LETO IV. LJUBLJANA, dne 23. julija 1921. ŠTEV. 74. P&kittina £»««*** v a*Ao»inL. tenala isak torek, getrtak ia saSaoto._____________Cena posamezni Številki K 1-50. ČASOPIS ZA TRCOVIN&, INDUSTP"'1 \Jrt4t\*m to tortvnTtn* P * Oruttlt* Itev. 17/1. - Dopisi se ne vračajo. - Štev BtottatoS » ojumjjr X»i trtts K ttt, u pot Ute K 95, m fetrf leta K 50, mesečno K 20, i. ‘18 - v Ljubljani 11.953. - številka telefona 552. uiesečao K 10 več. — plača In toil se v LjubUanL Politični pregled. V Albaniji je izbruhnila državljanska vojska. Kot njeni sosedi smo to vest sprejeli z napetostjo ter pričakujemo od vlade, da takoj ukrene potrebne mere, da val anarhije ne preskoči državnih mej Jugoslavije. Albansko vprašanje je že aktualno, odkar je izgubilo turško cesarstvo to pokrajino. Od takrat je evropska diplomacija venomer skušala ustvariti v Albaniji znosne razmere, ali sredstva, ki jih je uporabljala, so bila nezadostna, ker so albanska plemen šele na prav primitivni razvojni slo pinji ter nimajo še skupne narodne in še manj državne zavesti. Ko je Turčija upravljala deželo, je z vojaško silo in uporabo drugih radikalnih upravnih mer več ali manj vzdrževala red v zemlji. Ko pa je bila v balkanski vojski Turčija odrezana od Albanije in evropske velesile niso hotelo pristati na težnje Srbov, aa pridejo do Jadranskega morja, je bila ustvarjena umetna država Albanija po evropskem vzorcu z nemškim princem na prestolu, čeprav se plemenski in narodni razvoj ni povzpel iznad primitivnih oblik. Krvno so-vraštvo. družinski in plemenski boji so bili in so šu danes znak albanskega javnega življenja. Ta položaj sta izrabljali v svoje imperialistične namene Avstro-Ogrska in Italija ter sta z osnovanjem šol in z drugimi propagandnimi sredstvi ustvarjali v Albaniji svojo interesno sfero. Spominjamo se časov, ko so na Dunaju študirali albanski dijaki v udobnem internatu na avstrijske državne stroške, docim je jugoslovensko dijaštvo žive-. P0večini v skrajni bedi. Princ Wied ni mogel ustvariti v zemlji normalnejših prilik ter je bil vladar le po jmenu. Tudi Essad paša ni bil srečnejši, čeprav je bil domačin in je poznal svojo domovino. Ko je zdaj zopet izbruhnila državljanska vojska ter je pleme TVliriditov prevzelo vod- Gospodarske razme-re v Sloveniji sredi Preteklega stoletja. (Po zborničnih poročilih sestavil 1. Mohorič). I. doba 1850-1855. (Nadaljevanje.) Ruda se je žgala v švedskih pečeh in so imele povprečno 33—36% vsebine. Za en cent surovega železa se je porabilo 15—16 kubičnih čevljev oglja Oglje je žgalo podjetje v lastnih gozdovih v Jelovci in Pokluki v lastni režiji. Mncgo pa so ga dobavljali tudi kmetje, ki so ga v prostem času žgali. Leta 1856 je bilo za Javornik 130 ogljaten, ki so po večini po zimi na ročnih saneh dovažali v doline žgano °Klje, odkoder se je na vozeh vozilo fužine. Javornik je izdeloval kvadratno jeklo štev. 00 do 8 po metodi, ki je bila na Koroškem v navadi. Kalo pri podelovanju surovega železa v jeklo je znašal 30o/0 in poraba oglja 40—45 kub čevljev. Pri izdelovanju železa je bil kalo 25% in poraba oglja 25 kub. čevljev. Produkcija surovega železa je znašala v Javorniku letno povprečno 16.938 centov. V Kampanji 1855 centov 22.045. Jekla jn železa se je izdelalo letno ^Prečno 9.304 centov. V Kampanji ieu-i pa 1CM88 centov in sicer 3670 a in 6818 železa. Zaposljevalo seje sivo severnega dela države nasproti vladi v Tirani, pravzaprav nismo bili iznenadeni, ker vemo, da se pri Albancih državni zmisel šele tvori ter je še sporno, ali se bo sploh razvil v smeri večje državotvornosti. Za nas je albanski upor neljub incident, ker zahteva večjo vojaško pripravljenost in nas utegne prisiliti k oboroženi intervenciji. Kajti lahko pride do resnejših izpadov tudi na naše ozemlje. Naše vojaško vodstvo pač že pozna albansko nevarnost ter bo brezdvo-inno nastopilo brezobzirno proti upornikom in roparskim tolpam. Poleg lega moramo paziti, da Italija ne poskusi iz albanskih homatij povleči svoje koristi ter se ustaliti pod to pretvezo na albanski obali, ki jo moramo v skrajnem slučaju reklamirali zase. Habsburška nevarnost se zopet javlja v novih oblikah, ako smemo verjeti časopisnim vestem iz Budimpešte. V Švici se venomer vršijo posvetovanja Karlovih zaupnikov, ter je nameravana velikopotezna restavracija habsburške oblasti. Karl se po teh vesteh namerava vrniti v Budimpešto, odkoder naj bi se potem pro-klamirala unija Madžarske, Avstrije in Bavarske. Ta vest je brezdvomno pretirana, ali naj bo Karlovo rovare-nje koncipirano v tem ali drugem obsegu, gotovo je, da je to politični fakt, ki mu morajo nasledstvene države posvečati vso pažnjo. Iz Prekmurja venomer čujemo, da tamkaj napreduje protidržavna propaganda, ki ne vemo, ali je boljševiškega ali kar-lističnega značaja. Podoben bo položaj na Slovaškem iii v drugih od Ogrske odpadlih zemljah. Upamo, da se je diplomacija nasledstvenih držav v zadostni meri zavarovala proti le-gitimi stičnim prevratnim poskusom. Ko se je Karl mudil na Madžarskem, je bila zasluga Jugoslavije in njene vojske, da je njegova avantura propadla, kar je vzbudilo povsod priznanje; treba, da to reputacijo vzdržimo 495 delavcev, od tega 104 rudarjev, 19 pri plavžu in topilnici, 38 kovačev, 150 oglarjev, 150 lesnih delavcev; k temu bi bilo prišteti še okrog 100 kmetov iz okolice, ki so bili zaposljeni pri prevažanju rude in okrog 300 kmetov, ki so po zimi žgali oglje. Topilnica v Bistrici je vegetirala od železne rude, ki se je sporadično semintja našla v razpoklinah vapnenin plasti v gorovju. Odkritje takih železno-rudnih plasti je bilo le slučai Plasti so bile 5 do 6 klafter globoke. Črpanje te rude, ki je bila nadsuta z peščeno plastjo do 15 klaftsr so bili ogromni in se zato ni dal vzdržati reden, siguren in konstanten obrat. Od nekaterih strani se je dovažalo rude iz daljave 9 do 10 ur. Le izredno nizke cene kurilnega materijala so omogočevale obratovanje. Leta 1855 je bilo 54 jam v obratu. Prostosledov pa je bilo razen tega še do 100. Rude so dajale 45—48% surovega železa. Poraba ogija na en cent surovega železa je znašala 11—12 kub. čevljev. Dobljeno surovo železo se je predelavalo v fužinah v Bistrici in Fužinah po novo-vpeljani francoski metodi v razne izdelke. Za preskrbo obratov z ogljem je b'ilo letno okrog 150 og?Inic v obratu. Produkcija surovega železa v Bistrici je znašala letno povprečno 5.599 centov in leta 1855 pa 12.632 centov, od tega 1.754 centov vlitih Izdelkov. Na Fužinah v naprej. Baš sedaj je podpisana preventivna konvencija med Rumunijo in Jugoslavijo proti kršenju trianonskega in neuilly-skega miru, ki bo tudi mnogo pripomogla k osiguranju sedanjega položaja ter nas obvarovala večjih presenečenj. Davčne odredbe za finančno leto 1921. (Nadaljevanje.) 