Glasilo obcine Trzin Letnik XXVIII – št. 6, junij 2021 Zanimiva pobuda obcanom Posvojite rastišce in prevzemite skrb za odstranjevanje invazivk Futsal klub Trzin V prihajajoci sezoni napovedujejo uvrstitev med prvih šest Bogatejši za vozicek Oldi Obcina prisluhnila željam nepokretnih varovancev in njihovih svojcev Portret meseca Rok Benda, avtor novega trzinskega spominskega obeležja Uvodnik Kolofon Odsev, glasilo obcine Trzin Kdo sem? Junijska številka Odseva je tako lepo napolnjena z drobnimi novickami o dogajanju v obcini Trzin, da se zdi, kot da je covid-19 pomladansko prebujanje spremenil v poletno prebujanje. Med dogodki ome­nimo koncert Trzinka poje, spet so dejavnejši cla­ni Društva upokojencev Žerjavcki Trzin, kulinaricno srecanje na dvorišcu Jefacnikove domacije so pripravili clani študij­skih krožkov, veterani folklorniki pa že kar zdaj vabijo nove clane, ki bi se jim želeli pridružiti jeseni. Na osrednjih straneh predstavljamo arhitekta in umetnika Roka Bendo, avtorja novega spominskega obeležja ob 30. obletnici samostojne države Slovenije, ki bo v krat­kem obogatilo Trzin. Dve strani namenjamo tudi Futsal klubu Trzin, saj ta dinamicna dvoranska nogometna disciplina navdušuje vse vec mladih Trzincev (in njihovih staršev). Ljudje se radi poistovetimo z gibanji, klubi in društvi, v katerih lah­ko uresnicujemo svoje interesne dejavnosti. Svojo lastno identiteto prepletemo z identiteto kraja, v katerem živimo, in vrednotami, v katere verjamemo. Vsak od nas na neki nacin išce svoje pleme, svojo razširjeno družino, ki ji želi pripadati. V njej želimo biti sprejeti in ce­njeni, želimo biti razumljeni in slišani, predvsem pa želimo prispevati svoj košcek k skupnemu uspehu. Tako se cutimo izpolnjene in naše delo dobi smisel. Pa ne samo to: kadar je naš prispevek cenjen, se potrudimo delati najbolje, kar lahko, in tako skupnost spet pridobi še nekoliko vec. Na teh temeljih delujemo pravzaprav povsod: na mikro- in ma­kroravni, v družini, društvu, podjetju in ne nazadnje tudi v obcini in državi. Tudi zato bi si v teh dneh, ko praznujemo 30. obletnico samostojne države, morali reci: Sem Trzinec, Trzinka, sem Slovenec, Slovenka! Pa si lahko to recemo s ponosom? Vsem bralcem in bralkam Odseva cestitam ob dnevu državnosti! Tanja Bricelj, glavna in odgovorna urednica P. S.: S tokratnim uvodnikom se izteka tudi moj dvoletni mandat urednice. Iskrena hvala vsem, ki ste soustvarjali tiskani Odsev in Trzinski Odsev na Facebooku, predvsem pa hvala vsem vam, ki Odsev radi vzamete v roke. Foto: Živa Tory . Na naslovnici Z donacijo vozicka Oldi, ki ga je Obcina Trzin poda­rila trzinski enoti Doma pocitka, bo tudi nepokret­nim varovancem omogocen sprehod po svežem zraku v družbi svojcev. (Foto: Tanja Bricelj) Glavna in odgovorna urednica: Tanja Bricelj, trzin.odsev@gmail.com Uredništvo: Tanja Jankovic, Miha Pavšek, Dunja Špendal, Barbara Kopac, Peter Hudnik, Majda Šilar Redni avtorji prispevkov: Nina Rems, Nataša Pavšek, Brigita Ložar, Žana Babnik, Katja Rebolj, Matjaž Erculj, Janez Gregoric, Andrej Grum, Boštjan Gucek, Marko Kajfež, Dušan Kosirnik, Jožica Trstenjak, Milica Erculj, Saša Hudnik, Valentin Orešek, Maja Brozovic, Miha Šimnovec, Anže Kosmac, Zoja Anžur, Tjaša Toni Skubic Avtorji fotografij: Zinka Kosmac, Tanja Jankovic, Miha Pavšek, Barbara Kopac, Peter Hudnik, Nina Rems, Tjaša Jankovic in drugi Lektoriranje: Mirjam Furlan Lapanja Tehnicno urejanje, prelom, priprava za tisk in tisk: Specom d. o. o. Oglasno trženje: Podjetja, ki poslujete v obcini Trzin in okolici ter želite objaviti tiskani oglas na naših straneh, se za trženje oglasnega prostora obrnite na Bojana Rauha, bojan.rauh@specom.si, ali poklicite 040 202 384. Glasilo izhaja enkrat mesecno v nakladi 1.500 izvodov. Brezplacno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu. ISSN 1408-4902 V skladu z uredniško politiko in glede na razpoložljivost prostora v glasilu Odsev si pridržujemo pravico do objave ali neobjave ter krajšanja in preobli­kovanja prispevkov. Gradivo za naslednjo številko oddajte najpozneje do nedelje, 5. septembra 2021. Prispevke pošljite v elektronski obliki na naslov uredništva: trzin.odsev@gmail.com. Odsev izdaja Obcina Trzin. Uredništvo Odseva: Mengeška cesta 22, 1236 Trzin Skupna obcinska uprava obcin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravce, Vodice Medobcinski inšpektorat in redarstvo Mengeška cesta 9, 1236 Trzin e-pošta: inspektorat@trzin.si Telefonska številka: 01/564 47 20 Faks: 01/564 47 21 Uradne ure: Ponedeljek: 9.00–11.00 Sreda: 9.00–11.00 Obcina Trzin Spletna stran: www.trzin.si e-pošta: info@trzin.si Telefonske številke: 01/ 564 45 43, 01/ 564 45 44, 01/ 564 45 50 Faks: 01/ 564 17 72 Uradne ure: Ponedeljek: 8.00–14.00 Sreda: 8.00–13.00 in 14.00–18.00 Petek: 8.00–13.00 Informacije o prireditvah in dogodkih v obcini Trzin so na voljo tudi v obcinskem informativnem središcu na Ljubljanski cesti 12/f oz. na telefonski številki 01/ 564 47 30. Obcinske novice Skrbništvo rastišc invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst »Posvóji rastišce ITV-rastlin« Obcina Trzin se je že zgodaj zavedla groženj, ki jih prinašajo invazivne tujerodne vrste (ITV) za okolje in zmanjševanje biotske raznovrstnosti, zato je v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave (ZRSVN) leta 2012 nastal prvi nacrt odstranjevanja ITV-rastlin. Od leta 2017 pa enkrat letno organizira prostovoljne akcije odstranjevanja skupaj z lokalnimi društvi pod strokovnim vodstvom ZRSVN, trenutno v okviru dveh naravo­varstvenih projektov, v projektu LAS »Zgod­be mokrišc« v okolici Frnihtovega bajerja ter v kohezijskem projektu »Mala barja – Marja« na mokrišcih v Mlakah. Na teh rastišcih smo invazivke uspešno izcrpali s prostovoljnimi projektnimi akcijami PD Onger in Slovenske­ga Geocaching kluba. Lokacije bomo enkrat na leto še naprej spremljali. Zaradi podnebnih sprememb, naravnih ujm in novih posegov v prostor se tudi v Trzinu po­javljajo nova rastišca in nove vrste, predvsem navadna barvilnica na gozdnih obmocjih z naravovarstvenim statusom. Problematicna je tudi širitev japonskega dresnika, zlate roz­ge in žlezave nedotike. Iz tega razloga je bila konec prejšnjega leta pripravljena posodobi­tev nacrta odstranjevanja invazivk, v katerem so doloceni ukrepi in navodila za odstranje­vanje na naravovarstveno pomembnih ob­mocjih. Lokacije obmocij se sproti graficno osvežujejo v prostorskem informacijskem sistemu obcine. Ker sta za preprecevanje širitve obmocij kljucno pravocasno in sprotno odstranjeva­nje ter redno spremljanje obmocij, okoljsko ozavešcene obcane vabimo, da se odlocijo za sodelovanje v akciji »Posvóji rastišce ITV rastlin«. Posameznike bomo poucili o rav­nanju z rastlinami in spremljali njihovo delo. Prostovoljci bodo povabljeni, da nekajkrat na leto sami ali v sodelovanju z družinskimi clani, sorodniki, prijatelji ali na sprehodu s psom obišcejo posvojeno rastišce in odstra­nijo ITV-rastline ter mimogrede pripomorejo k ohranjanju naše narave. Za vecino vrst za­dostuje tri- do štirikrat letno odstranjevanje, pri japonskem dresniku pa mora biti teh po­novitev vec, tako da eno rastišce lahko pos­voji tudi vec prostovoljcev ali skupin. K akciji »Posvóji rastišce ITV rastlin« so poleg posameznikov, upokojencev in družin vabljena vsa društva, Osnovna šola Trzin, vrtca Žabica in Palcica, gasilci, lastniki gozdnih in kmetijskih zemljišc, Za­vod RS za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije in Obcina Trzin. Akcije se bodo izvajale od poletja do jeseni na rastišcih, ki so razvidna na preglednem zemljevidu. Lastnike zemljišc prosimo za razumevanje. Za vse informacije smo vam na voljo na spodnjih telefonskih številkah. K akciji »Posvoji rastišce ITV-rastlin« so poleg aktivnih posameznikov, upokojencev in dru­žin, vabljena vsa društva, Osnovna šola Tr­zin, vrtca Žabica ter Palcica, gasilci, lastniki gozdnih in kmetijskih zemljišc, Zavod RS za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije in Obcina Trzin. Z organiziranimi obcinskimi prostovoljnimi akcijami, ki bodo potekale še naprej, bomo skrbeli za obsežnejša in trdovratnejša naha­jališca invazivnih tujerodnih vrst. Tudi tisti, ki se ne boste odlocili za pos­vojitev rastišca, ste lepo vabljeni, da se na spletni strani poucite o invazivnih tujerodnih rastlinskih vrstah in po svojih moceh skrbite za svoje domace okolje: http://www.trzin.si/sl/content/obcina/akcij­ski-nacrt-itv.html Za vec informacij in izbiro rastišca pokli­cite Ano Movrin (051 684 068) ali Majo Bro­zovic (041 529 421). Vabljeni, da svoje do­sežke objavite na In­stagramu s kljucnikom #posvojiITV. Deluj lokalno – razmišljaj globalno! Veselimo se vašega odziva, sode­lovanja in druženja v naravi. Za vec informacij in izbiro rastišca poklicite Ano Movrin (051 684 068) ali Majo Brozovic (041 529 421). Vabljeni, da svoje dosežke objavite na In­stagramu s kljucnikom #posvojiITV. Deluj lokalno – misli globalno! Maja Brozovic, lokalna naravovarstvenica, in Ana Movrin, Obcina Trzin Zlata rozga (Foto: Andreja Slameršek) Žlezava nedotika (Foto: Andreja Slameršek) Cvet navadne barvilnice (Foto: Marija Stare) Plod navadne barvilnice (Foto: Maja Brozovic) Pregledni zemljevid rastišc s povezavo do spletni strani obcine, kjer so na voljo zloženke štirih najbolj problematicnih ITV-vrst z metodami njihovega odstranjevanja ter druge ažurne informacije. Obcinske novice Muzej na prostem Ob sprehodu po Jemcevi cesti sprehajalec opazi nedalec na ozeleneli parceli postavljen kozolec, ki pa ni cisto obicajen, je namrec stari toplar. Poleg velikega zalogaja obnove je v projektu dodano še staro kmecko orodje, ki je zaradi let uporabe zahtevalo korenito obnovo. Obcina Trzin se je pridružila razpisu projektov LAS in se prijavila na razpis »Muzej na prostem«. Na razpisu je bila uspešna, kar je pome­nilo, da smo zavihali rokave in zaceli ustvarjati našo novo pridobitev – muzej na prostem. Obcina Trzin je k sodelovanju povabila tudi Turisticno društvo Kanja Trzin, ki od svoje ustanovitve 9. aprila 1999 skrbi za varstvo narave in okolja, zašcito in ohranitev dedišcine, šeg in obicajev ter zbiranje muzejskega gradiva. V prihodnosti pa imamo v okviru projekta LAS za naše obiskovalce pripravljene delavnice, kjer se bodo lahko naucili rokodelskih del vse od sejanja do žetja žita, vezenja, plesov, pesmi ... Vsega pa vam ne bomo še razkrili, ker vas bomo raje povabili na druženje v živo z nami v muzeju na prostem. Dela z ureditvijo okolice potekajo po nacrtu in komaj cakamo, da bomo muzej lahko pokazali obiskovalcem. Turisticno društvo Kanja Trzin Vabilo Vabljeni na slovesnost ob 30-letnici samostojnosti Slovenije, ki bo v nedeljo, 27. junija 2021, ob 18.45 na mostu cez Pšato v Obcini Trzin. Ob zaznamo­vanju 30. obletnice bitke v Trzinu bomo slovesno odkrili spominsko obeležje Edvardu Peperku, padlemu v vojni za Slovenijo. V kulturnem programu bodo sodelovali policijski orkester, Alenka Gotar, Zoran Potocan in drugi kulturni poustvarjalci. Slavnostni govornik bo predsednik vlade Republike Slovenije Janez Janša. Obcina Trzin Na podlagi 41. clena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Urad­ni list RS, št. 26/07 – uradno precišceno besedilo, 47/13, 6/18 – odl. US, 52/20) izdaja Okrajna volilna komisija 11. volilnega okraja 4. volilne enote SKLEP O DOLOCITVI VOLIŠC IN OBMOCIJ VOLIŠC za izvedbo glasovanja na zakonodajnem referendumu o Zako­nu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah – ZV-1G v 11. