Marsikomu ee zdi Število 471 volilnih upravičencev, ki smo j h imenovali pri u radništvu, premajhno, saj je bilo v 110 državnih in javnosamouprnvnih uradih, za vodih ln podjetjh popisanih še 531 uslužbencev, ki so v Ljub'janl v službi, a ne stanujejo v ljubljanski obč'ni. Ker ima pa 60 pogodbenih uslužbencev in dnevni carjev volilno pravico v občinah svojega bivališča, se je torej število volllnh upravičencev 39. volišča zmanjšalo na 171 uradnikov.
Pri štetju votllcev poaameanfh volišč ae je pa pokaza'o da bi trla nekatera volišča nremočna in ne bi ustrezala pred p'som. Zato je b'la potrebna preureditev nekaterih dosedanjih volišč in so bile pri tem upoštevane tuđi uprav'čene želje voUloev :z Sp. Šiške la Most. Nespremenjen Je ostrJ obseg 6. In 9. ter od 18 do 33. -n 36. do 39. volišča, dočim so bila druga voJisča po obsegu spremenjena
Zaradi Živahne gradbene detavnostJ ln prevelikega fttevla voMicev v nek'anii %<*. Šiški je b'lo treba od 2. volišča izločiti in priključiti k 1. volišču Andsreaševo m Bre-garjevo ulico, del Celovške ceste. Cesto v Koseze, del E>~abosnjakove uFet, Gutsma-novo ln Javorškovo ul'co. del Korotanske uUce. Peterčevo pot. del šišenske ces*e. Šolsko ulico, del Vodnikove ceste :n Zatišje. Meja med 1. in 2. vollfčem je Gut«na-nova ulica in ei5eaaka cesta, dalje pa Večna pot.
željo volilcev Spod. ilike po preureditvi 3., 4. in 0. volišča pa ni bilo mogoče upoštevati popolnoma. Doslej Je bila Celovška cesta razdeljena na tri dele, po novem ima pa štiri dele. Prejšnji 1. del CelovSke ceste je sedaj razdeljen na dva dela tako, da novemu i. delu pripadajo vse hiše od železniškega prelaza na Goaposveiskl cesti do cerkve sv. Jerneja in Sv. Jerneja ceste. Ta del Celovške ceste ostane na 5 volišču, medtem ko novi II. del Celovške ceste obsega hiša do meje nekda: je občina Zgornja Šiška in j2 dodeljen 3. volišču, železnikar-jeva ulica ne voli več na 3. voifiču, temveč je priključena 4. volitču. Lepodvorska ulica ne bo več volila na 5. volišču, temveč na 4., pač pa so Jesenkova, Malgajeva ln Po-lakova ulica ter Lattermanov drevored in Ruska cesta, ki so doslej spadale k 4. volišču, sedaj dc deljene 5. volitču.
Ker bi bilo število volilcev na 7. volišču preveliko, je bilo treba Vodovodno cesto razdeliti na dva dela ter bodo sedaj vsi volilni upravičenci II. dela Vodovodne ceste, torej vsi, ki stanujejo po hitah na Vodovodni cesti od Triglavske ulice dalje do konca Vodovodne ceste proti Klecam, volili na sosednjem 8. voliiču.
Po želji volilcev prejšnje občine Moste bodo pri prihodnjih volitvah volili na sedanjem 12. volišču in na novem 43. velišču volilni upravičenci lz vseh hiš ob cestah in ulicah na desni strani železn'ške proge LJubljana- Zidani most ter na levi atranl žele niške proge Ljubljana Novo meato in na levem bregu Ljubljanice. Meja med 12. In med novim 40. voliščem je pa prvi del Pokopa'lSke ulice od želeralšk-gi prelaza, Predovlčeva ulica ter del Slapnlčarjeve ulice med Staro potjo in Zalctko cesto. Sedanji n. del ZaloSke ceste Je razdeljen na dva dala. Novi II. del od železniškega prelaza do S'apničarjeve ulice pripada novemu 40. volišču medtem ko ostane novi m del na 12. volitču. zaradi teh preureditev je bilo
treba 10. volišču odvzeti Bernekerjevo, Mo-škerfiOVo, Središio, Stransko in Z.ezno ulico ter ieh priključiti 11. volišču. Vse hiše na desnj strani železniške proga LJubljina —Zidani mest so bile od/zeta 11. volišču in so deloma priključene 12., deloma pa novemu 40. vo licu Tudi i Ue Vodr.a'ske. Društvene ln Krekove ulice so dodeljene novemu 40. volišču ter tako odvzete 13. volišču.
Zaradi prevelikega števila volilcev na 14. volišču Je bilo trebi temu voitscu odvzeti Bohoriče/o. Ravr.ika: j3vo ln Zal kar-jevo ulico ter jih priključiti 13. vol .^ču, kamor bolj pripada'o tud! po svoji lo*rl. Zaradi preve ikega števila vo!i'c?v je bila treba tudi 16. volldcu vzeti del Sv. Petra ceste in del Sv. Petra nnsipa od Zmajskega mostu do Znamer.j^ke ulice ter so sedaj ti volile! pr ključem 15. volišču.
Med 34. in 35 voliščem -ie bila potrebna naravnsjša meja in so zato 35 volišču vzete ClH-Metodova ulica, rilca stare pravde ln Zara kova ulloa ter prik*jjcene 3i. voličču t*ko, da Je sedaj meja med 34 in 35 vol-Sče-n Zarnikova ulica, ki bo podaljšana ln spojeno z Ambrcževim trpom.
Po tej preureditvi in po stanju zadnjega dnQ Januarja imaio posamezna volišča naslednje itevfo volilcev: 1. volišče 712 volil« cev. 2. volišče 661. 3.: 690 4.: 653. 5: 6^6, 6.:636 7.: 620 8: 669 9: 622. 10: 1S3. 11.: 501. 12.: 504 13.: G"0 14.
16.: 6f0 17.: 661 18 21.: 618. 22 : 612. °3 20.: 594. 27.: 6G4 28 31 • 548. 32.: 562 33 36 : 632 37.: 691. 38
835. 19 5*58, 24 6C9 29 5^2 "4 317 39
615 15.: ea*. 634 20.: 701. C08 25.: 621, 474. 30 : 4 «6, 5^5 35.: 5~>1, 471   40 : 409,
to-n.< v vsei Ljubljani skupa i 21 836 volitaev.
S t^m. da Ja Ltubljans dobila nov volilni Imenik, pa seveda Se ni rečeno, da bi moral« b ti tudi kake vo'itve. pač pa rak on sahteva vsako 5 leto nove v Hlne Imenika Ker je bil z»dnji volilni Imenik za LJubljano napraviien lete 1936 in se Je sedaj P'ičelo že peto leto. 1e b:l toret mestni domovinski urad po rakonu pri^P^en k velikemu ln težkemu delu s sestavljanjem novega volilnega imenika.
Mojster Matija Jama razstavlja
Ljub jana, 4. marca
Včeraj dopoldne Je otvori] svojo umetniško razstavo v Jakopičevem paviljonu mojster Matija Jama. Po svoji stari originalni navadi v vabilih ni določil ure otvoritve. Občinstvo, ki se zanima za umetniške razstave, pa je prišlo kakor običajno okoli 11. v paviljon in mojster Jama je spregovoril nekaj otvoritvenih bese i.
Mojster Matija Jama Je otvoril že mnogo svojih razstav in mnogo njegovih razstav so ze otvorili drugi. Ako je včeraj čutil potrebo, da javnosti pove nekaj trpkih besed o nezavidljivem položaju slovenskih umetnikov, je imelo to svoj pomen in svoj razlog. Po številu umetnižkih razstav dosegamo namreč nekakšjie rekorde v Jakopičevem paviljonu. Od 1. novembra 1933 do 1. novembra 1939 je bilo 20 umetniških razstav, ki so bile skupno odprte nad 200 dni, obiskalo pa Jih je skupaj nad 20.000 ljudi. Kiparjev ln slikarjev, ki razstavljajo, pa imamo že okoli 100.
Po teh številkah bi človek sodil, da žive naši umetniki v konjunkturni dobi. kakršne Se ni bilo v zgo.ovini naše likovne umetnosti. Ni dvoma, da kaže število razstav na razveseljiv razvoj naše likovne umetnosti, in število ljudi, ki razstave po-sečajo, na večji smisel ljudstva za lepo in pravo umetnost, toda razstavljanje je združeno s precejšnjimi žrtvami kakor tudi umetnikovo delo. ki ne prinaša rednih dohodkov. Umetniki ln umetnost pa morejo uspevati samo s pomočjo umetniških mecenov, velikodušnih, plemenitih mecenov. Mojster Matija Jama je s svojimi otvoritvenimi besedami opozoril prav na to dejstvo, da se naša javnost v zadnjih 40 letih, torej od leta, ko Je aam z našimi ostalimi Impresionisti prvič razstavil v Mestnem domu. nI mnogo poboljšala ln tudi ni nič boljše z javnimi oblastmi, ki naj bi umetnika podpirala.
In res, naši umetniki so zelo veseli, ako s vstopnino krijejo stroške razstave. Lahko si mislimo, kakSno je njih veselje, ako tudi nekaj slik prodajo ter jim je za nekaj mesecev s tem življenjski obstoj zagotovljen. Leto pa ima žal tudi za umetnike celih dvanajst mesecev.
Po otvoritvi si je občinstvo ogledalo razstavljena dela in jih je občudovalo. Mojster Jama je razstavil več novih slik. ki kažejo, da je njegova ustvarjalna sila na vrhuncu, da oblikuje še vedno z mladeni-škim zanosom zrelo dognane umetJiine.
Iz Kranja
— Sreako načelstvo potrebuje točne in zanesMIve podatke o škodi, ki so Jo povzročili divji zajci na sadnem drevju. Vsled tega se pozivajo vsi lastniki sadnih vrtov na teritoriju občine Kranj, da prijavijo po divjih zajcih povzročeno škodo v občinski pisarni v Kranju (soba St. 2) in to najkasneje do 20. marca t. L
<0%ved &fta
Poučnost križank je (zven vsakega oVo» T?a, kajti, če kaj s težavo izveš, potem ti to ostane v spominu, kakor prib;to. Učenfe iz knftg pa mnogfm bolj teze kpkor pa »gre* v g!a\'0 in ni čuda, da teko *prilerena* učenott tudi hitrefe izpuhti. Iz križank /z-veš vse: da so pili stari Slovani ol; egipčansko božanstvo je bila Ra in še tisoč drugih zanimivosti; skratka, učen postaneš lahko, če si priden reševalec križank.
Toda poučnost križank fe različna; ta fe bolj, ona spet man} poučna. Kdor pa hoče postati po križankah toko rekoč nadučen, ta naj rešuje zlasti križanke v »Naši moči«, mesečnku. ki ga fzdaja Vzajemna zavarovalnica v svoje reklamne svrhe. Iz teh križank izveste čudovite stvari. rVSi ome-nfmo samo eno it zadnie križanke Pod št. 35 navpično se vam razodene da je polarni raziskovalec, ki se pravkar odpravita na ekspedicijo. nihče drugi kakor Roald Amundsen sami Bog mu do j večni mir in pokoj tam gori v naročju bele smrti. Upamo, da njegov večni sen ne bo skaljen s to znp.mcn>to, dasi za spoznanje prestaro kri* zanko.
\
»SLOVENSKI  NAROD«,      penedeljek, 4. mar« 1©40.
Stran 3
DNEVNE VESTI
— Iz »Službenega tista*. »Službeni Ust kr. banske uprave dravske banovine« 6L 16. z one l. L. m. objavlja naredbo st. 3. o omejitvi prodaje tekočega goriva, odločbo o količini bencinske mešanice, ki se oddaja na karte (kupone) za pogon motornih vozil, pravilnik o banovinskem skla.u za vzdrževanje regulacijskih zgradb, odločbo o ustanovitvi In pričetku poslovanja invalidskega odseka pri kr. banski upravi dravske banovine, odločbo o združitvi odseka za zaščito pred laLalskimi napadi :n mobilizacijskega o-seka v mobili-z-ci.ski odsek in naredbo o spremembi naredbe o cdpiionju in zapiranju gostinskih po ijeti j.
— Ljuhlj* nSKj ve'eSejem bo letos od 1. do 10. junija. Pokrov teljstvo nad njim je r- vzeJ Nj. Vsi. kralj Peter II. Trgov nskl minister je priznal tej p.lroditvi č sto g*a-laraki Enačaj, uprava za zaSčito Inda-s:rij£::s svojine pa novim Se nepatentira-nim  žurnom, piav'co p:venstva od dneva, •- - -O  na   tem   velesejmu  razstav jeni. Devizna direkcija Narcdsne banka je odre-Ba, ia se morejo plačila v inozemstvo za blage    prodano  na  velesejmu  izvršiti na osasvj potrdila vejesejemake uprave. Ce je blago iz nekTrnŠklh držav, se bo plačilo Izvršilo v svobodnih devizah. Doslej je za poeetmke velesajma cčo'.>rena znižana voz-n^ia na železnicah v Jugoslaviji, Bolgariji in  Turčiji   (azijske pioge)  50%, v Italiji 30%, v Ce5ko-moravfk>m protektoratu Franciji. Grčiji, Svlcl ln rurčijl (evropske pnege)  25° c-. v mo.-^ki plovbi na paraikih Zetake plovidbe 50r> popust, na : ^r.ikih Jadranske in Dubrovačke se plača H. razred za L. a ni. za D.; v dunavski plcvbi pa 257^. V omenjenih državan se plača za  prevoz razstavnega blaga v i.ubijano polnil tarifa, po velesejmu pa se vrača, blago brezpačno. Udeležbo na velesejmu je prijavilo že lepo število domač'h, pa tu i odjE&iv inozemskih tvrdk je zadovoljiv.
— Banovinski  institut  za ^azlskavanje
i'   :-• dravljenje novotvorb v  Ljubljani ob-
jav ja, da ie prenapolnjen in p: osi zdravnike, vse zdiavstvene ustanove ln občine, naj vprašajo. preden pošljejo kakega ka. če je presto r na razpolago. Ponavljajo se namreč piimeri. da pri:e bol-c : od daleč ter se mera zaradi pomanjkanja prostora odkloniti, zaradi česar trpi nepotrebno škodo. Uprava.
— Odvetniška vest. Za začasnega pTe-
ka pisarne pokojnega odvetnika dr. Stareta  je   bil  imenovan advokat V lijem Puc. /Gajeva ulica 5.
— Smrtna k-»a. V R bnici je za vedno zal sni] fxi 'posesnik ln vrvar g. Matevž šmalc. PokjOjnSk, ki je dosegel v-.soko starat, je bil znana osebnost ne samo v svo-; m domačem kraju, majveč po v^ej Dojen:.:::, kjer so ga cenili kot pristno staro g:čo.    moža poštenjaka   in soli'nega.
jnik. ki je užival skoro do za-injega časa trdno zdja.vjef zapušča sina dr. Maevža, bivšega g'a-.nega tajnika univerze kralja Aleksandra L, Poldeta, sodnika v Ljubljani, hčer Štefko in Toneta, več vnukov ter mnogo soroJstva. Bodi blagemu možu ohranjen lep spomin, žalujoč :v. soiodniikom pa na že naj"skrenej>še scž-lje!
m lunousi
. • • 11
— Novi tajnik Stola sedmorioe v Zagrebu.   »JNaro^ne    i »o virus«    o^jav^jajo uka2
kraljevskih namestnikov, ki so na piecuog bana Hrvatokc dr. suuasića imenovali ar. Lm^nueia C±nottija, tajruka vihovnega sodišča v Ljubljani za tajnika sto^a sedmorice v Zagrebu.
— \pin*-ujx3 ukinitve kllringa z Italijo. Zadnje čase ao proučevali vp.usaaje uki-nitve. kii-inskega apoiazuma z Iiaujo ter da Di uve-li promet s svobodnimi ueviza-
mi Italiji je piedložsn ta predlog po našem trgovinskem ministrstvu ltaujanske-mu Ug^inskemu atašeju v Beogradu. O tem predlogu bodo razpravljali na piinod-n,jem sestanku stalnega jugosl o vensko italijanskega gospodarskega oubora,
— Odpovedan je klirinški sporazum t
Grčijo. IviirLaški sporazum med Grčijo m naio dižavo bo potekel 18. apiila. Naše ustanove niso zadovoljne z njim, čeA da
Grčija ne izpolnjuje svojih obvez Kakor di
žeieii. Zadnje Čase je Grčija celo prepovedala izvoz cele vrste predmetov v Ju-ges.avijo, čepiav bi jih moraia izvažati po klirinškem sporazumu. Zaiadi teh težav je devizni odbor pri Narodni banki predložil trgovinskemu ministrstvu in ministrstvu financ, naj odpove klirinški sporazum z Grčijo in naj se uvede zunanja trgovina s svobodnimi devizami. Ta pied.og je devizni odbor  odobril in Grčija je obveščena, da
sporazum   preneha   veljati   IS aprila.
— Zagonetna    obolenja  v   S^bCnlkU. V
Sitenlkii je obolelo doslej ze 10 delavcev
tovarne »La DaimaUenne« in dva izmed njih. sta ie umrla. Po ^dravnislcih ugotovitvah gTe za zastr up ljenje s plini, toda bolezenski inaki so zelo nenavadni, ker se pri bolnikih pojavljajo duševne motnje. Na zahtevo državnega tožilca v Šibeniku so ooducirali truplo drugega umrlega delavca Ivana Rupica. Rupič se je zdravil v oddelku za duševne bolezni v SibeniSki bolnici, bil je pa zastrupljen s plinom v tovarni.
