aaialj to
<!•/• nad Hului*)».
PR
VETA
rr
Urodnilki te zprzviillkl proztori: iS. Uvmdale 4m
INIVEKS*TTWatll«CIS
glasilo slovenske narodne podporne jednote
Offlco of Publk%Uw> M67 South Lawndat« Ava Telephoae, RockwoU 4104
LETO—YEAR XXIL	Cona Sata	naJL		MO as. IStZ. M Hm It unm jg oninm «f Sun a. ista	Chicago, III., Mrtek, 28. februarja (Frb^H), 1929.	Tearb ^	STEV.—NUMBER SO
			oneo fevnuUI	Ing al spaalal vate ef peatage pn	evtšeš fee In seetiaa 1ISS. Aet ef Oet, S, 1S1T, zmhorM aa Jane U. ISIS.		
Ljudstvo daritveno jagnje pri združevanju magnetov
S kakinim dobičkom ao prodaja-
j« javne družbe pod kontrolo
privatnih intareoov.
Boaton, Maaa. — Hišni gospodarji in družinaki očetje, ki rabijo električno razsvetljavo, vprašujejo, kakšna bo sdaj uao-da Worceater Electric kompanije. ki je bila prodana New Eng-land Power kompaniji sa eden in dvajset milijonov dolarjev. Cena pomeni sa delničarje Wor-cester Electric kompanije skoraj dvajset milijonov dobička.
Delničarji so vložili vsega skupaj v kompaniju $4,0(8,000, toda veliki dobički ao povsročili, da so vložili v podjetje samo en milijon dolarjev. Ti dobički so bili veliko večji kot prilična di-videnda.
Delničarji Worcester Electric kompanije so leto za letom prejemali dividende, ki so znašale 20 do 46 odstotkov vrednosti delnic. Škandalozni položaj je končno povzročil, da je stopil državni department za javne naprave v akcijo. Odredil je, da se cena za kilovat električne sile za razsvetljavo domov in trgovin zniža od sedem na pet centov.
Kompanija je seveda zahtevala, da se cena za električno silo določi na podlagi reprodukcijske vrednosti podjetja. Isjavila je, da vrednost snese Šestnajst milijonov dolarjev. Seveda odvetnik druibe se je skliceval na rasne odloke najvišjega sodišča Zdrušenih držav. Toda
slediti odlokom najvišjega sodišča Združenih držav. Na to je i kompanija zanesla boj na zvezno sodišče. Po. dolgotrajnem bojo na sodišču je novi sodnik v zadevi proglaail in dognal, da nove cene ne pomenijo zaplembe kompanijskega imetka.
Daairavno New England Pow-er kompanija ne bo nadaljevala' z bojem na sodiščih, se naročniki električne sile čutijo vznemirjenim. Nova kompanija, ki je del velesiatema International Power kompanije, obratuje velike hidro-električne naprave In prodaja električno silo Industrijam v VVorcestru, da tako dela konkurenco Worcester Electric kompaniji. Odsdaj naprej ne bo več tegiP konkurenčnega boja, ampak ta kompanija bo imela monopol nad električno silo v Worcestru in okolici.
Opazovalci, ki ao sledili temu boju in kupčiji, ao mnenja, da bo kompanija povišala cene sa elektriko, ker je družbi plačala eden in dvajset milijonov dolarjev za njeno podjetje.
Mr. Atwill, predsednik maasa-chusettake komisije sa javno naprave, ja obsodil doktrino najvišjega zveznega sodišča kot legalno, zgodovinsko in ekonomsko nezdravo. Dejal je, da taka doktrina podpira lakomnost in o-deruštvo med lastniki dražb sa javne naprave.
Podjetja Associated Gaa t E-lectric System v New Vorku je opustilo boj na svesnih sodiščih proti ceni pet centov, ki Jo jo odredila maaaachuaettaka komisija. Ta kompanija laatuje v državi Maaaachusetta pet plin-' sklh in elektrarna rakih podjetij. Obširna agitacija, da meatne občine prevzamejo druibe sa Javne naprave, je povzročila, da ja kompanija umaknila boj na sodi -ščih. V državi Maaaachuaetts je že 40 elektraran, ki so splošna občinska lastnina Občinsko pod-jetje v Holjroku odaja električno silo celo po štiri centa in pol.
To podjetje Aaaodated Gaa t Klectrie Bjratem ja plačalo sa Cembrid»s Klectrie kom penijo enajst milijonov dolarjev, daai ao lastniki vložil v kompanijo a a m o $2.M8,<K>0. Naročniki <ambridge kompanije vprašuje-jo zvedavo, kaki bo polip čeval "
*ft
nijl.
gliji. Vlagatelji dajo kapital, kot vračilo pa prejmejo noto, na katero je pritianjen lep pečat, ki pa jim ne daje moči do glasovanja.
Urodulk dolavskoga lista obsoiau v Kaiadi
Obtožnica as« je očitala
Ijeaje "njega veličanstva" an-
cMkega kralja.
8udbury, Ont. — Arvo Vaara, urednik finskega delavakega dnevnika "Vaupaa" je bU ravnokar obsojen saradi puntarskega žaljenja, ker je primerjal bolezen angleškega kralja Jurija z dvema milijonoma stradajočih rudarjev v Veliki Britaniji. Obsojen je bil na šest mesecev zapora in na denarno globo tisoč kanadskih dolarjev. Ako urednik nima denarja, da bi plačal denarno globo, se čita v obsodbi, tedaj mora še dve leti presedeti v zaporu. Zagovorniki bodo vložili priziv na višje sodišče.
List je priobčil ta članek lani v mesecu decembru. Kralj je bil opisan v članku kot sastopnik najbolj nazadnjaškega krila doma in v tujini. O njegovi bolezni se je pisalo, da je manj važna, kot trpljenje rudarjev v okrajih, v katerih so brez dela in stradajo.
Ali bo kralj umrl T je vpra-tfi upamo, z f kraljcvinO) mesto kraljevine nastane republika . . . Edino, Če si delavci pribore moč, ae bodo rešili proklet-stva kapitalizma." Ti stavki ao se prevedli v angleščino in izročili oblastem. To je isvršil rev. Jones, ravnatelj misijonskega dela med delavci, ki so bili rojeni v tujezemstvu. Nato Je sledilo sodnijako postopanje napram u-redniku finskega delavskega dnevnika.
Sudbuiy je središče ozemlja, na katerem se koplje ruda za Izdelovanje nikla. Tu sta rudnika Frood in Mond. Oba rudnika obratuje International Nickel kompanija. Finski delavci tvorijo v tem okrožju najštevilnejšo delavsko skupino. Številni so tudi v lesni Industriji.
Finski delavski dnevnik jo podpiral organiziranje delavcev v tej pokrajini In dosegel tudi nekatere uspehe. Clanl delavske stranke menijo, da Je to pravi vzrok, da se je proti uredniku nastopilo na sodišču. Pri prvem zaslišanju je državni pravdnik zahtevsl, da se mu Izroči imenik naročnikov. Odvetnik je prote-stiral proti zahtevi, a njegov protest ja bil sastonj. Ovaduh rtv. Jones je snan nasprotnik delavske strokovne organizacijo.
PENNftYLVANBH POBOJMK
TOŽEN ZA ODŠKODNINO.
Poškodovani rudar zahteva $4,000 odškodnine.
New Yerk, N. Y. — Rudar Rudolph Di Piazza is Bentlevfl la, Pa. je tožil Louia W. Kmn-za, člana premogovne In železarske policije sa pet tisoč dolarjev. Policija je bila saposljena pri Bethlehem Miners korporadjl.
K ran z je oplazil rudarja s količkom po glavi In mu rasbil črepinjo. Rudar je osdravel, toda ne popolnoma In tofti sdaj policaja sa odškodnino. Policaj Krsnz ja moral položiti tisoč dolarjev poroštva.
v Nemčiji.
Kssesl, Nemčija, 27. fabr. -Poakušnja s prvim "srečnim vlakom" je Mla tu izvrtana včeraj s uspehom. Trije aaropiaai, apojenl skupaj kakor vagoni, so leteli 1200 čevljev vteoko nad mestom P red no je šel "vlak" na Ua, oo letala v srak« odpeli in vaako saee je apUvalo dalL Pri-bozvta-
Vromanska katastrofa do
nvinvii wiw n
Ameriki
Tornado, povod nji In blizsardl,
Vratolomno vreme je zavladalo po velikem delu Združenih držav od Kanade <fc> Mehiškega šaliva. Po Minnesoti, VViaconsi-nu in Iowi so bili v torek krilni snežni viharji s ostrim m razora, medtem pa imajo v Ohiu, južnem IUinoisu in Mlssouriju pravo spomladansko vreme in taleči se sneg je povzročil velike povodnjih istočasno razsajajo tornadi po Texasu, Mississippiju in Arkanasu.
Reka Miami v Ohiu je narast-la In poplavila več industrijskih mast. V Daytonu je na milijone dolarjev škode. V Springfleldu ao zaprte vse šole in večina to-varen. Lokalne povodnje ogrožajo tudi mesta v južnem IUinoisu ln Kansas City. V treh južnih državah je tornado porušil več mest in usmrtil 28 oseb, dočim je 400 ranjenih.
.Medtem pa Imamo lepo vreme v Chlcagu in okolici. Led, ki se drži ulic že od 1. januarja, so tali ln sneg je že akopne).
Obrestai oderuhi v lavi New Tork
dr-
Predloge za omejitev oderuštva
s obrestmi prod legtalatura?
, Albanv, N. Y. — Delavci, ki iščejo majhna poaojlla, morajo povprečno plačati po dvanajst od sto obresti od posojila. To dejstvo se je isvedelo, ko j« bila legislaturi predložena skupina ask—klh predlog, da sa masač-na obrestno mera sa majhna posojila poviša od dvoh od sto na tri in pol od sto.
Zakonodajcl, ki so naklonjeni tem predlogam, so jih zagovarjali, da bo llberalJsiranje obresti ojunačilo "legitimne naprave," da bodo poaojevale tudi majhna posojila. To bo odpravilo obrestne oderuhe. Prtsnalt so, da ss s denarnimi globami ne more en-forsirati ie obstoječe sakone!
Ampak če aprejmojo te predloge, tedaj ae bo dvignila letna obrestna mera od 24 na 42 od sto. Za blsnlsmane in podjetnike ne poatoji potežkoča že sdaj dobiti poaojilo proti šest od sto obresti.
Praktično proti obrestnim o-deruhom ja nastopila delavska banka Amalgamated. Ta poooju-je delavcem sa majhen drobec postavno določene obrestne mero. Posojilna in stavbinsks društva ao drugo uspešno sredstvo, s katerim delavci nastopajo proti obrestnim oderuhom. To je vsrok, da obrestni oderuhi sovražijo poeojilna in stavbinaka društva in akušajo s postavami omejiti delokrog teh društev.
kralja v Teheran, Penija, 27. febr. — Pristaši ubežnega kralja Ama-nullaha v Afghanistanu ogorčeno protestirajo proti angleški diplomaciji, ki daje potuho usur-patorju ia bivšemu bandltu, ki ae je polastil preatola In vlada v Kabulu. Angleška vlada v In-diji ja zaprla meja ob Afghanistanu in ne dovoli, da bi Ama-j, nullah dobavljal orožje In strelivo is Indija, kjer ima mnogo pristašev. Amamitlah ja tudi v ve-likih stiskah sa denar, dočim je usurpator Bača Salto dobro sa-
C h I e a g«. — Dvanajstletni Charles Nic kotlet ti ja v torek u-etrelil svojega očeta, ko je sled-nji prišel domov pijan ia s no-Šem napadel sina. Paat se mu je iztrgal ls rok in sbežal v spalnico, kjer je imel o6r revolver, katerega je Charles pograbil In oddal štiri strele aa očeta, ki je obležal na mestu mrtev,
atari Nickollettl ie bil snsn kot pOsnec ia nasilna, ki ^ s svoja dru-
Mn je bil aretiran in od-■
RAZMERE V KOS-PMUSKEH TEKSTILNEM MESTU
ij
Koliko čaaa se |o delavkam do-padloto
Greenville,
"Oče je lani gradnji ceste
o delo?
| | (F. P.) — leti saaluiil pri ri sto dolarjev blizo Brewtona. Mogoče bo leto« več zaslužil, k*ti gradili bodo šeat novih cest" Tako se je is-rasila mlada šestnajstletna tekstilna delavka ls tekstilne tovarne Alabama Mills kompanije v mali tovarniški Vasi prt Graen-villu napram poročevalcu Fede-raliziranega tiska.
"Vsi delamo rasen najmlajše sestre. Ta ja Savnokar stara Štirinajst let." Mlajša sestrica je menila, da bi lahko hodila v šolo v mestu, ako bi hodila delati. Bila je v četrtem razredu ljudake šole.
"Oče je nočni čuvaj. MaU pa skrbi za družino, dokler jo ne požre tovarna." Mati je suha, slabotna ženska, toda hčere so žive in močne.
"Naša osemnajst let stara sestra dela pri vrstenih. Dvakrat so jI povišali Š# mesdo, odkar jmo tukaj." Delavke v tej družini so pričele delati sa osem dolarjev na teden.[ Delati seveda morajo 56 ur v tednu. Delavke, ki so Isurjene ali so delale že preje kje drugje, pa sasluiijo po 912.60.
'Kaj ni to dobro?" je vprašala mlada delavka. Delavke niso delale nikdar prtjs za masdo. Prišle so is majkne deželne va-kakAaih 40 «*Mj pre* od tu-kaj. Njih mesde na teden so nižje za dva aH tri dolarje od drugih isučenih tekstilnih delavk v obeh Karolinah, pa za o-sem do deaet dolarjev nižje, kot v tekstilnih tovarnah J4ove Anglije.