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bo v nedeljo, 11. julija 2021. VOLIŠCE 4.11.14 – OSNOVNA ŠOLA TRZIN I, Mengeška cesta 7b, Trzin: Habatova ulica, Jemceva cesta, Kmeticeva ulica, Ljubljanska cesta št.: 1, 1a, 2, 3, 3a, 4, 4a, 5a, 6, 7, 8, 8a, 9, 9a, 10a, 11, 12, 12a, 12b, 12c, 12d, 12e, 12f, 13, 13a, 13b, 13c, 13d, 13e, 13f, 13g, 14 in 15b, Mengeška cesta in Za hribom 2a, 6, 7, 8, 8a, 9, 9a, 10, 10a, 11, 11a, 11b, 11c, 12, 12a, 12b, 13, 14, 14a, 15, 16, 17, 20, 20a, 22, 26, 28, 30, 32, 34 in 36. VOLIŠCE 4.11.15 – OSNOVNA ŠOLA TRZIN II, Mengeška ces­ta 7b, Trzin: Cankarjeva ulica, Kidriceva ulica 5, Košakova ulica 1 in 2, Ljubljanska cesta 15, 15c, 16, 16a, 16b, 16c, 18, 18a, 20 in 24, Lobodova ulica, Mlakarjeva ulica vsa, razen 4, 4a, 6, 6a, 7, 7a in 8, Na jasi, Onger, Par­tizanska ulica, Plošcad dr. Tineta Zajca, Prešernova ulica, Reboljeva ulica, Ulica Kamniškega bataljona, Ulica OF, Ulica pod gozdom, Ulica Rašiške cete vsa razen 1, 2, 5 in 5a, Vegova ulica, Za hribom 1, 1a, 2, 3, 4, 4a in 5 in Županciceva ulica. VOLIŠCE 4.11.16 – OSNOVNA ŠOLA TRZIN III, Mengeška cesta 7b, Trzin: Bergantova ulica, Blatnica, Borovec, Brezovce, Brodišce, Dobra­ve, Gmajna, Hrastovec, Kidriceva ulica vsa razen št. 5, Kratka pot, Ljubljan­ska cesta 15a, 17, 19, 19a, 19b, 21, 23, 25, 26, 27, 28, 28a, 29, 33, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 49, 50, 51, 51a, 52a in 55, Mlakarjeva ulica 4, 4a, 6, 6a, 7, 7a in 8, Motnica, Pernetova ulica, Peske, Planjava, Prevale, Špruha, Trdinova ulica, Ulica bratov Kotar, Ulica Rašiške cete 1, 2, in 5a in Zorkova ulica. Vsa volišca na obmocju okraja so dostopna invalidom. Številka: 042-12/2021-2 Datum: 3. junij 2021 REPUBLIKA SLOVENIJA, OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA 11. VOLILNEGA OKRAJA 4. VOLILNE ENOTE PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE Anita Janjoš, univ. dipl. prav. IZSEK IZ SKLEPA, KI SE NANAŠA NA VOLIŠCA V OBCINI TRZIN V našem kraju Trzinka je recitirala, igrala in pela Kultura tudi v teh nepredvidljivih casih še kako živi in se razvija, tako kot prireditev Trzin­ka poje, ki je letos v okviru Tedna ljubiteljske kulture potekala že cetrtic. Revija, ki je nosila naslov Trzinka recitira, igra in poje, je spet poskrbela za bogat program. Pevci so se tokrat družili z recitatorji, instrumentalisti, plesalci in literati. Prireditev v organizaciji Kulturne­ga društva Ivan Hribar Trzin je dokazala, da smo Trzinke in Trzinci komaj cakali, da kultura spet stopi na oder in med ljudi – tja, kamor spada. Letošnja prireditev, ki jo je vodil že prekaljeni macek trzinskih do­godkov Franci Peternel, je bila posvecena štirim temam: petju, ma­terinskemu dnevu, trzinskim literatom in 30. obletnici rojstva naše Slovenije. Kot je povedal castni govornik Tone Peršak, revija tako ni slavila le petja, ampak vse, kar smo morali v casu ukrepov proti epi­demiji novega koronavirusa vsaj delno opustiti. Obenem je poudaril pomen branja, ki nam tudi ob samotnih vecerih omogoca druženje s knjižnimi junaki in avtorjem, druženje posebnega pomena. To druže­nje nam daje vešcino, da se ustvarjalno in z vec razumevanja družimo v resnicnem življenju, saj z zgodbami pridobimo sposobnost empatije in postajamo strpnejši do drugace mislecih. Trzinka poje Že zacetek prireditve je nakazal, da obiskovalci ne bomo ostali rav­nodušni. Clani Orkestra harmonikašev Glasbene šole Tomaža Pustot­nika so ubrano raztegnili mehove in z Avsenikovima Na Golici in Na Roblek med obcinstvom izzvali glasno spremljavo s ploskanjem. Po glasbenem uvodu so sledile besede castnega govornika, ki se je med drugim zahvalil clanom kulturnega društva za ves trud, s katerim so po dolgem casu omogocili kulturno prireditev v naši obcini. Nato so ušesa pobožale clanice ženske vokalne skupine Civke, prvi sveženj pa je sklenila mlada pevka Eva Lisjak. Že uvodni del prireditve je potrdil, kar je v vabilu zapisala Štefka Prelc, pobudnica marsikatere kulturne poslastice v našem kraju in glavni motor Trzinke poje: »Glasba vzbudi pozitivna custva, nas poživi in izboljša razpoloženje.« Materinski dan Drugi sveženj je bil posvecen vsem mamam. Poleg Ženskega pevskega zbora Trzinke, ki ni po­zabil niti na mame, ki so na svet prinesle druge mame – na babice, so program popestrili mladi na­darjeni glasbeniki iz Osnovne šole Trzin pod mentorskim vodstvom Barbare Karba ter recitali mladih in mladih po srcu. Ustvarjalni Eliza­veta Klochkova in Vita Vinko sta na ukulele in kraguljcke zaigrali in za­peli najlepše verze za dan žena, pri cemer je bila melodija na dano be­sedilo in spremljava z instrumenti njuno avtorsko delo. Hvala ti, mama v izvedbi Jelice Savic, Mama iz ust Izze Gubenšek, Pavckova Mama je ena sama v izvedbi Ree Lippai Senekovic in Ena je enako tri, kot jo je zrecitirala Mina Mušic Suljic, so napolnile srca mam in vseh preostalih v dvorani. Za izjemen zakljucek drugega svežnja pa je s svojim glasom poskrbela Taja Jamnik, ki je zapela pesem Eve Boto Ko najdeš sebe. Trzinski literati V obcini pa nimamo le izvrstnih glasbenikov, ampak tudi nadarjene literate. To med drugim dokazujeta Milan Kuferšin in Nežka Andrejaš, clana Kulturnega društva Ivan Hribar Trzin. Kot je povedal gospod Kuferšin, nekdo ima pisateljsko žilico oziroma iskrico, drugi ne. In ce posameznik zna to iskrico negovati, jo hraniti, iz nje lahko pride pla­men, ki gori in zaneti pravi ustvarjalni ogenj. Ta plamen oba literata negujeta, kar sta nam dokazala z odlomki iz svojih del. Njunemu li­terarnemu ustvarjanju je piko na i dodal še Mešani pevski zbor Ivan Hribar, ki je na tokratni reviji uspešno prestal svoj odrski krst. Letošnje prireditve, ki je potekala pod pokroviteljstvom Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, poslovne enote v Domžalah, ne bi bilo brez zagnane in uigrane ekipe: Štefke Prelc, ki si je zamislila celoten koncept prireditve ter skupaj z nastopajocimi pripravila scenarij, njenih desnih rok – Mirjane Seljak, Majde Mušic in Mete Selan – ter preostalih clanic in clanov. 30 let samostojne Slovenije Za konec v trzinskem kulturnem društvu niso pozabili niti na rojstni dan naše domovine. Jože Kosmac nas je kot predstavnik generaci­je, ki je pomagala pri rojstvu Slovenije, s pesmijo Tebi domovina vrnil 30 let v preteklost in marsikomu segel do srca: »Tudi jaz sem bil takrat in tisti dan poleg, tudi jaz sem s ponosom takrat ZA obkrožil, tudi jaz sem, ceprav cisto malo, pomagal, da sem dete Slovenijo v jasli položil ...« Matija Šmuc, cigar besedilo je zaradi njegove odsotnosti v imenu mlajše generacije prebrala Aleksandra Kmetic, prva dama Kulturno umetniškega društva Franc Kotar Trzin, pa je domovini namenil pred­vsem besede hvaležnosti in nas spomnil na to, kaj vse lepega nam Slovenija ponuja. Kakor se ob takšnem prazniku spodobi, na odru niso manjkale niti narodne noše. V gorenjski noši sta Matic Jeraj in Blaž Klopcic iz Glasbene šole Lartko poskrbela za novo dozo navdihujoce slovenske narodno-zabavne glasbe, medtem ko so veterani Folklorne skupine Trzinka poskrbeli za ples in presenecenje; obiskovalcem so namrec v cast 30 let samostojne Slovenije poklonili prav toliko go­renjskih nageljnov s trakom v barvah slovenske zastave. Kultura nas dviga Po udarnem zacetku so harmonikaši udarno tudi koncali. Z zimze­lenima Veseli Ribncan in Cebelar so poskrbeli, da je pela vsa dvorana. Res je, kar v svoji pesmi pravi Nežka Andrejaš: »Ko žalosten si in cisto na tleh, objem te bo dvignil in boš spet pri moceh.« Pri tem lahko objem brez težav zamenjamo s kulturo. To je dokazala tudi letošnja revija Trzinka recitira, igra in poje. Besedilo in foto: Tjaša Toni Skubic Foto: Štefka Prelc Vsi nastopajoci so poskrbeli, da je pela tudi vsa dvorana. Ženski pevski zbor Trzinke in Mina Mušic Suljic ter drugi nastopajoci so ogreli srca mam. V našem kraju (Foto: DJD) Ob 30. rojstnem dnevu države Slovenije Življenje v naši državi me je naucilo mnogo lekcij, nekatere izmed njih so bile krute resnice neizogibne resnicnosti, vecina pa jih je bila zame na sreco samo opomnik, kako hvaležen sem lahko, da uživam v resnicnosti, ki se mi vsak dan dogaja. Moje življenje je polno srece, vendar na žalost ni za vse tako. In prav je, da se zavedam svoje privilegiranosti in sem hvaležen zanjo. Hvaležen sem za javni zdravstveni sistem, ki mi je že nekaj mesecev po rojstvu rešil življenje pred pljucnico in še vedno rešuje moje zdravje, ne da bi gledal na mojo denarnico. Hvaležen sem, da na obmocju Republike Slo­venije ne divja vojna. Hvaležen sem, da je vojna že tako oddaljena od naše zavesti, da se je imela priložnost izkriviti na to, kakšne barve in simbole so naši predniki nosili med vojno. Ne pravim, da je to izkrivljeno mišljenje koristno, vendar je odlicen kazalnik, kako dalec je naša zavest od resnic­nega vojnega stanja in kako malo ljudi se res zaveda in cuti z osebami v brezupnosti vojne. Hvaležen sem, da lahko ponoci hodim sam po temni ulici brez pretiranega strahu. Hvaležen sem, da sem odrašcal v družini, ki me je spodbujala, vzga­jala, utrjevala, hranila, branila, ucila in pustila, da delam svoje napake. A zavedati se moramo, da tudi v Sloveniji to ni pravilo, ampak srecna izjema. Hvaležen sem, da lahko izražam svojo pravico do svobodnega govora, da lahko sodelujem, pa ceprav na nenehno podhranjenem podrocju kulture. Hvaležen sem, da imam nešteto prijateljev in mnogo najboljših prijateljev, za katere vem, da jim moja sreca pomeni veliko. Hvaležen sem, da imajo Vabilo na ples ob harmoniki Epidemija covida-19 se kar predolgo vlece in nas pušca v negoto­vosti, saj ne vemo, kako bi ravnali, da ne bi bili prevec izpostavljeni, po drugi strani pa smo mocno prikrajšani za druženje. Tudi folklorni skupini Trzinka veterani bolezen ni prizanašala. Po res dolgem premo­ru smo se v sredo, 5. junija, srecali v prenovljeni dvorani Kulturnega doma z namenom, da se poslovimo od nesezone in se pogovorimo, kako naprej. Med drugim smo dolocili nov termin za folklorne vaje, ki bo ob cetrtkih, od 18. do 20. ure v dvorani kulturnega doma. Folklorne vaje