— Milijon kmetijskih delavcev v Jugoslaviji. Včeraj je bil v Novem Sadu kon-gTea Jugoslovenske zveze kmetijskih delavcev. V referatu o položaju kmetijskih delavcev je ugotovljeno, da je v naši drža »i okrog milijon delavcev, ki ae preživljajo s kmetijskim delom kot dninarji. Njihova plača znaša na leto povprečno 3 do 4.000 din. Razen tega niso tudi zavarovani za primer bolezni in onemoglosti ter ne spadajo pod delokrog nobene delav-
ske ustanove. Na podlagi ton ugotovitev • j- bila sprejeta resolucija z   zahtevo po ] urecbi, da z njo zagotove kmeUjskim delavcem primerne mezde, ustrezajoče njihovim življenjskim potrebam.
— 300.000 din sta ukradla. V soboto zvečer je subotiska policija prijela drzna vlomilca, ki sta februarja vlomila v Ruf-fovo tovarno čokolade v Subotici. Pri tej priliki je bila ukradena cela blagajna, ki je vsebovala 16 vloznih knjižic v vrednosti okrog 2,000.000 din in 300.000 din gotovine. Policija je osem dni vodila intenzivno preiskavo m zdaj je njeno delo kronano z uspeiiom. Aretirala je nezaposlenega delavca S te pa na Paloija in njegovega brata Dozi-era. Na stanovanju Stjepana je policaja našla 90.000 din in prav toliko tudi pri bratu Stjepanove žene, ki jo je aretirala. V stanovanju Deziderija Palci ja je policija odkrila tudi mnogo drugega blaga. Kje je drugi denar, Se ni ugotovljeno.
— Nesreče. Včeraj popoldne so bili reševalci pozvani na Tržaško cesto, kjer ao naložili na avte 251etnega delavca Franca Koz jeka iz Ljubljane, ki ae je pri padcu s kolesa potolkal po glavi ln dobil tudi notranje poškodbo. Kozjek ae je peljal a kolesom proti Viču ln se na cesti zaletel v drugega kolesarja, ki ga je podrl. — 2cna delovodje Marija Jerain iz Tržiča, je včeraj gredoč lz cerkve pada na poledeneli cesti ln si zlomila desno roko. — V bolnico so  prepeljali  tudi  2 S letne ga po-
J seatnikovega sina Jožeta Žagarja iz Iške vasi, ki mu je, stopajočemu pred konji, spodrsnilo, da je padel in prišel pod voz. Dobil   je   hude  notranje  poškodbe  in se
udaril na glavo.
— Roparski napad. Iz Ljubnega na Gorenjskem nam pišejo: V št. 4i z dne 20. februarja t. 1. ste priobčili v Vasem listu dopis, kako sta dva tolovaja napadla nedolžnega in mirnega železniškega uslužbenca Franceta Kristana v gozdičku pod Ljubnom in mu vzela 50 jajc. ko je šel v službo na Jesenice ter močno pretepla. Ker prihaja v na*o vas Ljubno vedno polno božjepotnikov in tudi letoviščarjev in potnikov, ki obiskujejo naše prične in poštene obrtnike in trgovce, ter ni bile 6e nikdar čuti o kakem napadu v gornjem smislu, prosimo, da na ljubo resnici in časti naših mirnih vaščanov, priobčite ugotovitev, kako je bil ta »roparski napad« izvršen. Franc Kr. je omenjeno noč popival in prišel proti jutru domov. V njegovi hiši je prenočeval tudi sosedov sin. Preden je odšel Kristan v službo z jutranjim vlakom na Jesenice, jo nastal med njim in ženo pretep, v katerega je pospgel tudi sosedov sin. ki je prenočeval pri Kristanovih. Konec koncev je bil ta. da je bil Kr;stan kakor pravijo. »pc?teno te-pen«. Vzlic poškodbam je Kristan odSel na postajo Otoče, da bi se o-'rpejjal z vlakom v 6'užbo, vendar pa je omagal in se vrnil domov. Zaradi lepšega si je napad dveh tolovajev izm'slil. Tudi ni imel 50 Jajc. pač pa le dva trdo kuhana in običajno kanglico s pokrovom, kakor jo rabijo de'avci, ko gredo v službo. Pridni orožniki iz Poinarta so napadalce izsledili v domači hiši ter za "evo sporočili sodišču.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo po večini oblačno, zmeren mraz ln spremenljivo vreme. Včerai je b^a najvišja temperatura v Dubrovniku in Kumboru 9. v Splitu 8. na Pobu 5 v Mariboru 2.5. v Ljubljani 2.2, na VUu 2. v Zagrebu in
Sarajevu l, v Beogradu —2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.5, temperatura je znašala —4.2, n aaerodromu —9.2.
Iz Llubljane
—lj Prosvetni večer. Delavsko kulturno druStvo »Vzajemnostc lz fit. Vida nad Ljubljano bo priredilo v sredo v dvorani šentjakobskega gledališča prosvetni večer z bogatim sporedom Med drugim je na sporedu tudi »Burka o jezičnem doktorju«, prirejena po »Maistre Plerr« Patnelinu«. in dvogovor >0 železni cesti«.
—lj A. P. Z. bo priredil v ponedeljek 11. t. m M koncert v proslavo 201etnioe urtiverze kralja Aleksandra L. v Ljubljani. Koncert bo ob 20. v Uni onu pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije. Vstopnice dobite na univerzi v vratarjev! loži. Na sporedu so dela Volariča. Kocijančiča, Lebar.a, Gerbiia, Plrnata, Sachsa, Svetka in Michla.
—lj Jubilejni koncert orkestralnega dm-Stva prrložen. Ker je klavt.ski vtrtures prof. Ivan Noč na povratku a turneje v Nemčiji obolel, je za danes napovedani koncert orkestralnega društva prel >4en na ponedeljek 18. t. m. Vstopnice ostanejo v veljavL
—lj PrOmOc«ja. Na ljtrbljansSd univerzi le bi v soboto 2. t. m. prerooviran za doktorja fUozofje g. Drago Zaje lz Ljubljane.
—lj Upokojeno učlteljstvo ima svoj mesečni sestanek v četrtek. 7. t. m. ob 4. pri Novem svetu, Prešernova soba.
—lj  Krajevni odbor Jadranske straže
sporoma, da bo občni zbor 11. t. m. ob 20. v restavraciji pri »Slamiču«  (kmečka so-i ba). Vabi se vse članstvo, naj se občnega zbora v čim večjem številu udeleži.
— lj Velik natečaj za arhitekte in stavbenike je razpisala mestna občinu v oglasnem
delu naSesa lista za ideine osnutke za nov Dom onemoglih na Bokalcah Kakor vemo. so velika graščinska zemliišča na B kal-cah last mestne občine ter so za ta zaved Dnmerna stavbiSča v nižini Drot1 Gra-daščici. Da tudi na viSinl. kier le imela Kmetijska družba svoio drevesnico DenaT za zidan 1e I etaoe novega doma ie tud; že pripravljen, ker 1e Mestna h-anilni^a ljubi^anrka ob dveh svoiih lubileilh za ta namen podarila skupal 10 miliionov din Projektanti imalo orav zanimivo nalogo tako glede izbire prostora kakor tud* slede zavoda sameea Dom bo ves obdan z vrtovi in sprehajališči da bodo onemoeli lahko čim največ pod mil:m nebom na poživiiajočem soncu in čistem 7raku R k za oddaio osnuCsov ie zate kratek da bo mogoče že letos Dričeti z zManiem V načrtu ie večii komDleks socialn:h zavrdov na Bokalcah in orvi zavod ie nam?nien onemoelim Kuplien po ie tudi že svet za novo delavsko stanovani^ko koleniio na Viču in pa za dom osamelih renlnikov na Frulah
—lj Mir na policiji. Na poMciji so imeli včeraj lep mir, kar je ob nedeljah le redkokdaj. Na stražnice v raznih okrajih mesta so samo v noči na nedeljo privedli več razgrajačev, Iti so pijani nadlegovali ljudi na ulicah ter izzivali tudi stražnike. Nadalje je polovila policija že v soboto zvečer več na leŽn5h beračev, ki so nad'ego-vali ljudi po gostilnah ter kavarnah tudi kasno zvečer. Detektivi so aretirali v soboto tudi več lahkoživk. ki so prežah na moške po raznih skrit:h beznicah. Več are-tirank so po zdravniški preiskavi oddali v bolnico.
—11 Eatafria se je grl'e*. Dob se pr: g. Pokornu, Mencingei jeva ulica 11.
Globok, pretresljiv problem, s katerim bo sočustvovala vsaka žena, vsako dekle
Ljubezen na razpotju! Težka odločitev dekleta, ki jV stalo med dvema ljubeznima ! (ZABLODA SRCA) — Paul Hartmann, Leni Marenbach ln Hans Sohnker. KINO SLOGA — TELEFON 27-30 Predstave ob 16., 19. in 21. uri
Sestra Angelska
Monumentalni velefllm v krasnih nr*rav- . I
nih barvah! Anns Neagle, A. VVohlbriKk   S^Stđ^SCt SldVSih  tCt I
KINO UNION — TiJLEFON 22-21
Predstave danes ob 16.. 19 in 21. uri.
Salve smeha! — Rekord zabave!
HANS     M O S E  R kot
Thoo Lingen ln Lucle Engllsch KINO MATICA — TFL. 21-24
NEZVESTI LJUBIMEC
Predstave ob 16., 19. in 21. uri
I
£::orfcti
P
Ljubljanu, 4. marca
Državno prvenstvo v smučanju Je z& nami. Včeraj je bila zaključena borba v zadnji disciplini ln sicer v skokih, ki so nam dali novega državnega prvaka. Ta naslov si je zopet priboril simpatični Bohinjčan Albin Novsak pred llirijau>m FrlScSKcui. Tekmovanje je bilo včeraj v Planici, kjer je vladalo najlepše vreme in so številni Ljubljančani, pa tudi mnogi drugi, ki so prihiteli v ta prelepi obmejni kot, preživeli kranen dan v sončni naravi. Tekma fo se vršile ob 11. Ln se je prijavilo na startu 32 tekmovalcev, med temi 9 Nemcev, najboljših predstavnikov skakalnega sporta današnje Nemčije. Med njima so bila imena, ki bi delala čast vsaki mednarodni prireditvi, tako Berrauer. Bradi, Weiller in drugi. Vsak tekmovalec je moral najprej absolviratl poskusni skok. pozneje pa dva obvezna. 2e pri poizkusnih skokih je bilo videti, da bodo imeli Nemci odločujočo besedo kajti vseh 9 tekmovalcev je obstalo
na strmini, dasi je bila nekoliko poledenela, mimo tega so bili skoki krasno izvedeni, nekateri po stilu divni In tudi glede dolžine so bili pred nami. Več na* i h tekmovalcev je že pri poizkusnih skokih padlo, zlasti najmlajši. Tekmovanje je bilo razpisano kot mednarodno ln se je ocenjevalo
posebej za državno prvenstvo za naše se-niorje. posebej pa z mednarodno udeležbo za vse skupaj z Nemci ln našimi junior jI. V hudi borbi, ki je trajala dobri dve uri, so se v giavnem uveljavili Nemci, ki so pobrali vsa prva mesta.. Tehnični rezultati so naslednji:
1. Bradi Josip 227 6 (56 56 5), 2. HOckel Pavel 225.9, (55.0. 55.5). 3. Mahr Hans 224.1, (53., 54.5). 4. Frledl Herbert 220.3 (56.5. 555), 5. Mair Franc 219 (57.5, 57.5), 0. Koli Gregor 217.7 (55 ln 56.5), 7. Be-rauer Gustl 217.1 (55.56), 8. Palme Heln-rieh 212.3 (52.5, 55). Vsi Nemčija, 9. Nov-
šak Albin 211. (55.. 53.5), 10. PriboŠek Franc 205.1 (53,53).
Blede še Jakopič Albin, Floiijančič Peter, Suštergič Franc, Prapotnik Joco itd. Najlepše je skakal  Hackel. a najdaljše
skoke je imel Mair Franc. Od naSih se Je Izkazala starejša garda, dočim je za mlajše 60-meterska skakalnica Se pretežka, zlasti je bilo to vidno včeraj, ko je bila poledenela ln je zahtevala precej tehnične izvežbanostl ln obvladanja na strmini.
Za državno prvenstvo pa je vrstni red naslednii: l. Novšak (SK Bohinj), 2. PriboŠek Franc (Ilirtla), 3. Jakopič Albin (Dovje-Mo j strana). 4. Florliancič Peter (Ljubljana). 5. AuSteriič Slavko (IlirHa). Klančnlk Karel, ki je med našimi najboljšimi ln je Imel tudi Izglede, da se ugodno plasira, je žal pri drugem skoku padel.
V Kranjski gori Je bilo zaključeno tekmovanje akademikov s tekom na 15 km. Zmagal je Močnik (JASO) 1:15:24. 2. Dro-venlk Branko (JASO), 3. Koželj CASK). Državni prvak v klasični kombinaciji je
postal Koželj. Prehodni pokal ministra za telesno vzgojo za najboljše univerzitetno meštvo v smu&kem aportu si je priborila ljubljanska univerza (dr. Novak, Herle, Pernuš), med klubi je zmagal zagrebški AOS  iHeim, Tudja, Žerjav).
V obeh ligah, tako Hrvatsko-slovenski kakor srbski je bila včeraj polna zasedba Po skoraj 4-mesečnem odmoru smo Imeli tudi v Ljubljani zanimivo srečanje. V goste je prišel splitski Hajduk, ki si je z zasluženo zmago nad domačo Ljubljano z 2:1, (1*1) utrdil pozicijo in zasidral na tretjem mestu prvenatvene tabele, kar mu daje izglede za končne finalne borbe. Hajduk je bil boljše moštvo, zlasti v tehničnem
pogledu in glede skupne Igre. kar se o
Ljubljani ne da reči. Kljub vsemu temu pa bi Ljubljana po zrelih šansah, ki so se ji nudile, lahko izbila neodločen rezultat. V Zagrebu je Gradjanski zmagal nad osješko Slavijo z 8:1. sarajevpkl Sašk pa nad Hn-Skom z 2:1. V Varaždinu je Slavi ja odpravila subotiSko Bačko 4:1, a v Splitu domači Split Concordlo z 2:0. V srbski ligi je Jedinstvo porazilo Baska 2:1. BSX ln
Jugoslavija pa sta Igrala neodločeno 1:1.
V Zemunu so domačini delili z Bato lz Borova točke, tekma je ostala neodločena 1:1.
V Novem Sadu je Vojvodina porazila Slavijo 2 1.   dočim tekma   ŽAK—Gradjanski
(Skopije) zaradi slabega terena nI bila odigrana.
Zanimivo je bilo tudi srečanje Italija— Švica v Turinu. Kakor znano so 6 vi carji jeseni zmagali nad Italijo 3:1. ba Italijani
so se za včerajšnje STečanje temeljito pripravili, da se revanžlrajo za poraz. Pomladili so svoje mofitvo, a kljub temu so Izsilili samo remi« 1:1.
ŠAH
— prvenstvena tekma. PretcM! petek jo
br-», v društvenih prostor n »Korotana« prvenstvena tekma, med drugo garnituro Ko-rotana In Želeanlčarjem. Igrali ao na osmih šahovskih deskali. Zmagali so želez-
n:Carji z rezultatom 7:1. Posamezni rezultati so bili: Mejak : Berlot 1:0, Kragelj : Pavšek pol : pol, inž. Dobovilek : Gabrov-sek 1:0. Osana : Jeločnik 1:0, Langof : Pur kart pol : pol, Topolovec : Mark-V.č 1:0. Kališnik : Skerjanee 1:0, Kerč : Pire 1:0. D asi je moštvo »2e1oBiicarja« po nepotrebnem izgubilo točko, vendar ni bele-ž lo nobenega poraza. Tekma je b'la vseskozi napeta in razburljiva. Nedvomno nadvse zanimiva partija je bila med Kravljem ln Pavfikom. K rage 1 j je lz obupne ai-tuac je izsilil remls. Imel je trdnjavo . manj ln je bil pozlc'jsko slabši, toda z duhovito kombm°cljo s skakačem je igro izenačil in izsilil pcH točka.
Postani ln ostani član Vodnikove drotbtl
(§£e( q* ni ca
KOLEDAR
Danes: Ponedeljek, 4. marca: Kazimir. DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Nezvesti ljubimec.
Kino Sloga: Sestra Angelika.
Kino Union: Šestdeset slavnih let.
Kino Moste: Zaupna naredba ln Ljubezen dr. Meighana.
Kino Šiška: Demonska simfonija DEŽURNE LEKARNE
Danes: Mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9. Ramcr, Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra ceata 78.
Naše «*!«*i3i!šce
DR     *t A
ZačeTf-K 20 url
Ponedeljek. 4. marca: zaprto
Torek. 5 m.Tca: za.p to. (Gostovanje ljubljanske drame v Mariboru: županova Micka.
Sreda  6. marca: £>trahopetev. fzven. četrtek. 7. marca: Asmcdej. Red Četrtek. Zače*cU ob 20 uri OPERA Ponedeljeđc, 4. maica: Zaprto. Torek, 5  marca: Lumpaclus v*agabun5us. Red B.
Sreda,  6.  marca:  Figa rova  svatba Red
Sreda.
Četrtek, 7. marca: Rusalka. 5 te d A.