Stanarina je dva dolarja od sobe ne mesec. Stanovanja so o-premljena s električno razsvetljavo, vodovodom, kuhinjskim vllvalnlkom In modernim strani-ščem. Stranišča se nahajajo su-naj, kot je to navada v starih kompanijsklh In tovarniških mestih. Neka delavka je pristavila, da bodo banje postavili kasneje v kopalno sobo.
Hiše so nove in svitle, veliko boljše od povprečne kompsnij-ske hiše. Družina is sedem členov, ki pošilja šest svojih članov v tovarno, stanuje v hiši s šestimi sobami. Teh šest sob je tako sgrajenih, da lahko tvorijo dve stanovanjski enoti ss dve mali drulinl.
Na prasnem stavbišču so se Igrali otroci. Cesta so seveda še blatne, kar niso tlakovane.
GreenflUe spada med mesteca, ki aa bila zgrajena na prizadevanja Alabama Power kompanije. Tavamo v teh mestecih so bila zgrajene na tisti način, kot v Oreenviltu. Ta mesteea imajo namen privabiti domačine v Industrijo.
Tovarna v GrosnvIUu je komaj pričela obratovati. V nji dela okoli šestdeset delavcev In delavk, a v nji Je prostora sa tri sto delavcev in delavk.
Trilstai morilec v LHavijl. Kaunaa, Utavlja, 27. febr. — Tukajšnje sodišče ima opraviti s morilcem, ki je §Ur komaj tri leta. Deček, po Imenu Jan Samo-lionls, je vsel trimesečni aeatrici akorjo kruha in ker je jokala, je pograbil poleno ter jI rasbil glavo.
ad ravnik
Jugoslavija to Bol-
■»anlla m oklnaMi
{arija v oDjania
Stari spori ae rešujejo na mirovni konferenci v Pirat M.
Pirat, JugualavlJa, 27. *obi Bolgari ju in J ugnala vi ja, stara sovražnika na Balkanu, ata at včeraj podali roke potom njunih oficljelnih delegatov, ki ao se včeraj sešh v tem malem mestu na arbski strani moje, da porav. najo stare spore ln sovražnosti. Na prvi seji mirovne arbeko-bolgarake komisije Je bilo slišati same lepe besede. Delegatje obeh dežel ao ao pozdravili s to* plimi israsi prijateljstva In brat« stva ter isrekli željo,J da odslej ne bo več mržnje in konfliktov med Srbi in Bolgari. Dojstvo, da je jugoslovanska vlada prva odprla mejo, so Bolgari posdra* vili kot prvi korak k pravemu prijateljstvu obeh naslov.
arikl znižali mezdo
Znižanje mesde S6
Reading. Pa. — Pleteninar-sklm delavcem In delavkam v tovarnah I ris. Guenther in Klts-mlller v Readlngu Je bila »liana mesda sa 2ti odstotkov. To pomeni, da sasluiijo $1.20 na dan manj.
Delavci v tovarni Iris so bili deset tednov doma. Po deset tednih so bili pozvani na delo. Ponudili so jim ls 22 centov od tueata nogavic. P raja so preja« mali po trideset usnlav <a|, ta nogavic. Ako ae dtUavke jo pri delu In Imajo arečo, da jim stroji ne nagajajo* tedaj izdelajo od 14, do 15 tucatov ns dan, ako delajo devet ur In pol sil deset ur na dan. Drugim delavcem, ki ne delajo pri pletenlnarskih strojih, se je mesda snlžala so-rasmerno.
V Guenther Je vi tovarni Js neka delavka protestirala proti sni-žanju mesde. Rekli so jI, da naj bo vesela, ako dobi pot In dvaj-oentov, kajti delavke na Jugu Jih dobe le po dvanajst In pstnajst centov. Neka delavka je izjavila, da mora ves dan trdo delati, ako hoče sgotovltl od 12 do 16 parov nogavic.
Delavkam, ki so delale v tovarni Iris, se prav nič ne mudi. da bi sačels ddlatl po sniianl mezdi, V tovarni so pričeli de-lati v pondeljek, v torek so ae ps sglaeile samo tri delavke. Te delavke niso nič bolj poželjive, da bi se hitro vrnile na delo, ker si je glavni delničar podjetja Iris kupil lepo novo hišo. Delavke izjavljajo, da so so podjetniki dogovorili, da so znižali mesdo, ker so znižali mesdo v treh tovarnah hkratu.
Mnogo delavk je pa moralo po nekaj letih dela v tovarnah o-staviti dslo, kajti njih sdravjo Js bilo uničeno, ali pa tako šibko, da so potrebovsle malo oddiha od enakomernega In duh u-bijajočega dela. Vrhtega pa skušajo voditelji teh podjetij uve-stl šs isboljšane stroje, s katerimi upajo vsč produdratl, kar po-meni več bresposelnostl sa no-govičsrske delavce.
VESTI ZIMI-
STRIJSKECA BOJNEGA POUA
Delavska konvencija v Pennl.—• Delavske družine v stanovanj-sklh kaaarnah presehajo. — Preganjanje v tekstilnih to-v a mak. — Stavka v tekstilni tovarni—-Beda med delavci v Buffalu In drugo.
Sc ran ton, Pa. — Frank R. VValsh, predsednik centralne de-lavske unij«, j« bil Isvoljen delegatom aa konvencijo Državna delavsko federacije v Pennl, ki se bo vršila dne 2. aprila. Konvencija ae bo večinoma pečala s legislaturniml stvarmi. Centralna delavska unija je sprejela predlog, da napne vse svojo moči ss 100-odstotno organiziranje delavoev v Scrantonu.
New York, N. Y. — Thomas J. Rllley, tajnik Brooklynskega biroja mlloščinaklh družb, opisuje raanico o položaju družinskih očetovski saslužljo premalo sa prehran i te v družine,
Rilley piše: "V stanovanjskih kaaarnah ni radiatorja, da bi ga človek sjutraj odprl. Ravnotako nI tam gorks vode, ki teče. Bploh nI nikjer toplote rasen v kuhinji. Slabo oblečeni otroci airo-mašnih staršev ao preslabi, da bi šil na cesto iskat kuriva. Tiste trske, ki Jih prinesejo v tem vre-msnu, pa ne salešsjo dosti.
New Hedford, Masa. — Orga-nisaclja tekstilnih podjetnikov Aiperican Aas'n of Ootton Manu-tucas (ssturars poroča v lokalnih Ženo- stih, da so prlganjalke metode uvidene v Šttri sto tovarnah In dllavnicah.
Buffalo. N. Y. — Hresposel-nost in bolesen v delavskih družinah ata najvsč krivi, da prosijo pomoči pri miloščlnsklh družbah. Organizacija Izjavlja, da Je v letu 192S pomagala 2,607 družinam in potraalla $100,000. Za živila Je šlo 60 odatotkov, sa prenočišča SO odatotkov, drugo pa ss kurivo.
New Orleana, La.—South Hat kompanija se Jo poslužila sedanjega položaja In nasnanlla, da prične s obratovanjem. Mesde v New Orlasnsu so niske.
Waahlngton D. C. — Tajnik orgsniziranih ognjegascev Oeo. J. Rlchardaon je obvestil lokalno organizacijo ognjegaacev v Mon-trealu, Kanada, da se jo ustanovila v Hamiltonu, Ont., lokalna organizacija ognjegaacev s sto <lani, llamllton je sadnje kanadsko mesto rasen Ouebeca, v katerem Je bila ustanovljena katoliške unija. Zdaj se Je tudi ta katoliška unija seaedla na kup In se ustanovila prava delavska organizacija.
Podružnici organiziranih ognjegaacev sta bili tudi ustanov. Ijeni v Lackawannl, N. Y., In Long Beachu, N. Y.
ORGANIZATORJA IWRWWI-JKJO V NRW ORI/KANHU.
Izgradi v No« Torku radi izgoua Trocklj«
Tepeš med 700 komunisti, aakar jo policija vse pometala aa cesto. — Trocklj piše aa ameriške Mate. Fraacoakl komunisti mu pošiljajo denar.
Taka aa sakljuMII aa osji trajnega delavskega sveta.
Chicago. -r Dr. J. A. Harter, 2617 W Marquette rd.. je Ml v torek aretiran lo obtožen umora mlea Maile IHrugnall. atara 16 let, 44 W. dStli st., ki je umrla 16. t. m. na ponledkah nepostav-ne operacije.	^
oo prtkapeje 4meri-
Rim. 27. febr. ^ MueeoUnl Je
New Orleansa, U. — Delegat
.	- ^ 4 I E. perou Jo na aejl centralnega
Mlcfclgaasfcf sodnik preti dlvjs- ^vaksgs sveU predlsgal, da
šklm kasnim.	s|»elirs na Wllllam G mena.
Lanalng, Mlch. — Vlncant M predaedniks Ameriške delavske Brennan, okrožni aodnik v Da- fsdersrije, ds pošlje v mesto or-troitu, je sporočil drtsvnemu a»! ganizatorja.
natu, da rajši pusti službo, ka	-----
kor da bi katero osebo obeodlJ;	LeUlorasubU.
v dosmrtno ječo radi štirih prn-1 g,Kridge Pleld. Mich., 27. atopkov prohlblčnega sakna. ( f#br _ Andraw K no«, vojsškl
—--j letalce, se je včeraj ubil v po-
Peljakl la litvlarl ss ^reljsjo. |	p^*tu s leUlom nove-
Varšava. 27. febr. Poljake g« tipa. ko je v vlšiol tlaoč čev. in litavake straie ob meji ao ae, |j,v prenehal delovsti motor In z pet apopadt* ln eden vojak Js. je leUlo treščilo na zemljo. Ml ubit In več ranjenih. Poljski	- ■
dolže Utvlnce. ds h<idlJo čes me. jo krast drvs na Poljsko.
Now York (Uty. — Sedemsto komunistov se jo v torek svečer pograbilo ln obdelovalo s pestmi v Labor Templu na shodu, ki so ga aklieali trockiati, da protestirajo proti sovjetski vladi, ki Js Izgnala Trockija Is Rusije. Konec sborovanja jo bil t^, da jo poltelja udrla v dvorano ln pometala oboje, trooklste ln staliniste, na oesto.
Martin Abern je bil gUvnl govornik na protestnem shodu. Komaj pa Je sačel govoriy, Jo sačolo razgrajati kakih 50 pristašev Stalina, ki odobravajo izgon "rdečega N4jpoleona" la Rusijo. V nekaj hipih ja bila v dvorani največja konfuslja ln stalinisti In trocklsti so se suvali s pestmi in čevlji. Nekaj oseb Jo odneslo rasblte nosove in črna očesa.
k Praga, 27. febr. — Cshoslo. vaška vlada Ja odrekla TrockIJu visum sa obisk topile na Češkem.
Carigrad, 2*1» febr.—Leon Trocklj, bivši vojni komisar v 8o» vjetsld uniji, Je včeraj prejel večjo vsoto denarja Is Psrisa od svojih st4MHh francoskih aodru« gov. Nemška vlada mu še ni odgovorila, Če ame Iti v Nemčijo ali na.
( htcajtt. — "The Chicago Daš* „ ly Newa" so sačolo 26. februarja U" prinašati M-rijo TraokVevih član-
ri»|koV, kl Jih i«? naplaal, odkar ss nshaja v Carigradu. Najbrž ja
članke prodal alhdlkstu vsč ameriških dnevnikov.
TrookU začenja prvi članek s francoskimi besedami: "Cest la marche dea evonements (tako korakajo dogodki !)'\ nakar Is-ročno poudarja, da piše le pod pogojem, da ima absolutno svobodo do Israšanja in da lahko zapiše vse kar hoče ali pa nič ne piše. Dalje pove, da njegovo stališče napram revoluciji, sovjetski državi, markslsmu in boljšo-vlsmu oz ta ne nespremenjeno. On Je še vedno boljševlk In kot tak umre. Nadalje prsvt, da se nahaja v Carigradu proti svoji volji In js bil poslan tja s silo, Ko je stopil na turška tla, jo epo-ročll prasldentu Kemalu paši: "Goahod, formalno Isjavljam, da prihajam k Vam neprostovoljno In s protestom," Ker je moral sapustltl Rusijo, bi bil rajši šol v deželo, katere Jeslk razume, toda "Interesi izgnancev so niso šs nlkdsr ujemali s željaipl isga-njačev;"
Dalje piše, ds gs ja leta 1*16 francoska vlada Izgnala v Španijo, kjer tudi nI rnsumel jezika, liberalna španska vlada mu pa nI dala čaaa, da bi ae naučil špan-ščlne, pač t* ga je hitro Izgnala f »»s morje, fief franeoake policijo Bidel Fauspaa, ki ga Je gonil čes mejo, je pa prišel leta 191* v Rusijo po neprljateljsklh tajnih fijk Bil je aretiran In pripeljan pred nJega (Trockija), ki jo bil takrat voinl komisar ao-vjetake tlade. Začudeno aU ss pogledala In Trocklj ga Je vprašal, kako pride on v Rusija "Cest la marche des evonements r jo odgovoril francoski policijski vohun. Bil je isboren otlgovor, ki gs Trocklj uporablja v prilog svoji usodi. Ampak Trocklj ns p!še dosti 0 svoji o-sobni usodi; njegova oseba — pravi — Je postranska stvar. Glavno so razmere v Rusiji. In o teh raspravlja zelo na drobno.