6. § i:ii4 zakona o osebnih davkih se tako izpreminja: Oni delodajalci, ki po ces. naredbi z dne 8. julija 1898 drž. zak. 120, niso dolžni ustavljati davek od službenih prejemkov svojih nameščencev, jamčijo od sedaj naprej, za plačanje na plače uslužbencev pripadajočih davkov, ako je nastavljenec nad mesec dni pri njih uslužben. Oni imajo pravico, da pri izplačilu plače la davek odtrgajo. Nabrane davščine morajo oddati s posebnim izkazom v dveh izvodih najkasneje do 14 dni po preteku vsakega četrtletja davčni oblasti. V nasprotnem slučaju sme davčna oblast poseči po jamstvu delodajalca, ako bi se davek pri nameščencu ne dal izterjati. 7. § 205 odstavek 2 se izpremi--nja tako: Rok za predložitev dohodninskih prijav, se razglasi na običajen način. ''Kdor v tem roku ne poda prijave, temu se odmeri davek na podlagi službeno nabranih podatkov brez nadalj-nega opomina. Samo one davčne ob-vezance, za katere je nastala davčna obveznost šele tekom leta, mora davčna oblast individualno pozvati, da priglase prijavo. 8. Izpreminja se tudi prvi in drugi stavek § 221 in sicer: Ako odmerjeni dohodek priziv-nika ni večji kot 7.500 dinarjev in predsednik davčne komisije in komisija uvidijo, da je pritožba popolno- in v Bistrici se je izdelalo paličnega železa, jekla in žebljev letno povprečno 5.734 centov, leta 1855 pa 9.780 centov. Podjetja so zaposljevala 423 delavcev, ne vštevši voznike, katerih povprečno število se je cenilo na 250. Izdelki teh železaren so nosili znamko »ZOIS«, ki je bila po svoji dobri kvaliteti sloveča daleč v inozemstvu. Največ izdelkov se je prodajalo dolgo časa v Romanjo, v Napolitanijo, pozneje, ko ie angleško jeklo tam Izpodrinilo naše izdelke, so ostali najboljši odjemalci Kropa, Železniki, Kamnagorica in Tržič. Leta 1855 se je Iz Bohinja prodalo v inozemstvo jekla raznih vrst 4.804 centov in 2909 železa za okroglih 100.000 fl. Ta podjetja so vzdrževala cel bohinjsko-radovljiški okraj, od katerega so dobivala letno od 130 000 do 140.000 fl. plače, medtem ko se je katastralni donos cenil na 150.000 fl. Iz tega je razvidno kakega življenskega pomena je bila železna industrija za Bohinj in okolico. Železo je imelo, kakor je že omenjeno, vsled disagia zelo ugodno izvozno konjunkturo. Vendar je švedsko in angleško valjanojeklo polagamo popolnoma odjedlo naši industriji one trge, na katere je dotedaj pošiljala to-pilno železo. Začetkoma je cena angleškega železa, dasi je imel prvovrstno surovino in izboren premog na razpolago zelo variirala, tako da so mnogi naših ma opravičena, odloči o pritožbi davčna komisija sama. V vsakem drugem slučaju odloča pritožbena komisija. Pritožbe takih davčnih obveznikov rešuje sam predsednik pritožbene komisije po svojem prepričanju v svojem delokrogu ali pa jih odstopa komisiji. 9. Kazenske določbe. Redne kazni, ki so predvidene v § 244, 247, 248, 249 in 250 zakona o osebnih davkih, se desetkratno povišujejo. 10. Davčne komisije. Pridobninske in dohodninske komisije, ki so bile po naredbi celokupne narodne vlade za Slovenijo razpuščene z dne 29. januarja 1919, Ur. list št. 336, sc nanovo vzpostavijo. Število članov komisije določa delegat ministerstva financ. On imenuje predsednika in polovico članov. Pridobninske komisije prvega in drugega razreda za Slovenijo sta dve: za ozemlje bivše Kranjske komisija v Ljubljani in za kraje bivše Štajerske in Koroške v Mariboru. Sestava pridobninske komisije in komisije za dohodnino se ima izvršiti tekom leta 1921 tako, da bodo priredile dohodnino za leto 1921 in izvršile zastanke preteklega leta in kone-čno, da odmerijo splošno pj’idobnino za leto 1922 in 1923. Volitev komisij je osebna in ustna. Volilcem se mora naznaniti v Ur. listu in na običajen način: dan, način in izvršitev volitve. Posebne legitimacije in volilne liste se ne bouo raEpošiljale. Volitve se izvršijo v nedeljo. Volišča so sedeži davčnih uradov, v katerih področju volilec stanuje. Volilna komisija se sestavlja iz upravnika davčne oblasti odnosno davčnega urada in dveh prisednikov, ki jih pred volitvami imenuje predsednik iz vrst davčnih obveznikov, ki niso nameščenci. obratov mislili, da je to le prehodna konkurenca. Pozneje so se prepričali, da ja položaj nevzdržen in drug za drugim opustili izdelovanje jekla. Glavni vzroki so bili: nezadostna dobava surovin, vsled česar so b!Ii ptirttorani dovažati surovo železo iz koroške po zelo slabih potih, dalje vedno rastoče cene surovega železa in oglja. Na izdatnejši dovoz surovega železa vsled carinskih razmer ni bilo misliti in tudi domačega premoga podjetja niso mogla izkoristiti. Drugi veliki kompleks za tedanje pojme je bila železarna kneza Auersperga na Dvoru, kije imela 1 plavž, 2 peči, topilnico in železni rudnik. Topilne kampanje so trajale po tri do štiri leta. Leta 1852 je končala v 174 plavžnem tednu 1. septembra 1849 začeta kampanja Leta 1854 je bila končana 7 kampanja in po 12 tednih je pričela 8 kampanja. V perijodi 1854 in 1856 je bilo zasuto 134.862 centov rude in se je porabilo 82.417 čevljev bukovega oglja z dodatkom 31.332 centov apnenca. Iz tega se je produciralo 3 milijone 859.239 funtov železa od tega 1.745.671 vlitih izdelkov. Povprečna vsebina rud je znašala 28»/o. Za izdelavo 100 funtov železa se ie porabilo 349 q rude, 17 kub. čevljev oglja in 84 apnenčevega prdatka. (Dalje prih.) Ako določeni prisedniki ne pridejo pravočasno k konstituiranju komisije, sme predsednik postaviti dva druga prisednika izmed navzočih davkoplačevalcev, in ako teh ni, sme volitve izvršiti sam. Volilci, katerih ne pozna niti predsednik niti komisija, se morajo legitimirati s plačilnim nalogom ali na kak drug verodostojen način. Po izvršenih volitvah pošlje predsednik volilni spis davčni oblasti, ki razglasi izid volitev po predpisnih določbah. Ako ne pridejo k volitvam niti trije volilci, izpopolni drugo polovico pridobninske komisije pristojna trgovska in obrtniška zbornica in drugo polovico dohodninske komisije poverjeništvo za notranje zadeve v Ljubljani. Drugače veljajo dosedanji predpisi. 