Iz Celia
c— Odpovedano predavan fe. Predavanje univ. prof. dr. Borisa Zamika lz Zagreba, ki bi moralo bili drevi na ljudskem vseučilišču v Celju, je zaradi nepričakovanih ovir odpovedano.
—c Gostovunje ljubljanskega gledališča »Mlađih«, ki nI bilo moralo v soboto zvečer uprizoriti v celjskem gledališču Relnal-dijevo komedijo »Mala zenks brez logiker, je bilo zaradi nenadnih zaprek odpovedano.
—c Sokolski debatni vrč^r. V četrtek 7 t. m. ob 20 bo v mali dvorani Narodnega doma v Celju Četrti debatni večer prosvetnega odbora SokolsVega društva Celja-ma-tice. Br. dr. Farkaš bc nadaljeval razpravo o TviSevem članku »-Naša naloga, smer ln cilj«.
—c Umrla !e v ceHckl h^lrit-f 42-letna Elizabeta Mehova s Slatine pri Surartnem ob Paki.
— Dve nesreč1 Pred dnevi ie padel 48-letni posestnik Franc Gajšek lz Drešinje vasi pri Petrovčah na poledeneli cesti ln si zlomil desno nojro v gležnju. V petek je padel 12-letni Ivan Bercko iz Ratanske vasi pri Rogaški Slatini v šoli in si nalomil drsno nogo v girfrju. Oba ponesrečenca so prepeljan v celjsko oolnico.
—c I. slmfon'čnl kene^rt združenih orkestrov celjske Gasbene Matice ln eodbe 39 peSpolka bo v torek 12. t. m. oh 20. v celjskem gledališču. Dirigirala bosta ravnatelj Glasbene Matice g. Karlo Sancin ln kap^-Mk godbe 39. pp. g. Peter FabUano-vič. Za koncert vlada živahno zanimanje.
c— DlJaSkl kiiMrji v Celju so poklonili celjski sodniki in državni tožilci 410 din namesto venca v P'-čr^titev spomina podpredsednika stola sedmorice g. Ivana Vrančiča.
C— Zmaga Cel'sVeg^a SahovsVe^a kluba. Celjski šahovski klub je v nedeljo prvikrat nastopil v tekmovanju za prvenstvo Slovenske šahov.-rke zveze. V gosteh Je Imel šahovski ki "b g-štari tn ie zmagal s 53 Te^mr. le bila v nedeljo od 15 cd 18. v hotelu »Evropi« v CeHu. Revanž tekma bo v nedeljo 10. t. m. v Šoštanju.
—c Tretji debatni večer prosvetnega oćboia Sokolskoga društva Celja-m .tiče, k', je bi v s:edo 21. februarja zvečer v mali dvorani Narodnega doma, le potekel
v razgo\oru o Tyrše\ tm članku *N°.Sa naloga, smer ln cilj«. O vsebin: C}-nka ki je nekak sokolski evangelij, studenec. Iz kaierega črpamo in bomo črpaU neprecenljive n:uke našega nesmrtnega uiiteija, je referral brat dr. Fai ka*. Pou'jai:l J« važnest spoznavanja pravih TvrSevih smernic :n njih izvajanja v Življenju na način, ki je za sedanjo dobo najbolj primeren. K debati so se javili župai s.are-5 na br. Smertn k. br. VLnko Blaško. br. Cergol in br. Fric Br. Smertnik nam je oiisaJ Tvrševo f.lozofsko delo. vaJtnoal so-kolstva za vse slovenske narode in težave predvojnega Sokola. Br. Blažko je poudaril, da bi nal sokolstvo še boj prodrlo na de2elo in med dr.ige delovne stanove nažega naroda ln da bi bilo tu treba krenit: na nova pota. S tremi Tviševimi osnovnimi načeli »Pcedmec nič. celota vse, stalna borba med narodi, zato ja^anie narodov, stalno nezadovoljstvo ln težnja k bcljieniu« ae je bavil br. Cergol in nakazal pot, kako bi jih naše sokolstvo boljše in prav meje dojelo .n uresničilo. Po kratkih besedah br. Filca je br. d. Farkaš na glasil bistvo pravega sok uskega bratstva in zaključil lepo uspeli in dobro obiskani večer. Brate in sestre, ki deb.it-nh večerov doslej še n so posečaJi. piosl-mo, da se našim pozivom v bodoče odzovejo, kajti ti večeri so namenjeni prav vsemu članstvu, ki naj lz njih črpa nove Bile ln pobude za nase težko de*o.
Iz Krškega
Dušan   Bavdek   zapustil    Leskovec. Te
dni je zaoustil svole slu/beno m sto na šoli v Leskavcu pri Krškem uč tsl* c Dušan Bavdek. ki ie služboval tam 00.n h sedem let ter v tem času kai di .dno oral naše kultr*-no colie. Kct tadiarskJ strokovnjak ie * malu do svoiem nr hodu ustanovil ?ad rako Dodružnico ter nekai časa vodil Ud; kmeMisko šolo v Leskovcu. S svojimi bogatimi izk šniami ie ainoao ori-pcmogel k usdcš emu razvoiu sadiarstva v naši okolici. Bil ie zadnii čas tudi tai-nik učiteljskega društva v Krškem do-verienik Jadranske straže Dredvsem D3 navdušen in zaveden Sokol in naoredn kak. Z niesovim odhodom ie nastala v naših sc kolskih vrstah velika o-s^nina. ki io bo težko nadomestiti. Posebno ea bo oosre-5ala njegova ljubliena mladna. ki ii ie bil Drei oče. kakor strosi učiteli Slovo cd učencev ie Dokazalo, kako Driliublien ie bil med niimi. sai ni osta'o niti eno očes-ce suho, ko se ie ooslavilal za vedno od svoje mlad!ne. G. Bavdeku želimo na novem službenem mestu mnoso sreče in zadovoljstva s skromno Želio, da bi se kal kmalu zooet vrnil v na5o sredo.
Z Abrahamom se ie »rečal Te dn1 1e praznoval 50 letnico svoieea roi=tva uredni gostilničar in mesarski moister e. Edi Krieeer Po kenčani šoli se le učil svcie obrti v Zagrebu, nakar ie zonet nrlšel domov in noma^al očetu Usrda i? hote a da ie že kmalu mo-al oriieti sam za v?.ieti gospodarstva.    Postal    ie   vzor eosoodaria,
udeMvova! oa se 1e tudi v raznih društvih. Bil ie d"l~o let nač?lr.' krSk'h ea-silcev. že doleo let Da 1e Dred^e-'n'k so-stimiČa-s'-esa uđn^zenla Tud: Sokolu 1e vedno rad ry?skočil na Domoč Dos^bno. ko ?e 1e ffradil na^- novi dom Čestitkam nr'ia*eliev ce or:d"'"žul°mo tudi mi ter mu žel'mo. da b* *e ^olso let srečno živel v k-o^u svri^ dnv^i^e.
S^^c'i' Po*ečnfte In padpi* raite Sokolski bino v SUM!
ZAHVALA
Vsem, kf so ob Izgubi našega ljubega soproga, očeta, starega očeta in tasta, gospoda
dr. Emila ttareta
1 nami sočustvovali, se prisrčno zahvaljujemo.
Posebno se zahvaljujemo sestram usmiljenkam v T^eonKču ca skrbno nego in postrežbo, zdravnikom za vestno pomoč ln lajšanje trpljenja, prečastiti duhovščini za duhovno tolažbo in zadnje spremstvo, gospodu upravitelja garnizona za časten vojaški pogreb, vsem zastopnikom oficirskega zbora, gospodom častnikom tn vojaštvu, vsem sorodnikom, stanovskim tovarišem, prijateljem in znancem za spremstvo na zadnji poti in vsem onim, ki so mu poklonili v spomin vence in cvetje.
LJUBLJANA, dne 3. marca 1910.
BoHblne :
Stare« dr. Pehanl, Ing* Jenko
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD«,
življenjska usoda po rojstnih dneh v letu 1940
Napovedal jo je neki Švicarski astrolog — Tudi astrologi čutijo posledice vojne
Tisoči in tisoči čutijo posledice sedanje i Mai vojne v Evropi,  tako orebiv^istvo držav. I»»«»J
ki se bore na frontah za zmago, pa tudi Od 1- do 10. rojeni: Letošnje leto pome-nevtralci, ter tudi — astrologi. V Nemčiji | ni važen preobrat v življenju. Za bodoč-
so oblasti r>rerx>veda'e obHvJiaoip a t o- 1 ncst bodo pomembne odločitve in dejanja loških poročil in astroloških koledarjev z i v {em letu, zato odločajte modro in rav-anevmmi. mesečnimi in leinimi napoved- j najte pametno, kaiti exe za bodočnost V mi. v Franciii in An^li: so smel astro- ! j'adm'ih treh ali štirih mesecih leta ueo-logi obiaviti samo take napovedi, ki so se i ^en čas za špekulacije z nepremičninami zdele cenzuri primerne. Tudi v Švici so ! in 23 udejstvovanje na odgovornih mestih, morali astrologi svoje analize predložiti ' Od 11 do 20. ro.ie- i: ^* orvlh treh me-cenzorjem, vendar se je švicarska cenzu- ! s^cih leta neugodni aspekti za zdravje. V ra zanesla na vestnost in poštenost astro- j teku vsega leta se ogibaj prepirov in bodi
previden v odnosa jih do predpostavljenih ter ne spreminjaj bivališča, če ni nuj-
Iogov ter ni spreminjala dognanih stvari ali jim diktirala, kako naj napovedujejo bodočnost, da bo v skladu z državnimi in narodnimi interesi.
Eden izmed švicarskih astrologov je napovedal usodo ljudi za leto 1940 glede na rojstni dan posameznikov. Poišči mesec in dan svojega rojstva v sledečem letnem horoskop' in zvedel bos. kai ti ie usoda namenila za leto 1940. Napovedi so najbolj splošne, kajti upoštevani so samo aspekti slede na položaj Sonca ob rojstvu.
Januar
Od l. do 10. rojeni: V začetku leta ter vso pomlad zvezde niso naklonjene, duševno in telesno razpoloženje ni najboljše, s pričetkom poletja pa se pojavijo ugodni aspekti, kateri bodo favorizirali zlasti tiste, ki imajo javne in odgovorne položaje ali so v svobodnih poklicih.
Od 11. do 20. rojeni: Čustveno in idejno življenje se izčisti in postane finejše. Obstojajo možnosti za srečne dogodke v poklicnem in pridobitnem ter ljubezenskem življenju. Od maja do avgusta pa bo le treba Dremaeati mn^ip težkoče v poklicnem in družinskem življenju.
Od 21. do 31. rojeni: Zelo neugodno leto
za uresaičenie kakršnih k H večiih nač^ov. Aspekti kažejo na bolezen in na nevšečnosti v družinskem življenju. Paziti je treba zlasti na zdravje
Februar
Od 1. do 9. rojeni: Aspekti kažejo na možnost hude bolezni in na razočaranje v ljubezni in poklicu. Potrebna je največja previdnost v občevanju z drugimi, ker kažejo aspekti tudi na razprtije, procese in
na izgiibo prijateljske pomoči.
Od 10. do 19. rojeni: Možnost za srečne špekulacije, pa tudi za neuspehe. V prvih petih mesecih leta je uspeh v poslih zagotovljen ob pametnem in previdnem ravnanju. Zadnji trije meseci v letu so nevarni, aspekti kažejo na nepričakovane nevšečnosti.
Od 20. do 29. rojeni: Finančne zadrege v januarju, februarju in marcu. V aprilu, maju in juniju povečajo življenjsko silo in vzpodbudijo k delavnosti. Zadnji meseci v letu so ugodni za vsa področja udej-stvovanja.
Marec
Od 1. do 10. rojeni: Aspekti kažejo na slabo zdravje v marcu in oktobru ter tudi
na družinska nevšečnosti. V ostalih mesecih manjši uspehi v poklicu in optimistično razpoloženje.
Od 11. do 20. rojeni: Vztrajno delo prinese zadovoljstvo in nrime-mo Dlač:1o ob pametnem. zdravem življenju. Opusti zdravju škodljiva pretiravanja. Posebmo kritični za zdravje so zadnji trije meseci v letu. Privošči si počitka.
Od 21. do 31. rojeni: Leto z mnogimi izgledi na uspeh. Aspekti kažejo na urav-novešenost in trezno presojo ter na zadovoljstvo, ki ga prinese delo. Aspekti so zlasti ugodni za tiste, ki imajo urejene službene razmere ter obetajo napredovanje in časti.
j no potrebno. Za umetnike pa zelo ugodno leto.
Od 21. do 31. rojeni: V splošnem ugodno lete za dosego kakršnihkoli uspehov. V aprilu, maju in juniju se obetajo spremembe v družinskem ali v poklicnem življenju.
Junij
Od 1. do 10. rojeni: V marcu in aprilu kažejo aspekti na zboljšanje v družinskem in poklicnem življenju, zlasti za ljudi, ki se bavi jo s trgovskimi poklici. Od februarja do maja in v poletnih mesecih konstelacije niso ugodne za zdravje.
Od 11. do 20. rojeni: Nepričakovani uspehi v poklicu v teku prvih treh ali štirih mesecev v letu. v splošnem pa leto z debatami in obračunavanji v intimnem živ-I jen ju. ki utesne postati tu d« tam zelo neprijetno.
Od 21. do 30. rojeni: Januar in februar z aspekti, ki niso naklonjeni, od maia naprej pa krene življenje spet na boljšo pot, vendar je previdnost še vedno na mestu glede vsega, kar se zgodi nenavadnega in je združeno s tveganjem Pod tem pogojem bo obrodilo dobre sadove dobro premišljeno prizadevanje po lastnih željah.
Julij
Od 1. do 10. rojeni: Od srede februarja do aprila nagnjenje k pretiravanju in ovire pri hotenju za uresničenje načrtov. Od julija naprej dobri aspekti in možnosti za uspeh.
Od 11. do 20. rojeni: Od pričetka leta do maja. zlasti pa od aprila do maja, kritični aspekti za prijateljske, ljubezenske in zakonske zveze, zelo neugoden čas za poroko, vendar tudi možnost za nenadne, nepričakovane srečne spremembe.
Od 21. do 31. rojeni: Od januarja do konca aprila ugoden čas za uspehe, za zmago nad nasprotnikom in zadovoljstvo v denarnih zadevah. Od junija do konca leta kritični aspekti za ljubezensko in zasebno življenje. Skrbi in slabo zdravstveno stanje.
Avgust
Od 1. do 10. rojeni: Skrbi zlasti za zdravje, ogibaj se nenavajenih telesnih naporov. Od srede februarja do srede aprila izkoristi ugodne aspekte in delaj. Od septembra do decembra je v vsem previdnost potrebna.
Od 11. do 20. rojeni: Do maja ugodni aspekti za uresničenje načrtov, poslej do konca leta usoda ne bo naklonjena, premagovati bo treba nepredvidene težkoče.
Od 21. do 31. rojeni: V januarju in marcu nevšečnosti in skrbi zaradi neke malomarnosti, neugodni aspekti za zdravje in za intimno življenje Okrepitev duševnih in telesnih sil od aprila do junija in od novembra do decembra, zadovoljitev gmotnih potreb. V splošnem dobro leto.
September
April
Od 1. do 10. rojeni: Aspekti podžigajo podjetnost in vračajo zaupanje v samega sebe Leto je ugodno za uresničenje lastne volje. Srečne špekulacije prinesejo gmotne dobrine.
Od 11. do 20. rojeni: Do maja slabo razpoloženje za udejstvovanje v poklicu ali drugod, življenje z nevšečnostmi. V maju in aprilu zelo ugodne konstelacije, ki obetajo najsrečnejše, nepričakovane spremembe Na mestu je optimistično gledanje, od poletja naprej bo poštenemu delu sledilo pošteno plačilo.
Od 21. do 30. rojeni: Od aprila naprej kažejo aspekti na slabo zdravstveno razpoloženje in na žalovanje za moškim sorodnikom. Obetajo se tudi borbe, toda zmaga ni izključena, če ohraniš vero v svojo moč kljub težavnemu delu in nepri-likam.
Od 1. do 10. rojeni: Od januarja do aprile« srečna usoda zlasti za rojene med 7. in 10. septembrom. V marcu in aprilu skrbi zaradi zdravja. Od srede junija naprej lepe možnosti za dosego uspehov kjerkoli. Dobri askepti za sklenitev zakonske zveze in za navezanje prijateljskih stikov.
Od 11. do 20. rojen': Preceiš^r ;z"Vdi 7a gmotni uspeh. V poletju in v zadnjih mesecih leta čuvaj zdravje. tudi navidezno nepomembno obolenje ima lahko hude posledice.
Od 21. do 30. rojeni: Od januarja do konca marca neugoden čas za finančne, poklicne in družinske zadeve. V aprilu, maju in decembru možnost za uspehe z nepremičninskimi posli in zadovoljitev sa-moljubja.
Oktober
Od 1. do 10. rojeni: Od februarja do aprila težkoče v družini, poklicu, ovire v poslovnem življenju in motnje v duševnem življenju. Od julija do novembra sledi notranje osvobojenje in se zboljšajo odnosi do bližnjih. Možnost za nenavadne spremembe in nenavadna obolenja.
Od 11. do 20. rojeni: Do maja ne preveč ugodne konstelacije, posebno ne za zdravje razburjenje v zvezi s starši. Težkoče v poklicnem življenju v aprilu in maju. Od I septembra do decembra ugodnejši aspekti, toda potrebna je v vsem previdnost. Od 21. do 31. rojeni: Od aprila do juni-I ja in od oktobra do decembra življenjski sili sovražni aspekti, skrbi v zvezi s starimi bližnjimi sorodniki, nevšečnosti v poslih in poklicu, v splošnem kritično leto.