Tudi v ječah kukajo pijačo!
Hinton, W Va. — Tukaj Je prišlo na dan, da so federalni
jrtnik. v jeci okraje ■
AvtomeMlafcs
Weeterly, H. I., 27. febr. — K na <*ebe je zgorela, 26 drugih ps je Mk> več ali manj opečenih, ko Je bua, ki je Ml ns potu Is New Yorks v Boaton, zsdel ob neko drevo ln je nssUls eksplo-
l( udar aknčil V šalit.
Benton. III. — tal 61-letni rudar, je v Izvršil »amomoi e tem, da jo skočil s površja v 600 čevljev glsbok lah t Meš je po nam dnevnem delu In ae umii Ur je skočil v jamo, |
—
—
—
PROSVETA
GLASILO SLOVKN8KE NARODNE PODPORNE JEDNOTE LASTNINA SLOVENSKI NARODNE PODPORNE JEDNOTB
Cm oglasov po dogovoru. Rokopisi m bo vračajo.
Naročnina: Zadlnjene država (iiven Chicaga) fd.OO na lato, $3.00 aa pol lata; Chkago in Cfearo $7J0 na leta. 18.7» aa pol lata, in aa atvo $6.00.
Naslov sa
vaa. kar Ina atik s
"PROSVETA"
t*67-6t Sa. Uwndala Avansa, Cklcago, Mlada.
-THE ENUGHTENMENT
Orgaa of tks Slovene Nstiansl BeaefH Sedet j.
Ovraed by tka Slavcne National Beneflt Saclatj.
Advertising rates on agreement.
T
Sobscrlptlon: United States (emept Chicago) and Cnnada $8M par paar; Cklcago $7J0, and ferelgn countHes $0.00 per jrear.
MEMBER OF THE FEDERATED PRESS
138
Datum v oklepaju n. pr. (Jan. 8I-1B2B) poleg valaga imena nn naslovu da va mje s tam dnevom potekla naročnina. Ponovita jo pravočasno, aa astevl Hat
ia se vam
MEZDA TOVARNIŠKIH DELAVCEV.
VESTI IZ MAKIH
Poročilo, ki ga je podal newyorški industrijski komisar, pokazuje, da je leto 1928 končalo s povprečno tedensko mezdo tovarniških delavcev po $30.12. Bila je naj višja tedenska mezda tovarniških delavcev. Ppvprečna tedenska mezda tovarniških delavcev v vseh industrijah v državi New York in leta 1928 je bila $29.44.
Skozi zadnja tri leta je bila povprečna tedenska mezda tovarniških delavcev $29. To pomeni, da so nekater zaslutili več, drugi manj, ako se pa računi vaa mezda, ki je bila vaak teden izplačana delavcem v vseh industrijah ln aa deli s številom vseh zaposljenih tovarniških delavcev v vseh industrijah, pa ta mezda znese po devet in dvajset dolarjev na teden. Pri tem je treba pripomniti, da tudi povprečna mezda v vseh industrijah ni bila enaka, ampak v nekaterih industrijah je bila višja, v drugih pa zopet nižja. Ako primerjamo povprečno tedensko mezdo izza leta 1928 s povprečno mezdo leta 1920, tedaj vidimo, da se je tedenski zaslužek povišal za $1.29. Leta 1914 je pa bila povprečna tedenska mezda tovarniških delavcev še veliko niija. Delavci so povprečno zaslužili le po $12.70. V tem času je povprečni tedenski zaslužek padel le v letu 1922, ko je zavladala velika depresija. Od tega leta se je mezda povišala za sedemnajst odstotkov in pol, od leta 1914 pa za 182 odstotkov.
Naslednja tablica nam pokazuje, kakšna je bila te
tlenska povprečna mezda v letih 1914,1920 in 1928 v šest-			
najst važnih industrijah.			
Povprečna tedenska mezda	1914		
v državi New York.		1920	1928
Aluminij, medenina In druge kovine......».....$12.67		$28.56	$26.69
Avtomobili .».••>•«>..>«>««».«««>«.<«..><'<.>«.>••«•••'•••«*••••	16.53	31.40	34.84
Pekarlje ..........................................................	11.61	25.03	26.85
Čevlji in škornji ..m..................•..«....»•.......«••.	12.42	26.82	25.40
Električna oprema, livarne in atrojne de-			
lav niče ....,.................,.».....................•».••••••	14.50	29.67	31.99
Jeklarne in železarne .....,...........,..•.»•.••.•....•••	15.62	40.74	34.54
1 Mctenine ............»..........«..........«........,••*.•••••••	9.02	20.72	17.78
Moška obleka ..................................................	18.01	28.03	26.84
M«»hk«i |wrilo ....................................... u........	9.31	18411	19.26
Oljni produkti ...»•..•<<•«.••.<«•»»,<<«...»«<«.><•>«••<••••••	18.08	27.04	29.83
Tiskarne ••...»..............................**•>#••••••••••'•••••	16.84	31.81	39.75
Železniška oprema ..........m...................a......	14.82	84.81	33.62
Kositer n i produkti ..m... ....m.... ............... •»»••«»«	12.45	26.70	89.86
	12.80	31.42	35.18
Volneno blago in preproge .........................	10.12	25.11	24.96
Operni večer, dne 3. marca. Mflwaukee, Wln. — Ze par
dni opazujem kako nenavadno razpoloženje vlada v tej pohuj-šanl milwauški naselbini. Naši krojači so zaposleni do skrajnosti, delajo "overtime" kakor tu-naše življe. Vse se že lišpa ter pripravlja in človek bi v resnici bil v zadregi, če ne bi slučajno izvedel pravočasno, za kaj se prav za prav gre. Najprej sem mislil, da bo naša pub-ika odšla 4. marca v VVashing-ton, D. C., ter prisostvovala ustoličen; u novega predsednika Hoover ja. A kaj šel To nam šc mar ni. Gre se za nekaj popolnoma drugega. V tem slu-čaju je pravcata tekma med moškimi in ženskami. • Torej, bi reke), "pucamo" se in that is aH. Naš dvorni brivec Petek ma "appointments" za nedeljo, in sicer celi dan. Kakor se vidi, lišpanja ne bo še konec tako kmalu, toda jaz vendarle upam, da bo vse v najlepšem redu do sedmih zvečer v nedeljo, dne 3. marca, ker točno ob pol osmih zvečer se dvigne zavesa odra v 8o. Side Turner dvorani, kjer nastopita naša operna pevca — gospa Pavla Lovšetova in mil-vvauški naselbini priljubljeni Anton SubelJ.
Bilo bi brezpomembno razlagati vsebino programa ter oce-Lo njih dosedsnjih uspehov, ker nimam za to potrebnih zmožnosti; bi mogoče več škodoval kakor koristil. Rečem le to, da bo milwauška naselbina sprejela oba umetnika z odprtimi rokami ter jima bomo po vaeh naših močeh poplačali s tem, da pridemo na ta veeer v dvorano vsi, katerim še količkaj bije narodna žila, ki imajo vsaj še trohico ljubezni do slovenske pesmi v svojih srcih.
Dotičnim, ki imajo prazna srca za slovensko pesem, pripo-ročam, da se potrudijo vseeno v nedeljo večer v omenjeno dvorano, ker jim garantiram, ds sta oba omenjena pevca sposobna napolniti njih prazne duše in srca. Za to imam več dokazov z preteklosti. Jaz se Štejem toliko srečnega, da sem imel pri liko slišati že oba pevca in vam rečem, da Je moja izobrazba preplitka, ml manjka primernih besed, da bi mogel opisati kak šen vtis je napravilo petje ge Lovšetove na mojo akromno dušo. PovdarJam samo: Kdor zamudi to priliko (izvzeti so samo bolniki), bo zamudil polovico življenja in ne zasluži, da bi se ga smatralo za živega, ker mora biti po vsej pravici mrtev za vse, kar nam nudi življenje lepega na svetu.
Programa ne maram priložiti ker je vaša sveta dolžnost, da pridete vsi ta dan v dvorano pravočasno, ob sedmih zvečer. Na svidenje 1
Član pripravljalnega odbora.
prostore, ker v prvih najetih p/ostorih se ni mogla trgovina mnogo razširiti.
Leta 1924 si je zadruga postavila lastno poslopje, moderno urejeno, ki je stalo z vsemi priti k linami okrog $80,000. Nerazdeljen dobiček prejšnjih let je pripomogel, da zadruga ni zašla v prevelik dolg. Ob zalrijuč-ku leta 1928 je imela dolga še $6,000, vse blago in druge obveznosti pa do centa plačano. Vrednost vsega zadružnega i-metja je bila po najnižji cenitvi $68,882.55, kakor je razvidno iz sledečega letnega računa:
I«tao poročilo Slovenekc zadrug*.
Wsukcgsn. No. Cklcaga.
Dohodki.
Blagajna I. jan---------------$ WS-88
Dohodki v prodajalni------- 220,653.92
Delnice ..............................
Za mlako .............................
46.00 04.64
Skupaj ............................8280,703.44
Stroški.
Blago .................................8200,688.20
Plača usluilamcev ............ 18,417.82
Vrnjeno posojilo...............
Zavarovalnina ........-.......
Davki in licanai..........
Dohodninski davek .........
Obresti ............................
Gaaolin ............................
Led, premog ln drva......
Popravila trnkov ..........
Druga popravila ............
Pjrilo ...............................
Karaveli Java ln telefon
Raani mali stročki ........
Potni stroški
Za oglaae —..................
Tiskovine ................i.......
Božična darila ...............
Rent dvorano ................
Plin in voda *..................
Članarina Ligi ..........
Vrnjene delnice ............
Skupaj ..........................8229,670.20
Denarja 1. jan. 1920....... 1,828.24
6,100.00 408.81 872.22 690.16 642.08 642.97 823.96 249.34 140.03 260.61 319.79 V 396.66 82.00 367.40 37.76 67.60 30.60 88.96 161.01 14.00
Skupaj .	$280,793.41
Aktiva.
Poslopje in lota ..............$ 28,180.00
Oprema v prodajalni........ 2,868.00
Truki .......................-........... 2,868.00
Blagajna ............................. 1,212.28
Blaga na rokah.................. 7,204.54
Dolg odjemalcev ............... 16,206.12
Dolg na delnice ................ 326.00
Vnrftčlnn ............................. 15.00
Posebni aklad .................... 10.96
6 68,882.55
SkUPaj .....fl»"irrrt"
Pasiva
Podpisanih delnic ..............8	26,076.00
Dividendi neizplačani ............4,719.00
Posojila .....................................6,000.00
Rescrva .......................$..............12,500.00
Dolg na karte........... ..............109 25
Prebitek ............................................................0,470.30
Ta lestvica pokatuje, da ao ae mezde tovarniških delavcev povišale, a obenem so ae povišale tudi eene aa živ-Ijenake razmere. Pa tudi življenttke potrebe, ki tvorijo nekakšno mero za življenakl standard, ao ae popolnoma izpremenlle. Te potrebe so ae povišale ln so večje, kot ao bile leta 1914. Ako bi ae življenake potrebščine prav nič ne povišale v ceni, bi delavska družina potrebovala vseeno veliko več za svoje življenske potrebe, kot Je leta J914. Prišle so nove iznajdbe in te iznajdbe niso bile izumljene le za laatujoci razred, ampak tudi za delavno ljudstvo. To ima late pravice do njih, da jih uživa, kot jih ima lastujoči razred
Mezde so se povišal«*, a to povišanje mezde ni tako visoko, da bi krilo življenske potrebe, ki so nastale zaradi (sprememb v ljudskem Življenju.
To povišanje mezd !< dokaiuje, da je bil Ferdinand 1 le, ki Je spM'knjig«> <» železnem mezdnem zakonu,!*?V*™?1* u!,hkot' ki učinkuje v kapital ličnem gospodarskem siataM,
Veselica društva št. BOS. Arma. Kaitass. — Društvo "Sunflovrer" št. «0© SNPJ prsz-nuje drugo obletnico ustanovitve druAtvs v soboto zvečer 2. marca v Slovenski dvorani v Frentenscu.
Ob tej priliki priredi velik karneval in maskeradno veselico, na katero vabi vsa društva SNPJ v tem okrožju. Zabavo bo dovolj za stare in mlade. Vstopnici so nsprodaj pri članih tega društva, kakor tudi pri vratih na omenjeni večer, in "snčns" vstopnica dobi kot darilo naš "blrthdey cake". Torej, ne pozabite na nas omenjeni večer, • Ob priliki vam radevolje vrnemo. —- Odbor.
Hlovenaka zadmšaa prodajalna.
VVaukegan, IIL — O naši Zadružni prodajalni Je malo znanega v javnosti, daairavno obstoji že osem let. Ni moj namen, pisati zgodovino prodajalne, to bodo pisali drugi, mogoče ob desetletnici ali kaaneje. — Slovensko zadrugo amo ustanovili navadni tovarniški delavci in naše žene. ki amo imeli zelo mal» znanja o zadrugah v splošnem želeli amo le. da zadruga prodaja eeneie življenske potrebščine svojim kK^*malet>m.
Da zamuga nI mogla vršiti te želje delničarjev, Je vzrok, ker • w * je morala kupovati bla-
Skupaj ............................8 68,882.56
Predeednik—Frank Zupec, pod predsednik—Anton Celarc, tajnik— Frances Mathlae, pomot, taj,—Frank Ogrln, blaga j.—Ja<k Oabrak
DlrektoriJ t Fabian Zlodl, Frank Nagode, Aliton Meaec.