11. Skrajšanje rokov za priziv, pritožbe in dostavitve plačilnih nalogov. a) Ilok 30 dni, ki je določen v § 1. zakona z dne 19. marca 1876 drž. zak. št. 28, se skrajša na 15 dni. b) Davčne oblasti objavljajo izvršitev davčne odmere za posamezne vrste neposrednih davkov potom javnega razglasa s pozivom, da si vsi davkoplačevalci lahko pregledajo odmerili izkaz pri pristojnem davčnem uradu tekom 15 dni. Ako gotova vrsta davkov šc ni odmerjena za vse davčne obveznike davčnega okraja, morajo biti v razglasu navedena imena obvezancev, katerim davek še ni odmerjen. Ko se tudi njim davek odmeri, mora se ponovno razglasiti, da je odmera izvršena. Predpisani davek postane za ob-vezance, ki v roku 15 dni po preteku termina za pregled davkov ne podajo pritožb odnosno prizivov pri davčnem uradu I. stopinje, pravoinočen, ne da bi davčnim obvezancem dostavljali posebne plačilne naloge. Prekoračenje tega roka se sme oprostiti samo v slučajih, ki jih predvideva § 286. zakona o osebnih davkih. — Plačilni nalogi v dosedanji obliki se bodo dostavljali samo podjetjem, ki so podvržena posebni prido-bnini in onim davčnim obveznikom, katerim davčna oblast prvič predpiše splošnp pridobnino, rentni davek ali pa dohodnino. (Dalje prihodnjiC.) Začasni zakon o državni trošarini, taksah m pristojbinah. V zvezi s finančnim zakonom je bil izdan nov začasni trošarinski zakon, katerega glavne določbe so sledeče: Veljavnost zakona kraljevine Srbijo o državni trošarini z dne 9. novembra 1909 se razen predpisov o ureditvi in organizaciji trOšarinskih oblasti in o formalnostih postopanja razširja na celo kraljevino Srhov, Hrvatov in Slovencev. Trošarina se plača v srebru in ne kakor do sedaj v zlatu. Ukinja se v Sloveniji s to naredbo vinski davek in vinska doklada na vino, mošt in '•sadjevec ter linijska užitnina v Ljubljani in užitnina in doklada na meso. 1. Trošarina na sladkor iz sladkorne repe, surov ali rafiniran od 100 kg znaša 400 dinarjev. 2. Za vse druge vrste sladkorja 80 dinarjev. Za sladkorne izdelice se plača trošarina na sladkor po vsebini sladkorja v izdelku. Pri izdelovanju sladkornih izdelkov v tuzemstvu se plača trošarino samo za uporabljen sladkor. Monopolna taksa na sladkor se ukinja. B. Trošarina na kavo znaša za 100 kg 200 dinarjev. 4. Za kavin nadomestek, cikorijo in žitno kavo za 100 kg 60 dinar. 5. Za riž 20 dinarjev. Trošarina za riž, ki se prideluje v tuzemstvu, se plača samo pri oddaji v promet in konzum. 6. Trošarina na pivo znaša za vsako hektolitersko stopinjo ekstrakta 4 dinarje. V Srbiji velja za letošnje leto brez ozira na jakost piva trošarina 40 dinarjev za hektoliter brez 2% popusta. S prvim januarjem 1922 se bo trošarina na pivo izjednačila za celo kraljevino. 7. Trošarina na fina vina: a) kakor šampanjec, malaga, vermut, šery, maršala, madeira in podobna vina, ki imajo 15% ali več stopinj alkohola, toda ne preko 22.5%, ali 5% odnosno več sladkornega ekstrakta od 100 litrov 600 dinarjev. b) za vsa druga vina, vinski mošt in vinsko brozgo v pokrajinah, kjer se je dosedaj pobirala trošarina, od hi 35 dinarjev, c) odnosno pri prodaji v zaprtih steklenicah od vsake steklenice do 0.7 litra pol dinarja. Za vsako množino preko 0.70 litra se plača cela nova pristojbina. Plačuje se ta trošarina po predpisih, ki v posameznih pokrajinah v tem oziru, veljajo. Trošarina se ne plača za vino, ki ga vinogradniki sami potrebujejo za domačo vporabo. Ako so vinogradniki obenem vinski trgovci, odredi oblast, kakšen odstotek se jim ima prepustiti brez plačanja trošarine. Vino z alkoholno vsebino nad 22’/a % se smatra za špirit. Trošarina na vino se plača brez ozira na to, ako se po trošarinski prijavi pod kontrolo trošarinske oblasti vino naknadno pojača ali osladi. Ta določba ne velja za šampanjec in druga naravna jaka vina. 8. Na ekstrakte, esence in eterična olja brez alkohola, za pijačo in kozmetične preparate od 100 kg 800 dinarjev. - Ako so te esence in izvlečki ter eterična olja z alkoholom, se plača od 100 kg zanje brez ozira na količino izvlečka (esence) 1760 dinarjev, brez ozira na alkoholno vsebino. 9. Na liker, konjak in rum od he-ktoliterske stopinje alkohola 35 din. Na liker, konjak in rum, ki je izdelan v tuzemstvu, se plača samo razlika trošarinskih postavk. Pri likerjih se ima plačati tudi trošarina na sladkor, ki ga vsebuje. 10. Na sveče, razen lojevih in voščenih sveč brez ozira na njihovo obliko od 100 kg 40 dinarjev. 11. Na električno razsvetljavo in sicer: a) od žarnice preko 10 do 32 normalnih sveč 5 dinarjev; b) preko 82 sveč, od vsake na-daljne sveče 0.20 dinarjev; c) za vsako obločnico, mesečno 10 dinarjev. 12. Na svetilni plin, brez ozira na to iz čega ali odkod se pridobiva, od kubičnega metra 6.40 dinarjev. V mestih, kjer so električna podjetja za javno mestno razsvetljavo last občine, se za direktno nabavljene žarnice za javno uporabo ne plača trošarine. Podobno tudi plin za javno razsvetljavo ne podlega plačanjn trošarine. (Dalje prihodnjiC.) Franjo Souvan: Kriza na desni — kriza na levi. Iz vseh svetovnih delov prihajajo poročila o narodnogospodarskih krizah. Zmagalci, kateri imajo polnovredno valuto in nevtralne države tožijo zaradi preobilice produktov in zaradi zastajanja eksporta. Amerika in Velika Britanija ne morejo ekspor-tirati, ker je njihova valuta predobra, in v našo, ali še v katero slabejšo preračunana, za eksport namenjeno blago preveč podraži. Posledica temu je zastoj v tovarnah, redukcija izdelovanja, gigantski boj za znižanje delavskih mezd, stavke, odpuščanje delavcev, brezposelnost. Švedska ima preveč zlata. V Švici je tujski promet na polovico padel, ker občinstvo iz dežel s slabšo valuto ne more potovati v Švico, če noče zapraviti celega premoženja. Rusijo so spravili boljševiki na rob propada, tam vlada brezposelnost, draginja, lakota. Premagane države Nemčija in Avstrija, kakor tudi Ogrska, trpe na slabi valuti in draginji; najmanj še Ogrska. V Poljski ni dosti boljše. Nemčija se sicer čudovito hitro popravlja, ali bremena so --dasi pravična — Vendarle kruta, in Nemčija jih bo težko, težko zmagala. Ostalim zmagovalnim državam se godi še relativno dobro, zlasti agrarnim. Češkoslovaška boleha seveda tudi na slabi valuti, kakor vse »nasledstvene« države, njena industrija bi bila v stanu državni položaj visoko dvigniti — pa tudi tukaj opažamo isto kakor pri drugih industrijalnih državah: zaradi visokih cen, ki se plačujejo za iz inozemstva uvožene sirovi-ne (bombaž, volna), so fabrikati relativno jako dragi, posledica zastoj izdelovanja, mezdno gibanje, brezposelnost, kakor v Ameriki, Angliji itd., dasi v manjši meri. Agrarne države so še v najboljšem položaju, dasi ima tudi od teh vsaka svoje breme: Ru-munija trpi zaradi neurejenih razmer v novopridobljenih deželah, zaradi neurejenega razmerja z Rusijo in zaradi večnih bojev med veleposestniki in Židi na eni strani ter kmeti in kmetskimi delavci na drugi strani. — Grčija si je svojo valuto prav po nepotrebnem pokvarila z avanturno ofenzivo v Mali Aziji in s svojimi večnimi državnimi preobrati. Jugoslaviji je največ škodovalo dejstvo, da nismo imeli ustave; sicer pa se nam razmeroma — objektivno sojeno — še ne godi najslabše. Upajmo, da bo vlada sedaj korenito pometla z Ra-dičevci in drugimi prevratnimi elementi, kakor tudi z roparskimi albanskimi tolpami. Italija nam deloma lahko služi za zgled, kako je treba varovati svoje pravice (pri Italiji tudi namišljene »pravice«), kako in s kakšnimi sredstvi se more dvigniti valuta in doseči ravnotežje v finančnih budgetih. italijanska lira po vsej človeški pameti ni več vredna od našega dinarja — in vendar notira v Curihu 29 do 30, do-čim naša krona le 4 do 4.10, torej dinar 16.