November
Od 1. do 10. rojeni: Boljše leto kot lansko, vendar še ne srečno leto, kritični aspekti za zdravje, poklicno in domače življenje od julija do decembra.
Od 11. do 20. rojeni: Od aprila naprej ne tvegajte ničesar, sreča je opoteča. Od januarja do aprila zadovoljitev samoljub-ja in zadovoljstvo v ljubezenskem življenju. Pazite na zdravje od aprila do julija.
Od 21. do 30. rojeni: Od januarja do aprila čuvajte zdravje, ne zanemarite nobenega bolezenskega pojava, kajti v sledečih mesecih in .letih aspekti ne bodo ugodni za zdravje. Gmotni uspehi se obetajo, v marcu in aprilu pa kažejo konstelacije na skrbi v zvezi s pravdami in v zvezi s poklicem.
Od 1. do 10. rojeni: Ce čuvate zdravje v prvih treh mesecih leta, se obetajo poševni in poklicni uspehi od konca februarja do začetka aprila. Od konca aprila do srede junija skrbi zaradi lastnega zdravja in zdravja družine. Od septembra do decembra okrepitev življenjske sile in optimistično razpoložen ie.
Od 11. do 20. rojeni: Razgibano duhovno udejstvovanje in dobro fizično razpoloženje ter uspehi od januarja do aprila. Od septembra do decembra številne skrbi, ki jih pa lahko odženete. V splošnem prinese leto več mora'ir'h kot emotn;h usoehov.
Od 21. do 31. rojeni: Od januarja do začetka aprila so še možna razočaranja v intimnem in družinskem življenju. Od aprila do konca leta naklonjeni aspekti, ki obetajo uspeha in podpirajo pobudo, ne zamudite prilik.
Iz Trbovelj
— Vse brezposelne osebe, ki radi izrednih gospodarskih razmer brez svoie krivde ne moreio dobit: zanositve, poziva trboveljska občina, da se zelase na občini, soba štev. 9 v svrho preskrbe novih raz-vidnic za breznose-ne in sicer do sledečem vrstnem redu: dne 5. marca osebe od črke A do vključno črke F. 6. marca od G do L 7. marca od M do S. 8. marca od S do Z. — S tem razglasom so razveli avl i ene vse dosedanje razvidnice. Osebe, ki si v nazna-čenem roku ne bodo preskrbele predpisanih razvi dni c ne bodo imele pravice do
nikake zaposlitve in do nobenih podnor. Vsakdo nai orinese seboi delavsko *.;niieo in dosedanjo razvi dni co.
— Opozarjamo mesarje in trgovce z živino oz. nrekuočevalce ter živinorejce, da je no razglasu mestnesa poglavarstva v Celju slinavka in parkljevka v celiski občini proglašena za prestalo.
— Jug je spremenil ceste, ki vodijo iz
višje ležečih delavskih kolonii v trboveljsko dolino, v brozgo, ki oa se na večer slr-di v gladko ledeno Dovrši no. nevarno za vsakega pešca. Na rudniških rxteh in cestah ie rudniška uprava pravočasno posipala polzka tla s peskom. Na občinskih cestah pa se ne ukrene prav ničesar, dasi-ravno smo že coetovano ooczorili na ponovne nesreče in nezgode. Prizadeti občani prosijo občinsko uotravo. da svojim cestam, ki vodijo iz koolnii. posveti tudi v zim-*.em času malo več Dozornosti. očisti obrobne kanale snesa in ledu ter po zalede-nelih cestah potrese pesek. Hišne posestnike ob cestah oa nai se tudi rx>zove. da pred svojimi hišami potreseio cesto s pepelom. Ledena plast ie zlasti ponekod tako debela, da bi jo kazalo najbolje odstraniti s kramoi in lopatami, kaiti solnce in od-'uea je ne bosta še tako kmalu od talila.
vemu propovednlku čiste vere naj bo lahka zemljica domaće fare, njegovim svetlim delom človekoljubja pa nepozabljiv spomin! — Dalje so umrli: Siter Marija, roj. Murn, vdova, 86 let; Eberlinc Antonija, vdova, 75 let; Ravnikar Neža, vdova, 75 let; SmodlČ Jože, sin rudarja, novorojenec; Zavolovšek Anton, 3 leta; Robaves Justina, roj. Pust, 64 let. Naše iskreno sožalje!
Iz Metlike
— Prijave za pogozditev parcel. Kakor
druga leta bo tudi letos spomladi priredila osnovna šola v Metliki »Dečji dan za pogozdovanje«. Posestniki, ki žele, da se jim pogozde gotove parcele v okolišu 3 km od Metlike, naj se najkasneje do ponedeljka 4. marca 1.1. zglase pri upravi šole ali mestni občinski upravi. Potrebni so podatki: ime in priimek lastnika parcele, kata-stralna občina, številka, velikost parcele in vrsta drevja, ki ga žele posaditi.
— Sokolska javna knjižnica je pričela redno poslovati in je odprta vsako nedeljo od 13. do 14. Članstvu je prav tako ob nedeljah vse popoldne na razpolago sokolska čitalnica, ki naj se jo pridno poslužujejo.
— Uspela šolska prireditev. Igrica >Po-Priporočamo občinski upravi da čim Dre- j vodni mož«, ki so jo v nedeljo vprlzorili
ie ukrene potrebno!
— Krsti, poroke in umiranja. V Trbovljah so bih od 4. t. m. do minule nedelje krščeni: BlažiČ Jožica, Bola Ljudmila, Goleč Marijan, Simončlč Frančiška. Ahlin Janez. Goljuf Silvestra, zibert Stanislav, Steble Janez, Jakoš Janez in Košir Mihael. — Poročili so se: Bravec Alojz, rudniški elektrikar, in Češko Fani, zasebnica; Skobe Anton, rudar, in Dolinšek Štefka, hči posestnika; Kačič Alojz, kmetski sin, in Jesenšek Marija, hči posestnika; Trno-vec Franc, gostilničar, in šterle Terezija, hči posestnika; Razpotnik Feliks, rudar, in Zalaznik Ana, šivilja; Odlazek Ivan, mizar, in Pajk Julijana. zasebnica; Kuhar Franc, čevljar, in Mlinaric Marija, šivilja; Avsec Stanislav, rudniški kovač, in Vidmar Antonija, zasebnica; Plevnik Mihael, rudar, in Vidmar Ljudmila, zasebnica; Vajdič Janez, rudar, in Tome Alojzija, hči posestnika; Drnovšek Janez, delavec, in Cirič Slavica; Gajšek Štefan, delavec, in Hren Draga, zasebnica; Gačnik Pavel, rudniški mizar, in Bogve Amalija, kuharica; Pavlic Edvald. rudniški nameščenec, in Razberger Frida, zasebnica; Kovač Ivan, rudar, in Vodišek Justina; šentočnik Peter, rudar, in Zupan Kristina, delavka. Bilo srečno! — Umrli so: duhovni svetnik in monsignor Jakob Gaspari č. župnik, star 67 let. Vest o nepričakovani smrti preblagega trboveljskega dušnega pastirja je  bolestno  odjeknila v  srcih  vseh,  ki so
ga poznali. Monsignor Gašparič je bil vzor duhovnika, kateremu je bila plemenitost misli in dejanj v nedeljenem verskem in cerkvenem delu najvišji življenjski cilj. Naš blagi župnik je bil zaradi svoje izredne   dob roti ji vos ti   in   prave krščanske
ljubezni do bližnjega pri vseh faranih nadvse priljubljen in visoko spoštovan. Čislali smo v njem redke lepe lastnosti globoke verske vdanosti, ki je služila le v dobro bližnjega in cerkve ter ni poznala nobenih drugih posvetnih stremljenj. ■ ' i '   ' i * v  r    "'( v  V , .
4 > - Du-
hovnemu dobrotniku zlatega srca in pra-
pomladkarji JS tuk. osnovne šole, je v celoti prav lepo uspela. Trud marljive po-verjenice gdč. Višnarjeve ln pomladkarjev je bil poplačan s priznanjem vseh gledalcev, prinesel pa je okroglo 400 din čistega donosa za izletni fond.
— Popravljamo. V poročilu o občnem zboru podružnice CMD smo napak navedli ime tajnice. Popravljamo poročilo v toliko, da je bila za tajnico izvoljena gdč. Možina Albina.
— priprave za gradnjo nove šole na Vrhovom. Tajnik pripravljalnega odbora za gradnjo nove šole na Vrhovem je pretekli teden vložil tozadevno prošnjo na odločujoče mesto. Kakor smo že poročali, hočejo Vrhovci pa tudi okoličani imeti brezpogojno novo šolo, za kar je dal iniciativo predsednik mestne občine g. Rozman Josip. Pripravljalni odbor predvideva novi šolski okoliš, čigar središče naj bi bilo Vrhovo, kjer je sedaj 39 šoloobveznih otrok. V ta okoliš naj bi spadal kraj Log. kjer je 9 šoloobveznih otrok, dalje Pra-pretno z 12, Vrhovška gora z 2. Goreljce s 6, Sm arena, občina Boš tanj s 15, Mr-tovec z 2, Vltovec s 7, Novi grad s 3, Živa gora z 2 in Nežence z 8 otroki. Skupno je otrok iz tega šolskega okoliša 105. Dasi občina Radeče ni vstavila v tekoči proračun nikake tozadevne postavke, podpira stremljenja pripravljalnega odbora ter mu gre pri tem delu vsestransko na roko.
_ Nesreča hotelirja g. Lovra R°gl|a.
Pred meseci se je rodil hotelirju g. Lo-vru Roerlju prvorojeni sin Anton Pretekli teden pa je sinček zaradi vnetja srednjega ušesa umrl v Dečjem domu v LjubljanL G. Roglju. kakor tudi njegovi gospe soprogi izrekamo iskreno sožalje!
NE GRE
Dama: Jaz imam rada. če nosi gospod tako obleko kakršne ima lase. Crni lasje, črna obleka, svetli lasje, svetla obleka.
Plešast gospod: Potem takem, bi jaz moral hoditi nag. gospa. Zame namreč velja: nobenih las, nobene obleke
MALI OGLASI
Beseda 50 par. davek posebej  Preklici, izjave beseda din 1.—
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko  — Popustov za male oglase ne priznamo.
POUK
RAzno
Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8.— din.
CONTINENTAL
oa  ugodne  mesečne obroke
Ivan Legat
. iiihljaua.   Prešernova *4 Maribor, VetrinjsKa 30
ZA VSAKO PRILIKO
aajboijša m aajcenejsa ^oiačiifa si  n a o a v i t e pri
P K C S k C K
Sv. Petra cesta 14.
GOSTILNA »TRIGLAV«
na Celovški cesti se takoj odda z inventarjem. 703
CEPLJENO TRSJE
prvorazredno - dinar komad, divjaki korenjaki, sadno drevje nudi žiher Franjo, Zamušani, Sv. Marjeta, Moškanjci. Zahtevajte cenik! 708
Ql SEJE
nmuim
Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din.
Strojepisni pouk
(desetprstni sistem)
Večerni tečaji, oddelki od Mj7. ure zvečer dalje za začetnike in izvežbance. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 4. marca. Šolnina nizka. Največja strojepisnica s 40 pisalnimi stroji raznih sistemov. — Vpisovanje dnevno do 8. ure zvečer Christofov učni zavod, Domobranska c. 15, tel. 48-43.
640
PRODAM
Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din.
«*PREMOC
«LOKS • DRVA
o udi
I. POGAČNIK
BOHORIČEVA 5 — TEL, 20-59 Postrežba brezhibna!
OREHOVA JEDRCA
sortiran cvetlični med Ln medico dobite   najceneje v
MEDARM Ljubljana, Židovska ul. 6. 501
KUPIM
Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din.
HLODE
smrekove in jelkove kupujem I vsako množino. Šuštar, Ljub-i ljana, Dolenjska cesta. 704
S LUZBE
Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din.
FRIZERKO
dobro moč, sprejme takoj ali do 15. marca Cividini Stane, frizerski salon, Gor. Radgona.
709
IŠČEM INKA SANTA
ki je zmožen slovenskega in nemškega jezika. — Prednost imajo upokojenci, ki so hišni posestniki v Mariboru. Ponudbe pod ilnkasant« na anončni zavod Hinko Sax. 719
I>aniel Lesueur
Krinka ljubezni
25
Borna*
— Dobro, toda mi ne živimo več v fevdalnih časih in v nesrečo gospoda markiza tu tudi gospodarjevo pravo ne velja več, — je dejal Gilbert z lahnim nasmehom, čigar dvoumnosti nedolžna Bretonka ni razumela.
— Tega res ne vem, — je vzdihnila po kratkem, neodločnem molku. — Odkar sem na svetu, sem vedno videla, da so pri nas vsi ubogali gospoda markiza kakor boga ...
Pri teh besedah se je prekrižala — najbrž zato, da bi oprala nedolžen greh, ki ga je bila storila s svojo pogumno primerjavo.
_Pri vas? Kdo pa je prav za prav ta »pri vas«,
gospodična Be rt ran da ? . . . Seveda, če nisem preveč nediskreten.
_To je babica in potem ... Bertranda je nekaj
jmhrn oklevala, potem je pa pripomnila s čisto drugačnim prizvokom: To bi bil moj stric Yves in moj
stric Mathias. Toda ta dva sta skoraj vedno na morju ...
— Vi ste torej sirota, ubožica? — je vprašal Gilbert, ki bi bil v prvi vrsti rad zvedel kaj točnejšega o njenem poreklu.
Dekle je naenkrat zardelo, potem je pa odgovorilo v zadregi:
— Očeta nimam več, mamica mi pa še ni umrla. Ah, je pomislil Gairlance, mamica ji ni umrla.
toda ni je tu, najbrž je izginila. Kdo ve. kakšno življenje živi tu, ker je moralo to dekle zardeti že ko sem omenil njeno mater? In Renaud jo je najbrž zapeljal. To dekle tu je bilo sad njegovega prvega greha. To vse je jasno kakor beli dan.
Kakor da je opozorjena po tajnem glasu, da bi mogel biti nepričakovani, nedolžni molk nevarna pečina in da bi utegnilo dobiti sumničenje tu huiše očitke od resnice, se je Bertranda Oaelova odločila za pojasnilo:
— Uboga moja mati! ... je vzdihnila. Čemu naj bi skrivala to pred vami, saj bi itak zvedeli jutri ali pozneje, če bi prišli k nam z gospodom markizom. Moja mati je duševno bolna ... Ali me razumete dobro?___       To se je zgodilo takoj po naši nesreči.
— Duševno bolna! ... je šinilo Gilbertu v glave in njegovo presenečenje je rasle z vsako minuto. Glasno je pa pripomnil:
— O kakšni nesreči govorite?
— O smrti mojega očeta, ki ga je zadela, ko se je potopila ladja. Bil je mornar v državni službi, četrti paznik na tovorni ladji, ki jo je uničil ciklon. Jaz
sem bila takrat še čisto majhna. Ne spominjam se tega. Toda često mi pripovedujejo Mudje in naši dobri znanci, da je tistega dne, ko je prišla vest o njegovi smrti, obšla mojo ubogo mater žalost, kakršne na naši obali sploh še ne pomnijo, čeprav je na nji mnogo vdov. Z nikomur- ni govorila, spati ni mogla, cele noči je orebila na obali, kjer je preklinjala morje in plakala. Z največjo težavo so ji dobri ljudje vsilili najpotrebnejšo hrano, da ni umrla od lakote. Da ni skočila sama z visoke skale v morje, so si razlagali samo s tem, da je hodila v cerkev in da je trdno verovala v našega Odrešenika in Mater božjo. Toda nekega večera — zelo žalostnega večera
— se je vrnila vsa zmešana. Trdila je, da je videla svojega moža, da ga je srečala na obali in da jo je ogovoril. Njegove prve besede so bile polne nežnosti in globoke, sladke ljubezni. Tako ji je govoril v začetku — toda takoj so sledile zopet najhujše žalitve
— nje, tako globoko in zvesto ljubeče, besede, ki jih je baje govoril v sanjah in katerih bi si niti ne upala ponoviti. Smeh, ki je trgal srce, jok, ki ni poznal konca, niti utehe. Razum je bil takrat odšel z njenim srcem — pomirila se je, toda njena bolest je bila prehuda in njen um je ostal omračen.
Bertranda je obmolknila. Na obrazu se ji je pognalo, da ji je težko govoriti o tem.
— Ah, kako sem se razgovorila... Oprostite, gospod princ.
— Ne nazivajte me »gospod princ«. Namršila je obrvi in ga nekam nestrpno pogledala. Gilberta je jezilo, da se mu je nekoliko za-
meglil položaj, ki ga je malo prej videl že tako jasno. Bertrandina mati je bila zblaznela od bolesti, da je izgubila svojega moža — vse to je zanimivo izpodbijalo intrigo in pustolovske sanje o krasnem graščaku de Valcoru.
— Kako naj vas pa kličem ? — je vprašala naivna Bretonka velikodušno.
— Recite mi enostavno gospod. Gospod Gilbert, če hočete.
V modrih, blesteč.ih očeh preprostega dekleta je zažarel radosten žarek. Nazivati tako zaupljivo, tako enostavno in skoraj tovanško gospoda princa? V tem je videla Bertranda tak privilegij, da je bilo njeno veselje nepopisno.