Meseca februarja 1928 je odbor direktorjev na svoji redni seji sklenil, da pristopi naša Zadruga v Centralno dršavno kooperativno ligo a sedežem Bioomingtonu, HI. V marcu je bila naša Zadruga sprejeta Centralno ligo, katera je pridružena Ameriški zadružni ligi ta pa svetovni Zadružni tvezl, k ima sedež v Londonu na Angle škem.
Lansko leta 29., 80. in 81. oktobra se Je vršila v Waukeganu III., šesta redna konvencija A-merlške zadružne lige, zastopanih je bilo 97 zadrug, med tem tudi naša Slovenska zadruga po našem delegatu John Zalarju ki je naš poalovodja. Delegat in gosti so si ogledali tudi našo Zadrugo ter ae zelo pohvalno Izrazili o nji. V nedeljo 80. oktobra, je bil v Slov. nar. domu velik zadružni shod, velika dvora na Je bila natlačena kot še ni kdar, rasni govorniki so nam pojasnjevali pomen in korist zsdružništvs. Tudi pri obhodu po Wsukegsnu js bils naša Za druga častno zastopana, ne sa mo Finska kooperativna ssdru gs. Vss stroške ss oglase, shod in drugo je plačala naša Zadruga sorazmerno s finsko zadrugo.
V "Proietaneu" z dne 7. feb. t 1. aem čital v članku "Slovenska delavftka uidružna zvesa v Cle-velamlu" med drugim tudi tol*: "V naselbini, kjer ja slovanska ipd nit na prodajalna v lepih, prekrasnih tak slih. kjer ae dani val pokoj t aa nailepčt rasanah — ob. •Soji tudi V »orna fineka konsumita aadroga Slo venet a etajl sasr. aaaau. kot rerkev nn hriba — finska pa je članka drkaene mat In aave tadl Ivane caatrate Finski člani šaNvaja v svojih pr«*dajahtah sadi akni veetoik lavne avans la fnnkeUenarjl line aveane centrala. Delegati
ake zadruge hodijo na vaa državne ■
Ko sem prečital te vrstice, sem takoj vedel, da se nanašajo na našo slovansko zadrugo, akoravno je bila naša zadruga ob dotičnem času že več kot o-sem mesecev članica Ontralne Zadružne lige, obenem tudi svetovne zadružne zveze.
Naša zadruga stoji danes na trdni podlagi, je prva slovenska zadruga v Ameriki, ki je članica Centralne zadružne lige. Da se v javnosti ni dosti vedelo o naši zadrugi, je krivda — naša. O raznih veselicah, igrah in drugih prireditvah je več dopisov v Časopisih, o gospodarskih organizacijah se pa malokdaj kaj piše.
Naj omenim še razmerje med našo zadrugo in odjemalci, oziroma delničarji. — Večkrat se sliši od odjemalcev, da imamo preveč delavcev vposlenlh. Pojasnjeno Je že bilo večkrat, da se nekaj delavcev lahko odpusti, ako odjemalci sami hodijo v prodajalno po blago, mesto da se jim na dom dovaža, kkr je pa to v mnogih alučajih nemogoče — vzrok — oddaljenost od prodajalne. Vsi delavci s poslovodjem vred so vzeli na plači lansko leto okrog osem odstotkov od vsega skuplčka, prva leta pa dvanajst odstotkov.
Nekateri se pritožujejo zakaj zadruga zadnje dve leti ni razdelila dobička med delničarje in odjemalce. Glavni vzrok je, ker smo plačali na dolg na poslopju, ln ker odjemalci dolgujejo ob novem letu $16,206.12. Ako prištejemo k tej vsoti še $5,100, ki smo jih plačali na dolg, bi lahko razdelili lepo dividendo med del ničarje ln odjemalce. Ako bi plačali dividendo v delnicah, bi meli že letos izdanih za $90,000 delnic, potem pa premislite, kam pridemo v par letih. Naša navada je, da plačujemo domačih prodajalnah na dva tedna, na mesec ali pa tudi več, ako pa kupujemo v raznih "chain" prodajalnah, pa moramo takoj vse plačati, pa sami blago domov nesti. Ako hočemo biti res pravi zadrugarji, tedaj se ravnaj mo po zadružnih pravilih v vseh ozkih. Seveda so tudi izjeme pri plačevanju, ka-ere zadruga vpošteva, kakor bolezen ali brezdelje di^lj časa, nikakor pa nI opravičljivo za tiste, ki imajo denar za različne nepotrebne atvari, za jestvine pa ne. S tem ne mislim žaliti rednih plačnikov, pač pa opominjam vse tiste, ki pozabijo kdaj, je prvi Ali drugi plačilni dan v mesecu ko prejmejo plačo. Opozarjam tudi vse odjemalce, da je letos izvoljen posebni odbor izmed direktorjev, ki bo poskušal izravnati vse pritožbe v splošno zadovoljnost, med odjemalci in zadrugo.
Torej, ako vam voznik ne pripelje tisto, kar ste naročili, ali slabše blago, ali ste prikrajšani pri vagi, ali oškodovani na en ali drugi način, povejte takoj poslovodju Zadruge, ne čakati par tednov aH prenehati biti odjemalec. Poalovodja bo takoj obvestil ta odbor, kateri bo rešil vso zadevo v splošno zadovoljnost prizadetih strank. Ako imate k*ka dobra navodila glede izboljšanja zadružnega ]h>*|<>-vanja, tedaj pridite na direktor-ake aeje, ki ae vrže vsaki mesec. Udeležujte se polletnih 1n glav nih sej. 8 tem boste veliko pripomogli k napredku sadruge. Pomagajte vršiti in razširjati sadružno misel s komurkoli pridete v dotiko, vzemite si v Za-drugi zadružno glasilo, ki ga izdaja Centralna liga. katerega prejemamo vaak i messc. Cltaj-te ga — ne bo vam škodilo, ako boste vedeli kako obstoje tudi druge zadruge. Zadruge, ki že obetaj* In mialijo postati člani« t Zadružne zveee, ali kjer ae misli zadrugo na novo organizirati. naj se predstavniki obrnejo za vas pojasnita na: tOnM State Cooperative League. Muli-berry street, Bloomington. III.
Anten Csšarer. član direkto-rija Slov. sadruge.
flčTfrfflt 28. FČ6RUARJA
opazovanja
Ne vidi pointa.	katoliškega kapitalista ali na
Prijatelj Trunk je čital da je strani nekatoliškega delavca? bila v Chicagu debata o vpra- Kadar se ubijalec ubije . . . šanju, če more biti katolik ofirfjelni rabelj v New Yorku socialist in obratno. Dčtoata ga _ ne pr|Vatni, ki je v službi je zanimala in poglobil se je v prem0g0vnih ali butlegarskih zadevna poročila, iz katerih pa baronov	je ustrelil. Mož
ogorčeno zaključuje, da je bila je ,.y ^^ jjud8tVa" moril mo-debata velika konfuznost. Za- rike z eiektriko; 140 jih je brc-kaj? Zato, ker so debatirali sa- nil g tega §veU Xo je bilo ^di mi socialisti, nobenega katoliča- ^^ zadoiti. Pustil je krvni-na ni bilo zraven.	fiko ghl£bo in jj^ & koaa. Ob
Je pač križ, če je konfeanost gjoveeu je rekel: "Dovolj mi je v — kritikovi glavi, ne v deba- „bijanja ljudi!" Pomislite, da je ti. Prav nttbene konfuznosti ni, Mm priznal, da je ubijali če debatirajo socialistični delav- Končno je izvršil samomor, ci o tem vprsšanju s svojega Pomislite dalje, da ja končal svo-stališča. Dejstvo je, da mnogo je življenje s kroglo iz revolver-katoiiških delavcev voli sociali- ja> ni se usedel na električni stične kandidate. Da li so taki stol — kakor je posedal druge, volilci dobri katoliki, ne spada Mož je bil vsekakor zvedenec v to v naše področje. To je point za svoji stroki: ubijanju z elek-gospode na pisanem polju. Naš tričnim tokom; moral je vedeti, point pa je, da se vprašamo, če da taka smrt ni nič kaj prijetna, se Izplača iskati omenjene o- Zato si je izvolil krogla S tem mahljivce za popolen preobrat v je postavil električni stol v sra-njihovem mišljenju. Cerkev se moto.
morda zadovoljuje z omahljivci Gospodje moralisti imajo tu (službeno pokojni gospod Kazi- hvaležen slučaj, da o njem pre-
mir je delil svoje farane v tri mfišljujejo. AJi je prav ali ni razrede: dobre, ki hitro dajo, prav, da krv«ikr ki ubija druge, mlačne, ki cincajo in v take, ki ubije samega sebe? Ali je prav so "skopi do Boga!"), kapitali- ali ni prav, da je krvnik lahko stična politika sploh ne vpraša aamsvoj krvnik? po načelih (mister Smith je i- Krščanski moralisti imajo za mel republikanske težke mošnji- samomorilce že v naprej priče in La Foljettove "poor de- pravijeno sodbo: "Kako življe-vile"), toda socialistično gibanje nje, taka smrt." Tako so zapisali zahteva prepričanih bojevnikov, pred nekaj dnevi, ko sta ubogi Vprašanje "socialista in kato- slovenski rudar in njegova že-ličana" je lahko že davno bilo na (izmučena in izstradana vsled rešeno, nič pa ne škodi, če se ob dolgega štrajka in devetorice 0-priliki še rešeta. Prav tako bi trok) storila samomor. Ali so ne škodila debata med socialisti dosledni?.	*
in katoličani, na primer o vpra- Zdi ae mi, da je newyorški ra-Šanju: Kje so bistveni interesi belj dal dober zgled vsem moril-katollškega delavca, na strani cem, oficijelnim in privatnim...
O DOHODNINSKEM DAVKU
Davčni zakon od 1. 1928 pred- koplaČevalec odbiti po svojem 0-pisuje, da mora vsak samec ali sebnem odbitku še nadaljnih samica, ki je v minulem letu i- |400 za vsakega odvisnika in je mel čisti dohodek od fl500 ali prav vseeno, da li tak odvisnik več (oziroma surovi dohodek od živi z davkoplačevalcem ali pa $6000 ali več), nadalje vsak po- živi drugje, na pr. v starem ročeni par, ki je imel čisti doho- kraju.
dek od $3500 ali več (oziroma Davek se plačuje na Čisti do-surovi dohodek od $6000 ali hodek. Cisti dohodek (net in-več), prijaviti svoj dohodek come) je surovi dohodek (brut-(file a return) najkasneje do to income), od katerega se odbi-15. marca 1929. To prijavo (re- jejo trgovski stroški, poslovne turn) mora predložiti vsak sa- izgube, slabi dolgovi itd. Surovi mec in vsak poročeni par —brez dohodek vključuje plače ln mez-ozira na to, da li imajo plačati de, nagrade za profesijonalno kak davek ali ne.	delo, dohodke in trgovine, dobič-
Kar se tiče inozemcev, davčni ke od prodaje imovine, obresti, zakon razlikuje med "nasianje- najemnine, dividende in sploh nimi" (regident) in "nenastsr vse dohodke iz kateregaslbodi njenimi" (non-resldent") ino- izvira, razun onih, ki so izrecno zemci.	P«*ti davka.
Inozemec, ki se dejansko na- Z® človeka, ki živi od plače haja v Združenih državah in ki in mezde, je navadno čisti in ni tukaj le na prehodu ali radi surovi dohodek ista stvar. Raz-začasnega obiska, smatra se na- lika je pa važna za trgovce, 0-stanjentm inozetocem v svrho brtmke in farmarje, davčnega zakona. Ako on sta. Ko se od čistega dohodka od-nuje v Združenih državah in ne WJ«J° zgoraj navedeni osebni zna. koliko dolgo bo tukaj stano-	in odbitki sa odvisnike,
val, on je "nastanjen," dasi nje- «•*«!« vsota,, ki je podvržera gova družina utegne stanovati v	% Davek znaša (Močeni
starem kraju in dasi namerava	P^^e vsot^Taod-
povmiti se v stari kraj v še ne-	J^J^^
določeni bodočnosti.	"f f**1 I$400Ji"^fa <k>hodks
Nastanjeni inozemec uživa i-ste pravi« In olajšave glede od- £ ^^nih ^m 6 rt visnlkov (od njega gmotno od- ™	5
vi »nih sorodnikov), kakršne <iži- vi*. w Jlt^tRooo m,« va državljan Združenih držav. ***	^J!^
Za izračunjenje dolžnega davka	^SSVtSSZ
treba najprej odbiti takožvane	ZZ
osebne odbitke in potem odbitke *?: f" '	™;J™**
za odvisnike. Osebni odbitki £	g^rmiir
$1500 za neporočene o**x in	n0rmAlneffa davka. No-
$SB00 za poročene osebe (ako	oV
mož in lena stanujeta akupaj1) In za družinske poglavarje. Od-
gi mali trgovci.
Drugi vzrok K
dr
fin
Hmiina^^^^^H Grm*. Kana. — Tineči in U-soči se zavedajo današnjega krivičnega sistema, ki daN tistim, ki prod ue i rs jo vse, le bedo hi V&m ter miterij« na v*ch koncih In krajih. Zato m ne čudimo, če ae marsikateri delavec. postaran, i r ga ran do mozga. naveliča še nadalje garati za in da ni nam pretrga nit
Samec brez odvisnikov je 1.