bomo zaceli septembra. V Trzinu imamo zelo širok krog razlicnih dejavnosti in veliko prijet­nih in vitalnih obcanov, zato vabimo predvsem clane Žerjavckov, da se pridružijo folklorni veteranski skupini Trzinka. Sodelovanje in po­vezanost med društvi sta nujna za še lepše rezultate in prijetnejše sobivanje. Vsak na svojem podrocju smo zelo ustvarjalni, a med seboj premalo povezani. Prav tako vabimo Trzincane, Trzince in okolicane, ki si želijo prijetnega druženja ob glasbi harmonike, naj si v naši druž­bi popestrijo cetrtkove vecere. Pridružite se! Informacije na tel. št. 041 885 339. Fotografija je iz naše zakladnice arhiva, ki ga cudovito ustvarja, hrani in oblikuje naša zvesta Zinka Kosmac. Hvala, Zinka. Majda Mušic Foto: Zinka Kosmac V našem kraju Izruvali so jih za vec kot 300 kilogramov Planinsko društvo Onger je v cetrtek, 3. junija, izvedlo sedmo akcijo odstranjevanja invazivnih tujerodnih kopenskih rastlinskih vrst v oko­lici Frnihtovega bajerja v Trzinu. Pridružile so se nam tudi tri trzinske tabornice iz Roda skalnih taborov in dva udeleženca iz sosednjega Dragomlja. Akcija je s štirinajstimi udeleženci potekala pod strokov­nim vodstvom zunanje sodelavke Obcine Trzin kot zadnja, sedma pro­jektna akcija v triletnem obdobju odstranjevanja invazivk. Ugotavljamo, da smo v tem casu na manjšem rastišcu v gozdu precej razredcili japonski dresnik, zato že poganjata trava in druga avtohtona podrast. Prav tako smo s puljenjem skoraj izcrpali zlato rozgo, saj na travniku prevladujejo avtohtone travniške rastline, ven­dar je še potrebno spremljanje. Bujno se je razrasla žlezava nedotika, ki je v prejšnjih akcijah nismo uspeli v celoti odstraniti, ker je že zacvetela in bi jo s tem samo razšir­jali. Vrsta je tako rekoc spodrinila druge travniške rastline in zasedla celotno površino. To rastišce bo treba še spremljati. Odstranjene rast­line smo rocno pulili in jih odlagali v polivinilaste vrece (14 vrec, vec kot 300 kg). Poskrbeli smo, da na pocišcenem zemljišcu niso ostali odstranjeni deli rastlin, saj se japonski dresnik razmnožuje vegetativ­no. Odstranjene rastline smo v skladu z navodili Zavoda RS za varstvo narave stresli v rjave zabojnike na ekoloških otokih v Kidricevi ulici, presežek odstranjenih rastlin pa smo odpeljali na deponijo Dob. Tudi v skladu z informacijami podjetja Prodnik, ki skrbi za ravnanje odpadkov za Trzin, biološke odpadke odpeljejo na industrijsko kompostiranje, kjer temperature dosegajo vec kot 55°C, zato lahko prevzamejo tudi takšne odpadke. To pomeni, da te odpadke lahko oddamo v Center za ravnanje z odpadki Dob oziroma v rjave zabojnike – ce bi se kdo od bralcev sam lotil odstranjevanja. Ker so ITV-vrste (japonski dresnik, zlata rozga, žlezava nedotika, topinambur, navadna barvilnica, enolet­na suholetnica, robinija, amorfa, ambrozija in podobno) prisotne v širši okolici bajerja, je Obcina Trzin pridobila posodobljen nacrt odstranitve najbolj razrašcenih in pro­blematicnih ITV-vrst na naravovarstveno pomembnih obmocjih. V nacrtu je predla­gana rešitev oziroma akcija »Posvóji ras­tišce ITV«, o kateri tudi pišemo v tokrat­nem Odsevu. Z razdelitvijo rastišc bi tako razlicni deležniki (društva, družine, ZRSVN, Zavod za gozdove Slovenije, lastniki gozd­nih in kmetijskih zemljišc in drugi) skrbeli za odstranitev invazivk. Na teh obmocjih odstranjevanje štirikrat na leto zadošca za vecino vrst, le pri japonskem dresniku mora biti teh ponovitev vec, kar pa se lahko uredi tudi tako, da eno rastišce posvoji vec prostovoljcev. Skratka, za uspeh bo potrebno dobro nacrtovanje! Maja Brozovic, foto: Tjaša Jankovic Kamen na kamen … mozaik Sredi starega Trzina, le nekaj hiš pred Jefacnikovo domacijo, je neko­liko skrit za pergolo tale mozaik. Na procelju vec kot sto let stare hiše ga je pred nekaj leti z vztrajnostjo in domiselnostjo izdelala Majda Mušic. »Ko sva z možem potovala na izlete po Sloveniji in nekaj tudi po svetu, sem od vsepovsod prinašala kakšne kamne. Nazadnje se je teh kamnov nabralo za nekaj veder. Ceprav nisem tocno vedela, od kod je kateri, so mi ti kamni vseeno veliko pomenili in se od njih nisem želela lociti. Iskala sem nacin, kako bi jih lahko primerno uporabila, in pomislila sem, da bi lahko izdelala mozaik na procelju stare hiše,« je povedala Majda. Da bi preverila, kako se zamisel obnese v praksi, in da bi izmojstri­la tudi svoje znanje izdelave, se je najprej lotila manjšega dela pro­celja, kjer je izdelala motiv s cvetovi. Za kontrastne cvetne liste je kamne nabirala z vnuki v Dupljah. Uporabila je lepilo za keramicne plošcice, potem pa delala postopoma po nekaj kvadratnih decimet­rov naenkrat. »Ker gre za dokaj veliko težo, je treba pred nadalje­vanjem pocakati, da lepilo prime, sicer lahko slika spolzi navzdol,« pojasnjuje Majda Mušic. Ker je bila poskusna slika všec vsem cla­nom družine in ker je prikimal tudi mož, se je lotila še preostanka procelja. Upodobljena slika prikazuje družinsko drevo z zacetnicami imen njiju z možem, vseh otrok, snah in zetov ter vnukov in vnukinj. Ko se boste sprehajali po Starem Trzinu pa le pokukajte s ceste in se prepricajte, kako umetelno je Majda zložila kamencke v prelepo sliko. (tb, foto: Tanja Bricelj) V našem kraju Razveseljeval bo trzinske starostnike »Ko nam je Slavko Verbovšek posodil Oldija, je ta vozicek zelo hitro prevzel srca stanovalcev doma, njihovih svoj­cev in zaposlenih. Željo, da bi ga dobili za stalno, smo predali županu in Obci­ni Trzin in z današnjim dnem je vozicek Oldi tudi uradno naš,« je povedala Lidi­ja Krivec Fugger, direktorica Doma po­citka Mengeš, ko je 20. maja v parku ob trzinski enoti doma tudi formalno naz­nanila pomembno pridobitev doma. Vo­zicek v vrednosti 6.100 evrov je domu podarila Obcina Trzin. »Marsikaj ste že dali v življenju skozi in upam, da je za nami tudi to covidno obdobje, ko nis­te imeli stikov s svojci. Zdaj boste s pomocjo Oldija lahko šli z njimi tudi na kak daljši spre­hod. Naj vam dobro služi,« pa je varovancem zaželel župan Peter Ložar. Slavko Verbovšek, idejni oce vozicka Oldi, je poudaril, kako bla­godejno je za onemogle, ce so lahko zunaj, saj jim »soncni žarki dajejo novo energijo in novo moc za življenje.« Kot nalašc je bil tudi dan, ko je trzinski dom pocitka prevzel novi vozicek, soncen in prijetno topel. Najbolj ganljivo je spregovorila Vlasta Ber­nard, hcerka 92-letne oskrbovanke Ružica Butina, ki je njuno izkušnjo z Oldijem opisala z besedami: »Ko sem prvic po dolgih mesecih lahko peljala svojo mamo ven, na sonce, se mi je zdelo, kot da se mi je odprlo nebo. Prišli sva ven, pred dom, in mama si je želela samo to, da bi v miru, brez mótenja uživala na soncku. Bil je nepozaben dan!« je povedala Bernardo­va, ki je pohvalila tudi delo osebja trzinskega doma, ki »ima pri tem odlocilno vlogo«. (tb) Alojzija Zaletelj je soncne žarke in svež zrak ob Pšati obcutila po dveh letih, odkar je priklenje­na na posteljo in ni mogla vec ven. Dogodek jo je ganil do solz. »Zelo veliko mi je pomenilo, ko me je sin peljal za Pšato,« je povedala Zaleteljeva ob pogledu na fotografijo Oldija, ki jo ima zatak­njeno ob postelji. »Zdaj boste lahko z nami zunaj tudi na kakšnem pikniku,« pa je dodala Katarina Pezdirc, socialna delavka v Domu. (Foto: Tanja Bricelj) V imenu oskrbovancev je spregovorila stanovalka doma Boža Smagur (levo) in se zahvalila obcini, da ima posluh za svoje obcane in da bodo poslej lahko v primeru, ce obležijo, vseeno odšli ven, na sprehod s svojci. Na sliki ob njej so (od leve proti desni) inovator Oldija, naš sokrajan Slavko Verbovšek, direk­torica doma Lidija Krivec Fugger in župan Peter Ložar in. (Foto: Tanja Bricelj) Konec maja je izšla Habatova avtobiografija Silvo Habat je zadnji cetrtek v maju pred Centrom Ivana Hribarja pripravil predstavitev knjige Zlata celada, v kateri je orisal svojo motociklisticno pot. Kljub slabim vremenskim obetom se je ob 18. uri na plošcadi zbrala množica njegovih prijateljev in ljubiteljev mo­tociklizma, odgnala jih ni niti nevihta, ki se je ravno takrat razbesnela nad našim krajem. Napolnili so velik šotor, ki ga je prireditelj postavil na plošcad, in ko se je naliv nekoliko umiril, se je predstavitev lahko zacela, vodil jo je Silvov prijatelj Oto Fartek. Prireditev je uradno odprl župan Peter Ložar, v nadaljeva­nju pa se je zvrstilo vec govorcev, med njimi generalni sekretar AMZS-ja Jure Kostanjšek ter Samo Gustincic, novinar Mitja Gustincic in fotograf Veljko Jukic, ki so tako ali drugace spremljali Silvove tekme. Spoznali smo tudi nekdanjega Silvovega mehanika Francija Žabnikarja, ki je bil v letih od 1986 do 1988 njegov stalni spremljevalec na skoraj vsaki dirki. Nekaj spominov na svoje dirkaško ob­dobje pa je z obiskovalci delil tudi Silvo Habat. Nekdanji hitrostni dirkac se je razveselil vseh, ki se je odzvali njegovemu vabilu na predsta­vitev knjige. Žalosti ga le, da je bilo med njimi le nekaj obcanov Trzina (njegovih sosedov). Ob tem je izrazil hvaležnost vsem, ki so ka­kor koli pomagali pri nastajanju knjige. »Za podporo pri izdaji knjige se zahvaljujem tudi podjetjem Akrapovic, AguafilSLO (nekdanji Julon), svojemu zvestemu spremljevalcu pod­jetju FE-GO, Mizarstvu Hribernik, AMZS, KLP in Hotenjka.