— No, gospod Gilbert, — je spregovorila z glasom, ki se je kar tresel od nepričakovanega ponosa, — zdaj se morava ločiti, če nočete priti prepozno na sestanek z gospodom de Valcorom v krčmo. Njegov obisk pri nas bo najbrže zdaj že končan. Ta ozki hodnik na levi vas privede naravnost v sredino vasi. će bi šli z menoj v to smer, bi morali hoditi precej časa peš, preden bi mogli zajahati konja.
— Tem slabše, lepa Bertranda. če bi me ne bili opozorili, bi bil šel za vami na konec sveta.
— Kaj nikoli več ne pridete na izprehod v ta kraj? — je vprašala in zardela tako, da je bilo še preveč sumljivo. Naivno je povesila glavo.
V tem svežem bitju je bilo tako malo umetnega in poguma, da se je Gilbert iskreno veselil, ne da bi dvomil o čistosti tiste, ki jo je v njem vzbujala.
—■ Gotovo zopet pridem! — je vzkliknil ognjevito.
Urejuje Josip Zupančič // Za »Narodno tiskarno" Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani
Ste*. 52
Strem 9
DNEVNE VESTI
— u »Službenega Usta«. »Službeni list
kr   banske upiave dravske banovine« it
IS. z dne 1. t. m. objavlja naredbo št. 3. o omejitvi prodaje tekočega goriva, odločbo o količini  bencinske  mešanice, ki ae
odJa^a na karte (kupone) za poten mo-tornJi vozil, pravilnik o banov inskern skla-u za vzdrževanje regulacijskih zgradb. ož.očdo o ustanovitvi in pričetku poslovanja invalidskega odseka pri kr. banak} upravi dravske banovine, odločbo o združitvi o-seka za zaščito pred. letalskimi napadi in mobilizacijskega o - seka v mobilizacijski odsek m na:edbo o spremembi naredbe o cdpiranJu in zapiranju gostinskih podjetij.
— liaaiuv.iiaki institut za, raziskava-nje ia luianjcu^B novouviD v Ljuu.jaoi op-jav.ja, ua ic pieua^uuijen :n K*f$>v-
\se zu.-kaLVcue uduuiuve 441 Ouc^ne, naj Vj)*&4ttjMi pie-ta pv^ejo kakega bc^i.a, -t- je ptc^ior n,a. r*v^oia0o. 4. u-nav.j^j se i.aiiiiec p-uuen, da pu-e bol-n~ti w^ Uti.eč Ler se inma zaraua. pomanj-k-4j.ja {^oa&ora, odiviOdHi, za-aui ccoa>r tipi
— ouveiu.a.^i ve*i. /a začasnega pre-
v^emilftca) p*^«iiiie pogojnega ve^ti.Ka dr. i-i.^ia iacu.cLa je oil uiicjiovao auvojtat Viljem, r-uc, zajeva ulica a.
— 2hO\i vajini* išloia =>eamorioe v zgrebu, i-^aro-ne Isovme* oujavgajo UK4^ kio.^vdiiin nameaUi.Kov, ki so na pieuiog bana Mf^ft^Bfeg ar. suoasica unenovaii ar. ^nidJIUf?> c*nuiuja, iaja*Ka vihovnega so-c-^«ja v i-juLi.jaui za lajala. s>u>*u sodiiio-
nce  v Zagiebu.
— \pi«^njo ukinitve kllriuga z Italijo.
Zadaje cu->e bo piouce*'an vprašanje ua;-n,ua ku.iikktgd spoia^uma z i.a.ijo tet da bi uve_L pioniei s svooouni.nU devizami, itaoiji je pieuložen ta pieuiog po na-s)ejn tr^oviLSncm ministrstvu iu.^jaasi;e-rnu ti^^v Uifcrieniu atašeju v Beogradu, p tem picrdiogu bodo razpravljali na p.ihou-njeni    sestanku    stalnega jugoslavensko
i^i-jdiiiriiSsa gospodaiskega o^oora.
— oupukcdaij je fcliruisfcU »porazum 1
Grčijo, ivinirički sporazuma mej tlidijo in našo d.žavo bo potekel 18. apiiia. Naše članove diko zadovoijne a njim, čefi da Grčija ne izpolnjuje svojih obvez kaleor b: zc.c... Radnje Cdoč je G»č»ija celo piepor veciala izvoz cele vi ste predmetov v Ju-gos.avijo, čepiav bi jih mora.a izvažati po kovinskem sporazumu. Zaiadi teh težav je devizad oaboi pri Narouni banki predloži] t.gov\nčKoiiiu n-uuisirstvu in rruuististvu f-aax;c, naj odpove kiirin^ki sporazum z Gic.jo in naj se uveae zunanja trgovina s
svobodnimi devizami. Ta p*ediog je devizni odbor odobril ip Grčija je obveščena, da s po. a z um  preneha,  veljau   18 apriia.
—  Zagonetna    obolenja  v   j^beaiku. V
SiteniKu je obolelo doslej že 10 delavcev tovame >La Dalmatienne* in dva iamed njih sta že umrla. Po zdravni&kib. ugotovitvah gre  za zastiupljenje s plini, toda
bolezenski znaki so zeio nenavadni, ker se pr. bolnikih pojavljajo duševne motnje. Na. zahtevo državnega tožilca v Šibeniku so obducira'i ti upio drugega umrlega delavca Ivana Rup;ča. Rupič se je zdravil v odd2lku za duševne bolezni v sibeniški bolnici, bil je pa zastrupljen s plinom, v tovarni.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo po večini oblačno, zmeren mraz in spremenljivo vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura v Dubrovniku in Kumboru 9, v Splitu 8, na Rabu 5. v Mariboru 2.5, v Ljubljani 2.2. na Visu 2, v Zagrebu ln Sarejevu 1. v Beogradu —2. Davi je kazal barometer v Ljubi.ia.ni 764.5, temperatura je znašala —i.2, n aaerodromu —9.2.
Iz Celja
c— Odpovedano   predavanje. Predavar
ni? univ. prof. dr. Borisa Zamika iz Zar grehi, ki bi moialo biti dre vi na ljudskem vseučilišču v Celju, je zaradi nepričakovanih ovir odpovedano.
—e Gostovanje ljubljanskega gledališča »Mladih«, ki bi bilo moralo v soboto zvečer uprizoriti v celjskem gledališču Reinal-cijevo komedijo »Mala ženka brez logike*, je bilo zaradi nenadnih zaprek odpovedano.
—c Sokolski debatni večer. V četrtek 7. t. m. ob 20 bo v malj dvorani Narodnega doma v Celju četrti debatni večer prosvetnega odbora Sokolskega društva Celja-ma-tice. Br. dr. FarkaS bo nadaljeval razpravo o Tvrševem članku »Naša naloga, smer in eiljc.
—c lTuir!a je v celjski bolnici 42-letna Elizabeta Mehova s Slatine pri fimartnem ob Paki.
c— Dve nesreči. Pred dnevi je padel 48-letni pos°6tnik Franc GaiSek iz DreŠInje v«si pri Petrovčah na poledeneli cesti in si zlomil desno nogo v gležnju. V petek je padel 12-ietni Ivan Bercko iz Ratanske va si pri Rogaški Slatini v soli in si nalomil desno nogo v gležnju. Oba ponesrečenca so prepeljali v cel-.sko bolnico.
—e I. simfonični koncert sdruženib orkestrov celjske Gasbene Matice in godbe 39 pešpolka bo v torek 12. t. m. ob ?0. v celjskem gledališču. Dirigirala bosta ravnatelj Glasbene Matice g. Karlo Sanein in kanelnik godbe 89. pp. g. Peter Fabijano-vić. Za koncert vlada živahno sanimanje.
c— Dijafckl kuhinji v Celju so poklonili celjski aodpiki in državni tožilci 410 diu namesto venca v počastitev spomina podr predseinika stola sediriPrice e;. Ivana Vran čiča.
c— Zmaga Celjskega Šahovskega kluba. Celjski šahovski kiub js v nedeljo prvikrat nastopil v tekmovanju za prvenstvo Slovenske šahovske svese. V gosteh je iraei Šahovski klub fio£tanj in je zmagal 1 5:3. Tekma je bila v nedeljo od 15- od 18. v hotelu »Evropi^ v Celju. Revan? tekma bo v nedeljo 10. t. m. v Šoštanju
—e Tretji debatni večer prosvetnega, ocboia SokGlskecra društva eelja-m?tioa, k je b-1 v e:edo %\, februarja pvečer v mali ivorani NJrodnega doma, je potekel v razgovoru o Tvrševem ela iku »Naša na^Gga. smer in cilj*. O vsebin člsnka. ki je nekak soko!ski evangelij, studenec, iz katerega c:r>amo in bomo črpali neprecenljive muke naiega nesmrtnega učitelja, je referral brat dr. Faikai. Pouriat"! je vainest spoznavanja pravih, Tyisav{}* smeiTue ;h njih uvajanja v življenju 84 način, ki je za sedanjo dobo najbolj pri* meren. K debati sp se javili JupaJ starer šna, br. gmertn k br. Vinko B^asko br. Cergol in br. Frte. Br. Bmertnik nam je o.isaJ Tyrševo t lo«of6'<o delo. vsfenoat so-k^stva za v«e s'cvanske narode in tetar ve predvojnega ScJida. Br, Elaiko je poudaril, ca bi naj sckolstvo še bolj prodrlo na deželo in med druge delovne stanove našega naroda in da bi bilo tu treba
kreniti na nova pota. S tremi Tyrsevimi
awovnijni načeli »poe\4nec nič, oeiota vse, ataina bo* ba med narodi, zato jahanje narodov, stalno nezadovoljstvo in težnja k boljšemu< se je bavU br. Cergol m na-pot, kako bi jih naše ac-kontVo boljše in prav.lneje dojelo .n uresničilo. Po kratkih besedah br. Frica je br. d. Far-ka£ naglaal bistvo pravega spkolaivega bratatva in zak^uoil lepo uspeli in dooro obiskani večer. Brate jn sesU-e. ki debat-nh veeerov cosjej še nso posedali, pioai-mo, da se risiam pasivom v bodoče odzovejo, kajti U večeri so namenjeni prav vsemu članstvu, ki naj 1* njih črpa nove sile in pobude za naše težko aelr
Iz Slovenferadc
— Nesreče. Pri po estniku Jeeraiku Adollu v Kata&ralaa š.ev. 22 občina Veli-
ka Pirešica ie že več let laooalena kot
dekia 40 letna  Aubreht Cilka.    V sred?
doncldne ie šla na kozolec 00 krmo za živino, sDcdrsnilo ii ie in Dadla i a s kozolca. Ponesrečenka ie zadobila težie rx>-škedba do elavi in si zlomila levo roko nad kc-molcern. Aubrehtovo so nrepeliali v "lovenigralko bolnieo. kler so ii idrav-r. nudili pi-vo pomoč. — Koti:e Dri Gu-štamu so izletniška točka GuitEnlčanov. oredvsem na nrilatellev oooineaa beleaa sporta. V nedeljo ie Dohitela več i i družr s sankami v Koti je med »Umi tudi mlada uradnica v euštaniaki ieklarni. za katero pa ie bil ta izlet usoden Padla le in se močno pobila 00 alavi. ~ 35 letna služkinja Laznik Eliza zanzalena ori šo.-skem uoraviteliu atooariu v Veleniu 1e padla na polediei in si aloenila desno nogo. Zdravi ae v bolnici
— Koncert vojaške godbe St ud. iz Cel a.
Vojaška gedba iz Celja namerava prirediti svoi koncert v Slove.ajgradcu. Upamo, da ne bo ostalo samo pri nemari, temveč da bodo vrli voiaški eodbeniki nose-tili naše mestece,
in okoliške novice
^ Mo&ka lp ženska podružnica CMD v
Mariboru imata svoj letošnji redni občni zbor v sredo 6. marca t. L ob 20. v mali dvorani Narodnega doma. Na istem bo poročal tudi g. Robnik o delu družbe ev. Cirila in Metoda na Kozjaku. Cirilmetodarji, prijatelji druibe in zastopniki društev in ko*poracij naj ae občnega zbora udeležijo v čim lepšem številu.
Ljudska, univerza v MarlbOru. D rev i
bo preiaval univ. docent dr. Valter Bo-hinec o legi slovenskega ozemlja in njegovem pomenu v današnji Evropi. Predavanje  bodo  pojasnjevale  skioptične slike.
— MoSk* podružnica CMD v Mariboru je prejela od g. Frana Kliančiča iz Brezna 100 din v počastitev spomina pokojnega podpredsednika Stola »edmorice g. Ivana Vrančića, ^, ,   ,   __ .
Samo 241 Nemcev je obiskale Maribor v februarju etevilo potnikov lz Nemčije mesec za mescem nazaduje. V istem razdobju leta 1039. je prišlo v Maribor še 960 Nemcev. V februarju je bilo v Mariboru 1189 tujcev, ki so imeli 2595 nočnin. .Hazen te omenjenih Nemcev je bilo v Ma-vihoru 25 Cehov, 12 Italijanov. 5 Romunov, 4 Švicarji 2 Grka ter pr> 1 Angkž. Francoz in Turk. Ostali potniki (87S) so bili naši državljani.
_ Nočno lekarniško sluibo imata tek či
teden Albaneževa lekarna pri Sv. Anionu na Frankopanovi  cesti 18.  tel. 27-01. ter
Kbnigova lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi cesti l. tel 21-79.
— Otvoritev gh-daliA^a mladega rodu. V soboto popoldne in včeraj dopoldne je bila
otvoritev gledališča mladega rodu z »Kar* tinom Krpsnom«. Obakrat je aolaka mladina do zadnjega kotička napolnila velikj dvoiano Narodnega doma.
—^ Mariborski mesarji ln preka ievalci eo imeli včeraj pri Gamhrinu svoj redni občni j zbor  Otvoril ga je predsednik g  Firt'er- | IzCrpno tajniško poročilo je podal g Flori-jam Bender Tudi mesarji so se izrekli proti j ukinitvi obrtniških strokovnih združ nj.
_ Vprašanje bencina je bil glavni predmet razprav in obravnavanj na rednem letnem občnem zboru Združenja prevozni, j ikih obrtov v MaiiVoru. ki se je vrši v j Ka-lnt Zborovanje je otvoril in vodil pel- 1 sednik g J 81uga. ki je uvodoma popravil | Številno članstvo in zastopnike obli: rov. zatem pa podal izčrpno in kleno p uročilo o prizadevaniu organizacije za procvit prevozniške ohiti Predsednikovo poročilo je dopolnil tajnik g. Anton Krepek, ki se je v svojem poročilu dot^k"il vseh aktualnih vprašanj Združenje fit^ie 322 č'anov. in sicer 137 a\t-taksijev. 95 avtopr^voz^'^ov, 71 voznikov s konisko vpr^cro ter 19 iz-voS^kov Ziružansk"! premoženje Irka zuje 65 761 din Zbnrova'ci so v Interesu svole^a obstoja zahtevali, da dobijo več be«<Mna ker s množino, ki dobijo na bencinske karte ne moreio Izvrševati obrti Na,rz*či delegat Zborriee za TOI je zagotovi' dT bodo v Sloveniii do»-ii; la-tmki avt-^m^^i'ov v doslednem č^^u dovoli henema in < i^r po zpgoto^il*] 751 c d0<:;'d^nie potro'n'e V posebni re^ohicln so zehte^1! avtnprevgz-niki nai se vendar e^k^^^ r>r'čT> 7 m«*d^T-nlza^i^o d'Savne cent" Ma-iKor-C H-» in sicer naj dela lavrši dr^^^-^ s^ma. r*p lfe*ts-ciia za modpr^i^acHo d"r*svne c*>*\<^ M^ii-bor   "Fm^T t"d'  treti'"* ne bo u^n^^-'n.
_ Tek tfbd t^hnl\; i-»»in svoi- ^t-mov-
fko OFg*nt»ae*1e. ki zdn»*u4e t9& č!-r»ov
Vfera-i   dap^dip   99   !m«l'   nrl   0*'n e'o: ob-""! zbo»". ki fQ '•p o*"^r-i in vodU nred
gpd"'k rr. Pad1^ p-^T1.-        n ^" ' i    erf 1  pT''*^' i
t^inik Z«muHa in h1^^fr*V% ftOVjefl r^r^. št'-eno Pr^mo^n^ lzka>?a1a ?0 <Wfl S>| P i vol't^ah Je bP Itvo1**«*i n^-l-^^n^ o-^hor-B^rMč nr^^s^ _1n'k: Caš^ rin. p-^'r.r * '»-d r»ik: Z-»m"da tainlk: nf^roi p«me^»fk gne«: I. b^t-'i-ik G^e"- TT v.'R—>-f-r- r>-»-micel"*: c**—m 1rl- Ore*ič T^-nq'j* p*»t-T. škar in Zlatar  Revizorja O-n in r^p-nko
Jfotipfnm K. iz STat*ne r^.**>**n<*«^ c^ ie v avtorw»Bn geznenMa z eafe>**W p,,n",,ll",i"i rr-rV»m Rp-mina se <a n° VSll FS9|1 7**-linbf1« p«"^«d^«a je b'1*« ri-» pe le p^tMttl^ povabilu, da bi  prenočili   prt  r;?m Her-
mina je svojemu znancu, ki se je izdajal za Ervina M., zaupala, da ima hranilno knjižico z vlogo 17.000 din. Ervin je Her-mini tako dolgo prigovarjal in jo z ljubeznijo omamil, da mu je naposled izročila hranilno knjižico ter sta nasleinje jutro dvignila denar. Ervin si je kupil motorno kolo ter dejal svoji Hermini, da bo naplavil poizkusno vožnjo. Toda Hermina je
zaman čakala svojega Ervina. ki ga ni bilo več na spregled- Ko so minili 3 dnevi, Ervina Se ni bilo nazaj. Spoznala je. da je naaed.a goljufu. Vso zadevo je prijavila policiji, ki poizveuje za eleparjem.