^SB^, ^ __... , 1928 ni A zaslužil |80O<>
bitek za odvUnika (credit for m ^ ^^ čiativil
dependent) znaša $400 za vsa- ^	M osebni
kega. To pomenja: Ko se ustanovi vsota čistega dohodka tekom teta 1928. odbije samec od tega dohodka $1500 in poročeni par (ako skupaj živi) $8600. I-sto pravico kot poročena oeeba
ima družinnki poglavar, t. j. Nastanjeni inozemec vdovec, ki vzdržuje pri sebi svoje otroke, brat. ki vzdržuje pri sebi mster ali brste in sestre, in aMčni slučaji. Poročena oseba, ki ne živi skupaj z leno (oziro-ma soprogom, v a vrhe davčne-
visnlki se osebe, ki ae v glav-i od podpore davko-ti ee otroci pod It. In drage osebe. Id m motnje osme vzdrževsti redi tcW»«
Odbitek. Preostane $1500 ob-dačljlve vsote. Poldrag odsto od $1500 je $22.50. Od tega znesks naj odbije četrtino, t j. $5.88. Dolžni davek bo torej
i.*?."; f 3
vzdržuje šono in štiri otroke pod 1* letom, vss živeče v starem kraju. Zaslužil je 1. 1928 skupaj 82600 Osebni odbitek (kot ss $1500. odbitki zs $480) sna Skupaj to-avojega čiste-Jfe
odvianikc šsjo ekupaj rej am
dsv prijaviti svoj zešlužil čez
ČETRTEK, 21 FEBRUARJA.
Vesti iz Jugoslavije
SLOVENEC DR. PITAM1C POSLANIK V WASHINGTONU.
(Izvirno.)
Is Beograda poročajo: Za poslanika kraljevine SHS v Waah-ingtonu je bil Imenovan vseoči-liški profesor dr. Leonid Pita-mic.
Slovenec torej je imenovan za 'poslanca v Washingtonu. Ni dvoma: cela Slovenija z zadoščenjem pozdravlja to priznanje nas in naših mož. Zdi se, da je to dokaz, prvi večji dokaz, da bo nova vlada res pazila na kvalifikacijo oeeb in ne na kakršnekoli zveze ali strankarstvo. In da je dr. Leonid Pitamic ČloveK, ki do ustrezal na novem svojem mestu, nam priča že njegovo
delo.	i
Rojen leta 1885. kot sin odvetnika v Postojni, je obiskoval gimnazijo v Gorici, nato pa pravo na Dunaju. Za izpopolnitev svojega znanja je bil tudi v Muenchenu, Heidelbergu ter nato le v Parizu in Londonu, kjer je tudi izpopolnil znanje jezikov. Po dokončanih Študijah je bil imenovan za privatnega docenta na dunajski . univerzi, nato pa za izrednega profesorja v Crnovicah. Ko je bila v Ljubljani ustanovljena univerzita, za katero je sam zelo deloval, je postal njen redni profesor In je bil v šolskem letu 26—26 njen rektor. V letih 1920. in 1921. je bil poverjenik in predsednik deželne vlade, kot kakršnega ga imajo še vsi v dobrem spominu.
Kot pravni strokovnjak in znanstvenik je napisal mnogo študij o pravnih vprašanjih ter napisal obflimo delo "Država", ki je eno najboljših del o tem vprašanju. Vsa kritika je knjigo sprejela nad vse povoljno.1
V mednarodnem kulturnem svetu ima tako zelo dobro ime in dobre zveze ter bodo tudi v svetu sprejeli to, imenovanje z odobravanjem na znanje. V svo-_ jeni dosedanjem delu je pokazal, da so mesto poslanika v Washingtonu prestolnice svetovne sile, zaupali sposobni eee-bi.
Šole nimajo kurjave.
Mraz je te dni nekoliko popustil. Zjutraj, dokler leži nad mestom megla, je še vedno zelo mrzlo (do —23 stopinj C), proti poldnevu pa solnce prebije meglo in je znatno bolje. Vendar se stanje ni zboljšalo v toliko, da bi se poznale posledice V prometu, ki še vedno zelo trpi. Zlasti mednarodni vlaki prihajajo z veliko zamudo 8 do 10 ur. Tudi plinskim napravam Škoduje mraz, mnogo plinovodov je zamrznilo.	•>
ftole trpijo enako pod mrazom. Kurjave jim je zmanjkalo in mnoge šole radltega ukinjajo pouk. Saj je v nekaterih razredih komaj 7 stopinj nad ničlo, temperatura torej, ki onemogoča učenje in bivanje v sobah. Tako so danes na ženskem iiceju poslali tri raerede domov, ker centralna kurjava ni funkcljonirala. Druge tele so spet ukinile popoldanski pouk in se isti vrši samo dopoldan, ker nimajo kurjave, da bi kurili ves dan. Isto so morale šole storiti v Zagrebu. V mrzlih sobah se pouk ne more vršiti — in dijaki so se vrnili domov.
Iz Srbije poročajo o žrtvah zime. V Gornjem Milanovcu je 55letna vdova Draginja Popo-vič napravila ležišče kraj ognja, da ne bi zmrzovala ponoči. t)a je mraz ne bi v noči prebudil, se je na pila še žganja. Spala je a v spanju se je preveč približale peči, iskre iz peči so ji vžgale o-bleko in preden se je prav zavedla, je bila že vsa v plamenih. Ožgsna in razbolena od opeklin si nl mogla več pomagati In je dobesedno zgorela. Ko so sosedje prihiteli, je bils že vsa hiša po-gorela do tal.
Tudi iz Bosne poročajo o nesrečah, kl jim je pravi vzrok zima s svojim sibirskim mrazom. Iz Bihača* poročajo, daje bila tam temperatura 31 stopinj pod ničlo. Mraz prisiM volkov*, da pridejo do vasi, kjer napadajo ljudi. Tako je v okolici volk napadel neko kmetico In jo ras-trgal. Našli so samo njeno torbo, nekaj ostankov obleke ter krvave slsiL Zsndsrmerijs ima večkrat posla s volkovi, s katerimi imajo trst* cele bitke. V o-tudi
Splošno mnenje je, da takega mraza že dolgo ni bilo v naših krajih, in tadi meteorološki zavodi, ki imajo pregled zim zadnjih let, se strinjajo v tem, da Že dolgo vrsto let nl bilo takega mraza. Saj je celo v Benetkah tak mraz, da so zamrznili vsi kanali in je promet med mestom in bližnjo okolico nemogoč, ker je tudi morje daleč zamrznjeno. Tamkajšnje prebivalstvo je iznenadeno od take zk me in trpi, ker nimajo v svojih sobah peči in morajo zdaj ogrevati svoje sobe s odprtim ognjem. In naša reka Sava je tudi na nekaterih mestih zamrznjena, tako n. pr.. v soteski pri Zagorju, kjer vozijo vozove kar po Savinem ledu.
Minister javnih del strogo o-posarja na določbo nekega zakona glede vzdrževanja cest, ki pravi, da morajo podjetja in posamezniki, ki preko mere izkoriščajo ceste in jih s tem tudi bolj kvarijo, s posebnimi prispevki podpirajo vzdrževanje teh oest. Te določbe doslej niso točno izvajali, in je zato minister izdal tozadevni nalog vsem gradbenim direkcijam, ki so ministru odgovorni za nadaljnje vestno itvrševanje tega predpisa.
. "Finančni minister bo v dveh dneh Bklical konferenco vseh ministrov da razpravljajo o novem proračunu. Nekateri časopisi hočejo že vedeti višino tega proračuna, vendar še ni nič gotovega. Ta konferenca bo določila. —- Baje je finančno ministrstvo nakazalo 7 in pol milijona Din za izplačilo razlik bosanskim u-radnlkom. To je samo polovica vsote, ki jo država dolguje uradnikom, druga polovica bo plačana pozneje.
n Davke IzUrjevatl morajo finančni organi strogo in po pred-pisjfc, tako opozarja generalna dirfKcija posrednih in nepo-srdenih davkov v Beogradu. Odklanjati morajo vsako protek-eijo ali intervencijo ter se držati le zakonskih določb.
Roški emigranti se posvetujejo... Takole poročajo Časopisi: "Na stanovanju ruskega metro-polita Antonija se je vršilo si-noči dolgo posvetovanje članov bivših ruskih zakonodajnih u-stanov v bodoči prerojeni Rusiji." — Ta-le notica je povsem resna, vendar bi spadala med do-vtipe. Kot je videti ne vpliva samo silna vročina na možgane, marveč ima precej močan vpliv tudi mraz. Drugače si tega ne bi mogli razlagati. In pa čas imajo, da se posvetujejo o zakonodajnih ustanovah v "prerojeni" Rusiji. In ves dovtlp je blagoslovljen po metropolitu Anto-niju ... Cas imajo za take neplodne debate, za delo pa ne primejo, marveč pošiljajo potem razne domače "narodne dame" po stanovanjih prosit "za ruske študente"...
Redukcija praznikov.
Beograd, 6. febr. 1929.
Ne le redukcija uradnikov, Izvršila se bo tudi redukcija praz-mirov, *rniosevan so se namr«, da praznujejo državni uradi vse preveč praznikov, kar je samo v škodo drugim podjetjem In u-stanovam. Zdaj je ministrski predsednik izdal naredbo, ki regulira praznovanje praznikov posameznih ver Naredba določa najprej delovni dan v uradih ter odreja, pač odreja, da morajo Mtl državni uradi odprti dopoldan in popoldan. Posamezni predstojniki uradov so odgovorni m točno prihajanje uradnikov v pisarne in sa točno izvrševanje te nove naredbe. Praznovali bodo mnogo manj praznikov kot doslej. Ministrski predsednik je kar enostavno naštel praznike, ki jih praznujejo odslej:
katoličani: božič 2 dni. velika noč 2 dni, binkoitl 2 dni. vsi sveti 1 dan. In Rešnje telo 1 dan;
pravoslavni: Sv. flnvs 1 dan, božič 2 dni. Velika noč 2 dni, MffkoSti C dni In krstiš slava 1 dan.
Katoliki kot praveelsvni imajo torej osem dni praznikov ns leto, obe veri enake porcije. Ds ne bo spet. kskega prerekanja.
Dalje ta naredbe prepoveduje uradnikom, uživanje kave ali česa drugega med uradnimi urami. Enako asroča ministrski
FftOSVET*
zgradbah, ki naj se kolikor mogoče izkoristijo za uradne prostore.
Neverjetna slika bede sredi Zagreba.
Zagreb 5. febr. 1929.
Slučaj, o katerem pišejo zagrebški časopisi, je priča, kako se lahko tudi v velemestu izgubi celo življenja Človeka, za katerega sicer vedo, da živi, vendar umre kar tako na lepem. Sam sebi prepuščen in golazni, umre.
V Dugi ulici, v podstrešju so našli mrtvega 86-let nega starčka Jvana Kostanjskega. Našli so ga pod posteljo z licem, obrnjenim v tla, po njem je lazilo na tisoče golazni. Policijska komisija je pregledala, odredila pre-voz trupla na pokopališče in sestavila poročilo. Smrt starega siromaka sama na sebi nič posebnega, na stotine jih pomre in nikdo se jih ne spomni v stolpcih časopisov. A okolnostl pod katerimi je umrl ta starec, .dajejo povod večjemu poročilu in še čemu.
Ivan Kostanjski je služil svoje dni kruh s sekanjem drv, dokler mu niso odpovedale moči. Potem je pričel beračiti po mestu, upognjen in star, brez moči. Pred kakimi 36 leti je najel v omenjeni hiši majhno podstrešno sobico, v katero se je nastanil in je ni zapustil vseh 86 let. Zaprt in pomaknjen je čakal konca življenja, nl pustil nikogar v svojo sobo, ni premenjal obleke vsa ta leta, ni niti enkrat vso to dobo počistil sobe, ni se nikoli umival, in jedel je samo odpadke, ki so mu jih nudili sosedje skozi vrata, ki jih je pb takih prilikah odprl samo za špranjo. VseH 86 let je preživel tako zanemarjen in dočakal svoje 86. rojstno leto v vsej nečistosti in revščini. Umrl je od nesnage. Kako je'izgledalo V Ajegovi sobi, pripovedujejo člani komisije.
. "Večje bede in nečistosti, večje grozote nisem še videl v svojom življenju" — je dejal član komisije. so' nam pokale pod nogami, malone gasili smo skozi golazen, ki je pokrivala tla. Ta golazen je 86 let žrla itarca jn to v dvonadstropni hiši sredi Zagreba. Smrad je planil iz sobe, kjer so ležale same cunjs, prah, stene polne stenic in uši
Sosedi so slutili, kako mora biti v sobi; a nl jim pustil vstopiti vanjo niti jo je hotel dati prečistiti. Zahtevali so celo od oblasti, da da razkužiti sobo, a oblasti so hotele vedeti, kam je pristojen, da ga Šupiralo v rodno občino.
Komisija zdaj preiskuje, ali ni morda bil pokojni nalezljivo bolan mogoče od tifusa. Časopisi pa opozarjajo flztkat mesta naj posveča večjo pažnjo higijeni v hišah, ter da je treba to sobo samo kakor tudi vso to hišo temeljito razkužiti, ker je to lahko leglo nalezljivih bolezni. — To v glavnem mestu Radičeve Hrvatske, mirotvorne in Člove-čanske.
Pri delu se je zadušil.
Ljubljana, 4. febK 1929.