— do 16.40. Jugoslavija doslej s svojimi finančnimi ministri ni imela sreče. Čudimo se torej, da se laki diletanti, kakor je Ninčic, pošiljajo kot eksperti Je trgovskim pogajanjem z Italijo. Ali nam Ninčič in Veljkovič nista že dovolj škodila z valutno reformo? Stojanovič je bil mož na svojem mestu, mož s širokim obzorjem; škoda, da je tako hitro umrl. Sedanjega finančnega ministra Kumandija hvalijo kot strokovnjaka. Upajmo, da bo ž njim domovina zadovoljna, in da bo v kratkem pokazal, kaj zna. Prilike ima dovolj; doslej pa še ni stopil iz rezerve. Radi priznavamo, da je v današnji:! Časih težko voditi finančno politiko; pa saj tudi italijanski finančni minister ni bil na rož’cah« postlan. Res je, da stoje vsa. narodnogospodarska pravila in vse formule na glavi. Formula o inflacii bankovcev in o kovinski rezervi pride do veljave samo še takrat, kadar je inflacija tako velika, kakor v Rusiji in v Nemški Avstriji, in kadar kovinske rezerve sploh več ni. Sicer pa te formule ne pridejo več v toliki meri do veljave. Ako izvzamemo Ameriko, Anglijo, Švedsko, ki plavajo v zlatu ali vsaj v zlatavrednem kreditu, je namreč inflacija bankovcev pri vseh državah precej velika, kovinske rezerve pa precej, majhne. In vendar kolika razlika v borznih kurzih med francoskim frankom, italijansko liro, našim dinarjem, češko krono, nemško marko, itd. Iz tega sledi, da so vzroki visokih ali nizkih kurzov vse drugi. Menda se ne motimo, če trdimo, da so visoki ali nizki kurzi, večja ali manjša vrednost valute, eskomptirano iHcuioe na mednarodni kredit dotičuc države v bodočnosti. Eskomptirano zaupanje! Kaj naj - torej stori država s slabo valuto, da si pridobi zaupanja? Najprej: vsakoletni budget naj se spravi v red, kolikor pač gre. In dokler ni mogoče dohodkov zvišati, je treba pač izdatke omejiti. To je aksijom vsakega trgovskega uspevanja. Naj gre naš finančni minister po tej poti; italijanski jo že krenil na to pot. Izredni izdatki in investicije pa se naj krijejo principijel-no iz kreditnih operacij in posojil na dolgo dobo; nikdar pa in nikoli ne s povišanjem poštnili in železniških — tarifov, kakor so to pri nas — in tudi v drugih deželah! — prakticirali. Drugič: Prometna sredstva naj se urede in spravijo v normalni tir, in »carinski postupak« — naj bo že tak ali tak — ne sme ogrožati prometa in delati trgovcu škodo na času in denarju! Tretjič: Mednarodni konferenci, ki se bode v kratkem sestala v Porto-rose, naj naši funkcijonarji in naše stanovske organizacije posvečajo ma- lo več pozornosti. Tudi pogajanja z Italijo in Reko se deloma že vrše, deloma se še bodo. Tukaj se bodo za najbližjo dobo postavili temelji za mednarodni promet, v kolikor bode tangiral našo državo. In vse to se obravnava lepo tiho pri zeleni mizi, med »diplomati«. Ali so pa ti diplomati na naši strani — na italijanski so brez-dvomno! — tudi trgovski ali narodnogospodarski strokovnjaki? Zakaj se ta trgovska vprašanja ne razpravljajo v gospodarskih enke-tah, ali pri trgovskih zbornicah in gremijih? O kako potreben bi nam bil zd najbližjo dobo permanenten narodnogospodarski parlament! Vsa čast gosp. diplomatom in tudi gospodom »ekspertom«, ako so strokovnjaki, ampak zdi se nam, da bi bilo za tako važna vprašanja, kakor so sedaj na dnevnem redu: internacijonalni promet, južna železnica, Baroš, zveza z zaledjem Reke in Zadra, obalna plovba in ribolov v Dalmaciji itd., resnično treba resnega dela, resnega programa, in da ne zadostuje, če gospod Pašič na predvečer odločitve pokliče nekaj ekspertov na razgovor. Sedaj, ko je ustava gotova, moramo nemudoma na gospodarsko delo, na resno delo, ne po časopisih, s strankarskega ali — kakor pravijo Srbijanci — »s partijskega« stališča, ampak v gospodarski zbornici, ki se naj vsekakor osnuje, s stališča narodnogospodarske koristi celega naroda. Samo na ta način bomo dvignili zaupanje pri sosedih in naš dinar bo zadobil polno vrednost. Naši eksperti naj poslušajo r'o-. mace narodnogospodarske organizacije, naj se v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Novem Sadu, Sarajevu in Dubrovniku pri teh organizacijah vsestransko informirajo, potem naj si napravijo načrt, naj konferirajo s trgovskim, finančnim ministrom, z ministrskim predsednikom, ta naj 'jim da končne in? trukcije, in potem šc le naj odpotujejo na mednarodne konference. Tako bomo pridobili v narodnogospodarskih krogih tujih držav na ugledu, in naša beseda, naši predlogi bodo kaj veljali. Tako delajo tudi druge države, ki imajo nekaj veljave. Ne smemo pa posnemati bivše Avstrije niti bivše Turčije, kjer se je pred takimi pogajanji vedno vprašalo: »Kje je kakšen minister na razpoloženju »ekscelenca a. d.«?, ali kje je kakšen paša s 3 konjskimi repi?c, da ga pošljemo na to in to konferenco. To bi bila usodna napaka. Ves svet je v krizi. Najboljši strokovnjaki se gibljejo in sestajajo; samo mi stojimo ob strani in čakamo, da nam bogati strijci vržejo kakšno drobtinico. To ne gre več tako naprej. Nastopimo sami aktivno; zahtevajmo svoj delež, saj je naš narod — posebno srbski del — dovolj trpel. Za vsak tak nastop pri mednarodnih konferencah pa je treba poprej temeljite priprave. Le tako bomo mi pospešili rešitev svoje krize, in s lem kolikor toliko pripomogli tudi k rešitVi svetovne krize in k ublažitvi težkih vojnih posledic. Če pa gredo naši eksperti neinformirani na konference ali pfi če jih pri konferencah naši diplomati niti ne vprašajo: potem ostanemo sužnji naših »prijateljskih« zaveznikov. In tega naln vendar ni treba! Današnja SSsviBka te Je radi tehničnih ovir v tiskarni nchttBHio zakasnila. OpoJle u jrjouskem listu*! 3qqqqqqqqqqqqqic Sestavljanje dohodninske napovedi. (Nadaljevanje.) Na pr.: V letu 1920. sera izvrševal sledeče obrte in podjetja: a) gostilno, b) špecerijsko trgovino, c) trafiko. Poleg tega sera izvrševal do 1. 8. 1920 še trgovino z zaklanimi prašiči. To sem s tem dnem za vedno opustil in obrt odglasil. V letu 1921 in sicer 2. 1. 1921, sem pričel s trgovino z vinom na debelo. Katere dohodke naj napovem? Dne 1. januarja davčnega leta 1921. sem izvrševal: a) gostilno, b) špecerijsko trgovino, c) trafiko. Napovedati mi je torej donose teh podjetij. Trgovine s prešiči dne 1. 1. 1931, nisem več izvrševal, torej tudi mi ni treba teh dohodkov navesti. Trgovino z vinom na debelo sem začel izvrševati šele po 1. 1. 1921, tr— rej se me iz tega vira za davčno leto 1921 ne more obdačiti. Kar velja za donose, velja tudi za izdatke. Na pr.: Leta 1920 vzamem posojilo in si cer 100.000 K po 6%. Posojilo sem dobil 1. 7. 1920., na obrestih ; mi plačal 3000 K in sicer dne 31. 12. 