— V trgovini okradena. fiena nemškega železničarja Ivana Streiher, stanujoča v Einspielerjevi ulici 3S, je hotela v neki špecerijski trgovini na Aleksandrovi eesti kupiti blago. V trgovini je bilo precej ljudi Ko je hotela poravnati račun, pa je ugotovila, da ji je v trgovini izginila denarnica, v kateri je bilo 15G0 din gotovine
— Osle par j en avtoizvoicek. K avtoiz-voSčku Ferdu Fužirju je v soboto popoldne prišel neki mofiki. ki je Fuiirju dejal, naj ga pelje na Falo. Fužir je možakarja peljal v Falo. kier pa je neznanec dejal, na1 ga zapelje se v Radvanje ln Kosake. Ko ga je tako skopaj dve nn vozil naokrog je naposled Fužir možakarja pripeljal v neko kavarno Ko je avtoizvo*čok zahteval plačilo, mu je neznanee delal, da nima denarja. Policija je neznanca aretirala Izkazalo se je, ca gre za Slletnepra kros-njarja   Alojzija  P. Iz  Petrovč.  Zadeva bo
ime'a svoje odmeve pred sodniki.
— Razne vesti, Pri podiranju dreves je padlo deblo na no^o 43letnemu posestniku Francu Kropeu iz Makol ter mu jo zlomilo.
Kropca so prepeljali v mariborsko bolnico kjer se zdravi tudi 2o!ctm vlničar Štefan Krajne iz Sv. Jakoba v S ovenskih gj icah ki je z lovsko puško tako nerodno ravnal, da mu je šla krogla v prsi. Krajnčevo zdravstveno s anje je ze'o resno. -- Iz neke gostilne na TriaSki cesti je izginil mizar ^ke .-tu po.nrčr.iku Ivanu Juharku zimski plašč, vreden S00 din. Čevljarski mojstei Franc Mineljak, stanujoč Ob bregu, je tako nesrečno padel, da si je zlemil levico Zdrivl se v bolnici. — V Racah in Hotlnj! vasi so bile v zadnjem Casai številnim ta-
1 \c JJn Ji m po:estnikoni tjkradc*ne razne živ i  1'onj ko potr«?bSi ine.  predvsem  koruza in
krompir. V zvezi s temi tatvinami so orož i  niki aretirali šest eseb ki so pri zaslišanji' deloma Se mi^nale tatvine.
— Na dnu  življenja...  Ma'i ka^ensk renai mariborskega okrož.^p-ga soli-či je v tajil   razpravi  cb-odtl  24'ctnc Ta Alojziji
i   Boheka na S uiesoev strogega zapora tei j  na dveletna izg^ubo ča'tn'h državljmskib pravic   ker se je lani 7. ep Pa v Skokab spe'aM1 npd r-k^> fOletno deklico
— Dve leti hrdo imeli mir posestniki v Rp.dvinvju in bi ž i jih vaseh, ki so jih lan'
i -vnr -r ia'i vlorriVi. T?kih vlomov jg bi'c 17 Or^*nikom ?e je posrečilo. o\* so tatove izsledili in aretirali Sta to neki 2SWni Franc fCovafifS in 3°!etni Ivan Krček Obo sta bi1! pred mariborskim ma^i-n k^-en-skim senatov. obs\ie~a. !n si"er trd?k n^ S r •"'c"/~r'v ptrofre^a ^nnora. IČova£f6 pa na
2 let: stroirega zapora. — Ma^b^"'!^ vreme. Vremenski nano-
ved Dravi, da bo spremenliivo ob'ačno veTii*a2 ra tcn'ci-e in vetrovno vreme V'v-i.^^ rer^-^Ttnra ie Wls -146 po-nc'''n-       r,:1^ ** S   fH*vi ^"3 S 4.
.v*it<o noidr^   V'č^ial iono'dre j* vi'o v iCp-*rnTuir m i-n1-. tslmaeaanta z
;n r"" !^**'**zn"^r 'r°*—a «-e ie l^oTiCala ^^ ,--^ 4-4      "o bili ^'♦"a^nezni rr*zrrtati
-r,. nro^ «t*1m"-'' i^i 1 : f*g^v 1:0  ^pon-k <^r\ • Pavi'' 0 1  1 oVcv
( >* ^ - AToHnrpj 1 ( » > perilo "p^^Vj-. 1 f^V\ ■ V*i r*nT-|%   .     )   rc~i^    |f«n   C*f\ - Fr'->r1   <&,\ 1-0
^o10-  (1W) ■ T'r.nn^v   '*VO*1   d - rNvo^irr^ (1X\ ■ r^cl^-,   (■* \   nt    SA—i^§t • 1:0   9  "»Tl"le HTO*ri*  fi^-'-lr" kTn*-- TT*^
^> -   "O* CJT'- *-t—«7,r   <s     f J - »IV .
Zjf4    p 1f~-f-»f« n--?-M-> 1^.-
S"" 'o
f*rna : ?! ~"ica
1----T-r^t*  9" »t--—-   -T-..J-K —'-^
pa z zma^ovalcer*« \* t?kme
Oćitkl, naslovljeni na putreUfaUc aratžte — Zastof^sHik Ccraače tvniSce ibtra U^Usze e luflvdi kartela
Ljubljana, 4. marca
Elektrifikacjj3 Slovenije Se vedno ni tako napredovala, da bi ljudje na deteli lahke pogrešali petrolej. Rabijo ga za razsvetljavo celo v nekaterih mestih- Marsikdo najbrže ne ve, da je tudi v Ljubljani nekaj kopzumentov petroleja. Mirno pa lahko trdimo, da se pri nas večina podc-že'skega prebivalstva še vedno poslužuje petrolejske razsvetljav-. Petrolej pri nas §i a.ia še vedno med življenjske potrebščine. Zato ni nikakor pomanjkanje petroleja v tei zimi tako brezpomembna aadeva, da bi se ne bilo treba nikomur za nja zanimati. Podeželsko prebivalstvo je preživelo najdaljše ppčl v tej zimi brez razsvetljave Preživljalo jih je kakor med svetovno voj-ae v Času največjega pomanjkanja. Naglasiti je treba, da razsvetljava dandanes fM "sTOij kulturna potreba, temveč tudi fciv-ijonska. In zakaj so se je morali ljudje odreči? Kdo je kriv tega?
Pomanjkanje petroleja je nastopilo kmalu, ko je bila uvedena znižana monopolna taksa pa petrolej. Kartelirsne tvrdke so bile deležne znižanja 2 din pri kg, domače
pa 25 par. Določena je tudi cena petroleja v nadrobni prodaji.. Domače tvrdke se
izgovarjajo, da ne morejo konkurirati kartelu, ker bi ne morejo nabavljati petroleja pod enakimi ugodnostmi, zato ga ne morejo ^*eč uvažati. Kartel pa ga ne uvaža dovolj.
Trgovci se obračajo na uvoznike petroleja s naročili, toda domače tvrdke jim v resnici pe morejo pestreči. med tem ko se kartelirane družbe izgovarjajo, da ne morejo več uvažati dovolj petroleja, odkar se je začela evropska vojna, če*, zdaj je težava z nabavljanjem surovin. Razen te,«ra so nekateri trgovci prejeli od Itartell-rane družbe »poročilo, kot oderovor na naročilo petroleja, da bodo dobili pri njeni podružnici v Mariboru polovico lani januarja in februaria nckunljenega petroleja Toda prav ti treovci prejšnje č'*se niao ImpevaH pri tej družbi, temveč pri domači tvrdki. Sporrčilo terej prmeni: dobili boste polovico toJiko k-1 kor nie\ ker nist-bili prej naši odjemalci!
Zadeva je pa še mnogo bolj zaniipiva. S kartelom se je epoprHel Imetnik dom*e> mariborske rafinerije Gustav Goli. Doka-
zoval je v slovenskih tp beograjskih listUt, da se je kartelu posrečilo doseči posebne ugodnosti pri uvozu petroleja na podlagi napačnih kalkulacij ter da je smoter karteia povsem onemogočiti konkurenco. G. Goli je pozval kartel, naj ga toži, da bo pred sodiščem dokazal navedene ob-dollitve Kartel je na vse to odgovoril le s kratko izjavo, da je njegovo delovanje pod nadzorstvom državnih oblasti. To se pravi, čc ni kaj prav, imajo besedo le oblasti, a ker kartela ne obdolžujejo, ni vredno izgubljati besed.
Ta odgovor je tako rafiniran, da vprav disi po rafineriji... Ce obdolžujete nas, hočete le blatiti pristojne oblasti, naj torej one opravtjo z vami.
Toda obdolžitelj ne miruje, ponovno je pozval kartel, naj ga toži. Tcžba baje še vedno ni bila vložena. Medtem pa, ko G. Goli še vedno javno obtožuje kartel po časopisju, vlada pri nas tema; petroleja se vedno ni. Čitali smo sicer, da je bilo poslanih v Slovenijo toliko in toliko cistern petroleja. Toda četudi je ta petrolej bij v 1 esnicl že poslan in razdeljen, ga je bilo mnogo premalo, vsaj v primeri z bobnenjem, ki je spremljalo te pošiljke. Maribor je dobil baje 3 vagone petroleja, a potre«* val bi ga najmanj 50 vagonov, kakor pa»-ročajo trgovci, ker so vse njihove zalo°re že dolgo povsem izpraznjene. V mnogih podeželskih krajih se vprašujejo, kje je obljubljeni petrolej. Ljudje še ve no zaman vprašujejo trgevce po petroleju. Iz več ur hoda oddaljenih vasi hodijo marsikje v večje kraje k trgovcem po petrolej. Petroleja pa ni. Ljudje ae celo vozijo v Ljubljano in Maribor povpraševat po petroleju, a nihče jim ne ve povedati, kdaj bo petrolej aopet naprodaj. Medtem pa O. Goli trdi, da bi bilo v 14 dneh v vsej Sloveniji dovolj petroleja In bil bi dinar cenejši kakor je predpisano, če bi država nudila domačim uvoznikom iste ugodnosti pri uvozu surove nafte in pri monopolni taksi na petrolej kakor kartelu.
Hkrati G. Goli vabi vse veletre-ovee. in nabavljalne zadruge, da mu sporcSe. kako ioleo Že trne no^t^il^^in »""»trolMa. koliko bi ga potrebovali od fesen| doslej tn koliko še do pomladi Prosi tu-M nai mu spo-roče. koliko petroleja so nreleJi od kartela in kaj jim je kartel szjoroctl. znkai ilm petroleja ne more dati S tei?*i podatki bo G. Goli posredoval na finančnem ministrstvu, da bi oblest* čiru nrej odpravile krivice, ki se erode domenim podietlem, ln trpljenie prebivalstva, T.nidctvo ie n^^talo fcrtev nenavadneera ko^kurenčneera boja in res čudno, le da se zani ntv>ee ne 7«vame, ko sicer med nami toliko njegovih prijateljev.
Sport na Pokret)«
Na r-obrežju obstoja že več let Slavlja, katare čiani so pobreski športniki in je znana vsej Obmejni javnosti, zlasti
športni, saj so pobreški aaortniki dosegli ie nekai p*av lep*h uspehov in si SK Slavlja lahko šteje v čast, da Ima v svojih vrstah ne sarno odlične športnike, ampak tUwt dobre organizatorje. Danes dopo-dpe se je članstvo zbralo v iaiedno velikem številu v Klemenšakovi gostilni na Po-brežju k rednemu občnemu zboru evoje organizacije. Zborovanje je otvo:!! s pri* mernim nagovorom piedssdn.k g. Ferenc, ki je v svojem poiečiiu or.aal kruhovo is-lovanje v pretekli poslovni dobi. Dotaknil se je vseh aktualnih vprašanj, ki tarsjs obmejne kiute. Poudaril je žaostno dejstvo, da SK Slavija. čeprav vrši važno nalogo na Pobrežju, še n.ma avojega lastnega igrišča. Klub sam ne zmore velikih stroškov za ureditev lastnega igrišča, dru«
Sih, zlasti javnih podpor pa dcs.ej ni bil eležen. O klutovem administrativnem delovanju kakor tuci o delu nogometna sekcije ter gospodarskem stanju je poročal v tajnikovi odsotnosti (g. Dask) g. V. Prah, ki je ostro grajal dedovanje nekaterih »športnih diplomatov«, ki jim je SK Siavija trn v peti. Sledila so že pomočila blagajnika g. lukovica in g. F. 2oherjo» ki je poročal z& dramatični odsek ter gg. Stržine ln Vezjaka, ki sta poročala v Ime? nu nadzornega odbora.
Dosedanji predsednik g. Ferenc, ki ima mnogo zaslug, da se je SK Slavija dvignil na tako lepo višino, je bil soglasno izvoljen za častnega predsednika- Zatem sta zbrane pobreške športnike pozdravila gg. Ftšer kot zastopnik SK 2eleaničarja ter pobreški župan 9. Stržina, ki je zagotovil,
da bo pobreška obilna ukrenila vse korake, da bo SK Slavija v najkrajšem Oasu dobila svoje lastno igrišče.
Po krajiero ot'moru so bile volitve in je bila soglasno izvoljena naslednja nova uprava: Konrad Paier predsednik, Karel Jurkovič podpredsednik Viktor Dasko tajnik, Srečko Buko\ič blagajnik, načelnik rokometne selcc'ja g Ferdo DraA'acher. Odborniki: ?a' in5^k Kitak. DvorSak. Kocbek Nadzorni odbor- Stržina, Vezjak in J. Dasko. Razsodišče: Breznik, Volf in Ferenc.
Me? slučajnostmi so se obravnavale nekatere važne interne klubove zadeve in je zlasti omemti. da se je klubovemu vodstvu posrečilo spraviti vse neorganizirane klube, zlasti nogometne, ki jih imemvejo »divie«. do tega. da so bili likvidirani in da le članstvo teh klubov vstopilo v krog s K Slavlje ki je tako ka^er svojih aktivnih igralcev zelo pomnožila.
^*f*sfrett:9 uđHstvovanle naših železničarjev
SI. občni zbor „Drave44 ~ Počastitev zaslužnih članov
Maribor 3. marca Znano ie marljivo in občudovan fa vredno a stemati&nr narodno prosvetno ln ku'-turno sriasbeno delo naše »Drave*, ki le 'meia sncoi v Narodnem domu <rvoj 21 re-'ni lctm orw*m zbor Zaslužni pre^s"dn;k g lože Vckač Je iskreno poz trav! 1 številno člapst-o sjr je * Drava« ^Hevi čno naj-močneiSe grla.^beno društvo v Marsom ter niegrvem pod^vK^iu pa tudi navzoče od-'ične predstava ke z7asti inž /^e!enka kot ^astonnka 2clpzn'*ke direkcije "n ljubljanske S^oee« g Trosta. ki je tudi zastopal vS'cgo« g Oufrptp kot 7as*orjnika Oblastnega <xih^ra UT>,T?.5 in 2:. R opreta kot zastopnik? mar:bo;ske pojlružnice UJNzB.
Sledila je izredno pi-srčna polastitev isaaluln h članov ki jo je izvršil predr ed-^ k g V K .č s p:in.cin'm nagev^orn. Ka-• e!n k Loize žeker je nre-'e1 v m"k *~ri--nanjr. za 20 'etno vnete k*pelnrkOV n'e srebrno takt tko ki te prva te vrste v tfhr ribcaru. Franc ?ka'ej ^e pree arcbmo ^o-zo v znak pr znanja za 20ietn —orno 3\-iranie za lOVtno nes"' 'čno ?o '1 Tova-nje pa so prejeli diplomo Motila Furlati, -Mozj Rijavec Tvon Skr.čej in \Liko Pfelfer.
Po^rcihna poročila o uspešnem ter si?
srem etičnem delu »Drave« so podali tajnik Albn žlvko ki je omenjal zlasti pro-nae-an^ne pevske iz'ete ob meji nad«l;'o g. Hilhl za ^odV^ni oisek Mord»1 za pevski odsek B^čnik aa tamburaSk' c '*~K Dru^kovlč za er^e^beno šolo prof. Hnko Dru*o\dč za učteliski zbor O blagajniškem staniu je poročal blaerajnik Paa.r. Članov šteje »Drava« 895 ln scer ima pevsk: zbor 34 č1anov godbeni odsek 32. tamburaški 31 častn:h članov je 7. pod-pornih 797 ust~ncrni % Gojencev društvene glasbene *o> ie 109
Lepo BOf^sif se <e pokazalo tudi pri voT tvrb nover!! -—1 Predsednik je Jože V63ta£ tnir'V A Živico, b'-srajrt k Tv-n Paftr gesiv^ai1 P^oro OrH^n'č. odKc-mlki: Sk?čej Hc'žar Vrraa Ju erec. Ve^elko, p. jave2. Gemei in Durjava. ^borovodin je g. Albin Hor\-at ki ie na ob*n*m z^oru nprerfot\.1icr*'0 toftle vzr'C-ibu^ne besede. % glasbene šo^e pa prof. Huiko D^užovie. V napornem odboru sta L. /?unanft;č in L. M?lcev. Otcn zbor sta pozdravila z iskrenimi besedami inž. Zelenko in Out~a-ta. k;. sta ae'o pohvalila uspeino kulturno glasbeno delo »Drave«.