Oblastni odbor ljubljanske o-blasti js kupil za svoja zasedanja in pisarne poslopje Kranj-ske hranilnice v Knafljevi ulici, ki ga sedaj preurejujcjo in pte-zldavajo za odgovarjajoče urade. Prav zadnje dni predeljuje-jo veliko dvorano v prvem nadstropju. Da te prostore čim prej osuše, jih razgrevajo s ta-kozvanimi reberniml pečmi, ki jih kurijo s koksom. Včersj je te peči kuril delsvec France Za-dravec Iz vasi lx>garevcl pri Krfževclh. Ko je okoli 11. ure dopoldan prišel stavbeni mojster Ivsn Ogrin v Kranjsko hranilnico da se prepriča, kako se stene sušijo In v svrho kontrole. ali je določeni delavec pri pečeh, je takoj pri vstopu začutil zaduAijiv plin. Koj nato je zagledal delavca Zadravca v sosednem prostoru, kako leži sključen ob peči. Poklleal je brž rešilno postajo, poklical policijskega zdravnika dr. Avra-moviča, ki je ugotovil, da je delavec mrtev. Zadušljlvi plin ga je bržkone tako omotil, da je klonil ob peči in ga je plin zadušil Zadravec je bil vesten delavse ter js stvabni vodja O-grin sklenil, prirediti pogreb na svoje stroške.
Tudi led js zahteval svoje žrtve. Sobotna burja je nanesle na ulice MMSB snega s streh.
bila. da so tla
sek ali pepel, a burja je kmals vse odnesla. Zato se je na poledenelih ulicah v soboto in ne* deljo ponesrečilo več ljudi. Sicer ni govoriti o velikih žrtvah, a nekaj kosti je Vendarle polomilo. Tako je padel In sT zlomil nogo prof. Jarc.
Iz Litije pa poročajo o nesrečnem slučaju človeka, ki bi malone zmrznil. Mraz v savski dolini je padel zadnje dni na 27 stopinj pod ničlo. Vsi potoki v oklici so zamrznili, da gredo lahko ljudje peš fteznje. Da je mraz 'res naravnost strupen dokazuje primer skorajšnjega zmrznjenja. Na Bregu pri Litiji je imel opravka neki dninar Josip Dimec iz Ponovič. Ko je šel zjutraj ob kakih oHmih po cesti, ga je mras tako prevzel, da ga je omotila hipna slabost. Na križpotju je potegnila taka burja, da mu je kar sapo zaprlo in da je omahnil v sneg. Prav nič si ni motfel pomagati, obležal je v snegu in bil nezavesten. Kake četrt ure pozneje ga je našel na istem mestu neki tamkajšnji posestnik. Skušal gs je zdramiti in mu klical, naj vstane, ako je videl da ne ds nobenega glasu od sebe, je sklical sosede, da so ga zanesli v hišo, kjer so ga obudili k zavesti. Drugi dan so Dimica odpeljali domov na Ponoviče. Mislil je: malo poležlm, pa bo vse dobro! — vendar so domači poklicali zdravnika, ki je nasveto-val, da mora takoj v bolnico. Dimic namreč prav nič ne ruti svojig nog. Odpeljali so ga v ljubljansko bolnico.
Odpovedi stanovanj v Ljubljani.
Na stanovanski oddelek okrajnega sodišča je bil te dni velik naval, kl jfe dosegel včeraj svoj višek. DoČim Je oddelek Še 1. februarja registriral samo 184 stanovanjskih odpovedi, jih je včeraj zjutraj beležil že 263. To število pa se je včeraj do 2. popoldne pomnožilo za 131, tako da jih je sedaj podanih skupno 394 za 1. maj. Odpovedi so tako s strani hišnih gospodarjev kakor tudi s strani mestne občine. Največ je odpovedanih stanovanj strankam, ki Imajo po eno sobo s kuhinjo, torsj delavcem uradnikom itd. Mestna občina je odpovedala celo stanovalcem barak, da se morajo do 1. maja izseliti iz barak. Ljudem jemljejo streho, podijo jih iz barak... In pri tem se snidejo nekje ljudje pobožni in sklenejo, da Je potrebno zgraditi cerkve. O sveta neumnost!
Antologija jugoslovanske socialne lirike bo izšla ta mesec. Knjiga bo nosila naslov "Knjiga drugo va" (Knjiga sodrugov, tovarišev), almanah najmlajših jugoslovanskih socialnih 'lirikov, ki sta ga uredila hrvaška pesnika Popovlč in Simič In ki ji bo napisal znani hrvaški pisatelj In pesnik Miroslav Krleža predgovor. V knjigi bodo zastopani najmlajši hrvaški, srbski in slovenski pesniki socialne lirike. Izmed Slovencev bodo zastopani:' Košak, Grahor, Klop-čič, Gspan, SeliAkar, Premru I. t. d. Brezdvomno Je to važen in nov pojav v naši literaturi. Poleg tega da bo to prva zbirka pesmi srbskih, hrvaških in slo-venskih pesnikov po vojni, prvi skupni nastop umetniški, bo ta almanah tudi močna etična manifestacija. Almanah stopa konstruktivno v življenje, stoji ns pulzu sodobnosti, odzivlje se težnjam in zahtevam velikih mas, ki zahtevajo svojo pravico do življenja in svojo umetnost, ki izraža njihove boli in težnje. — Ob izidu Ijotno poročali več. Zdaj le ne moremo reči, v koliko bo ta almanah izpolnil avojo nalogo.
Trgovska bilanca lanskega leta.
6. febr. 1929.
Generalna direkcija carin je izdala podatke o izvozu In uvozu v decembru. Opaziti Js viden nspredek. Izvoz je znslsi MK> # mi I Jonov Din, uvoz ps le 548.5 mil. Din. Naše trgovinska bi. lanca js bila torej v decembru aktivna < za 20.H mil. Din, dočim je bila v vseh o«talih mesecih lani zelo pasivna. — V vsem preteklem letu Je znašel naš Iz-voc 6 milijard 444.7 milijonov Din, uvoz pa 7 milijard MS5A milijonov Din. tako, da js na la trgov i neka idilam* sa preteklo leto zaklJu/S s primanjkljajem 1 milijarde »90.6 milijonov di-narjev.
I
O DOHODNINSKEM DAVKU.
(Nndaljsvanjs s S. strani.)
Izročeni par s dvema odvisnima otrokoma je 1. 1928 ras luži! skupno vsoto $5000. Po osebnem odbitku $8500 in po odbit-kit ss odvisnike v znesku $800, preostane le $700. Poklrug od-sto od te vsote znaša $10.50. Od-bivši Četrtino te vsote ($2.98) preostane $7.87. To je dsvek, ki ga mora plačati. , Vdovec, kl ima url sebi tri o-troke, je zaslužil $4000. Po 6-sebnem odbitku $3000 in po odbitku $1200 za tri odvisne otroke ne preostane nič, za kar bi moral plačati davek. Vendarle mora prijaviti svoj dohodek, ker je zaslužil Čez $Š500.
Kakor smo Že omenili, poročena oseba nima pravice do odbitka $3500, ako lena oziroma soprog živi v starem krsju, marveč le do odbitka $1000. Pač pa ima pravico odbiti po $400 zs odvisne otroke, postarno mater in druge gmotno odvisne osebe. Nima pa pravico odbiti teh $400 za ženo.
Nastanjeni i noše me? je dolžna plačati davek ns ves dohodek, brez ozira na to, da-li ta do-hodek izvira iz Združenih držsv ali je deloma ali popolnoma t>rt-šel Iz virov izven Združenih držav.
Ne-nastanjenl inozemec je o-seba, katere redno bftališče nl v Združenih državah in ki ni niti državljan Združenih držav, marveč ki so nahaja tukaj le ns prehodu ali začasno. On ima pravico le do odbitka $1500 brez ozira na to, da-ll je samec ali poročen ali ima odvisne osebe. Le osebe, ki so nastanjene v Kanadi ali Mehiki, imajo pravico do odbitka $400 za odvisnike.
Ne-nastanjenl morajo prijaviti svoj dohodek, prihajajoč is virov v Združenih drŽavah, na tiskovini 1040B —- ne kssneje od 15. junija 1929, razun sko je bil davek že pobran na licu me-■ta (na pr. pri koncertu ne-na-atanjenega Inozemskega umetnika).
' Ne-nastanjenl lnozemec, kl nima bivališča v eni izmed sosednih dežel, mora plačati normalni davek od 5 odsto in tudi surtax na dohodke čez $10,000. Pravico pa ima odbiti 25% od davčne vsote v slučaju "zasluženega dohodka."
Ameriški držsvljani in nastanjeni inozemci, kl Imajo svoj dohodek od plače ali mezde in ki so leta 1928 Imela $5000 ali manj dohodka, morsjo prijaviti svoj dohodek na tiskovini 1040A davčni oblasti svojega okraja (Colleotor of Internal Revenu-O najkasneje do 15. marca 1929. Za višje dohodku služi tiskovina 1020.
Take tiskovine se pošiljajo vsem onim, kl so lani prijavili svoj dohodek. Kdor ne dobi take tiskovine, nima nI kake pravice do izgovora, marveč si mo-rs sam priskrbeti tako tiskovino. Tiskovine se Ishko dobi vajo pri davčnem ursdu (Collcc-tor of Internal Kevenue) ali pri podružnlcsh tega ursda.
Dohodninski zakon predpisuje težke kazni za one, ki ne prijavijo pravočasno svojega '!<• hodka ali ne plačajo davka. Davek se plača Istočasno s prijavo. Ako kdo hoče pa Ima pravico plačati v štirih obrokih (15. msres. 15, junija, 15. septembra in 15. decembra). Pni obrok /apsde skupaj s prijavo dohodka. •
Prijavo (return) in dolžni da-vek tshko se pošlje po pošti na follector of Internsl Revenue. Prijsvo treba podpisati pred notarjem sli davčnim uradnikom
PUR
Aaatole France:
ŠOLA
Proglašam, da je Šola gos|>o-dlčne Gouseigne najboljša šola za deklice na avetu. Izjavljam, da so neverni in opravljlvl vsi tisti, ki mislijo ali govore nasprotno. Vse učenke gospodične Geuselgne so modre in pridne, in nI zabavnejšega na svetu, kot gledati te nepremične osebice in njihove Čisto pokoncu uravnane glave. Rekel bi, da so kakor steklenice. v katere vliva vedo go-spodlčna Geuselgne.
Gospodična Geuselgne sedi vsa ravna sa svojim visokim kate-drom. Resna je in blaga; njeni gladki trakovi in njena črna pelerina so vzbujali spoštovanje in simpatije.
Gospodična Geuselgne, ki je zelo učena, uči svoje malo računanja. " ' „
—Rose Benoit, če vzamem od dvanajstih štiri, koliko mi še o-stane? . .
—	Stirl! odgovori Rose Benoit.
Gospodična Geuselgne nl zadovoljna s tem odgovorom.
—	In Vi, Rmmellne Capel, če vzamem od dvanajstih štiri, koliko ml še ostane?
—- Osem, odgovori Emmeline Capel.
. — Slišite, Rose Benoit, ostane mi jih Še osem, je dodala gospodična Geussigne.
Rose Benoit se je globoko za-mislila. Slišala je, ds jih ostane gospodični Geuselgne še esem, toda ona ne ve. ali Je to osem klobukov ali osem robcev, ali pa js mords to osem Jabolk sli o-sem peres. Dolgo čssa jo še muči ta misel. Ona nsmreč razume ksj mslo računstva.
Nssprotno pa jako dobro sna zgodbe svetega pisma. Gospodična Geuselgne nima niti ene u-čenke, kl bi znala oplssti paradiž in Noetovo barko kakor to sna Rose Benoit. Rose Benoit pozna vse evotiee paradiža in vse živali, kl so bils v barki. Ona ve toliko liasnl kakor sama gospodična Geuselgne. Ona sns na pamet vse rsagovore iz basni "Krokar in lisica," "Osel in psi-ček," "Petelin In kokoš." Nikakor nl presenečene, ko sliši pri-l>ovsdovstl, ds so svojčas živali znsie govoriti. Prej bi so čudlls, če bi JI rekel, ds več ne govore, Popolnoma je prepričana, ds rs-zume govorico svojega velikega psa Toma In svojega drobnega kanarčka Culpa,. In prav ims: živali so vedno govorile in še govore; toda kadar govore, govore le s svojimi prijatelji. Rose Benoit Jih ljubi In oni ljubijo njo. Zsto>Jlh tudi rszume. Za medsebojno rszumevanje nI boljšega, kot Je ljubezen.
Dsnes Je Rose Benoit povedale svojo lekcijo braz napake. Dobila Je pohvslno piko. Emmeline Cspel Je tudi dobila pohvslno piko, ker Je dobro snela svojo računsko nslogo.
Pri odhodu Iz razrede je po-vedsls svoji msteri, da je dobila pohvslno piko. In prlstsvlls J«:
- Povej mamica, čemu pa »luži pohvalna pika?
— Pohvalna pika ne služi ničemer. je odgovorila Emmelini-na mati. Ravno radi tega pa moramo biti ponosni, če jo dobimo. Zakaj spoznala boš nekega dne, dete moje, da so najbolj cenjene nagrade one, k I dajejo čast brez dobička.
VESTI IZ NASELBIN.
(Nadaljevanj® t I. atrsnl.)
Frank Strsus. več let stanujoč v tej naselbini. Se kot mlad je Že delal v Trbovljah ter po drugih premogovnikih Jugoslavije, pozneje v Nemčiji ter več lst v Ameriki, ves Čas po premogovnikih. Bil je naprednega mišljenja, Čital mnogo, zato je poznal mnoge alovenske In drugo pisatelje ter znal ceniti njihova dela. Poznal je delavski pokret vrsto let, tu kot po ostalem svetu. Zadnje Čase je bil nekako samiŠIJen in smeden, kar je bilo vsrok njegovemu dajanju. Pokojni Frank je bil rojen v vasi Loke. okraj Trbovlje, star 61 let, neošenjen. Tu nima sorodnikov, v Detroitu sa zapušča ti i nečake. Bil je šestnajst let član društva št. 806 BNPJ, katero mu je položilo krasen venec v zadnji pozdrav na njegovo gomilo.