« Habat je imel po koncu urad­nega dela predstavitve svoje avtobiografije veliko dela s podpisovanjem prodanih knjig. Svoj izvod knjige še vedno lahko narocite na spletnih straneh https://slikopleskarstvo-ha­bat.si/knjiga-zlata-celada. Vidno ganjenemu Habatu so se zasvetile oci ob pogledu na presenecenje, ki so mu ga pri­pravili Gregor Gorec in Franc Žabnikar iz pod­jetja FE-GO in prijatelji. Ob koncu predstavitve so namrec pripeljali dirkaško hondo 500, ki je istega letnika kakor tista, s katero je zadnji dve sezoni dirkal med najhitrejšimi dirkaci sveta. Tanja Jankovic Zlata celada Spominjam se nastopov Silva Habata v kraljevem razredu športnega motociklizma. V 80. letih sem ga še kot osnovnošolec zelo zavzeto spremljal z ocetom in bratom. Prepri­can sem, da nihce od tedanjih nastopajocih v moto GP ne bi zapisal takšne neverjetne zgodbe. Preprost pleskar je s trmo in iznajd­ljivostjo uresnicil svojo željo in prišel do tock v najprestižnejšem razredu športnega moto­ciklizma – to je nekaj izjemnega! Glede na to, da je gledanost moto GP v Sloveniji še vedno dokaj velika, bi si uspehi Silva Habata zaslužili vec pozornosti, še posebno med mladimi. Besedilo in foto: Peter Hudnik V našem kraju Po poteh vojne za Slovenijo že 29. leto zapored 20. maja smo domžalski veterani v okviru praznovanj 30. obletnice vojne za Slovenijo izvedli pohod med štirimi lokacijami tajnih skladišc orožja in streliva v obdobju 1990–1991. Zbrali smo se pri Biotehniški fakulteti na Rodici. Tam nam je takratni skrbnik tega tajnega skladišca, dr. Franc Habe, opisal svoje spomine iz tistih casov. V skladišce je bila jeseni leta 1991 pripeljana vecja kolicina minsko-eksplozivnih sredstev iz Kocevske Reke. Ker je bilo blago v kletnih prostorih, je takrat razširil govorice, da se je v kleti zaredila kolonija podgan, ki naj bi nevarno ogrožala vsakogar, ki bi se nepooblašceno podal tja. Sledil je premik v Prelog, kjer smo pri Karlu Anžinu, našem praporšcaku, pri katerem je bilo tajno skladišce, izvedeli, kako vestno je skrbel, da je orožje, ko je bilo to potrebno, prešlo v roke njegovega soseda, žal že pokojnega Mirana Kralja, ki je bil poveljnik diverzantskega voda 55. ObmŠTO Domžale. Glavni organizator MSNZ-ja v Domžalah Dominik Grmek je bil velik ljubitelj kinologije in nic nenavadnega ni, da je zaupal predsedniku Ki­nološkega društva Domžale Janezu Hribarju in ga poprosil za hrambo orožja v tistih prelomnih casih. Janez nam je s ponosom govoril o tem, kako je vse skupaj potekalo. Pohod pa smo sklenili pri gostilni Keber, kjer je za tajno skladišce skrbel pred leti umrli Stane Kovac. O skladi­šcu, založenem z manj pomembno kramo, cisto zadaj v kleti nam je marsikaj povedal njegov sin Stanci, ki zdaj skupaj z mamo nadaljuje dolgoletno gostilniško tradicijo v Domžalah. Da še vedno kljub epide­miji obvladajo gostoljubnost, pa so nam nazorno prikazali s slastnim golažem, ki je celo prekašal tistega prvomajskega. Niti eno izmed tajnih skladišc ni bilo izdano, za kar gre velika zahva­la organizatorjem MSNZ in vsem tistim, ki jim je bila zaupana hramba orožja. Naj se takšne stvari nikoli ne pozabijo – za to bomo veterani skrbeli, dokler bomo obstajali. Janez Gregoric Spominsko obeležje pri gostilni Keber (Foto: arhiv Janeza Gregorica) Divje dobrote na študijskem krožku Na dvorišcu Jefacnikove domacije je bilo v cetrtek, 3. junija, veselo in ustvarjalno. Obicajno se v izbi srecujejo udeleženci študijskega krožka Etno – fletno in drugih krožkov, ki poteka­jo v okviru Akademije za dizajn in antropologijo Trzin, katere ustanoviteljica je Branka Urbanija. Tokrat pa so se kar na dvorišcu v razširjeni sestavi zbrali clani študijskega krožka Ekologija v kuhinji in predstavili uporabo divjih rastlin za pri­pravo okusnih dobrot. Delavnico je vodila priznana mojstrica visoke kulinarike Debora von Kastelmur. Pripravili so jedi iz divjih zeli kot dodatek k ribjim in drugim jedem, pokusili pa so tudi Deborino zmagovalno metino poticko. Prijetno in nepozabno druženje ob okusni hrani, zvokih harmonike in živem ognju se je raztegnilo v vecerne ure. Debora von Kastelmur prihaja iz Goriš­kih brd, kar dobrih 35 let pa je ustvarjala kulinariko na Kobariškem, kjer je vodila priznano gostilno Kotlar. Z dobrim delom so prihajale nagrade in uvrstitve med najboljše gostilne in najboljše kuharje/-ice v Sloveniji. Študijski krožki bodo potekali tudi v prihodnje, v okviru študijske­ga krožka Etno – fletno udeleženci pripravljajo prispevek o dogajanju pred 30 leti, kako se domacini spominjajo dogajanja in osamosvojit­vene vojne. Trzinci in okolicani ste toplo povabljeni, da delite svoje spomine, doživetja, morda kakšno zanimivo zgodbo ter prispevate k soustvarjanju publikacije spominov na ta za naš narod izjemni zgodo­vinski dogodek. Vabljeni tudi v krožek Izziv kot priložnost, ki je nastal kot odgovor na stiske, ki se rojevajo pri posameznikih in v družbi na­sploh. Udeleženci se bodo seznanili z orodji, nacini in tehnikami za samopomoc. Za vse, ki se zavedate pomena ohranjanja okolja, pa je v pripravi študijski krožek Prenovi staro, da postane novo, v okviru katerega boste s pomocjo mojstrov in rokodelcev prenovili svoj kos pohištva, dekorativnega predmeta, hišnega tekstila ali cesa drugega, kar želite spet uporabljati. K sodelovanju ste povabljeni Trzinci in tudi okoliški prebivalci, oglasite se na e-naslov: info@buda-academy.org ali GSM 031/762 345. Besedilo in foto: Branka Urbanija Tisoc gibov v starem Trzinu Poznate jih. Vsako jutro se dobijo že zarana in zacnejo z vadbo Tisoc gibov po metodi dr. Grišina, ki je postala izjemno popularna v zadnjih letih po zaslugi dela Društva Šola zdravja. Zdaj je poleg skupine, ki že dalj casa vadi v Športno-rekreacijskem parku Mlake, redna srecanja spet zacela tudi skupina v Starem Trzinu. Na dvorišcu Jefacnikove domacije se dobijo vsak dan razen nedelje ob 7.30 in poleg tisoc gibov naredijo tudi vadbo pozdrav soncu. Glavna prednost vadbe je, da se izvaja na prostem in da si jo vsakdo lahko prilagodi glede na svoje sposobnosti, zato se jim lahko pridruži kdor koli. Novih clanov bodo vedno veseli. (tb, foto: Majda Mušic) V našem kraju »V vsakem cloveku sta dve plati« Prvic sem jo videla pred leti na odru trzinskega Kulturnega doma. V delu proslave je v izbra­nem jeziku govorila o Trzinu, veziljah, kulturi in ljubezni do svoje domovine. Še vedno, kadar koli stopi na oder z recitatorkami Društva upokojencev Žerjavcki, kjer tudi sodeluje, se v njenih nastopih zacuti, kako rada ima lepo besedo. V rišeljejevih izdelkih, ki v dolgih urah nastajajo pod njenimi rokami, pa se vidi, da je Ada Lovše Mušic tudi sicer ljubiteljica vsega lepega. A nic od tega ni bilo povod za ta pogovor. Razlog je bila zlata plaketa, ki jo je Ada Lovše Mušic prejela za 35 let predanega tajniškega dela v obcinskem Združenju zveze bor­cev za vrednote narodnoosvobodilne borbe (ZZB NOB). »Bila sem silno pocašcena, ko mi je že lani predsednik pokrajinskega sveta ZZB NOB osrednjeslovenske regije Jože Kosmac spo­rocil, da bom nagrajena,« je povedala Ada Lovše Mušic, ki sprva ni vedela, da ima na­grada kar zlati lesk. »Niti za trenutek, ki sem ga namenila delu v združenju, mi ni žal,« je povedala in poudarila, da je clanica ZZB že od leta 1962. Zaradi pandemije je najprej kazalo, da ji bodo plaketo le predali, a nazadnje so v zacetku junija vendarle pripravili srecanje ob­cinskega združenja in ji slovesno podelili pri­znanje. »Privržena sem vrednotam narodno­osvobodilne vojne. Rojena sem v Sneberjah pri Ljubljani in izhajam iz družine, ki so ji po vojni nacionalizirali domaco gostilno in ji jo vrnili šele po 15 letih. Veste, v vsakem clo­veku sta dve plati – svetla in temna. Toda dokler prevladuje svetla, bodimo hvaležni za to! Clovek, ki neguje svetlobo v sebi, ve, kaj je svoboda: da se lahko kadar koli zasmeje, kogar koli objame, kakor koli obnaša, ker si­cer tega ne bi mogel!« pove Ada Lovše Mušic. Med vrednotami NOB poudari tovarištvo in poudari, da ga dandanes zelo primanjkuje. »Tovarištva se ne da kupiti. Biti Clovek, žele­ti pomagati … to je nekaj, kar je preprosto v krvi,« pravi in se spomni, kako srcno so njeni družini priskocili na pomoc znanci in prijatelji, ko jih je doletel požar. »Nikoli ne bom poza­bila, kako so prišli ljudje prosit, ali nam lahko pomagajo.« Poleg dela v ZZB je Ada Lovše Mušic z ve­zenjem rišeljejevih izdelkov preganjala osam­ljenost po smrti moža, s kolegicami recita­torkami pa so obiskovale domove za ostarele po vsej Sloveniji in »marsikdaj izvabile tudi kakšno solzo«. Pogosto so jih varovanci pro­sili, naj cim prej pridejo spet. »Ogromno mi pomeni, da lahko govorim slovensko. Zame so velikani ti, ki so med vojno ohranjali kultu­ro. Seveda, v prvi vrsti so to borci, a tudi kul­turniki, ki so s kulturo dajali borcem moc, so opravili izjemno delo,« pravi Ada Lovše Mušic, ki je te vrednote prenesla tudi na obe hceri, Jano in Mojco, in jima privzgojila poštenje, lju­bezen do slovenstva in tovarištvo. (tb, foto: Tanja Bricelj) Ada Lovše Mušic, prejemnica zlate plakete pokrajinskega sveta ZZB za vrednote NOB osrednjesloven­ske regije (foto: Zinka Kosmac). Z vezenjem se je zamotila, da je lažje prebolela iz­gubo moža. V sekciji vezilj pri Turisticnem društ­vu Kanja Trzin sodeluje že 14 let. »Veste, v vsakem cloveku sta dve plati: svetla in temna. Hvaležni smo lahko, dokler prevladuje svetla.« Društva Novice PGD Trzin Veseli smo, da so se na pragu poletja koncno zacela sprošcanja ukrepov. Trenutno še vedno veljajo nekatere omejitve. Vec clanov na­šega društva se je že cepilo, da zašcitijo sebe in svoje bližnje. Tako smo še korak bliže k vzpostavitvi normalnega življenja. 4. maja praznujemo praznik gasilskega zavetnika, sv. Florijana. Le­tos smo se maše lahko udeležili samo clani našega društva, in to ob upoštevanju ukrepov in priporocil NIJZ-ja. Po daljšem obdobju smo se lahko na pokopališcu poslovili od pokoj­nih. Tako smo se 21. maja v Mengšu poslovili od podporne clanice Ma­rije Štebe. Zaradi ukrepov ni bilo mogoce, da bi se v januarju poslovili od Lince Nemec in Antona Pojeta, Francke Orel v februarju in Dorce Bradac v aprilu. Vsem sorodnikom ob tem izrekam iskreno sožalje. V maju smo pomagali dvema obcanoma, ki sta ostala zunaj stano­vanja. S tehnicnim posegom smo odprli vrata in jima omogocili vstop v stanovanje. V Gasilski zvezi Domžale so štirje clani našega društva zaceli obis­kovati tecaj za pripravnika. Vecina njih je že kar nekaj let obiskovala gasilske vaje za mladino, se udeleževala raznih tekmovanj za mladino in dosegala lepe rezultate. V juniju so se tudi otroci zaceli srecevati na gasilskih vajah. Z gasilskimi vajami za mladino bomo nadaljevali v septembru. Gradnja novega doma lepo napreduje. Komaj cakamo, da se lahko preselimo v nove prostore, v katerih bomo lažje delovali. To se vidi tudi po sliki pred novim gasilskim domom, na kateri so skoraj vsi naši ope­rativni clani skupaj z našimi pripravniki. Sliko bodo uporabili tudi za bilten Gasilske zveze Domžale, ki ga pripravimo vsakih deset let. Vsem obcanom želim lepo in mirno poletje, pazite nase in na svoje bližnje! Z gasilskim pozdravom Na pomoc! Dušan Kosirnik Pred novim domom, foto: Andrej Nemec Pred cerkvijo Florjanova nedelja, foto: Kosirnik Dušan Žerjavcki na izletu Cetrtek je rezerviran za izlete in 27. maja smo se clani Društva upo­kojencev Žerjavcki Trzin z avtobusom odpeljali do Tolminskih korit. Težko smo cakali ta dan, da smo lahko znova skupaj, ceprav z upošte­vanjem priporocil NIJZ-ja. Avtobus nas je peljal skozi Železnike na Petrovo Brdo, kjer smo se ustavili, popili kavo in pokramljali na svežem zraku. Zoran, ki izhaja iz Baške grape, je bil vir zanimivih informaciji, od zgodovine krajev do življenja ljudi v teh krajih. Po prihodu do Zatolmina in vhoda proti koritom ter naprej do Dantejeve jame nas je prijazna blagajnicarka ob nakupu vstopnic poducila, kako in kje je najlepše opraviti ogled tudi za tiste, ki težje hodijo. Zato se je del izletnikov odpravil proti Hudice­vemu mostu, drugi pa po lepo urejeni poti do Zadlašcice in Tolminke. Oba potoka sta bila izdatno napolnjena z vodo, ki je hrumela skozi kanjona in polnila korita, da so bila še lepša kakor ob nižji gladini vode. Naš castni obcan Janez Štebe je s svojimi 92 leti prehodil vso pot ob koritih in do Dantejeve jame, ceprav ta ni niti najmanj