K les TzicjitS čim več pilafov
l»Pm< n0mp froslanstvo , Naših kril44 227& lurzt £% se dvignil] naši mlađi piloti v irak
Maribor. 3 marca
Oblastni odbor Ae. kl-ba ^Naža krila* \. M;;t\t&n. una s.ui ;.ovw£ in svoju tra-diftja, k: si 1^ ie erao/ii z vzira.in.m. marljivim delom Prizadeva, o žrlvoval-no&t funkcionarjev in članstva ie izorlčal tudi dan^šni. cbe.i: zb .t m r b skegsj ob-iasme,a o-Jo *j.  N-i'd. ■   i s?v ostni
del ob-čnesa 2 bora. ki ra le i lor 1 saslviž-ni D.eds:diik ravoat^ I e a ivre M, k: ie co.dra\ii vse navvo.e. Ipa orna mastnega noveljnik4 eene.- la Gol b . ta ma?i-stratnega direkterja Rod ška. earnizicnar-ia pod po kc ka Masleea. sre k ea načelnika cir. Ž DoiicijiikGga svetnika Pe-stevška. p.eds:dn.ka Tui?k p.cmtne zveze in> ' ainieria. ravna,elia dr Trmirš^a n Put * ..^jza ravna el1a L, osa Zatem ie biAa na nr:d'.o2 pred ednika e. Kr^jč ia pdp. ilana vdanostna brzciavka Nj. Vel. kralju Petru II.. D^zar^vne brzoiavke oa knezu namestniku Pavlu, nad al i 3 poveli-n:ku letalstva in a. Sonda maveriu Sledilo ie čitanje o:slan'.C2 Ni. Vis. kneza namestnika Pavla in izvlečka iz govara letal« Jszaa i^velinika a:m istega eenerala Ljub. Jci.' -vica V pravednih rt)Fi=ih ie prikazal predsednik g. Kreiči usDešno da» lo v rretekli ccslcvri dobi. Claii so do večini mladi ljudje. 2370 krat ae se dvignili na^i mladi bodeči d lati v zrak. Lani ie Drerninll mlad navd »šea lHalec g. No-r vak Navzlic raznim te":kcčam in vremenskim nepriKkam ie dcs^-lo lani 78 mladih letalcev piiotsro din-lomo jaci a c§v. Tako je 5edai v klubu ISO pilotov ladral-cev. Preletenih ie bilo 54.7 km d se-/ena ie bila absolutna vižina 2189 m % motrmim letalom ie bil^ izvT.^enih 124J2 pristankov. 182 zračnih K.st^v i t 4 aer:-vlcki. Ne smemo ooza'iiti ra naše mlade člane m'^larjs. Leteč' Dark ie 7natno na-rastel. \%> da ima d«5ne=? kub 11 drsnih letal. 4 orehodna ln vls.^ko zmožno l3talo.
V gradnli ie še 18 novih jadralir'h letaj. Pcmniti je da ni pokret Aerokluba same sprrtna  zadeva    ampak  da  ie mtrliiva
oredrrlprava v rlužbi dorr)Ovinski|i ter na-^'oralnib id alev
Po s!avn   t ess 1*lu so bila nodana no-
•cčla D^samsajjih funkcicnnriev Tajniško Doročilo ie i^oda' namesto g Panova g. Pivka. k: ie naročal tudi za mrtomo sck^Mo. Poro'ali so še bl^al it Ost «>» vič. Vodopivec za modelarsko sekcijo. Ko-
šak za jadralno sekcijq  g.   dr. Tomins-k za nadzorni odbor. Članov i a §00. denarni promet izkazuje 540 000. Motorna sak--| ciia. ie porabila oreko 11.000 ';a bencina, i 250 kg oiia in 300 kc* bencela.
V prisrčri h besedah ie pohvalil to nese-1 bično delovanie mestni oovelinik general I Gclubović. ki ie o-ozarial na pomen le-; talstva iz vidika državne obrambe.
Pri volitvah, ie bil izvoljen izArzemši nekatera sp.gmamba po večin' dosedanji od-br-r. ki %\ bo o-fzadeval. kako vz^oUti čirp več p 0*0v k^r 1- med najvažnejšimi nalogami A^rckluba.
Na?sđsit5 delavstvo za s?0je pravice
Maribor, 3, marca Cene  nara-Sosjo  vseup  »ivljenjsk'm po-trebščinam. Mez > ln plače so ostale Iste. Le mao podjetij v Mariboru ln oko!'cd je u^»5»te>-aio čii-a^/fijsico stanje ter švigajo
sveJefnu delavstvu prejemke. Delavstvo Sp be morale fe beelti in se le tesneje erga* niiirati, ako bo hotelo deseci shoij,ianja. V tam m amen ju je bil danes pri t Novem
svetu« redni fcbčn; zhor mai :borske podružnice Narodno strokovne zveze, ki razvija v zadnjem času marljivo drganizato-r'čno del«ame«t. Na obenem ?iberu. ki ga je otvoril tn vo.»il po-lprev'fioc'nik g. Baj» de. je b la govoia tudi o težkih časih ki
jtfi S3?r§>ri pomanjkanj surovi^ cjosivija
naša  industrija,  zlafti tcJcstDna,
Izč.pno sta poročala o podružničnem marljivem delu tanik Tekave n blagajnik Saje. v lir»*fiu nadzorstva je poroial g. žmavec. Zboroi-alei so s prfrnan:em sprejeli izvajanja iposameesiin po«, opeval* cev in nesebičn h funkcionarjev. Pri volit-vab so bij izvorni: V- Prelc piedseCmik, A. Bajde Ea FrafJp Janko p3J«p.rcdre n'ka, odbernki so: Tekave. 9a*e.. stihi*j fttmek, bezjak. Cee, PaJiemfk Tkalce, Zebec *'n e>. Jaačie. v nadzrmem odboru sta dr. Res ina in žmavce. Hvale vredne pobu'ne mial' se ^.egovoHIi np sib^aaai zboru dr. Jrnoi^ Tolcave«? fitihilj. Zsvaila,! fcj QU mek, $esUva ppvcga, c^boru jaj^či % aa-naljnie usrpe^no delovanje r.iarlbo»ske podružnice Narodno strokovne zveze, ki vneto zbira v svoj krog vse maiibo-sko ter obmejno narodno zavedno delavstvo.
Stran 4
»SLOVENSKI  NAROD«,     ponedeljek, 4. marca 1940.
štev. 52
življenjska usoda po rojstnih dneh v letu 1940
Napovedal jo je neki švicarski astrolog — Tudi astrologi čutijo posledice vojne
Tisoči in tisoči čutijo posledice sedanje vojne v Evropi, taka preliv.* stvo držav, ki se bere na frontah za zmago, pa tuli nevtralci, ter tudi — astrologi. V Nemčiji so oblast: prepovedale 1 b; v ia ■; a t o-loških poročil in astroloških koledarjev z dnevnimi, mesečnimi in .finimi napovedmi, v Franci:; in An T so fme! astrologi objaviti samo take napovedi, ki so se zdele cenzuri primerne. Tudi v Švici so morali astrologi svoje analize predložiti cenzorjem, vendar se je švicarska cenzura zanesla na vestnost in poštenost astrologov ter ni spreminjala dognanih stvari ali iim diktirala, kako naj napovedujejo bodočnost, da bo v skladu 2 državnimi in narodnimi interesi.
Eden izmed švicarskih astrologov je napovedal usodo ljudi za leto 1940 glede na rojstni dan posameznikov. Poišči mesec in dan svojega rojstva v sledečem letnem ho-roskonn in /vedel boš kai ti ie usoda namenila za leto 1940. Napovedi so najbolj splošne, kajti upoštevani so samo aspekti g'ede na položaj Sonca ob rojstvu.
Januar
Od 1. do 10. rojeni: V začetku leta ter vso pofniad zvezde niso naklonjene, duševno in telesno razpoloženje ni najboljše, s pričetkom poletja pa se pojavijo ugodni aspekti, kateri bodo favorizirali zlasti tiste, ki imajo javne in odgovorne položaje ali so v svobodnih poklicih.
Od 11. do 20. rojeni: Čustveno in idejno življenje se izčisti in postane finejše. Obstojajo možnosti za srečne dogodke v poklicnem in pridobitnem ter ljubezenskem življenju.  Od maja do avgusta pa bo le
treba premagati mno?p težkoče v ooklic-nem in družinskem življenju.
Od 21. do 31. rojeni: Zelo neugodno leto
za ure.=n:čenie kakršniik H vtčiih načrtom Aspekti kažejo na bolezen in na nevšečnosti   v  družinskem  življenju.  Paziti je treba zlasti na zdravje
Februar
Od 1. do 9. rojeni: Aspekti kažejo na možnost hude bolezni in na razočaranje v ljubezni in poklicu. Potrebna je največja previdnost v občevanju z drugimi, ker kažejo aspekti tudi na razprtije, procese in na izgubo prijateljske pomoči.
Od 10. do 19. rojeni: Možnost za srečne špekulacije, pa tudi za neuspehe V prvih petih mesecih leta ie uspeh v poslih zagotovljen ob pametnem in previdnem ravnanju. Zadnji trije meseci v letu so nevarni, aspekti kažejo na nepričakovane nevšečnosti.
Od 20. do 29. rojeni: Finančne zadrege v januarju, februarju in marcu. V aprilu, maju in juniju povečajo življenjsko silo in vzpodbudijo k delavnosti. Zadnji meseci v letu so ugodni za vsa področja udej-stvovanja.
Marec
Od 1. do 10. rojeni: Aspekti kažejo na slabo zdravje v marcu in oktobru ter tudi
na družin^k^ nev-ečnosti. V ostalih mesecih manjši uspehi v poklicu in optimistično razpoloženje.
Od 11. do 20. rojeni: Vztrajno delo prinese "ar!ovo!:''ii in orir^eMn^ o!ač:lo ob pametnem. zdravem življenju. Opusti zdravju škodljiva pretiravanja. Posebno kritični za zdravje so zadnji trije meseci v letu. Privošči si počitka.
Od 21. do 31. rojeni: Leto z mnogimi izgledi na uspeh. Aspekti kažejo na urav-novešenost in trezno presojo ter na zadovoljstvo, ki ga prinese delo. Aspekti so zlasti ugodni za tiste, ki imajo urejene službene razmere ter obetajo napredovanje in časti.
April
Od 1. do 10. rojeni: Aspekti podžigajo podjetnost in vračajo zaupanje v samega sebe. Leto je ugodno za uresničenje lastne volje. Srečne špekulacije prinesejo gmotne dobrine.
Od 11. do 20. rojeni: Do maja slabo razpoloženje za udejstvovanje v poklicu ali drugod, življenje z nevšečnostmi. V maju in aprilu zelo ugodne konstelacije, ki obetajo najsrečnejše, nepričakovane spremembe Na mestu je optimistično gledanje, od poletja naprej bo poštenemu delu sledilo pošteno plačilo.
Od 21. do 30. rojeni: Od aprila naprej kažejo aspekti na slabo zdravstveno razpoloženje in na žalovanje za moškim sorodnikom. Obetajo se tudi borbe, toda zmaga ni izključena, če ohraniš vero v svojo moč kljub težavnemu delu in nepri-likam.
Maj
Od l. do 10. rojeni: Letošnje leto pomeni važen preobrat v življenju. Za bodočnost bodo pomembne odločitve in dejanja v tem letu. zato odločajte modro in ravnajte cametno. kait: are za bodočnost V adnrh treh ali štirih mesecih l^ta ueo-den čas za špekulacije z nepremičninami in za udejstvovanje na odgovornih mestih.
Od II. do 20. roje v. V prvih treh mesecih leta neugodni aspekti za zdravje. V ?eku vsega leta se ogibaj prepirov in bodi previden v odnošr.jih do predpostavljenih ter ne spreminjaj bivališča, če ni nujno potrebno. Za umetnike pa zelo usodno leto.
Od 21. do 31. rojeni: V splošnem ugodno leto za dosego kakršnihkoli uspehov. V aprilu, maju in juniju se obetajo spremembe v družinskem ali v poklicnem življenju
Junij
Od 1. do 10. rojeni: V marcu in aprilu kažejo aspekti na zboljšanje v družinskem in poklicnem življenju, zlasti za ljudi, ki se bavijo s trgovskimi poklici. Od februarja do maja in v poletnih mesecih konstelacije niso ugodne za zdravje.
Od 11. do 20. rojeni: Nepričakovani uspehi v poklicu v teku prvih treh ali štirih mesecev v letu. v splošnem pa leto z debatami in obračunavanji v intimnem živčen ju. ki uteene postati tu Da tam zelo neprijetno.
Od 21. do 30. rojeni: Januar in februar z aspekti, ki niso naklonjeni, od maja naprej pa krene življenje spet na boljšo pot. vendar je previdnost še vedno na mestu glede vsega, kar se zgodi nenavadnega in je združeno s tveganjem Pod tem pogojem bn obrodilo dobre sadove dobro premišljeno prizadevanje po lastnih željah.
Julij
Od 1. do 10. rojeni: Od srede februarja do aprila nagnjenje k pretiravanju in ovire pri hotenju za uresničenje načrtov. Od julija naprej dobri aspekti in možnosti za uspeh.
Od 11. do 20. rojeni: Od pričefka leta do maja. zlasti pa od aprila do maja, kritični aspekti za prijateljske, ljubezenske in zakonske zveze, zelo neugoden čas za poroko, vendar tudi možnost za nenadne, nepričakovane srečne spremembe.
Od 21. do 31. rojeni: Od januarja do konca aprila ugoden čas za uspehe, za zmago nad nasprotnikom in zadovoljstvo v denarnih zadevah. Od junija do konca leta kritični aspekti za ljubezensko in zasebno življenje. Skrbi in slabo zdravstveno stanje.
Avgust
Od I. dn 10. rojeni: Skrbi zlast" z<\ zdravje, ogibaj se nenavajenih telesnih naporov. Od srede februarja do srede aprila izkoristi ugodne aspekte in delaj. Od septembra do decembra je v vsem previdnost potrebna.
Od 11. do 20. rojeni: Do maja ugodni aspekti Z2 uresničenje načrtov, poslej do konca leta usoda ne bo naklonjena, premagovati bo treba nepredvidene težkoče.
Od 21. do 31. rojeni: V januarju in marcu nevšečnosti in skrbi zaradi neke malomarnosti, neugodni aspekti za zdravje in za intimno življenje. Okrepitev duševnih in telesnih sil od aprila do junija in od novembra do decembra, zadovoljitev gmotnih potreb. V splošnem dobro leto.
September
Od 1. do 10. rojeni: Od januarja do aprila srečna usoda zlasti za rojene med 7. in 10. septembrom. V marcu in aprilu skrbi zaradi zdravja. Od srede junija naprej lepe možnosti za dosego uspehov kjerkoli. Dcbri askepti za sklenitev zakonske zveze in za navezanje prijateljskih stikov.
Od 11. do 20. ro.fen': Preceiš-r :z^l di za gmotni uspeh. V poletju in v zadnjih mesecih leta čuvaj zdravje, tudi navidezno nepomembno obolenje ima lahko hude posledice.
Od 21. do 30. rojeni: Od januarja do konca marca neugoden ča> za finančne, poklicne in družinske zadeve. V aprilu, maju in decembru mo/nost za uspehe z nepremičninskimi posli in zadovoljitev sa-moljubja.
Oktober
Od 1. do 10. rojeni: Od februarja do aprila težkoče v družini, poklicu, ovire v poslovnem življenju in motnje v duševnem življenju. Od julija do novembra sledi notranje osvobojenje in se zboljšajo odnosi do bližnjih. Možnost za nenavadne spremembe in nenavadna obolenja.
Od 11. do 20. rojeni: Do maja ne preveč j ugodne konstelacije, posebno ne za zdrav-! je razburjenje v zvezi s starši. Težkoče v I poklicnem življenju v aprilu in maju. Od i septembra do decembra ugodnejši aspekti, toda potrebna je v vsem previdnost.
Od 21. do 31. rojeni: Od aprila do junija in od oktobra do decembra življenjski sili sovražni aspekti, skrbi v zvezi s starimi bližnjimi sorodniki, nevšečnosti v poslih in poklicu, v splošnem kritično leto.
November
Od 1. do 10. rojeni: Boljše leto kot lansko, vendar še ne srečno leto, kritični aspekti za zdravje, poklicno in domače življenje od julija do decembra.
Od 11. do 20. rojeni: Od aprila naprej ne tvegajte ničesar, sreča je opoteča. Od :anuarja do aprila zadovoljitev samoljub-ja in zadovoljstvo v ljubezenskem življenju. Pazite na zdravje od aprila do julija.
Od 21. do 30. rojeni: Od januarja do aprila čuvajte zdravje, ne zanemarite nobenega bolezenskega pojava, kajti v sledečih mesecih in letih aspekti ne bodo ugodni za zdravje. Gmotni uspehi se obetajo, v marcu in aprilu pa kažejo konstelacije na skrbi v zvezi s pravdami in v zvezi s poklicem.
December
Od 1. do 10. rojeni: Če čuvate zdravje v prvih treh mesecih leta, se obetajo poslovni in poklicni uspehi od konca februarja do začetka aprila. Od konca aprila do srede junija skrbi zaradi lastnega zdravja in zdravja družine. Od septembra do decembra okrepitev življenjske sile in opt;m:stično razno!oženie.