V Imenu društva hvala vaem, kl ito ae udeležili pogreba in drugače pomagsll v čsau potrebe, TUbi, dragi Frank, nsj bo lahka tuJs gruda!
_ Tajnik.
Nsananllo In sahvala. Wauktgan, lil. —. Naznanjam
sorodnikom ln prijateljem, da Jo dne 18. feb.. preminula moja ljubljena soproga, oziroma mati Frančiška Schlffrer. Pogreb se je vršil dne 16. februarja 1929.
Pokojnica Je bila članica društva "Sloga" št. 14 8NPJ in »lov. sam. podpor, društva North Chlcago 4 VVaukegan. Iskreno se zshvsljujem vsem društvom In poasmesnikom sa darovane vence In omenjenima društvoma sa ureditev pogreba, ter vsem, kl io odstopili brezplačno avtomobile, da se je pogreb lepše sa vršil. Hvals vsem, ki so se udeležili pogrebe.
žalujoči ostali: John Sehlf-frer, soprog, John In Emil Sehlf-frer, sinova, Angela Schlffrer In Frsnces Oblak, hčeri, Msrija Susteršlč, sestra; v stari domovini: Matija Mlhevc, brat, ln Msrija Mlhevc, mstl.
John Hchiffrer.
Nesreča pri delu.
Chlcago. — VVilliam Plel, atsr 45 let, Je v toi*k umrl v okrajni bolnišnici radi poškodb, katere je dobil prejšnji dsn, ko js padel z odrs pri popravljanju hiše na 1126 I a u lina st.
Fetalna številka.
Ona: CuJ, možiček, sdl se ml, ds nisem pripravila dovolj Jsdi sa nsšlh 12 gostov. - On: Tskoj grem Iskat 18. gosta, da bodo drugi Izgubili spotit.
■ >
Policija le vedno voha Sa siasskristl.
Chlcago. — Pomožni polici!* aki komisar Htege Js v pondeijek odredil notacijo sedemnajetih nižinskih karakterjev, ki pripadajo Capotiljevi gsngl. Vodstvo policije Js menda prekrižano, da m»rlk I sedmih Mu. rs novih gsngežev, ksters so po-atrelili s strojnico 14. februsrja, v tej tolpi. Drugih novic si.
Tornadi sa jug«; 21 mrtvih.
Memphla, Temi. — Slini vr-tlnci se divjali v poadsljsk po
white star une
VAM NUDI POTOVANJK V JUGOHLAVUO v udobnosti in bnt skrbi
Um, — t—i m th Sum afcrl.1
. ---jlll. . »i »4mi I«Mm	» Mar«
m s a m	Sa afc> iSSassr. iMf*M» j«
4» m
I Z L K T U V JUGOSLAVIJO 22. Junija 1929, na 8. S. MAJR8TIC
največjem psrnlku sveta
a. J.«* e»fc*s« U <.Wte*4a <Mtte. hm t« UM T« »'■—«. Sa M M
»M*** +m*i «1	T-.rt. ^ S»	M»M|.... M, Siamiitl
u nsmi« » k. »"•/ tmtt ttlmtm,	t*4i m	MAJSSTHL
•*«• m pmmm t*r«S.	I«41 I— v	M aa wlnS»«e.
trn k^mi u m i. «t.	vi mm	mmrn «msl u «**••!< »«.r»
»!• (*mm M t MS* t-rtHhm m	>» »	inlaaf
rsea rer o«sam in re »is/mi« i
Ml r—m* Mmrn V«i iii. rm»e umsimi III ratM <SwAwfw II ii<M4 Nw *•»* I II ra>r«4 IV«kMl II rmtmš i tmrtmri
liSMS« ton* ..
6sws
nss
. iaaa
u ta . IfV.CS . ttft
Sa	m ahvaM« m
mrneNTMi. SANK
(Zakrajtok S Osssrh) IM Ws*t IM Strsft—'Nee Vek. N. f.
WHITE STAR UNE
Ustavite ta sitni kaisli
četrtek, 28. februarja!
(Izvirno.)
Ljubljana, 8. febr. 1928.
Nedolgo tegs smo poročali nekoliko splošnega o položaju rudarjev v naii državi, kjer smo navajali dejstva, ki so jih zapisali zdravniki v rudarskih revirjih. Videli ste, da v nailh rudnikih ni vse kot bi morslo biti. Danes pa hočemo govoriti o poloiaju rudarjev v rudniku Maj danpeku, ki je znan kot mučilnica rudarjev. Marsikaj pozna jo Um, kar iičei po drugih rudnikih zastonj, marsikaj nezaslišanega. Tako, da je bila 8. in 7. decembra prirejena anketa v tem rudniku in so časopisi, celo meičanaki, pisali o rezultatih ankete, ki niso mogli biti laskavi za podjetje.
Član te ankete, meščanski žur-nalist Vuk Drsgovič, js pisal v beograjski "Politiki" o anketi in pričenja svoje poročilo sledeče: "Dvstisoč dui izgublja svoje ži-vljenjs v rudniku Belgijsksgs Brezimenskega Druitva." Zakaj v majdanpeikem rudniku pirita, bakra in železa, zatirsjo in ubijajo na nsjzvitejii in naj brezduinejii način dvstisoč naših rudarjev in njihovih rodbin. Ts rudnik, ki je eden najboga-tejiih v naii drtavi, js bil predan v koncesijo belgijskemu ln madiarskemu kapitalu (belgij skl kapital sodeluje s 54% in madžsrski s 48%). A koncesije
ne obsega aamo bogato podzemlje rudnika, ampak tudi površino zemljišče, na katerem je rudnik initaliran skupno s 18. 000 hektarjev gozdov in trav-nikov. Po dogovoru, ki so ga sklenili z naio drtavo, so dolini podjetniki, da ne izkoriščajo samo piriU, ampak da izkoriičajo tudi baker in železo ter da po-atavijo tovarno žveplene kisline. A oni ne dvigajo ne bakra ne železa niti ao postavili tovarno. Oni izkoriičajo samo pirit oz. stene s piritom, tako kot jih rudarji z telesnimi drogovi odvalijo in jih poiiljajo direktno v inozemstvo. Rudarji tega rudnika so p rs vi sužnji. Izpostavljeni so brezduinl ekaploataciji in samovolji podjetnikov, kakor gotovo ni v afriških kolonijah. "Strašno," je govoril neki stari Belgijec, ki je nekak tehnični mojster v rudniku. "Nikoli si nisem mogel misliti, da obstoji kje na svetu tako suženjstvo... Poglejte, ali vidite te ljudi... Vse življenje sem delal... znam garstl... s to tu presegs vse. In verujte ml, da komaj čakam, kdaj ss reiim tegs pekla."
StanovsRj* nsjdanpeikih rudarjev so povečini nehigijenlč-na. V teh stanovanjih so rudarji izpostavljeni stalnemu bolehanju. Mnoga stanovanja so radi vlage in starosti v ruiev nem stanju In preti opasnost rudarjem in njihovim družinam. Teh trhlih, slabih barsk ne mara uprava rudnika popravljati na svoj s stroske kot js po pogodbi država dolfhs, msrveč
i nor u i o rudarji popravljati sa-1 ro delo dobiš plačo. Delavcem se
r7X si hočejo malo zboljieti ne pokažejo uiti obračuni niti stanovanje in preprečiti, da se jim jih dajo v roke. "Ta nume-tnu hiša ne zruši nad glavo. Ro- ra ima 300 Din od kub. metra darje podijo iz koč, ki so jih sa- rude" - tako ae glasi mezdno mo sezidali čim izgubijo delo. I nakazilo. V mezdne liste ne vpi-Starcu Ockoiu, ki je delal 40 let sujejo, koliko rude je kdo izko-v rudniku, so vzeli vse sobe, pu-|pal, koliko dinamita je porabil, stili so mu samo kuhinjo, kjer marveč samo; toliko dni, toliko mora stanovati skupno z dvema plače. Tudi ni stalnega.dne, do-drugima družinama!" Odkar | ločenega za izplačilo mezde, obstoji Majdanpek, tožijo ljud- marveč je zmerom par dni za-i« pod krivico in nečloveitvom. Imude. Izplačila se vrše zvečer, n nikoli, prav nikoli se ni čula tako da je težko reklamirati ne-v dolini Peka beseda pravice ali Izplačano delo. Reklamacija pa usmiljenja.	|»ploh zelo malo koristi, ker je
Delovni pogoji v tem rudniku | splošno ne jemljejo v obzir. De-ho strahovito težki in ubijajoči, lavce protizakonito kaznujejo in Zato ni čudno, ds zavzema fizič- to s kaznijo ali z odtrganjem na degenerscija rudarjev vse plsče. Radi vsakega izostanka z večji obseg in da rudarji tako dela, pa celo v slučaju bolezni, zgodaj umirajo. "Čudno j^, da | ga kaznujejo z odtrganjem mez-
Slovenec »Ur 82 let s eUlnim delom ae teli seznaniti v svrho ienitve Slovenko ali druge narodnosti ien ako v starosti 80 do 40 let, na) bi biU poltenega in naprednega mišljenja. Tudi vdova ca enim ali dvema otrok*ma ni izvzet*. Tajnoat jam Ponudbe s sliko naj ae pošlje-na naslov: "D^bra Bodočnost" 8667 So. Lairndale ave., Chicago, IU
(Adv.)>
Jo
morski vrag
psevsl L M«)
Ta čss js on vodil krmilno kolo in jas sem odšel ns sprednji del isdijs pogledat v naio bolnico, kjer sta ležala oba ranjenca Nllson In Mugrldge. Nllson js bil prav dobre volje, kaj-t| noga ss mu js Isbomo celila. Kuhar pa js ml obupno otožen, tako da sem Imel veliko sočutje do nssrsčnsia. Čudno js bilo, da je ie vedno ilvel in ss oklepal ilvljenjs. Kruta Ista so narsdlla njegovo suhljsto telo bedno In borno in vendar je ogenj življenja gorel v njem svitlo kot vedno.
"8 pomočjo umetne noge — dandanes Že ts-delujejo izvrstne — boš še do zadnjeg/i diha štorkljsl po ladijskih kuhinjah," sem gs tolažil.
Njegov odgovor pe je bU resnoben, da, celo slovesen. "Ns vsm, kaj hočete s tem reči, gospod Van Weyden, savedam ps ss, da ns bom miren In srečen, dokler ne bom videl toga peklenskega psa mrtvega. Nemogoče je, da bi ilvel tako dolgo kot jas. Nima pravice do ilv-ljenja; božja beseda pravi: "Umrl bo nesrečno," ln jss samo rečem: Amen ln vrag ga vzemi."
Ko sem se vrnil na ladijo, je Woif Larsen krmaril največ s sno roko v drugI pa je držal mornarski daljnogled, premotrlval lego čolnov, obračajoč posebno posomost na lego "Mace-donije". Edina vidna (sprememba pri nailh čolnih js bila, da ao aa točno držali vetra In vozili sa nekoliko točk sapadno od severa. Vseeno nisem razumel, kaj pomeni to manevriranja; na prostem morju nam je namreč ia vedno zastavljalo pot pataro prlveternlh čolnov "Macedonije", ki ao aa tudi držali vetra. Tako so sa počasi razmikali proti sapadu in se oddaljevali od ostalih čolnov v njihovi vrsti. Naii čolni ao vasill s jadri In veali. Celo lovci so veslali in kar ao veslali a tremi pari vesel, ao kmalu dohiteli aovražnlka; Uko jih pač lahko na-zivljemo.
Dim "Macedonije" je bil posta! majhna temna točka na severovzhodnem obsorju. Par-nika samega nI bilo videti. Držali amo roke križam, naia jadra ao plahutala ln izgubila veter ; dvakrat amo aa oek> ustavili, a le sa kratek čaa. Taga lenarenja Ja bilo kmalu konec. Postavili amo jadra v pravi položaj In WoH Larsen je zopet pognal naio ladjo. Brsell amo mimo vrste nailh čolnov in privoalli do prvega privatrnega čolna naaprotnlkove vrata.
"Doli s tistim zunanjim Jadrom, gospod Van Wejrden." Je sapoveda) Wolf Larsen, "In bodi pripravljen da obmei aprednje Jadro."
Odhitel aem na aprednJI dal ladje in savil zunanje jadro In ga privezal, bei ko amo amuk-nill mimo Čolna kakih sto čevljev na odveteml strani daleč od nJega. Trije možaki, ki ao bili v njem, so nas neeaupno gledali. Zastavili eo nam morje, ker so dobro pognali Wolfa 1.*rasna, vsaj po aloveeu. Opasil aem. da je lovec, velik Skandlnavec, aedel ob rilcu in držal puško preko kolen, pripravljen ia streljanje. Puška bi bila morala ležati na svojem meatu na stojalu. Ko so bili zadnjemu delu naie ladje naaproti, jih Je Wolf Larsen pozdravil s zamahom roke In Jim zaklioal:
"Pridite k nam na krov. da malo poklepetamo."
Naia ladija ae Je zasuk nila v veter In Jas - ».aem dokončal avoje delo na sprednjem koncu ladje bai o pravem čaau. da aem mogel pohiteti na zednji konec In pomagati pri glavnih vrveh.
"Prosim, ostanite na krovu, goaplca Hrom ster," Je dejal Woif Ureen in stopil proti njej. "In vi tudi. gospod Van Weyden."