lahka. Po vrnitvi je dejal, da je pot z lahkoto prehodil, zato mu cestitamo in želimo, da bi z nami še velikokrat potoval. V Zatolminu smo se ustavili pri kmetiji Kramar, kjer smo kupili tol­minski sir in skuto. Nato smo se odpeljali do Soce v prijetno gostilno Maya Labrca na res okusno kosilo. Po kosilu smo si nekoliko pretegnili naše ude ob reki Soci in nato skozi Idrijo odpotovali domov. Celodnev­no lepo vreme se je skisalo, ko smo skozi Crnuce prihajali proti Trzinu. Kmalu bomo spet potovali. Besedilo in foto: Tomaž Pevc Zakaj ste prejeli Bilten DU Žerjavcki? Ce ste se spraševali, zakaj ste v svoj nabiralnik prejeli bilten Društva upokojencev Žerjavcki Trzin, je tu odgovor: predvsem zato, da vam predstavimo, kakšne dejavnosti gojimo v našem društvu in kje lahko sodelujete. Lahko pa daste pobudo in organizirate še kakšno dejav­nost, vse z namenom, da nam bo starejšim lepo. Mladi upokojenci, ki ste še vedno polni energije in ocenjujete, da še ne spadate v upo­kojensko društvo, bi lahko svoj elan in znanje izkoristili za pomoc že opešanim aktivistom našega društva in tako pripomogli k lepši in dostojnejši jeseni vseh nas starejših. Vsakega novega clana zelo lepo sprejmemo. Društvo upokojencev Žerjavcki Trzin Društva Pokoronski pohodi Žerjavckov Torkovih juter se Žerjavcki veselijo, ker si jih zmeraj popestrijo. Eno prvih spomladanskih druženj smo namenili potovanju z vlakom v Kranj, kjer smo zaceli naš pohod in se povzpeli po stopnicah do Stra­žišca, od tam pa na Šmarjetno goro (646 nm). Imeli smo lep soncen dan in z vrha hriba je bil lep razgled. Tudi nazaj smo potovali z elektricnim vlakom do Ljubljane (kljub letom so se nekateri z njim peljali prvic) in z novim modrim lepotcem do Trzina. Na vlaku smo imeli tudi srecanje z zdravstveno inšpekcijo in železni­carsko kontrolo vozovnic. Prvi torek v juniju že tradicionalno spoznavamo slovenske pokrajine in letošnjega smo namenili Loški dolini. S turisticno vodnico Alenko Veber smo se dobili v Ložu in se odpeljali do vasi Sveta Ana, kjer smo pustili avtomobile. Po lepi gozdni poti smo prišli na Križno goro nad Ložem (857 nm). Na vrhu smo prisluhnili zgodbam o Cerkniškem jeze­ru, ki se ga skoraj v celoti vidi v dolini, nastanku romarske cerkve Sve­tega Križa, samostojecem zvoniku brez kupole, Loškem in Babnem polju … ob poti navzdol pa smo obcudovali kapelice križevega pota. Raziskovanje smo nadaljevali v grašcinskem kompleksu Snežnik, kjer smo se na naravoslovni ucni poti srecali z velikim slušalom, gozdnim kukalom, paviljonom živali … Sprehodili smo se tudi skozi dvoredni hrastov, kostanjev, javorjev drevored in štiriredni lipov drevored. Veliko smo izvedeli o zgodovini gradu Snežnik in pripadajocih stavbah. Vandranje smo nato nadaljevali cez Babno Polico do Babnega Polja. V slovenski Sibiriji (kot pogosto recemo Babnemu Polju) smo si ogle­dali prostore Zavoda Rihtarjeva domacija in vodnica nam je orisala postopek postavljanja »ostrnic« (kope za seno). Pozno popoldne smo naše potepanje koncali ob Bloškem jezeru. Besedilo in foto: Milica Erculj Srecanje rezbarjev v Trzinu Davnega leta 2001 je bila ustanovljena rezbarska delavnica, ki se je z leti razrasla. Skozi leta srecevanj so se ljudje menjavali, a nekateri smo zvesti še dandanes, ko praznujemo lepih 20 let obstoja. V tem casu smo sodelovali na veliko predstavitvah in razstavah, ki so po­tekale v Sloveniji, Italiji in Avstriji. Povsod smo bili lepo sprejeti pred­vsem zato, ker ljudje cutijo nekakšno povezanost z naravo in seveda lesom, ki v cloveku budi spomine na mladost in preteklost. Dolgoletni mentor Marjan Vodnik nam je približal spoštovanje in ljubezen do lesa in postopkov obdelave in izražanja v lesu. Rezbarji smo bili tudi preteklo leto ves cas dejavni. Nekateri so v svojem oko­lju ustvarjali, stike smo ohranjali samo z modernimi komunikacijski­mi sredstvi, seveda pa smo vsi pogrešali neposreden stik in pogovor, vcasih tudi izmenjavo mnenj in zamisli. Kaj je lepšega, kot da pokažeš prijateljem, kaj si v tem cudnem casu ustvaril? Zelo veliko pa seveda pomeni tudi mnenje kolegov in kolegic, ki se dobro zavedajo, koliko truda je vloženega v vsak najmanjši izdelek. Hrepenenje po srecanju je zorelo že nekaj casa, in ko so se stvari to­liko umirile, so predstavniki turisticnega društva Kanja Trzin in mentor rezbarske skupine 28. maja pripravili srecanje v Trzinu pred Centrom Ivan Hribarja. Imeli smo sreco, da je bilo vreme lepo in smo imeli na voljo dovolj prostora za dovoljeno zbiranje (po mnenju naših izvoljenih predstavnikov). Zbrane rezbarje in rezbarke so s pozdravnimi govori župana Petra Ložarja, predsednice turisticnega društva Dunje Špendal in naše Jo­žice Valencak sprejeli in toplo pozdravili. Vsi so se strinjali, da je tre­ba pregnati tega vraga ter spet zaceti dobro uveljavljeno rezbarsko delavnico, ki naj spet poteka vsak torek od oktobra do konca aprila. Prijeten klepet prijateljev, ki že dolga leta sodelujemo na rezbarskih delavnicah, se je koncal z željo, da se spet vidimo jeseni. V vmesnem casu pa si bomo dali duška z novimi zamislimi, ki jih bomo vdihnili v razlicne kose in vrste lesa. Franc Frenk Ložar (Foto: Zinka Kosmac) Društva Vendarle obcni zbor 27. maja smo se clani društva Jesenski cvet zbrali v Jamarskem domu na Gorjuši, veseli, da se po dolgem casu srecamo v živo. Karan­tena je bila dolga, pogrešali smo srecanja. Porocila o delovanju društva v letu 2020 so kot vedno pozitivna, nacrti za leto 2021 razveseljivi. Upamo, da bosta zdravje in sreca nak­lonjena, da jih uresnicimo. Voditelji so prejeli priznanja za dolgoletna vodenja skupin za samopomoc starih ljudi. Tudi voditelj skupine Naše vezi Trzin Ivan Trstenjak je že deset let voditelj. Cestitke Ivanu in da bi še naprej tako lepo skrbel za naše clanice! Ivan Trstenjak je prejel priznanje za dolgoletno vodenje skupine. Junijsko srecanje Naših vezi Cetrtkovo srecanje v zacetku junija je bilo posebno veselo in živah­no. Po letu odsotnosti zaradi epidemije covida-19 sta bila na srecanju prisotna dr. Marta Bregar Rižnar in njen mož Marko Bregar. Marta je upokojena zdravnica, ki jo pozna veliko ljudi. Pred leti je imela v Mengšu zasebno ordinacijo, kjer je izdajala podaljšanje vozniških do­voljenj. Imela je velik promet. K njej so prihajali razni bodoci vozniki, najvec pa vozniki, stari okoli 80 let in starejši, saj je preverjala voz­niško sposobnost in vid. Strah starih ljudi, ali bodo dobili podaljšano vozniško dovoljenje, je bil odpravljen. Pri Marti so dobili zaupanje in potrditev sposobnosti vožnje. Ko si star, še bolj potrebuješ avto za trgovino, obisk pokopališca, obisk zdravnika in drugo v okolici doma, kajti noge so vedno težje. Zdaj ko so jo nadomestili mlajši zdravniki, jo številni še vedno klicejo, ker jo zelo pogrešajo. Tudi skupina Naše vezi Trzin je pogrešala prisotnost Marte in njenega Marka. Voditelj Ivan se je zelo zavzel, da prideta, ker sta zelo družabna. Uživali smo v druženju. Besedilo in foto: Jožica Trstenjak Center aktivnosti Trzin Center aktivnosti za starejše Trzin tudi v casu epidemije ni miroval, so se pa dejavnosti že po enem tednu nove sezone, ki traja od zacetka oktobra do konca maja, preselile na splet. Vecini tecajnikov predava­nja in vadba na daljavo sicer niso najbolj ustrezali in niso sodelovali. Tisti, ki so premagali zacetne težave ob uporabi novih oblik ucenja, pa so z rednimi obiski spletnih ucilnic in spletne vadbe zavzeto vztrajali vse do konca. Ker so se ob koncu sezone na sreco sprostili tudi strogi ukrepi, so se clani skupin lahko osebno srecali na tradicionalnih zakljucnih druže­njih. Tako so »Španci« klepetali v Piceriji Olivija, »Angleži« v Motorinu, telovadke joge in pilatesa pa so se s svojo vaditeljico Bojano podale na pohod. Ob lepem soncnem vremenu smo se povzpeli najprej do Rašice in pri stolpu posneli skupno fotografijo. Sledila sta zasluženo kosilo v Dobenskem hramu ter živahen klepet ob dobri hrani in pijaci. Podelili smo si misli o doživljanju preteklih mesecev in optimisticne nacrte za poletne dopuste. Ugotovili smo, da nas bo odneslo na raz­licne kraje naše Zemlje. Vsi skupaj pa upamo, da bodo jeseni razmere dopušcale izvajanje dejavnosti Centra aktivnosti Trzin v fizicni obliki, saj želimo, da se spet vkljucijo tudi vsi tisti, ki jim »šola na daljavo« ne ustreza. Vsem clanom Centra aktivnosti Trzin želimo prijetne in varne poletne dni. Besedilo in foto: Katarina Pezdirc Gradnja dobro napreduje Upokojenci radi od dalec spremljamo dogajanje na gradbišcu novega Doma zašcite in reševanja (DZIR). Lepo je videti, da zgradba že stoji v lepo urejeni okolici. Vsi si želimo videti tudi notranjost, vendar to lahko še malo pocaka, saj ne smemo motiti obrtnikov, ki notranjost skrbno dograjujejo. Gradbeni odbor se tedensko sestaja z vodilnimi gradbišca, vse z namenom, da dela potekajo usklajeno in brez zapletov. Želimo si, da bi bil cim prej možen vstop in izvajanje naših aktivnosti. Besedilo in foto: Zoran Rink Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Šola in vrtec Vrtickarji v Logarski dolini Najstarejši otroci iz skupin Veverice, Metulji in Sovice so se z vzgojiteljicami odpravili na tridnevni tabor v cudoviti Logarski dolini. Na taboru nam je bilo zelo všec, nekateri pa bi še kakšen dan podaljšali naše bivanje. Preživeli smo zelo prijetne, poucne in nepozabne trenutke. V družinskem penzionu Eko hiša Na razpotju nas je pricakala vodja penziona Andreja. Ob predstavitvi programa tabora nam je s škratom Storžkom povedala, kaj vse bomo delali v teh treh dneh. S pastirico Mico smo filcali – naredili izdelke iz filca (risali smo na volno), zvecer pa smo v seniku imeli plesno zabavo ob znanih otroških pesmih. Naslednji dan smo se po zajtrku odpravili v Pravljicni gozd. Glasno smo priklicali škrata Nejka, da nas je popeljal skozi gozd in nam pri­povedoval o znanih Grimmovih in Andersenovih pravljicah, nekaj tudi o legendah iz solcavskih krajev. Pot skozi gozd nas je peljala mimo razlicnih lesenih hišic, znanih likov in objektov. Videli smo hišico Janka in Metke, srecali Petra Klepca, Zvezdico Zaspanko, Bicko – solcavsko ovco, tam so bili motivi iz Rdece kapice, Volka in sedem kozlickov, Muce Copatarice in nekateri liki iz pripovedk iz domacih krajev. Z za­nimanjem smo poslušali škrata Nejka in uživali v gozdu, na koncu pa poiskali skriti zaklad – puding z gozdnimi sadeži, ki smo ga našli prav v hišici Janka in Metke. Komaj smo cakali, da se z njim posladkamo. Popoldne smo z gozdnim pedagogom Markom šli na dolg sprehod. Med potjo nas je seznanil z listavci in iglavci, opazovali smo naravo, pozdravili in objeli vsak svoje drevo. Najbolj nas je navdušil mogocni slap Palenk, kjer smo se tudi skupaj fotografirali. Ker je bilo v teh dneh toliko dežja, smo lahko opazili še en slap – slap