1920, torej za pol leta. Kaj naj odbijem? Dne 1. 1. davčnega leta 1921 je ta vir izdatkov že obstojal. Torej se sme pasivne obresti odbiti od dohodkov. Ker pa vir izdatkov še ne obstoja eno leto, je navesti na pasivnih obrestih verojetni iznos na obrestih. Polletno sem plačal 3000 K. Celoletni izdatek znašal bi torej 6000 K. Od izkazanih dohodkov odbijem radi tega 6000 K. S tem preidemo na najtežje vprašanje, ki dela vsem davčnim strankam največje težave. Kako naj ugotovi svoje dohodke in kako naj jih napove, da je ž njimi zadovoljna tudi davčna oblast. Splošno opomnimo, da ravno v tem vprašanju stranke največ riski-rajo. Mislijo si, poskusimo, morda bo šlo! Napovedo se dohodki, katere bi tudi lajik moral smatrati za nepravilne. Posledica je obojestransko nezaupanje, ki ne rodi niti za državo niti za stranke dobrih posledic. Toda o tem pozneje. Predvsem obravnavajmo vprašanje ugotovitve dohodkov s teoretičnega stališča. Davčni zistera neposrednih davkov pozna v tem oziru dvoje vrst dohodkov. Prvo vrsto dohodkov se more le oceniti. Kot primer navajamo tu dohodke iz gozdne in zemljiške Posesti itd. Nadaljna vrsta dohodkov se more tudi ugotoviti. To so dohodki iz službenih in mezunih prejemkov, dohodki iz rent, oDresti glavnične imo-yine itd. Ta delitev dohodkov je silno važna. Žal, da se jo ne vpošteva zav&aaaeev" i od strani davčnih zavezancev in od strani davčnih oblasfev. Proučujmo to razlikovanje tudi v našem slučaju. Kam naj se šteje dohouke iz samostojnih podietb in obrtov. Na vprašanje je odgovoriti takole : Ako vodi trgovec (obrtnik) pravilno in popolno knjigovodstvo, tedaj je možno ugotoviti dohodke. Sicer je pa te donose možno le oceniti. To je čisto naravno. Ako zabeležim le dnevni promet, dalje vodim pregled plačanih in neplača» h terjatev, dolgov, ne delam pa nika-kega inventarja, kako naj tedaj »ugotovim« svoje dohodke? A tudi če sestavljam koncem vsakega leta zaključni inventar, mi to ne pomaga dosti, ker nimam evidence, koliko sem porabil za svojo potrebe, hrano, stanovanje, obleko, zabavo itd. Glavna smernica bodi tedaj tole: ako morem ugotoviti dohodke, napovem te; ako jih morem le oceniti, naj se napove ocenjene dohodke. Omenjamo še, da se tu od strani davčnih oblasti precej greši. Zahteva se od strank, naj dohodke ugotove, dasiravno vedo, da v kakem posameznem slučaju ne more biti govora o ugotovitvi, ampak k večjemu o ocenitvi dohodkov. Nadaljnje postopanje po tem pojasnilu je naravno. Ako morem dohodke ugotoviti, tedaj tvori bilančni dobiček temelj za odmerno podlago pri dohodnini. Iz tega temelja je izločiti neobdačljive prejemke, prišteti ,pa obdačljive izdatke. Kar dobimo, je odmerna podlaga pri dohodnini. Kaki prejemki so neobdačljivi, kaki izdatki pa obdačljivi, to navedemo pozneje. (Dalje prihodnjič.) Izvoz in uvoz. Postopek pri izvozu konj po odobrenem kontingentu. Glavna carinarnica v Ljubljani je poslala tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici dopis, iz katerega je razvidno, da se more od kontingenta 5000 konj, od katerih se je 2000 komadov izvozilo na Grško, ostalih 3000 izvoziti in sicer preko carinarnic: a) Subotica 1000 komadov, b) Maribor 1000 komadov, c) Rakek 500 komadov, in d) Djevdjelija 500 komadov. Podrobnosti glede tega postopka so razvidne iz dopisa, ki je v zbornični pisarni interesentom na vpogled. (Štv. 5766.) Izvoz In carina usnjenih izdelkov. Iz Čehoslovaške je dovoljen izvoz sledečih izdelkov iz usnja: čevljev vseh vrst, rokavic iz usnja, galanterijskega blaga iz usnja, izdelkov iz usnja navedenih v postavki car. tar. 342, usnjenih izdelkov opremljenih z dragimi kovinami, izdelkov iz usnja za tehnično uporabo, jermen in krziarskega blaga. Čehoslovaško ministrstvo financ je zvišalo uvozno carino za vse izdelke iz usnja za 900o/o, za galanterijsko usnjeno blago pa za 1200°/o. Znižanje izvoznih pristojbin za čevlje v Čehoslovaški. Urad za zunanjo trgovino v Pragi je znižal s 1. julijem izvozne pristojbine za čevljarske izdelke od pol odstotka na četrt odstotka. Izvoz petroleja iz Rumunije se od dne do dne zmanjšuje. Rumunske rafinerije se pritožujejo radi visokih izvoznih tarif in radi slabih prometnih razmer, ki dajejo amerikanskitn in poljskim fabrikatom najugodnejšo priliko za uspešno konkurenco. Angleški izvoz v Rusijo raste od meseca do meseca. Vrednost izvoza je znašala meseca marca 7745, v aprilu 20.800. v maju 60 004, v juniju pa 81.201 funtov sterlingov. narodno gospodarske zadeve. Trgovina. Naša trgovska pogajanja z Italijo prekinjena. Dr. Momčilo Ninčič, predsednik jugoslovanske delcgacije za trgovska pogajanja z Italijo, je poročal predsedniku vlade Pašiču, da je prišlo tekom pogajanj z italijansko delegacijo do takih načelnih nasprotstev, da so se morala pogajanja prekiniti. Nekaj italijanskih delegatov je že odpotovalo v Italijo, drugi pa bodo odpotovali te dni. Informirani krogi trdijo, da se pogajanja do meseca decembra ne bodo obnovila. Do tega časa namerava baje italijanska vlada sestaviti nove predloge. Kako Nemčija podpira velike semnje. Kako velik gospodarski pomen pripisujejo na Nemškem velikim semnjem, je razvidno iz ogromnih podpor, ki jih država daje za te prireditve. Nemški državni zbor je pred kratkim sklenil za veliki semenj v Lipskem podporo povišati na 12,000.000 mark, semenj v Frankfurtu dobi 2,000.000 mark, v Breslavi 1,000.000 mark, in v Stutgartu 500.000 mark. Veliki semnji so pač prireditve, ki so v velik splošen prid. Zato tudi »Ljubljanski veliki semenj«, ki se vrši od 3. do 12. septembra 1921 in je prva taka prireditev v naši državi, nahaja veliko zanimanje državnih in drugih javnih činiteljev in zagotovljena mu je, kakor čujemo tudi državna denarna podpora. Zlasti važen je semenj tudi za mesto Ljubljano samo, postane mu lahko vir novim znatnim stalnim dohodkom iz poseta sem- njev. Zato naj bi tudi prebivalci Ljubljane po vseh svojih močeh podpirali to prireditev. Pridelek vina v Jugoslaviji. Industrijska zadruga za Hrvatsko in Slavonijo je predložila ministrstvu za trgovino in industrijo podrobno poročilo o stanju jugoslov. vinorodnih krajev, med katerimi se osobito važnost Dalmacije povdarja. Površje obdelane zemlje v celi kraljevini znaša: Srbija 34332 ha, Hrvatska-Slavonija 47852 ha, Bosna-Hercegovina 5900 ha, Vojvodina 63244 ha, Dalmacija 63424 ha, Kranjska 9857 ha, Štajerska 62252 ha. Skupna površina obdelane vinorodne zemlje znaša tedaj 250000 ha. Po površni izračumbi doseže vrednost vinorodnih krajev svoto 13 milijard 864,285.000 jugosl. kron. Letna produkcija vina znaša 5,000.000 hi. Dežele porabijo 3 milijone hektolitrov, ostanek, ki predstavlja vrednost ene miljrarde. dinarjev, se more izvažati. Trgovina v Solunu. Vse vesti, ki prihajajo iz Soluna, pričajo o težkem položaju, v katerem se nahaja