Čoln Ja savil svoje jadro ia privoall k ledi-JI. Lovec zlatotas kot morski kralj, ja apleaal do ograje In skočil na palubo. Ampak ajsgeva velikost ss nI mogla otresti neaaupanja. Na
najdeš med majdanpeškimi ru-lde. Za vsako malenkost je koj dar j i tako malo starcev," pravi denarna kazen, ki si jo podjetje "PoUtlkin" dopisnik. 11 Prav la-ipri plači kar samo odbije. Kam kati jih je treba. In najdete jihTgre denar od kazni, ne va nihče na kaki plesnivi poatelji, odete V zapisniku ankete piše: Za kaj v cunje. Med capami trohna in se te kasni uporabljajo, anketa umirajo polagoma, a sigurno. V ni mogla dognati, ker so jim s tem peklu se težko doživi starost strani uprave rekli, da se vsota 50 lat Rudarji, ki ao bili prlžli preda direktno bolniški blagajni is vasi, žive dlje kot rudarji, ki brez kakega pismenega doku-so sinovi rudarjev, ki dotive I menta. Bolniške blagajne blagaj kvečjemu 40. lato.	iJiik Lanjo pa sa je branil, poka-
V majdanpeikem rudniku selzati svoje knjiga anketi. "Proti ne vzdržuje sistem po zakonu takemu kaznovanju delavci ne odrejenega oaemumega dala z sinejo niti proteatlrati, sicer jtti 48. urami na teden, marveč aa ta spodijo iz službe ali pa nalože ie sistem stalno gazi. Nadura sel večjo kazen, plačujejo kot navadna delovna Mezda majdanpeikih rudarjev ura, razen nedeljskih del, ki jih so mizerne. Najboljši delavec pr-plačujejo s 50% več. Mezdni ai- ve kategorije, ki dela do iznemo-stem ja uprava rudnika uradlla jgloeti, ne mora zaalužiti dnevno tako, da nikdar ne veš, za kata-|več od 40 Din brez odbitka. Pa
naj si ima deset otrok ali nobenega. Pomočniki, ki samo polni jo in sprsvljsjo pirit v vozičke zaslužijo od 28—80 dinarjev dnevno. Oni, ki vozijo vozičke zaslužijo od 25—80 dinarjev dnevno. Oni, ki vozijo vozičke, takozvani "lauferi" zaslužijo do 20 Din.—Tako poroča o mezdah I anketa.	[',
Delavce odpuščajo lahko po i svoji volji brez ozira na .višino prestopka, ki bi ga napravil. Recimo, da aamo nekoga užalii od uprave rudnika. Lahko si pripravljen, da jutri poberei avojo culo in pojdeš po svetu, iskat drugi pekel. Celo fizično jih tol-|čejo, pretepajo. Uprava rudni ka je imela do l 1927 pravico, I izgnati iz Manjdanpeka vsakogar, ki ji ni bil všeč. 8kratka: uprava rudnika ja pogazlla malone vse zakonske pravice rudar Jev in sama postavila svoje za-jkone, ki so ji prijali, ter postopala po njih. To Je del slike, ka-|kor jo je naie! odbor, ki je vriil I pregled rudarskega revirja v Majdanpeku.
Koliko dela čaka ie delavske množice.. .
obrazu as ihu ja močno izražal dvom in sum. Obraz Ja bil veder vzlic velikim lasem, ki so gs obdajali ; mahoma sa mu Je razjasnil, ko se je ozrl od Wolfa Larsena do mena ln opazil, da sva bila aamo dva} nato pa je pogledal svo-ja tovariša, ki sta se mu bila pridružila. V resnici Ja imel malo vzroka, da bi se bal. Liki Go-ljat se Je dvigal nad Wolf<mi Larsenom. Visok Je moral biti šest čevljev ln oaem ali devet palcev ; tehtal pa je 240 funtov, kot sem bil pozneje izvedel. Iq pri^n* ia nI bilo prav nič tolžče. Same koatl in mišice.
Videti Ja bilo, da ae ga je iznova lotilo nezaupanje,^ tflrHl Wolf Larsen, stoječ vrh stopnic, povabil, na j gre dol v ladijo. Pogledal Je kapitana od glave do nog ln ae pomiril kapitan je bil sicer sam velik človek, a majhen v primeri s orjakom. Takoj se je ot rasel obotavljanja ln odila sta s kapitanom dol v kabino. Njegova tovariia pa sta sa bUa podala dol v pred ladje, kož ja navada, če pridejo tuji mornarji na oblak na ladijo, da so sama tudi kaj pomentta.
Iznenada se je začulo Iz kabine veliko dušeče vpitja, kateremu so sledili vsi glasovi lju-tega boja. Leopard ln lev sta se spoprijela ln lev Je povzročal ves hrufič. Wolf Larsen je bil leopard.
- "Sedaj vidite svetost naiega gostoljubja," sem dejal bridke gospid Brew«ter.
Prikimala ja, da Je slliala, ln na njenem obrasu sem opasil znake Iste bolesti zsvoljo glasov ljutaga boja, ns kateri aem jas toliko trpel prve tedna na tej ladij i.
Zmajala ja z glavo In me bedno pogledala. Ni aa preatraifla spričo takega pojava žlval-ake narave v človeku, osupnila je nad tem.
"Upam, da razumeta," aem porabil ugodno priliko, "najel se udeležim tega, kar sa godi in kar aa bo agodilo, da se le prisiljen udeležim — ako hočeva vi in Jas kdaj priti živa Is te zagate."
"NI sicer lepo — od mene." sem ie pristavil.
"Razumem," je odgovorila a slabotnim glasom ln njena oči, ao mi pričale, da ja razumela.
Glasovi od spodaj ao kmalu utihnili. Nato je priiel Wotf Larsen sam na krov. Pod zagorelo bojo njegovega obraza ja bilo videti rahlo rdečico, aicer pa nI bilo videti na njem nobenih znakov boja.
"Poiljl ta dva možaka na zadnji konec ladijo, gospod Van Weyden," Je dajal.
Odiel sem In dve, tri minute posneje sta etala pred nJim.
"Dvignite svoj čoln na ladijo," Je dejal. "Vajin lovec Ja aklenil, da ostane nekoliko časa pri nas na krovu, tn noče, da bi čoln butal ob ladijo."
"Dvignite 6oln na ladijo, sem rekel," je ponavljal; te pot ostrajie, ko sta ae obotavljala Izpolniti
ŽENITVENA PONUDBA.
"Dan za dnevom rasiniiljujem. kaj in Umu jo ta svet;
ilvljenjs, samskega trpljenja rad bil M otet."
Ugodno prilika za pošteno ienako
PRIPOROČILO.
Članom in rojakom toplo priporočamo nate potovalne zastopnike v državi Pennsylvanijl, da njim gredo na roke, ter se na-roče na dnevnik list Prosveta. Obiskala bodete razne naselbine naša člana in zastopnika Prosve-te brata Frank Sedminek iz Smithton, Pa. in brat Anton Zi-danšek iz Farrell,^Pa., ter aku šala pridobiti novih naročnikov Oba ta dva sta pooblaščena nabirati naročnike in prodajati kniige Književne Matice S. > P. J.—Philip Godina, upravitel
SEST DRI PREKO OCEARA
II« d« Franca, 1, ■irca-29.iiroi
(OS
PARIŠ, 14. nirca • 5. aprila
40»
Najkrajte poC po ISinlS VrakS* Js v poMfeii kaktal s raool m*mmtml — PUala la storaa toao**-
FRENCH LIHE
818 N. Miehlgan Ave.
m.
UR0ČNIK1 POZOR!
(Jan. 31-29) Ja naročnina Ponovita da vam lista l Ako Hata aa preji te, je mogoče vstavljen, ki bO plačan. Ako je va* list Čaa ia ga ne prejmete, je gefe vstavljen vsled aapačnj naslova, pišite aam dopisni navadite stari la nori. naakn
Ns« zastopniki sa vsi it veni tajniki In drogi ki, pri katerih lahko pi
ITALIJANSKE HARMONIKE
■m imu-
ia
ftl
n*.
Nt latao MaSa raaa I* aiSJa od wmk Brezplačni p—ffr
Plilu po k*Molatai kalane «BUATTA SiaBNBLLI a 00.
UD, SOVRAŽNIK ČLOVEŠTVA
Naročite Mladinski list, najboljši mesečnik za slovensko mladino! ~ P
Naročnina sa cele Isto je $6. in za pel leta pa $3.00. H a N. P. J. doplačajo $4.80 lato, sa pol late $2.40.
Za maato Chicago hi sa lato $7.50, pol lata $3.75, člane $6.30.
Za Evrope stane sa pol $4.50, sa vsa leto pa $9.00.
Tednik stana m Evropo $1.1 Člani ^doplačajo samo 50c
leto $U(|| pofi]jd6 UA
Upravništvo "PROSVETA"]
tli? 9. Uvažala Avs. eussfs, IN.
Nevarnost večkratnega povratka flu epidemije jo zelo vašna, ker vreme jo zelo nezanesljivo v tem letu in lahko povzroH povratk vsak čaa. Vae uradno objavo vaobujejo sledeča priporočila: Držite vaša čreva odprta!
TRINERJEVO GRENKO VINO
narejeno iz kaskaro in drugih zdravilnih zelišč, pomaga driati čreva čista in v istem času jača vaš ilvotni sistem in odporno silo.. Znltanje odporne sile dajo priliko bakterijam, da isvtšujeoj svoje smrtonosno dalo, sm-pak Trinerjevo grenko vino poveča to ailo ln vas napravi zmožne prestati napade flu. Dobi ao v lekarnah vred nostni kupon v vsakem zavoju. Brez pladnt/tzorec so dobi pri: Jos. Trlner Co., 1888 g. Ashland Ave., Chicago,
IIL—(Adv.)
-
Ojača bolan hrbet ali slabe oblati.
Okteta, ia NMfcura* acraSaaatl »ara*** |**»«ra4«j. *kM in Maa krWt. »infc.
M
ia
"Mogoče pri meni, kdo ae počaai ganila, da govem glasu Je bila Ja postavljala na lai
Čaaa oatatl Hmehko, ko ate
povelje; a v nje-P prikrita grožnja, ki vso njegovo meh kost;
sa pošiljanje Ik
aana la naatove, katere peilje-Ito gkrmmn tajniku , Um v arhiva lm jlk opravalfttve ne dobi. TWej jeoeše Ivoešej
"najboljše je, da ae takoj v početku prijateljsko sporasumemo. La urno! Pri mojem bratu larsenu se morate vse bolj živo sukati; saj vesta T
Pod njegovim vodstvom sta ee možaka vidno hitrejže obrnila; ko Je bil čoln na palubi. me Je poalal na sprednjo ladijo, da zrahljam vrvi jader. Wolf Larsen Je. stoječ ob krmilnem kolesu, naravnal naio latfcjo proti drugemu čolnu "Macedonije".
Ker nisem sa hip imel nobenega posla, sem obrnil svojo poaomost legi čolnov. Dva naie čelna sta napadala tretji pri vetrni čoln ' Macedonije". četrtega ostali naii trije; peti pa ae Ja okrenil in pomagal braniti najbližjega. M ae je bil pričel aa
boj. Pri vsaki
kaj. Pri va naj 8
j emaol stari la UpravalMve oljod-
Ali ste lo naročiH
te aH
prijatelja U
T Taja
Id
IZVRSTNA PRILIKA
Člani in članice a N. P. J.
Sedaj lahko dobite
list Proeveta vsak dan sa ena Isto in knjigo AMERIŠKI SLOVENCI, vredno $$.00 sko pošljete brez odbitka svoto $6.30. Ali pa tri knjige: SLOV.-ANGLESKA SLOVNICA, vredna $2.00, ZAKON BIOGE-NEZIJE, vredna $1.50, In PATER MALAVEN-TURA V KABARETU, vredna $1010, akupaj vrednost $5.00 in dnevnik Proeveta sa ono loto za svoto $6.30.
To velja ss dane 8.N.PJ. sa vw atare In nova naročnike. Ne člani pla Sajo $7.50.
Lahke dobite pol late dnevnik Preovote in skupnefl vrednosti aa $240 knjig, a. pr. 1IMMY HIGGINS. ZA-™ KON BIOGENEZUE, aU pa ZAJEDALCE ia HRBTENICO fta INFORMATOR sko nam poilfato svoto $3.90. Nečlani poftljejo $4.50. AH pn sa 1190 pol lete list Proeveta in knjigo JIMMT HIGGINS. Nečlani $3.50.

Vsak mora in naročila
To ver velja sa stare In nove naročnike, posteli celo sveto brea odbitka. Denar pošljite na upravniitvo na naslov:
PROSVETA, 2657 So. Lsw*dale Ave., Chicsgo, UL PoiDJsm $
p........................
.. M. ...... ....M... .................. ..M.... »M... ............«..»...♦••*••
Nsslov Država..
...M*.... ..........................MM.M...M.M...... .OM... ........I
Cl. druitva......
Ali Miš nutU pravilno •lasti la «tatl aacMkoT Nanfl * "Wawal» aa«lriin alaralta", katera Ja ladala bi taaa aa prodaj Kajifcraa autica 8. N. P. J-
SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA
Tlaka vabila sa vaealice in shode, viritnice, časnika, knjige, koledarja, letake Itd. ▼ slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih
VODSTVO. TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJlaPaJa, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
nnijako dato prvo vrste. Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne
s. n. p. j. printery
. ^ 2667-69 ^
CHICAGO, ILL.
TAM ftB DOBE NA tELIO TUDI VSA USTMENA POJASNILA
t