Sušica, ki nastane ob takem deževju in je tudi višji od slapa Palenka. Kljub hladnemu vreme­nu smo vztrajali in celo doživeli mocan naliv, ki nas je zmocil do kosti. Mokri smo prišli v penzion, kjer smo se preoblekli in posušili. Zadnji dan nas je zelišcarka Mojca peljala skozi gozd in nam pove­dala veliko zanimivosti o zdravilnih rastlinah (kaj lahko naredimo s smrekovimi vršicki, o brinu, bukvi) in gozdnih živalih (srnah, vevericah in najhitrejši ptici na svetu, ki živi tudi pri nas, sokolu selcu), predvsem pa kako se moramo vesti v gozdu. Besedilo in foto: Saša Dolar Deveti razredi v Planici Kmalu tudi pešpot za cerkvijo Pet junijskih prijetno toplih in soncnih dni smo trzinski devetošolci preživeli v Planici. Po enourni vožnji in nastanitvi smo se odpravili na ogled letalnice bratov Gorišek. Uspešno smo se povzpeli nanjo in uživali v razgledu. Naslednji dan smo se razdelili v dve skupini. Ajevci smo se odpravili na ogled Zelencev, smaragdno zelenega talnega izvira Save Dolinke, kjer smo lahko obcudovali nara­vo, bejevci pa so se s kolesi odpeljali v Kranjsko Goro k jezeru Jasna. Naslednji dan smo skupini zamenjali. V cetrtek smo odšli na pohod v Tamar. Po daljši hoji smo prišli do doma, ki stoji ob širokem zelenem travniku, s katerega smo imeli pre­lep razgled na okoliške vzpetine. Nekaj se nas je nato odpravilo k sla­pu Nadiža, tisti, ki niso imeli primerne obutve za tak vzpon, pa so odšli do Crne vode. Vracanje do Planice se nam ni zdelo vec tako naporno. Na dan odhoda smo imeli orientacijski tek. Ekipe so s sodelovanjem, znanjem in hitrostjo dosegle dobre rezultate, ko smo se vrnili, pa smo lahko preizkusili najrazlicnejše cirkuške spretnosti, od žongliranja do vožnje na monokolesu. Skoraj vsak dan smo se v tamkajšnji telovad­nici tudi pripravljali na valeto. Takšno šolo v naravi bi z veseljem po­novila in vesela sem, da smo kljub trenutnemu položaju lahko odšli in preživeli pet cudovitih dni pod Poncami. Besedilo in foto: Lara Pevec Prenova prostora pred cerkvijo sv. Florijana vztrajno napreduje. Tok­rat smo za vas posneli fotografijo iz smeri Jabelj proti cerkvi, kjer se najbolje vidi, kje bo potekala pešpot za cerkvijo. Pot, ki je na foto­grafiji, je bila znova vzpostavljena ob zadnji secnji dreves, ko se je uporabljala za vleko lesa. Pešpot, ki bo ob ureditvi olepšana tudi z enorednim drevoredom, bo tako povezala cesto proti Jabljam in del, kjer se zacnejo stopnice na Onger. (tb, foto: Peter Hudnik) Portret meseca Arhitekt Rok Benda, snovalec spomenika Edvardu Peperku ob 30-letnici samostojne države Slovenije Podoba moža, ki se odzove klicu domovine Gregcev most v Trzinu je bil pred 30 leti prizorišce enega kljucnih dogodkov v vojni za sa­mostojno Slovenijo. 27. junija zvecer je na tem mestu potekal oborožen spopad med zaosta­lim delom oklepne enote JLA in pripadniki Teritorialne obrambe, v katerem je padel Edvard Peperko, ena prvih žrtev osamosvojitvene vojne. V spomin na te dogodke bo Obcina Trzin natanko po treh desetletjih postavila na mostu jambor s slovensko zastavo, na bližnji zeleni­ci pa bo umešcen spomenik Edvardu Peperku. Avtor obeh obeležij je arhitekt in umetnik Rok Benda iz Mengša, veckrat nagrajen z arhitekturnimi nagradami in zmagovalnimi rešitvami na številnih natecajih. Vprašali smo ga, kaj ga je vodilo pri snovanju spomenika in kaj želi z njim sporociti vsakomur, ki bo šel tod mimo. V nedeljo, 27. junija, bosta v okviru proslave ob 30. obletnici samostojne države odkrita tudi spomenik Edvardu Peperku in jambor z zastavo na Greg­cevem mostu. Kaj vas je vodilo ob sno­vanju teh dveh obeležij in kako bosta videti? Prostor ni nikoli prazen, v njem vedno nekaj že obstaja, vedno imamo opravka s konteks­tom, ki ga moramo upoštevati. Novi obeležji tudi ne bosta prvi, ki zaznamujeta dogodke pred 30 leti. Na bližnji hiši Za hribom 1 je vgrajena granitna plošca, ki je posvecena ak­ciji teritorialne obrambe proti jugoslovanski armadi 27. junija 1991. V spomin na te do­godke pa nas spominjajo tudi državni grbi na ograji obnovljenega mostu. Zamisel o jamboru je nastala najprej, do­kaj spontano in v klasicni maniri predstavlja vertikalni poudarek v osi Ljubljanske ceste. Jambor s slovensko zastavo bo stal na mostu, ki je vselej igral pomembno vlogo v prosto­ru – povezuje dva bregova, omogoca najlažji prehod iz Ljubljane proti vzhodnemu delu Go­renjske ... Zato tudi ni nakljucje, da je ob na­padu JLA barikada na tem mestu zaustavila prodirajoco armado. Jambor simbolizira nas­tanek nove države in veselje ob osamosvojit­vi in zmagi nad agresorjem. Bolj zahtevno je bilo zasnovati spomenik Edvardu Peperku. Jambor bo viden že na dalec, medtem ko bo spomenik Edvardu Peperku pos­tavljen v bližini, ob pešpoti na levem bregu Pšate. Ustvarjali ste ga s prav posebnim sporocilom, kajne? Drži. Želel sem si, da bi bili obe obeležji po­vezani, ceprav sta umešceni nekoliko narazen na lokacijah, ki sta bili za vsako najbolj pri­merni. Kot pravite, bo jambor z zastavo viden že od dalec, spomenik Edvardu Peperku pa bo bolj intimen, saj sem želel, da se njegovo spo­rocilo posebej dotakne mimoidocih. Spome­nik je zasnovan kot silhueta vojaka, ki salutira in s pogledom spremlja dvignjeno zastavo v daljavi. Silhueta simbolizira moža, ki se je odzval klicu domovine in pri tem izgubil živ­ljenje. Spomenik Edvardu Peperku bo stal ob robu živahne pešpoti in nas bo opominjal, da bi bila na njegovem mestu lahko tudi jaz ali vi. Druge asociacije so prav tako sugestivne in jih bodo mimoidoci morda odkrili tudi sami. Negativ figure ponazarja izgubo, praznino in žalovanje za nekom, ki ga ni vec med nami. V simbolnem smislu lahko na prazno mesto spoštljivo stopi tudi kdo od mimoidocih. Na dvojno naravo življenja, ki vselej najde svojo pot, samo pa je tako krhko, spominja ma­terialnost silhuete, izrezane iz tanke plošce kortena, ki bo vzdolž poti jasno izrisovala obris moške figure, od strani pa je skoraj ne bo videti. Sporocilo dopolnjuje vgraviran verz iz Gradnikove pesmi De profundis: »Zdaj vec nisem svetna stvar, nisem roža in ne kamen, sem le zate svetel plamen.« Poleg spomenika bo zelenela lipa … in še bi lahko našteval. Na svoji ustvarjalni poti ste ustvarili lepo število projektov, ki uspešno živi­jo s prostorom in ljudmi v njem. Poleg Ekonomske šole v Murski Soboti in ma­riborske tržnice so vaše delo prenov­ljene vežice, prizidek k vrtcu Gobica, pa župnijska domova v Mengšu in Vo­dicah, ce omenimo le tiste, ki so dob­ro poznane tudi vecini Trzincev. Kateri izmed projektov (ali nagrad) vam je še posebno blizu in kako ste pri pripravi projekta ob 30. obletnici bitke v Trzinu sodelovali z obcino Trzin? Težko bi izbral najljubši projekt, najbližje pa so mi zagotovo aktualni projekti. Morda sem najbolj ponosen na to, da pravzaprav nicesar ne obžalujem. Pri vsakem projektu se s so­delavci trudimo dati vse od sebe in skušamo narediti stvari tako, da postanejo eno z okolico in jih ljudje sprejmejo za svoje. Všec mi je tudi, kadar naše stavbe dobijo imena. Trzinci ste našo hišo z obcinskimi stanovanji na vogalu Habatove simpaticno poimenovali Kredarica. Morda zato, ker nekoliko štrli izmed drugih hiš, ali pa tudi zato, ker je precej špicasta. Upam, da bo lepo zaživela tudi ulica Za hribom, ki se prav zdaj prenavlja in bo v koncni podobi dobi­la tudi dvostranski drevored. Bi dodali še kaj za konec? Trzin in Trzinci ste mi zelo pri srcu in z vami rad sodelujem. O vseh stvareh se z vami lahko odkrito pogovarjamo. Opažam pa, da ste tudi med seboj tako odkriti, da vcasih debate pos­tanejo kar vroce. Ker imam precej izkušenj z delom v drugih koncih Slovenije, opažam, da so Trzinci sami do sebe precej kriticni, morda celo bolj, kot bi bilo potrebno. Vendar sta v Trzinu prisotni odprtost in pripravljenost za sodelovanje, v kar tudi sam trdno verjamem. Tanja Bricelj Rok Benda je arhitekt in umetnik, s svojo petclan­sko družino živi v Mengšu ter dobro pozna tudi Trzin z okolico. (Foto: Peter Škrlep) Portret meseca Tistega cetrtka 27. junija 1991 pred 30 leti, je Trzin doživljal eno najpomembnejših bitk za samostojno Slovenijo. Ob 18.45 je bil sprožen prvi strel v spopadu med zaostalim delom oklepne enote Jugoslovanske ljudske armade, ki je bila iz vrhniške vojašnice na­menjena proti Letališcu Brnik, in pripadniki teritorialne obrambe in slovenske milice. V Trzinu so za kolono zaostali trije oklepni transporterji in vozilo za zveze, proti veceru pa so se iz dveh helikopterjev JLA izkrcali pripadniki diverzantskega odreda, ki so prišli na pomoc oklepnikom. V približno 20 minut trajajocem spopadu s policijsko specialno enoto in teritorialno obrambo so padli štirje vojaki JLA in pripadnik teritorialne obrambe Edvard Peperko. Drugi vojaki JLA so se predali, vojaki diverzantskega odreda JLA pa so se umak­nili proti Depali vasi in bili naslednji dan ujeti. (vir: Wikipedia) »Jaz bratje, pa vem za domovino in mi vsi jo slutimo. Kar so nam siloma vzeli, za kar so nas ogoljufali in opeharili, bomo dobili povrnjeno in poplacano s stoterimi obrestmi! Naša domovina je boj in prihodnost; ta domovina je vredna najžlahtnejše krvi in najboljšega življenja.« (Ivan Cankar, iz crtice Lepa naša domovina) »Pred tridesetimi leti smo si izborili svobodo, da lahko odlocamo sami o sebi. Na Slovenskem smo postali sami svoji gospodarji. Sanje so postale resnicnost. Svobodno in samostojno Slovenijo, ta dragoceni sad truda generacij Slovenk in Slovencev, smo koncno docakali. Pripadli sta nam cast in privilegij, da smo bili del tega svetega casa slovenskega naroda. Draga Slovenija, ljuba naša domovina, vse najboljše ob tvojem in našem prazniku. Praznujmo ponosno in pokoncno. Naj domovini v cast zaplapolajo slovenske zastave, doma in povsod po svetu, kjer bijejo slovenska srca. Ostanite zdravi in Bog živi Slovenijo.