mesto. Tatvine, ropi in požigi se množijo od dne do dne in došlo je že tako daleč, da celo obsedno stanje nima uspeha. Da se pod takimi razmerami trgovina ne more uspešno razvijati, se razume. Prosti promet s sladkorjem na Ogrskem. Po poročilu iz Budapešte je na Ogrskem postal promet sladkorja svoboden. Sladkorna komisija je določila tovarniško ceno za kristalni sladkor na 83 K, ceno za veletrgovino na 84 50 K in konsumno ceno na 87 K za kg. Sladkorja v kockah je malo, porabna cena zanj je 94'40 K v kartonih po 5 kg 93'70 K. Surov sladkor ima ceno 81'40 K, kristalni sladkor pa 114 40 za kg. Žitni trg na Ogrskem, preišni poljedelski minister je ocenil donos pridelka pšenice in rži tekočega leta na 30 do 24 milijonov in prebitka, ki ostane za eksport na najmanj 4 milijone met. centov. Industrija. Tvornica železnega betona je osnovana v Brodu na Savi. Delniška glavnica znaša 1 in pol milijona kron. Novo tvornico kvasa ureja dr. Pr. Benešič v Sremu. Ker v celi okolici Srema ni podobne tovarne, bo podjetje gotovo dobro uspevalo. Do sedaj se dovaža kvas v te kraje iz Zagreba in zagrebške okolice. Grafit pri Pakracu. V bližini Pa-kraca so najdena velika ležišča grafita. Statistika denarnega, industrijskega in agrarnega gibanja v Italiji. Uradno S3 razglaša nekoliko podatkov denarnega, industrijskega in agrarnega gibanja v Italiji. Javni dolg je znašal v Italiji 31. dec. 1920 lir 47.900,000.000. Razni boni krožijo v višini od 26 milijard 683,000.000 lir. Za obrestovanje teh dveh je potrebno letno 3.648,000.000 lir. Redni letni dohodki za pokritje obresti 10.500,000.000 lir. Pripomniti je, da bode odrejena demobilizacija izdatno pripomogla k večji ekonomiji. Produkcija žvepla je prekosila ono od leta 1919 za 93.000 ton. Produkcija železnega kršca je dosegla v letu 1920 količino od 31 i.000 ton. Železa je dosegla v letu 1920 količino od 430.000 ton. Asfalta je dosegla v letu 1920 količino od 109.000 ton. Cinka je dosegla v letu 1920 količino od 73.000 ton. Svinca je dosegla v letu 1920 količino od 35.000 ton. Volnena industrija je dosegla skoro redno produkcijo. Izgled za žetev domače pšenice je danes dober, a posejana površina je jednaka predvojni. V slučaju, da se vzgled uresniči in da bi znižanje tečaja in cen dalje vstrajalo, je upati na mogočnost povratka slobodne trgovine. Kriza v čehoslovaški kovinski industriji. Poročila, ki prihajajo iz Moravske Ostrove kažejo, da vlada v če-hoslov. kovinski industriji težka kriza. Ker tvornice ne morejo razpečati svojih zalog, so že večkrat nameravale odpustiti veliko večino svojih delavcev, vendar tega na zahtevo vlade do sedaj še niso storile, sedaj pa jih je obča stagnacija k temu koraku prisilila. Tvornice so sklenile, da znižajo svoj pogon do minimuma. Kriza v čehoslovaški industriji stekla in izseljevanje delavcev. Ker se cene kemikalijam, pesku in premogu ne ganejo, se nahaja čehoslov. industrija stekla v težkih razmerah. Delavci, ki doma ne dobe dela, se trumoma izseljujejo v Francijo. Češki industrijalci in Zveza delavcev so se trudili, da ustavijo Izseljevanje, vendar so prišli do prepričanja, da se zapuščanje domačih tal ne da preprečiti, dokler se razmere ne zboljšajo. Denarstvo. Poštna hranilnica kraljevine SHS v Beogradu. Podpisana je uredba o poštnem hranilnem, čekovnem in virmanskem prometu v naši kraljevini. Po tej uredbi se otvarja v Beogradu poštna hranilnica kraljevine SMS, kateri bodo podrejeni poštni čekovni uradi v državi. Ta zavod se bo bavil s hranilnimi, čekovnimi in virmanskimi posli, z eskon-tiranjem menic, z dajanjem posojil itd. Najmanjša vloga more biti 1 dinar. Čehoslovaški dolgovi. Čehoslo-vaška ima okrog 15 milijard notranjega in 22 milijard zunanjega dolga. Promet papirnatega denarja v Italiji. Koncem preteklega leta je bilo v Italiji 19 milijard in 689 milijonov papirnatih lir v prometu, sedaj pa jih je 17 milijard in 979 milijonov. Nova finančna trgovska ustanova v Zedinjenih Državah Amerike. Naš generalni konzulat v Newyorku naznanja, da se ustanavlja tam ustanova z osnovno glavnico 100.000.000 f. st. v ta namen, da bo dajala kredit inozemskim izvoznikom, ki bi se morali v ta namen organizirati. (Stv. 3800). Csrlna. Zvišanje carinskega pribitka v Avstriji. Skupni znesek, ki se ima v primeru plačila carine v bankovcih izvršiti, se do nadaljnega določa za blago, navedeno v § 2 dotične odredbe, s ISOkratnim, za drugo blago s lOOkrat-nlm, po obstoječih tarifnih postavkah znašajočim nominalnim zneskom plačila, ki se mora v zlatu plačati. (Št. 4372). Promet. Pojasnilo o pobiranju ležnlne v privatnih skladiščih. Povišani ležnini je zavezano vse carinsko blago, ne glede na to, ali leži v čisto državnih skladiščih, odnosno ložiščih, ali pa v zasebnih skladiščih, odnosno ložiščih, ki so na račun države (carinarnice) ob posebnih pogojih vzeta v najem za vkla-danje carinskega blaga, s to razliko, da lastniki takih skladišč, odnosno ložišč, niso upravičeni pobirati popolno ležni-no, nego samo po 0 20 dinarja v zlatu od vsakih 100 kg nečiste teže na dan. Razloček, odnosno pobrani presežek 0 20 dinarja v zlatu od 100 kg do stopnje, glede na izdatke, ki jih ima država za zavarovanje in čuvanje in za plačevanje odškodnine za dotično blago, se mora smatrati za državi pripadajočega in kot tak oddajati državni blagajni. Če kdo izmed lastnikov privatnih skladišč, odnosno ložišč, ne bi hotel pristati na ta pogoj, mu carinarnica (vpoštevaje odpovedni rok, določen v pogodbi), odreče uporabljanje skladišča, odnosno lo-žišča, takoj prestane sprejemati blago in bo z dotičnim skladiščem v najkrajšem času likvidirala. Most preko Mure so naše oblasti zaprle v protest proti ustavitvi jugoslovanskega prometa med Špiljem in Radgono. Dir. vozovi Beograd-Bos. Brod-Zagreb. Izza 18. t. m. so v prometu zopet direktni vozovi Beograd-Bos. Brod-Zagreb, tako da zamorejo potniki iz Zagreba v Sarajevo oziroma iz Slavon. Broda v Bos. Brod potovati v direktnih vozovih. Direktni promet blaga z Madžarsko. Poleg direktnega prometa brzo-vlakov je sedaj otvorjen med našo državo in Madžarsko tudi direktni promet blaga z direktnim tovornim listom. Tovorni listi se izpolnujejo pri nas na našem, na Madžarskem pa na madžarskem jeziku, dočim mora biti vsebina označena še na francoskem ali nemškem jeziku. Odpošiljatelj mora navesti prehodno postajo. Prehodne postaje so: Gyekenyeš, Kalebira, Reka, Sereg, Mura; keresztur ali Nova Kaniža. Blago se prevaža samo preko Koprivnice-Se-rega. Do sedaj se sprejema najmanjši tovor 5000 kg, ali pa se mora za to težo plačati. Vozarina se plača po lokalnem tarifu samo do meje. Kmetijstvo. Žetev pšenice v južni Srbiji. Po poročilih iz južne Srbije je žetev pšenice pokazala prav dobre rezultate, tudi pšenica v Banatu je prekosila naše pričakovanje, le slama je radi suše majhna in drobna. Poročilo o hmelju. IV. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenljj SHS. Žalec (Savinjska dolina), sredi julija 1921. Od našega zadnjega poročila je nastalo ugodnejše vreme in vsled tega se je stanje hmeljarske rastline izdatno zboljšalo, vendar izgleda tako, kakor bi hoteli iz mokrote in mraza preiti v sušo in vročino, ker od začetka tega meseca je le enkrat neznatno deževalo. Imamo skoro vsaki dan male nevihte, vendar brez posebne padavine. Pomanjkanje mokrote se že vidi na nekaterih poljskih rastlinah (fižol). Golding hmelj cveti in poznji hmelj prehaja v cvet. Glede hmeljske trgovine ni kaj posebnega poročati. Društveno vodstvo. Žatec, 15. julija 1921. Prve dni julija smo imeli obilo dežja; od tiste dobe pa je nastalo prav gorko vreme, noči pa občutljivo hladne, 7 do 10° R. Žalibo?; so se zadnji čas zopet prikazale hm. ušice, letos torej že drugo-krat.in hmeljarji so zopet začeli škropiti ; katero delo pa ovira ravno pričeta žitna žetev. Ne premnogi cveti prehajajo že deloma v kobule, za kar so topel dež in tople noči nujno potrebne. Slabi in neškropljeni nasadi bodo po uši uničeni, krepkejši bodo pa tudi brez škropljenja oteti. Dasi se je upanje nekoliko poslabšalo, vendar ne smemo obupati. Ako v kratkem času ne dobimo dežja, bo letina še manjša, kot jo pričakujemo. Hrneljska kupčija je postala prav živahna in so cene poskočile od začetka julija za 1000 K. Plačuje se po kakovosti od 3000 do 3200 čK za 50 kg. Končno razpoloženje prav čvrsto, cene rastoče. Niirnberg, dne 12. julija 1921. Po došlih poročilih se je mrčes po nasadih še pomnožil, tako da se upanje na dobro letino vedno zmanjšuje. Topel dež in tople noči so za nadaljnl razvoj rastline nujno potrebne. Na trgu je razpoloženje prav čvrslo, cene rastoče. Cene 2000—2500 M za 50 kg. Naznanila trgovske 8n obrtniške zbornise v Ljubljani. Predpisi o kompetenci carinskih uradov v Avstriji. V pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani je interesentom na vpogled brošura, ki vsebuje predpise o kompetenci carinskih uradov v Avstriji. (Štv. 5193) Motorni plugi. Poljski generalni konzulat v Zagrebu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da je »Društvo poljskih mehaničarja iz Amerike«, katero razpolaga z glavnico treh milijonov dolarjev in katero je sedaj kupilo tovarno strojev v Pruškovu pri Varšavi in v Porembu pri Zawiercia, začelo izdelovati motorne pluge. V ta namen je sezidana posebna dvorana za stroje, ki meri lO.OOOm2, V tem podjetju izdelani motorni plugi so označeni z »Mocarz« in imajo sledeča značilna svojstva: Motor z 32—38 konjskimi silami, z 2 cilindri, za težki bencin, poraba bencina normalna. S posebnim strojem za ohlajanje se motor posebno intenzivno ohladi. Plug ima 6 lomežev in orje 4 čevlje globoko. Težak je 2000 kg in je najlažji te vrste. Plug velja 1 miljon poljskih mark — 120.000 K sedanje naše valute, od postaje Zawi-ercia. Dobavi se 1 mesec po naročitvi. Plačilni pogoji: 50 odstotkov se plača ob naročitvi, ostalo ob vročitvi tovornega lista (5256). nateljstva železnice v Subotici ofertalna pismena licitacija za nabavo raznega materijala, med tem so tudi: loj, stenj, sveče, milo, vaselin, olje, svetiljke, razno železno orodje, povoji, madikamen-ti držaji za orodje, brezove in sirkove metle, barve, vrvi, libele, reflektorji in stekleno blago, indigo papir in drugi papir, kemikalije, četke itd. itd. Ponudbe je poslati do 30. julija t. I., 12. ure dopoludne ekonomskem oddelku železniške direkcije v Subotici; ako mogoče, naj se ponudbi priloži vzorce ali pa natančni opis kakovosti ponujanega blaga. Ponudba mora biti v zapečatenem ovitku z naslovom »Ponudba li-nijskog potrošnog materijala za Direk-ciju Državnih železnica, Subotica k bro-ju: 13223/21« in opremljena s predpisano takso 10 dinara. Natančnejše podatke je dobiti ob delavnikih v ekono-matu železniške direkcije v Subotici. Dobavni razpis, v katerem je seznam blaga, ki ga je dobaviti, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Pripomni se pa, da zbornici ni na razpolago več izvodov razpisa, da bi ga mogla interesentom razposlati. Prodaja usnja. V pisarni odseka ministrstva za prehrano v likvidaciji se bo vršila dne 20. avgusta t. 1. ofertna licitacija 2a prodajo večjih količin usnja (boksa itd.). Blago se zamore pregledati vsak dan pri navedenem ministrstvu v Novem Sadu. Zapečatene ponudbe sprejema odsek Prehrane v Novem Sadu do 19. avgusta do 12. ure, odpiralo pa bo ponudbe 20. avgusta ob 10. uri dop, Na pozneje predložene ponudbe se odsek ne bo oziral, po pošti poslane pa bo vračal odpošiljatelju. Ponudbe se sprejemajo le za celo količino. Kavcija znaša 25.000 K. Prodaja velja za kupca takoj, za državo pa po odobritvi ministrstva. Prodaja zlatnine, tkanine, popra, čokolade itd. se bo vršila dne 16. avgusta t. 1. na glavni carinarnici v Subotici ob 9. uri dopoludne. Prodaja beležnikov, usnjenih korobačev, kuvert in igralnih kart se bo vršila 16. avg. ob 9. uri dopoldne v Skoplju na glavni carinarnici. Razpis dobave strojev in orodja. Pomorska oblast, sedaj v Bakru, potrebuje za popolno ureditev nove mehanične delavnice razne stroje in orodje. Podrobni dobavni pogoji in seznam predmetov, ki jih je dobaviti, se dobe pri ekonomatu gori omenjene pomorske oblasti. Zapečatene, s kolkom za 10 dinarjev opremljene ponudbe je poslati najdalje v enem mesecu od dne, ko je bil ta razpis objavljen v Službenih No-vinah v Beogradu, Pomorski oblasti, sedaj v Bakru. Položiti je varščino in sicer državljanom SHS 10 °/o, inozem-cem pa 20°/o. En izvod dobavnega razpisa in seznama blaga je v pisarni trgovske in obrtn. zbornice ra vpogled. (Št. 5663 ) Dobava, prodaja. Razpis dobave raznega materijala za ravnateljstvo državne železnice v Subotici. Dne 30. julija t. 1. se bo vršila v pisarni ekonomata rav- Razno. Razdeljevanje živine. Živina, katero nam bodo dale države, ki morajo plačati Srbiji vojno odškodnino, se bo razdeljevala v Nišu, Gornjem Milano-vcu, Skoplju, Kasevski Mitroviči, Beogradu, Prištini, Negotinu, Čečeku in Ve-tebu. Italija je vrnila dve vojni ladji. V šibeniško %ko sta pripluli dve bivši avstrijski vojni ladji »Donau« in »Schvpar-zenberg«. Te ladje nam je' morala Italija vrniti, sedaj jih je vrnila, vendar v zelo slabem stanju. Tržna poročila. Trg. Ljubljana: Telečje meso K 20 do 24, voli kg. žive teže K 21 do 22, breskve K 22, marelce K 22, hruške K 16, jabolka K 12, kumare k 12, grah K 8, čebula K 6, krompir novi K 6 do 4, stari K 2, kolaraba kg K 6, sladki grah K 10, jajca po K 2.40, oves kg K 7.20, koruza K 5.80, moka 0 K 17.50. Kolonljalno blago Sladkor, Chicago: centrifugal 4.37 (dan preje 4.25), London po cent.: West Indian- crystall. skladišče 46/9, Tates Brownish bis good co!oury pieces44/—, Lyles yellow