Od 11. do 20. rojeni: Razgibano duhovno udejstvovanje in dobro fizično razpoloženje ter uspehi od januarja do aprila. Od septembra do decembra številne skrbi, ki jih pa lahko odženete. V splošnem prinese leto več mnra'n'h '*ot emo+n:h usn^hov.
Od 21. do 31. rojeni: Od januarja do začetka aprila so še možna- razočaranja v in-tinmem in družinskem življenju. Od aprila do konca leta naklonjeni aspekti, ki obetajo uspeha in podpirajo pobudo, ne zamudite prilik.
Iz T r bo veli
nikake zaposlitve in do nebenih podDor. Vsakdo nai prinese seboi delavsko '.niifio in dosedanio razvi dni co.
— Opozarjamo mesarje in tre ovce z živino oz. prekupčevalce ter živinoreice. da je po razglasu mestnesa poglavarstva v Celju slinama in parklievka v celiski občini oroglašena za nrestalo.
— Jugr je spremenil ceste, ki vodijo iz višje ležečih delavskih kolonii v trboveljsko dolino, v brozgo, ki pa se na večer str-di v gladko ledeno Dovršino. nevarno za vsakega pešca. Na rudniških orteh in cestah ie rudniška uDrava Dravočasno posilila Dolzka tla s oeskom. Na občinskih cestah Da se ne ukrene prav ničesar, dasi-ravno smo že cnetovano ooozorili na do-novne nesreče in nezsode. Prizadeti občani prosijo občinsko upravo, da svojim cestam, ki vodijo iz koolnij. posveti tudi v zim-
*.em času malo več Dozornosti. očisti obrobne kanale snega in ledu ter do zal edene 1: h cestah potrese pesek. Hišne pese^t-nike ob cestah pa nai se tudi pozove, da ored svojimi hišami notreseio cesto s De-Delorn. Ledena olast ie zlasti noneked tako debela, da bi io kazalo naibolie odstraniti s krampi in lopatami, kaiti solnce in od-iuga ie ne bosta še tako kmalu odtalila. Priporočamo občinski uDravi da čim nre-ie ukrene potrebno!
— Krsti, poroke in umiranja. V Trbovljah so bili od 4. t. m. do minule nedelje krščeni: BlažiČ Jožica, Bola Ljudmila, Goleč Marijan. Simončič Frančiška. Ahlin Janez. Goljuf Silvestra, 2ibert Stanislav, Steble Janez, Jakoš Janez in Košir Mihael. — Poročili so se: Bravec Alojz, rudniški elektrikar, in Češko Fani, zasebnica; 3 k obe An'on, rudar, in Dolinšek Štefka, hči posestnika; Kačič Alojz, kmetski sin, in Jesenšek Marija, hči posestnika; Trno-vec Franc, gostilničar, in šterle Terezija, hči posestnika;  Razpotnik  Feliks, rudar, in Zalaznik Ana. šivilja: Odlazek Ivan. mizar, in Pajk Julijana. zasebnica; Kuhar Franc, čevljar, in Mlinaric Marija, šivilja; Avsec Stanislav, rudniški kovač, in Vidmar Antonija, zasebnica; Plevnik Mihael, rudar,   in   Vidmar   Ljudmila, zasebnica; Vajdič Janez, rudar, in Tome Alojzija, hči t>os?stnika;   Drnovšek  Janez,  delavec, in Cirič  Slavica;  Gajšek Štefan, delavec, in Hren   Draga,   zasebnica;   Gačnik Pavel, rudniški mizar, in Bogve Amalija, kuharica;  Pavlic Edvald. rudniški nameščenec, in Razberger Frida, zasebnica; Kovač Ivan. rudar, in Vodišek Justina; šentočnik Pe-
vemu propovedniku čiste vere naj bo lahka zemljica domače fare, njegovim svetlim delom človekoljubja pa nepozabljiv spomin! — Dalje so umrli: Siter Marija, roj. Murn, vdova, 86 let; Eberlinc Antonija, vdova, 75 let; Ravnikar Neža, vdova, 75 let; Smodič Jože, sin rudarja, novorojenec; Zavolovšak Anton, 3 leta; Robaves Justina, roj. Pust. 64 let. Naše iskreno sožalje!
Iz Metlike
— Prijave za pogozditev parcel. Kakor druga leta bo tudi letos spomladi priredila csnovna šola v Metliki »Dečji dan za pogozdovanje«. Posestniki, ki žele, da se jim pogozde gotove parcele v okolišu 3 km od Metlike, naj se najkasneje do ponedeljka 4. marca 1.1. zglase pri upravi šole ali mestni občinski upravi. Potrebni so podatki: ime in priimek lastnika parcele, kata-stralna občina, številka, velikost parcele in vrsta drevja, ki ga žele posaditi.
— Sokolska javna knjižnica je pričela redno poslovati in je odprta vsako nedeljo od 13. do 14. Članstvu je prav tako ob nedeljah vse popoldne na razpolago sokolska čitalnica, ki naj se jo pridno poslužujejo.
— Uspela šolska prireditev. Igrica »Povodni mož«, ki so jo v nedeljo vprizorili pomladkarji JS tuk. osnovne šole, je v celoti prav lepo uspela. Trud marljive po-verjenice gdč. Višnarjeve in pomladkarjev je bil poplačan s priznanjem vseh gledalcev, prinesel pa je okroglo 400 din čistega donosa za izletni fond.
— Popravljamo. V poročilu o občnem zboru podružnice CMD smo napak navedli ime tajnice. Popravljamo poročilo v toliko, da je bila za tajnico izvoljena gdč. Možina Albina.
— Priprave za gradnjo nove Sole na Vrhovem. Tajnik pripravljalnega odbora za gradnjo nove šole na Vrhovem je pretekli teden vložil tozadevno prošnjo na odločujoče mesto. Kakor smo že poročali, hočejo Vrhovci pa tudi okoličani imeti brezpogojno novo šolo. za kar je dal iniciativo predsednik mestne občine g. Rozman Josip. Pripravljalni odbor predvideva novi šolski okoliš, čigar srelišče naj bi bilo Vrhovo. kjer je sedaj 39 šoloobveznih otrok. V ta okoliš naj bi spadal kraj Log, kjer je 9 šolc*)b veznih otrok, dalje Pra-pretno z 12, Vrhovška gora z 2. Goreljce s 6, Šmarčna. občina Boš tanj s 15. Mr-tovec z 2. Vitovec s 7, Novi grad s 3,
Živa gora z 2 in Nežence z 8 otroki. Skup-ter. rudar, in Zupan Kristina, delavka. Bi- i no je otrok iz tega šolskega okoliša 105.
— Vse brezposelne o?ebe. ki radi izrednih gospodarskih razmer brez svoie krivde ne moreio dobiti zaposlitve. Doziva trboveljska občina, da se zglase na občini, soba štev. 9 v svrho preskrbe novih raz-vidnic za brezposelne in sicer do sledečem vrstnem redu: dne o. marca osebe od črke A do vključno črke F. 6. marca od G do L 7 marca od M do S. 8. marca od S do 2. — S tem razsrlasrm so razvel:avliene vse dosedanje razvidnice. Osebe, ki si v nazna-čenem roku ne bodo preskrbele predpisanih razvidnic ne bodo imele pravice do
lo srečno! — Umrli so: duhovni svetnik in monsignor Jakob Gaspari č, župnik, star 67 let. Vest o nepričakovani smrti preblagega trboveljskega dušnega pastirja je bolestno odjeknila v srcih vseh, ki so ga poznali. Monsignor Gašparič je bil vzor duhovnika, kateremu je bila plemenitost misli in dejanj v nedeljenem verskem in cerkvenem delu najvišji življenjski cilj. Naš blagi župnik je bil zaradi svoje izredne dobrotljivosti in prave krščanske ljubezni do bližnjega pri vseh faranih nadvse priljubljen in visoko spoštovan. Čislali smo v njem redke lepe lastnosti globoke verske vdanosti, ki je služila le v dobro bližnjega in cerkve ter ni poznala nobenih drugih posvetnih stremljenj. ' * ■» •      v v  r    *-r v V
, . i ... - Du-
hovnemu dobrotniku zlatega srca in pra-
Dasi občina Radeče ni vstavila v tekoči proračun nikake tozadevne postavke, podpira stremljenja pripravljalnega odbora ter mu gre pri tem delu vsestransko na roko.
— Nesreča hotelirja g. Eovra R°glja.
Pred meseci se je rodil hotelirju g. Lovni RogVJu prvorojeni sin Anton Pretekli teden pa je sinček zaradi vnetja srednjega ušesa umrl v Dečjem domu v Ljubljani. G. Roglju. kakor tudi njegovi gospe soprogi izrekamo iskreno sožalje!
NE GRE
Dama: Jaz imam rada, če nosi gospod tako obleko kakršne ima lase. Crni lasje, črna obleka, svetli lasje, svetla obleka.
Plešast gospod: Potem takem, bi 'jaz moral hoditi nag. gospa. Zame namreč volja: nobenih las, nobene obleke.
MALI OGLASI
Beseda 50 par. davek posebej. Preklici, izjave beseda din 1.—
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za maJe oglase ae priznamo.
POUK
RAzno
Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 6.— din.
CONTINENTAL
na
ugodne mesečne obroke
Ivan Legat
!<i!)l]aua. frešei nova *4 Maribor, VetrinjsKa 30
ZA VSAKO PRILIKO
aajboljSa in aajceuejSa ooiačiia si  o a o a v i t e pri
P K £ S h L K
Sv. Petra cesia ia
GOSTILNA »TRIGLAV«
na Celovški cesti se takoj odda z inventarjem. 703
CEPLJENO TRSJE
prvorazredno — dinar komad, divjaki korenjaki, sadno drevje nudi Žiher Franjo, Zamušani, Sv. Marjeta, Moškanjci. Zahtevajte cenik! 708
KflSUE
Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din.
Strojepisni pouk
(desetprstni sistem)
Večerni tečaji, oddelki od *&7. ure zvečer dalje za začetnike in izvežbance. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 4. marca. Šolnina nizka. Največja strojepisnlca s 40 pisalnimi stroji raznih sistemov. — Vpisovanje dnevno do 8. ure zvečer. Christofov učni zavod. Domobranska c. 15, tel. 48-43.
640
PRODAM
Beseda oO par  davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din.
^PREMOG
^> <LOKS • DRVA
nudi
I. POGAČNIK
BOHOKJCEVA 5 — TEL. 20-5« Postrežoa oreznibna!
OREHOVA JEDRCA
sortiran cvetlični med m medico  dobite   najceneje v MEDA R NI
Ljubljana, židovska ul. 6. 501
KUPIM
Beseda 50 par, daveK poseoej. Najmanjši znesek 8.— din.
HLODE
smrekove in jelkove kupujem vsako množino. Šuštar, Ljubljana, Dolenjska cesta. 704
SLUŽBE
Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din.
FRIZERKO
' dobro moč, sprejme takoj ali 1 do 15. marca Cividini Stane, 1 frizerski salon, Gor. Radgona.
709
IŠČEM LNKASANTA
ki je zmožen slovenskega in nemškega jezika. — Prednost imajo upokojenci, ki so hišni I posestniki v Mariboru. Ponud-j be pod *Inkasant<£ na anončni j zavod Hinko Sax. 719
Danlel Lesueur
Krinka i— ljubezni
Romee
— Dobro, toda mi ne živimo več v fevdalnih časih in v nesrečo gospoda markiza tu tudi gospodarjevo pravo ne velja več, — je dejal Gilbert z lahnim nasmehom, čigar dvoumnosti nedolžna Bretonka ni razumela.
— Tega res ne vem, — je vzdihnila po kratkem, neodločnem molku. — Odkar sem na svetu, sem vedno videla, da so pri nas vsi ubogali gospoda markiza kakor boga ...
Pri teh besedah se je prekrižala — najbrž zato, da bi oprala nedolžen greh, ki ga je bila storila s svojo pogumno primerjavo.
_Pri vas? Kdo pa je prav za prav ta »pri vas«,
gospodična Bertranda ?... Seveda, če nisem preveč nediskreten.
— To je babica in potem... Bertranda je nekaj časa oklevala, potem je pa pripomnila s čisto drugačnim prizvokom: To bi bil moj stric Yves in moj
stric Mathias. Toda ta dva sta skoraj vedno na morju ...
— Vi ste torej sirota, ubožica? — je vprašal Gilbert, ki bi bil v prvi vrsti rad zvedel kaj točnejšega o njenem poreklu.
Dekle je naenkrat zardelo, potem je pa odgovorilo v zadregi:
— Očeta nimam več, mamica mi pa še ni umrla. Ah, je pomislil Gairlance, mamica ji ni umrla,
toda ni je tu. najbrž je izginila. Kdo ve, kakšno življenje živi tu, ker je moralo to dekle zardeti že ko sem omenil njeno mater? In Renaud jo je najbrž zapeljal. To dekle tu je bilo sad njegovega prvega greha. To vse je jasno kakor beli dan.
Kakor da je opozorjena po tajnem glasu, da bi mogel biti nepričakovani, nedolžni molk nevarna pečina in da bi utegnilo dobiti sumničenje tu huiše očitke od resnice, se je Bertranda Gaelova odločila za pojasnilo:
— Uboga moja mati! . .. je vzdihnila. Čemu naj bi skrivala to pred vami. saj bi itak zvedeli jutri ali pozneje, če bi prišli k nam z gospodom markizom. Moja mati je duševno bolna... Ali me razumete dobro?...  To se je zgodilo takoj po naši nesreči.
— Duševno bolna! ... je šinilo Gilbertu v glavo in njegovo presenečenje je rasle z vsako minuto. Glasno je pa pripomnil:
— O kakšni nesreči govorite?
— O smrti mojega očeta, ki ga je zadela, ko se je potopila ladja. Bil je mornar v državni službi, četrti paznik na tovorni ladji, ki jo je uničil ciklon. Jaz
? sem bila takrat se čisto majhna. Ne spominjam se j tega. Toda cesto mi pripovedujejo iiudje in naši j dobri znanci, da je tistega dne, ko je prišla vest o njegovi smrti, obšla mojo ubogo mater žalost, kakršne na naši obali sploh še ne pomnijo, čeprav je na nji mnogo vdov. Z nikomur m govorila, spati ! ni mogla, cele noči je orebila na obali, kjer je pre-' klinjala morje in plakala. Z največjo težavo so ji j dobri ljudje vsilili najpotrebnejšo "hrano, da ni umrla i od lakote. Da ni skočila sama z visoke skale v morje, i so si razlagali samo s tem, da je hodila v cerkev in da je trdno verovala v našega Odrešenika in Mater božjo. Toda nekega večera — zelo žalostnega večera — se je vrnila vsa zmešana. Trdila je, da je videla I svojega moža, da ga je srečala na obali in da jo je ! ogovoril. Njegove prve besede so bile polne nežnosti '. in globoke, sladke ljubezni. Tako ji je govoril v za-* četku — toda takoj so sledile zopet najhujše žalitve J — nje, tako globoko in zvesto ljubeče, besede, ki jih je baje govoril v sanjah in katerih bi si niti ne upala ponoviti. Smeh, ki je trgal srce, jok, ki ni ; poznal konca, niti utehe. Razum je bil takrat odšel ! z njenim srcem — pomirila se je, toda njena bolest ' je bila prehuda in njen um je ostal omračen.
Bertranda je obmolknila. Na obrazu se ji je po-yaialo, da ji je težko govoriti o tem.
— Ah. kako sem se razgovorila . . . Oprostite, gospod princ.
— Ne nazivajte me »gospod princ«.
1 Namršila je obrvi in ga nekam nestrpno pogle-! dala. Gilberta je jezilo, da se mu je nekoliko za-
| meglil položaj, ki ga je malo prej videl že tako i jasno. Bertrandina mati je bila zblaznela od bolesti, da je izgubila svojega moža — vse to je zanimivo izpodbijalo intrigo in pustolovske sanje o krasnem graščaku de Valcoru.
— Kako naj vas pa kličem ? — je vprašala naivna Bretonka velikodušno.
— Recite mi enostavno gospod. Gospod Gilbert, če hočete.
V modrih, blesteč.ih očeh preprostega dekleta je zažarel radosten žarek. Nazivati tako zaupljivo, tako enostavno in skoraj tovanško gospoda princa? V tem je videla Bertranda tak privilegij, da je bilo njeno veselje nepopisno.
— No, gospod Gilbert, — je spregovorila z glasom, ki se je kar tresel od nepričakovanega ponosa, — zdaj se morava ločiti, če nočete priti prepozno na sestanek z gospodom de Valcorom v krčmo. Njegov obisk pri nas bo najbrže zdaj že končan. Ta ozki hodnik na levi vas privede naravnost v sredino vasi. Će bi šli z menoj v to smer, bi morali hoditi precej časa peš, preden bi mogli zajahati konja.
— Tem slabše, lepa Bertranda. Če bi me ne bili opozorili, bi bil šel za vami na konec sveta.
— Kaj nikoli več ne pridete na izprehod v ta kraj? — je vprašala in zardela tako, da je bilo Se preveč sumljivo. Naivno je povesila glavo.
V tem svežem bitju je bilo tako malo umetnega in poguma, da se je Gilbert iskreno veselil, ne da bi dvomil o čistosti tiste, ki jo je v njem vzbujala.
— Gotovo zopet pridem! — je vzkliknil ognjevito.
Urejuje Josip Zupančič // Za „Narodno tiskarno" Pran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christot // Vsi
v Ljubljani