« (iz poslanice predsednika Vlade Republike Slovenije in predsednika SDS Janeza Janše ob Dnevu državnosti) Ponosno praznovanje Dneva državnosti! OO SDS Trzin Šport 1236, Trzinu s'm zvest! Nogomet je najbolj priljubljeni šport na svetu. Po oceni spletnega portala Sportsshow ga spremlja skoraj polovica svetovnega prebivalstva. Si predstavljate? Vsak drugi Zemljan se zanima za ta šport, v katerem se vrti ogromno denarja. Ena manj znanih razlicic nogometa je futsal, dvoranska oblika malega nogometa, ki nam jo je predstavil trener in ustanovitelj Futsal kluba Trzin, Miran Bandur. Dvoranski nogomet ali futsal, ki je trenutno najbolj razširjeni rekrea­tivni šport na svetu, se je razvil pred 90 leti v Južni Ameriki iz potrebe po nenehnem igranju nogometa. Zaradi razlicnih vzrokov so namrec igranje velikega nogometa z zunanjih travnatih površin prestavili v pokrite dvorane. Pri postavljanju pravil so skušali ohraniti bistvene znacilnosti zunanjega nogometa, dodali pa so mu nekaj prvin drugih dvoranskih športov, predvsem košarke in rokometa. Poimenovali so ga futsal, kar izhaja iz portugalskih in španskih besed za nogomet in dvorano (futebol de salăo in fútbol de salon). Temperamentni Brazilci so ga takoj vzeli za svojega. »Številne nogo­metne zvezde so se vešcin preigravanja ucile z igranjem futsala,« je povedal Bandur. Igra se je kmalu razširila v Evropo, nekoliko pozneje v Severno Ameriko, danes pa se igra na vseh kontinentih. Priljublje­nost te hitre in dinamicne igre se vsako leto povecuje, a kljub temu najbrž nikoli ne bo dosegla priljubljenosti klasicnega nogometa. Je edina razlicica nogometa, ki se poleg klasicnega igra pod okriljem Svetovne nogometne zveze FIFA in evropske UEFA. Nad urejanjem pravil in organizacijo tekmovanj poleg njiju bdi tudi neodvisna Svetov­na futsal zveza AMF. V Sloveniji se je zgodovina futsala uradno zacela leta 1984, ko se je takrat še mali nogomet prikljucil Nogometni zvezi Slovenije (NZS). Danes pod njenim okriljem deluje približno 300 futsal klubov po Sloveniji, med katerimi je tudi Futsal klub Trzin. Znacilnosti futsala Sprva zadržani Bandur se je razgovoril, ko je zacel predstavljati igro. Futsal igrata dve ekipi petih igralcev, eden od njih je vratar. Poleg tega lahko za ekipo igra tudi do devet rezervnih igralcev, ki izvaja­jo neomejeno število letecih menjav. Igrajo z neodbojno žogo, ki je nekoliko težja in manjša od klasicne nogometne. Igrišce je podobno rokometnemu, dolgo je od 25 do 42 metrov, široko od 16 do 25 met­rov in omejeno z zacrtano avt linijo. Igralna površina mora biti gladka in iz lesa ali umetne snovi. Gola sta velika 3 x 2 metra. Dinamicna in hitra tekma traja dva polcasa po dvajset minut, med njima pa je do 15 minut odmora. V vsakem polcasu ima ekipa na voljo tudi eno minu­to odmora. Za razliko od velikega nogometa se ura, ki meri igralni cas, ustavi ob vsaki prekinitvi. Prekrški se kaznujejo z direktnim, indirek­tnim prostim strelom ali kazenskim udarcem. Tudi pri futsalu se vsak prekršek v vratarjevem šestmetrskem polju ali igranje z roko kaznuje z najstrožjo kaznijo – s strelom na gol s šestih metrov. Igralec, ki prejme rdeci karton, ne sme vec igrati. V naslednjih dveh minutah oziroma do prejema gola igra njegova ekipa z igralcem manj, potem ga za­menja drug igralec. »Posebnost futsala je tudi v tem, da lahko vsaka ekipa v polcasu naredi le pet prekrškov. Vsak naslednji je kaznovan s prostim strelom z desetih metrov ali mesta, kjer je bil storjen prekr­šek,« je povedal sogovornik. V primeru izlocilnih bojev, ki se koncajo z neodlocenim izidom, se igrajo dvakrat po pet minut dolgi podaljški. V primeru neodlocenega izida pa sledi izvajanje šestmetrovk. Prepo­vedanih položajev ni, žogo pa za razliko od nogometa v igro pošljejo z nogo. Futsal je hitrejši od velikega nogometa in zato atraktivnejši. Ves cas je treba dejavno spremljati dogajanje na igrišcu. »Pri futsalu so pomembni tehnika, obcutek za prostor, hitro odzivanje, predvsem pa odgovornost,« je veckrat poudaril Bandur. Zapisan nogometu Pred petimi leti so v Trzinu na pobudo nekdanjega nogometaša Mi­rana Bandurja, ki z družino že 20 let živi v starem delu Trzina, us­tanovili Futsal klub Trzin. Bandur, sicer Štajerec, je bil vedno igralec velikega nogometa. Kot kadet, mladinec in pozneje clan je igral v prvi slovenski ligi za nogometni klub Kovinar iz Maribora. Njegovo nogo­metno kariero je pri dvajsetih letih grobo prekinila poškodba in poz­neje še dve operaciji kolena. Ljubezen do brcanja žoge je ostala, zato je rekreativno igral nogomet in se scasoma vse bolj usmerjal v mali nogomet. »Priznati moram, da me je popolnoma prevzel,« je povedal. »Ce bi se danes lahko znova odlocal, bi zagotovo raje igral futsal, ker je veliko bolj dinamicen in atraktiven. Pri igri je veliko vec odvisno od vsakega posameznika igralca, kajti na igrišcu so samo štirje igralci in vsaka najmanjša napaka je kaznovana. Pri tej igri ni nobenega po­citka. Igralci so vedno stoodstotno osredotoceni. Zelo hitro morajo razmišljati, se odzivati in tehnicno obvladati žogo. Imeti morajo zelo dober pregled nad igro. Po drugi strani pa je futsal odlicna osnova in najboljši trening za oblikovanje dobrega igralca velikega nogome­ta, kar nasprotno ne velja,« je preprican. Eden od razlogov, da se je usmeril v trenerske vode, so bili tudi njegova sinova in njuni sovrstniki. Želel jih je spodbuditi in jim omogociti, da bi s kombinacijo futsala in velikega nogometa izboljšali tehniko, igro enega na enega, igro dvoj­nih podaj, predvsem pa da bi osvojili igranje z obema nogama, v kar te futsal zaradi hitrosti igre prisili. Futsal klub Trzin Trzinska ekipa futsal U19 je pod vodstvom trenerja Mirana Bandurja v sezoni 2020/21 prvic igrala v slovenski futsal ligi. V hudi konkurenci so odigrali 14 prvenstvenih tekem in se uvrstili na 11. mesto. »Igrali smo proti nasprotnikom, ki delujejo veliko dlje kot mi. Za njimi je og­romno treningov in tekem že od mlajših selekcij naprej. Letos pa je NZS zaradi covidne epidemije v kategoriji U19 dovolila igrati tudi sta­rejšim igralcem, kar je nekatere ekipe še okrepilo, saj so zanje lahko igrali tudi nekateri clani,« pojasnjuje Miran. »Naši fantje so pokazali izvrstno igro in velik potencial za naslednje sezone. Treba je vedeti, da je bila to naša prva sezona, s katero smo pridobili veliko izkušenj, mnenj in informacij, ki jih bomo v prihodnje s pridom uporabili. »1236, Trzinu s'm zvest!« je na pobudo kapetana ekipe Aljaža Valencaka pos­tal motivacijski slogan, s katerim ekipa na zacetku polcasov in med odmori vstopi v igro. Kmalu so nastale tudi majice s tem sloganom za naše navijace in zveste podpornike, a zaradi covida letos žal niso smeli vstopiti v dvorane in nas spodbujati,« še dodaja Bandur. V Trzinu manjka športna dvorana Igranje v državni ligi med drugim zahteva, da je treba vsako drugo tekmo organizirati doma. V zacetku sezone si nihce ni predstavljal, koliko organizacije, usklajevanja in ne nazadnje tudi sredstev bo ta podvig zahteval. »V Trzinu nimamo ustrezne športne dvorane, zato smo vse domace tekme igrali v najeti športni dvorani Baza na Presar­ski cesti v Ljubljani. Poleg tega je bilo treba na vseh domacih tekmah poskrbeti za podporno ekipo, kot so zdravstvena oseba, zapisnikar, casomerilec, varnostniki in drugi organizatorji, pri cemer so nam ne­kateri obcani velikodušno pomagali in se jim ob tej priliki za njihovo dobrodelno pomoc iskreno zahvaljujemo. Hvaležni smo tudi ekipama Pekosi in Šerifi (rekreativni clanski ekipi futsala), ki sta nam omogo­cili nekaj skupnih treningov v njunih terminih.« Vsi termini za najem šolske telovadnice so namrec že nekaj let polno zasedeni z razlicnimi rekreativnimi dejavnostmi. »To pomeni, da naša ekipa nima stalnega termina za treninge. Žal zaradi prezasedenosti šolske telovadnice, kot kaže, tudi za naslednjo sezono nismo najbolj optimisticni. Trenirali bomo vsaj trikrat na teden in trenutno še išcemo najugodnejše re­šitve za najem prostora. Lahko pa povem, da imamo za naslednjo sezono zelo dobro ekipo in pricakujemo uvrstitev med prvih šest,« napoveduje Bandur. Z zgraditvijo nove dvorane, ki jo obcina Trzin na­crtuje za leto 2022, jim bo lažje. Delovanje kluba bodo okrepili z mlajšimi selekcijami, saj opažajo, da je med mladimi vedno vec zanimanja za futsal. »Poleg tega lahko otroci do 15. leta starosti igrajo velik in mali nogomet. S kombina­cijo obojega lahko samo še izboljšajo tehniko igre. To pomeni tudi izboljšanje kakovosti igralcev v klubih, ki delujejo v okolici Trzina.« V obcinah, ki nas obkrožajo, vkljucno s prestolnico, je razvit samo veli­ki nogomet. »Trenutno sta najbližja futsalova kluba, ki tekmujeta na uradnih tekmovanjih pod okriljem NZS, Litija in Vrhnika. Zato je Trzin izvrstna lokacija, ki s pridobitvijo nove športne dvorane kaže velik po­tencial za razvoj futsala in posledicno tudi vecje prepoznavnosti obci­ne,« poudarja Bandur. »Prihodnje leto je v Španiji mladinsko evropsko prvenstvo v futsalu, upam, da bo tam tudi Slovenija. Še bolj pa upam, da bo med udeleženci tudi kateri izmed igralcev našega kluba.« Nacr­tov jim ne manjka, zagona tudi ne, bodo pa veseli kakršne koli pomoci pri organizaciji in dokumentiranju tekmovanj. Pri njihovih prizadeva­njih jih že zdaj podpirajo nekateri starši nadobudnih igralcev in seveda sponzorji: Europlakat d. o. o., PRTronic GmbH, Proind d. o. o., Parketar­stvo Aleš Bratovž s. p., Pizzeria Olivia in Športno društvo Trzin. Tanja Jankovic Slovenija se je tudi letos uvrstila na evropsko prvenstvo v futsalu, na katerem se bo prihodnje leto med 19. januarjem in 6. febru­arjem na Nizozemskem pomerilo 16 najboljših ekip. Sicer je na evropskih prvenstvih igrala že šestkrat: leta 2003, 2010, 2012, 2014, 2016 in 2018, ko smo prvenstvo gostili v Sloveniji. Pri futsalu je velik poudarek na spretnosti in tehniki pri nadzorovanju žoge, pa tudi na ustvarjalnosti in improvizaciji. Pocitka ni, zato je igra izredno dinamicna. Igralci so ves cas v akciji in casa za odziv ni veliko. (Foto: arhiv kluba) Šport Trener Miran Bandur Kultura Gledališki jo-jo Junij je mesec, ko se konca šolsko leto, do jeseni pa so se koncala tudi srecanja Mini dramske šole. Za nami je zelo pestra sezona, saj iz dneva v dan nismo vedeli, kaj nas caka. Se bomo lahko srecevali v živo ali na spletu? Marca je že kazalo, da bomo lahko ostali v živo, v dvorani, pa smo se morali spet za en mesec preseliti na splet. Otroci, ki obiskujejo Mini dramsko šolo, vsako leto po navadi pripra­vijo najmanj dva nastopa. Ker pa je za nami cas, ko so bile potrebne številne prilagoditve in smo morali biti zelo iznajdljivi, smo nekatere prizore kar posneli in poslali posnetke staršem, da so si lahko ogle­dali, kaj smo pripravili z otroki – nekaj prizorckov je bilo posnetih z videokonferencnimi klici, nekaj pa med pomladanskimi srecanji, ko so ukrepi za omejitev epidemije covida-19 glede števila oseb sicer dovo­ljevali delo skupine, vendar ni bilo mogoce na nastop povabiti staršev, sorodnikov, prijateljev. Mentorici Saša in Jasmina sva se spraševali, cesa se lotiti in ali bodo še mogoce vaje v živo, naj se lotiva kakšnega gledališkega besedila ali naj greva bolj po poteh improvizacije. Ker so bile možnosti za vaje v živo tako negotove, sva se odlocili, da bova s svojimi skupinami pri­pravili nastope, ki bodo raje kot na besedilih temeljili na ustvarjalnosti otrok in njihovih zamislih. Zato so otroci iz najmlajše skupine Mini dramske (od petih let dalje) starše popeljali v cisto svoj svet, kjer so še tako nelogicne stvari postale popolnoma logicne. V srednji skupini Mini dramske šole, ki jo obiskujejo otroci od tretjega do petega razre­da osnovne šole, smo pripravili kolaž gledaliških podob in koreografije, vse skupaj pa zacinili