crystals 50/6, Muscavadoes 44/—, Tates castor 60/6, cubes 60/—, crushed 57/6, granulated 56/6, white 50/—, Lyles no. 2 granulated and white 56/—. Kakao, Marsilja: Bahia fair 105 do 110, good fair 110 do 115. supčrier 120 do 125, Trinidad 130 do 145, plan-tation 132 do 137^ Venezuela 135 do 140, supčrier 145 do 150, Guayaquil 170 do 175, Haiti 80 do 85, Dornini-kanische republik 95 do 100, San Tho-mč ordinaire 95 do 100, supčrier 115 do 125, Cameroun 80 bis 90, superieure fermenta Victoria 110 do 115, Accra 100 do 105, fermenta 105 do 108, Martinique 140 do 145, Gabon fermenta 145 bis 150. Hamburg: Accra loco 655 M. Accra fina ferm. raztovar. julij-avgust 548, loco 590, Accra Vonrant loco 390 do 540, Thomč fini raztovar. julij-avgust 726, loco 750, Kamerun loco 740, Šamana loco 600 do 640, Bahia fair loco 575, Bahia superior 715, Plantation Trinidad 760, Superior S. Arriba 905, Cipaca Arriba 865, Machala 795, Venezuela natureil 830 do 1130, Porto Cabello in Maracaibo 1360 do 1790, Java 570 do 1620. Kava: New-York loco 69/16. za julij 6.13, september 6.38, december 6.79, marc 7.12, maj 7.28. Hamburg: Santos Ekstra Prima 8.30 do 8.80 M. Pri-ma 7.80 do 8. Superior 725 do 750, Good 6.75, Reguiar 6.50, Rio 6 do 6.50, Minas 6.95. Java Robusta 5.85 w. i B, 6.45 centralno amerikanska kava (Gua-temala) Costarica, Columbia, Nicaragua, Venezuela itd.) 10 do 14, prana kava 11 do 15, Cazengo 4 do 6. Amsterdam: Java Robusta WIB. f a. q. iz Indije 26 'h cent. cif. na potu 27 c. cif. Holandija. Lepo blago žetve 1918 29 V2 c. cif. Holandija Robusta. zelenkasta, loco 27 */2 do 28. Prana, zrnata kava 55 do 56 c. srednja kvaliteta 48 do 50 c. Rumena Surinam Liberia 31 c. fol., Pavlang Liberia 30 c. fob. Riž: H#m burg : Burnah ll. promt od Londona 19.3 šilinga, prevoz v juliju 18.6 šilingov Burmah No. 00 loco 6.50 AL, za julij 5.60, za avgust 5.50. Burmah lomljen A. I. loco 4.80, za julij 4.70, za avgust 4.45. Burmah lomljen A 11. loco 4.70. Siam Garden A 1 razto-vkr. v juniju 4.25, Siam Palria glazirana fina kvaliteta 6.80, druga 6.05, Faricy Blue Rose 7.70, Choise Blue Rose 6.95 do 7.20, Valencija gluzirana 7 30, ne-glazirana 7. Hamburg: Poper črni 4 'U d p lb. Lampang 4 3/< vi., Tel!icherry 4 V2, Alleppv 4 'h Muntok, beli 9 ‘A, Singapore beli 9 ‘A, Piment 2 ®/s, nagelčki Zanzibar 9 */■». Les. Slovenija koncem junija. Hrastovi plohi 1. razr. 1100 do 2200 K, 2. rszr. 700—900 K, za furnir 2600—3400 K, hrastov rezani les (sur dosses) 3000 K, (sur quartier) 4000 K, hrastove deske do 50 mm do* 3000 K, hrastovi trami nad 50 mm obrobljeni do 3400 K, frizi za izvoz do 2500 K, bukovi plohi 1. razr. 300 K, bukov rezan les parjen 1200—2000 K, surov 1. razr. 1000— 1200 K, javorjevi plohi 1. razr. do 1100 K, jesenovi plohi 1. razr. do 1600 K. Kože in usnje. Trantenau: Volovja koža 22 kg K 19, od 22 do 29 kg 18.40, od 34 do 39 kg K 18.50, od 40 do 44 kg K 17, od 45 do 49 K 16.90, cd 50 do 54 kg K 16.20, od 55 do 59 kg K 16, čez 60 kg K 14,50. Kravja koža 22 kg K 19, od 22 do 29 kg K 18, od 30 do 34 kg K 17.60, od 35 do 39 kg K 18, od 40 do 44 kg K 17, od 45 naprej K 17. Telečja koža K 23 po kg. Kovine. Ne\vyork. baker elektr. 12.87, ko-sitar loko 30, svinec 4.40, cink 4.25, železo North Foundry 23.50, bela pločevina 5.75. London, baker 72.50, za 3 mesečni rok 72 50, baker elektr. 75.50 do 77.50, baker best seiected 73, bai , i izdeluje vsakovrstno usnje, čevlje, fine j in navadne, gasitaie, torbice, listnice, denarnice 5n dr?jgo fino galanterijo. •••©®9®®99® »09®9®»®©9©© O O OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOj i®oo®ooo Cene nizke, postrežba točna, ooooooo] & debelo: ! p UuMianii, Resljem min 3, j Pozor! Trgovci! Pozor! Zahtevajte ponudbe za ruj a vi omotni papir na zraku su^en. Cele vagone in manjše količine razpošilja ga papirja 111 trebščin. / Veletrgovina ) A. Šarabon N v Ljubljani ^ priporoča / špecerijsko blago ^ \ raznovrstno žganja moko / in deželne pridelke ^ raznovrstno rudninsko C 22, 10-10 vodo, y kastna praiarna za kavo \ In mlin xa diSave / * elektriiRijn obratom. \ Ceniki na razpolago. f lis, uu immto ul 'm 5 (S)c Telefon 9. - Brzojavi .Montani Import. Eksport n? Veletrgovina z m a n ufakturo ,, M E li K TJ H * ‘ MARIBOR Cankarjeva ulica 1 . a q Velika zaloga ma nu fakture, češki, francoski AAAAAA/S S Itn debelo in drobsa najceneje kupite trgovski in kandijski gladek, črtan, kariran in kvadriran, pismeni v mapah in škatljah, ubran (Krepp), svileni, klosefini in ovojni razne zvezke za srednje in višje šole, raznovrstne kuverte in razglednice, čipke za stelaže ozke in v polah, kredo, peresa, svinčnike, radirke ter razne druge pisarniske in šolske potreb« ščine pri LJUBLJANA, Židovska ulica 4. L PEOALER, za ca 200 hi, po 25 do 30 lil vsebine, stare, dobro ohranjene, kakor tudi nove, razne vel., nudi po nizki cen Sili Ivan PIk, sodar Drnslie, p, Št, UW n. IJuMlsmo. Prodajamo in Kupujemo na ftetieto: Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ier vs industrijske izdelke, spa-Zajoče v radarsko, fužinarsko i kemijsko stroko. Medič, Rakove & Zanki, r= Tovarna kemičnih m rmdrs. ter lakov. Centrala: Ljis&sjamu. P. z o. z. Skladišče: Ho^Ssad. Brzojavi: Merakl Ljubljana. Telefon: 64 Emajlni laki« Prav« fimež. Barva za pode. Priznano najboljša In zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe In oljnate, mavec (Glps), mastenec (Federwelss), strojno olje, karbollnej, steklarski In mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. »MERAKL«. Lak za pode. »MERAKL«. Linoleum lak za pode. »MERAKL«. Emajlni lak. »MERAKL«. Brunoline. Ceniki se začasno ne razpošiljalo I Vsakovrstne ilionniKe in ’' \ ima vedno veliko zalogo za gospode, dečke in deklice ter posebno izbiro najnovejsih modelov. Franja Cerar, slamnikov Stob, pošta Domžale pri Ljubljani. Različne torbice (cekarje), različna stojala za cvetlice, predpražnike itd. — V popravila se sprejemajo različni stari klobuki in slamniki v Ljubljani pri tvrdki Kovačevič in Tršan, Prešernova ul. 5 na dv., vsako sredo in soboto. Proda se kompletna r • 6 * fl n a s 30 lučmi, Naslov se izve v upravni štvu. Trgovce! Razširjajte in berite ,.Trgovski List!“ veletrgovina manufakture 'išče Priporoča svojo bogato zalogo po najnižjih cenah. S Samo na debelo. » nsrasHsrzsF Jedilno orodje vsake vrste, kakor žlic, vilic, nožev, zajemalk (Schopfer) in druge kuhinjske posode iz. aluminija ter svinčene plombe dobavlja v vsaki množini Tvornlca „Cinal“, Celje. Novoustanovljena lastna gfal-vanlz c i jska na p ra va sprejema po nizkih cenah vse predmete v poniklanie, pobakrenje in po-medenje, Ista prevzame tudi vsa vli-valna dela iz aluminija, cinka in medi (Messing). Kupuje stare kovine po najvišjih cenah. Telefon interurban št. 148. — — Brzojavi: Papiršef, Maribor. f -^.«^.