s tem, kako otroci vidijo naša srecanja in svojo mentorico Sašo. Mentorico v svojem nastopu omenjajo tudi mlade igralke, ki sestavljajo Gledališko skupino Azum, saj so soglasno ugo­tovile, da so vaje z besedilom na spletu cisto prevec dolgocasne, in so raje dale prosto pot svojim zamislim. Zato so za gledalce pripravile krajšo avtorsko gledališko predstavo, ki skoraj do samega konca pri­kazuje, kako je potekala njihova gledališka sezona 2020/2021. Naše gledališko leto je bilo torej zelo pestro in zanimivo, predvsem pa polno nepredvidljivih stanj. Vendar smo kljub negotovosti skupaj z otroki uspeli zadržati in krepiti ljubezen do dramskega ustvarjanja. Za konec pa bralce Odseva obvešcamo, da v zavodu Azum tudi po­leti ne bomo pocivali. Za predšolske otroke in šolarje v avgustu pri­pravljamo ustvarjalne delavnice, ki bodo potekale vsak torek in cetr­tek med 10. in 13. uro v Mladinskem klubu v Trzinu, ustvarjali pa bomo tudi zunaj na svežem zraku (odvisno od vremena in temperatur). Za vec informacij nam pišite na zavod.azum@gmail.com. Jeseni pa bomo otroke spet sprejemali v Mini dramsko šolo, vpis bo potekal v sep­tembru. Jupijej! Saša Hudnik Show Mafija v Pionirskem domu Že od leta 2016 se skupina Show, ki deluje v KUD-u Franc Kotar Trzin, vsakokrat udeleži Otroškega festivala gledaliških sanj v orga­nizaciji Pionirskega doma. Letos je festival potekal popolnoma dru­gace kot prejšnja leta in mladi igralci Showa so sredi maja kar dveh dneva sodelovali v gledaliških dogodivšcinah. Prvi dan so nastopili s predstavo Show mafija, za kar jim je žirija podelila posebno priznanje za izvirni pristop h konceptu predstavitve na festivalu, ki ga je takole obrazložila: »Uporaba iger, improvizacije in drugih uporabnih orodij je izjemno domiseln nacin, kako mlade igralke in igralce še bolj celostno vkljuciti v proces priprave predstave. Nagrajeni skupini je uspelo, da nam je ponudila ogromno novih zamisli, s cim vse se pri ustvarjanju predstave še lahko igramo, in dovršeno izpeljala svojo igro.« Showov­ci so namrec pripravili odrsko uprizoritev dobro znane družabne igre Mafija, pri kateri se ugotavlja, kdo je morilec, ki ubija mešcane, na pomoc pa jim priskocita policist in zdravnik. V predstavi so prvine im­provizacije, prisotna pa so tudi pravila, kako je treba igrati to predsta­vo, saj je na meji žive igre (live-gaming), prvine si izposoja tudi iz racunalniške igrice Among us, le da so vanjo vpeti igralci na odru, ne pa grafike na elektronskih napravah. Vloge niso vnaprej porazdeljene, temvec igralci za vsako uprizoritev žrebajo listke, na katerih so zapi­sane njihove vloge. Kako dolgo predstava traja in kako se bo razpletla, je odvisno od tega, kako se porazdelijo vloge, kako spretni so igralci, po dolocenem casu pa morilca vendarle zgrabi krivda, in ce ga ne uspejo ujeti, sam prizna svoja dejanja. V drugem dnevu udeležbe na festivalu, na katerega so showovci obakrat potovali kar z vlakom (in je bilo to »cist' hudo«), so skupaj s plesalko Ano Romih na delavnici raziskovali ustvarjalni gib in pripravili kratek plesno-gibalni prizor z naslovom Sanje, s katerim so tudi nas­topili v Festivalni dvorani in (znova) navdušili obcinstvo. Clani skupine Show (vecina je šolarjev na Osnovni šoli Trzin, nekateri pa prihajajo tudi od drugod) so bili skupaj z mentorico Sašo Hudnik navdušeni nad tem, da so se koncno odprla vrata in priložnost za kulturno delovanje, srecanje z obcinstvom v živo in izmenjavanje gledaliških izkušenj, in so zato letos še z vecjim navdušenjem sodelovali na festivalu. Naj tako ostane še naprej in naj živi kultura! Saša Hudnik (Foto: Pionirski dom) Predstavljamo Brigita Ložar si je ustvarila svoj poklic: inštruktorica šivanja Šivanje je terapevtsko Nenehno spreminjajoce se okolje in negotova prihodnost nas morda lahko strašita, vendar clovek še nikoli ni imel toliko (tudi poslovnih) možnosti, kot jih ima dandanes. Še en dokaz za to je Brigita Ložar s svojim poslovnim modelom, ki je približno tako nenavaden kakor cas, v katerem je nastal, in približno tako trmoglav kakor njegova stvariteljica. V tem divjem koronskem letu si je Brigita namrec ustvarila cisto svoj poklic, v katerem mojstrsko združuje veliko svojih doslej pridobljenih znanj. Postala je inštruktorica šivanja, ki vecino svojih »inštrukcij« opravi na spletu. Vsaj za zdaj. »Ljudje želimo biti unikatni, šivanje po meri pa nam omogoci prav to, da izstopamo. Po­leg tega si lahko izdelamo kakovostno in traj­nostno oblacilo, pri katerem je edino merilo, da je všec nam,« pove Brigita in doda, da je šivanje podobno kakor vsako drugo ustvar­janje tudi terapevtsko. Njeni prvi šiviljski poskusi so se zaceli že v otroških letih, ko je skrivaj razrezala mamino podkrilo s cipko in sešila oblekico za puncko. Njena mama je bila dovolj modra, da je v tem prepoznala hcerkino zanimanje in jo podprla z blagom in znanjem. »Za mano je torej preko 30 let šiviljskih izkušenj, in ker sem samouk, sem se ucila po nacelu 'poskusov in zmot', pa seveda tudi uspehov,« pove Brigita, ki svoje tecajnice lažje razume tudi zato, ker je sama prehodila dolgo pot od popolne zacetnice do tega, da je ucenje šivanja danes njen poklic. V njem je poleg šivanja združila tudi vešci­ne javnega nastopanja, znanja tujih jezikov, oblikovanja »scenarijev« za spletne delavnice, graficnega urejanja v spletnih orodjih, sne­manja in urejanja videoposnetkov, marketin­ga in trženja, ki jih je do zdaj pridobila zlasti z delom v nevladnih organizacijah. Po 15 letih dela na sodišcu je ocenila, da je prišel cas za nov korak, zato je odprla s. p. s pomenljivim imenom: Trmoglavka. »Po nakljucju sem naletela na petdnevni brezplacni spletni poslovni coaching vodilne evropske poslovne mentorice, Islandke Sig­run. Na njem je bila ena izmed nalog preveriti, ali obstaja tržišce za našo storitev ali izdelke. Izkazalo se je, da obstaja, kar mi je dalo do­datno motivacijo, da sem šolanje nadaljevala še v 10-tedenskem programu Somba Kicks­tart,« pove Brigita. Koncalo se je tako, da je odprla s. p. in takoj zacela tržiti dva avtorska spletna programa: štiritedenski zacetniški program za šivanje tkanin Šivanje z lahkoto in šesttedenski Overlocked, v katerem šivajo pletenine in izdelajo vse osnovne kose oblacil. Poleg tega nenehno ustvarja krajše videe, v katerih brezplacno deli nasvete ali odgovar­ja na vprašanja tecajnic. Zacela je že tudi dvodnevne tecaje v živo, pozneje bodo sledile še individualne inštrukcije, ki jih bo izvajala po spletu ali v živo. Brigitini trije hitri nasveti za uspešno šivanje • Uporabi orodja za vizualizacijo: nariši, skiciraj, prilepi na vidno mesto. Deluje! • Organiziraj se in se zavedaj, da pot do us­peha vodi po korakih in posameznih fazah. Ne poskušaj narediti vsega naenkrat! • Nikoli ne obupaj, ker je znanje šivanja proces in ker se vedno da vse rešiti! »Zanimivo je, da je šivanje zelo 'matematic­na' veda, saj je tudi naše telo sestavljeno iz geometricnih teles,« pojasnjuje Ložarjeva, ki svoje znanje deli na Zoomu in v zaprti sku­pini na Facebooku. Na njen prvi tecaj se je prijavilo 415 tecajnic, 320 se ga je dejansko udeležilo, a obdržala je le tiste, ki so v resnici šivale. Nato so tecajnice lahko z njo nadalje­vale pot v placljivi tecaj. »Vanj so se vkljucile iz vse Slovenije. Že na prvem tecaju pa so si zacele tecajnice tudi med seboj pomagati, ko smo se skupaj (pa ceprav po spletu) ve­selili uspehov druga druge, se je med nami zgodila nekakšna magija. Posebna izkušnja za vse je bila, ko se je v srecanja na Zoomu javljala 80-letna Minka, ki ji je tehniko uredil sin. Ob zadnjem srecanju je bilo naše poslav­ljanje tako ganljivo, da so tekle tudi solze,« še doda Brigita in hkrati opogumlja tiste, ki so v dvomih: »Ceprav je šivanje znanost v malem, stvari sploh niso težke, še poseb­no ce imaš ob sebi inštruktorja šivanja.« (tb, foto: osebni arhiv Brigite Ložar) Vremenska s(e)kir(i)ca Loterijsko vreme za polže in travo z dvema toplima dnevoma Pa ga je odplaknilo, letošnji maj namrec! Že 60 let ni bil tako moker, zadnjih 30 let pa ne tako hladen. Vsekakor je s tema dvema zanimi­vima, za nas pa nic kaj prijetnima podatkoma zaznamoval okroglo obletnico naše mlade države. Morda pa nam narava tako sporoca, da bi morali z njo ravnati drugace, saj jo vse prepogosto »upravlja­mo« na kratek rok, ne menec se za svoje zanamce? Pri tem nastaja ocitna polarizacija, ki se v zadnjem casu še precej bolj kot v naravi odraža v družbi. Ohranjeno naravno okolje je ne nazadnje rezultat uravnotežene družbe, ki deluje za prihodnost. Tudi na zadnje mesece in leto precej manj soncni strani Alp se družba cedalje bolj in pogosto kar nacrtno polarizira, niža se prag strpnosti do vseh, ki ne trobijo v isti rog kot naša trenutna oblast, ki pošilja tiste, ki ji nis(m)o po volji (in še manj ona nam …), v tuje, celo prekooceanske države. Morda se zdi nenavadno, od dolgoletnih povprecij, ki smo jih vajeni, je drugacno vreme v zadnjih dveh mesecih klic narave k temu, da odgovorni oh­ladijo svoje glave in zbistrijo misli, še preden bo do podobnih »odsto­panj« prišlo tudi v družbi. Raje kot teh misli se oklenimo stare ljudske vremenske modrosti, ki nam je lahko tudi tokrat v pomoc pri razlagi letošnjega nenavadnega majskega vremena: Meseca maja dosti dež­ja, v jeseni bo dosti blaga. Drži, drži, a kaj, ko sta nam jo že aprila zagodla mraz in slana! Letošnji nic kaj ljubljenju (velja zunaj oziroma na prostem …) nak­lonjen »mesec ljubezni«, je bil precej prehladen (za 2 stopinji Celzi­ja hladnejši od dolgoletnega povprecja), obilno namocen (enkrat do dvakrat vec, kot smo vajeni) in »premalo« (statisticno: podpovprecno) osoncen. Vremenski rekordi vseh vrst (berite: vremenskih kazalnikov) so padali kot po tekocem traku! Zaradi nadpovprecne namocenosti in podpovprecnih temperatur je rastlinam primanjkovalo toplote za nor­malen razvoj. Tako april kot tudi maj sta zelo pomembna vegetacijska meseca, seveda ob ustreznih temperaturah, ki so nujne za »eksplozi­jo potenciala vegetacije«; letos pa so se sramežljivo kot že dolgo ne držale »precej nazaj«. Posledicno fenološki razvoj vseh rastlin zamuja kar za okrog deset dni. Zaradi padavin je motena košnja, zamude so tudi v rasti in razvoju koruze. Po spomladanski pozebi je maja pone­kod posevke prizadela še toca. V Trzinu smo imeli minuli mesec le 2 (z besedo: dva!) topla dneva, ko je najvišja dnevna temperatura zraka enaka ali preseže 25°C; še vec – 6.maja ni presegla niti desetice! Deževalo je kar 23 dni, v šestih od njih je padlo vec kot 20, v dveh pa celo vec kot 30 mm dnevnih pa­davin; najvec, 38,6 mm, v sredo, 19. maja. Na letni ravni smo tako že v petih mesecih skorajda dosegli 600 milimetrsko oznako. Petletni podatki niza 2016–2020 za vremensko postajo OŠ Trzin kažejo, da smo z 278,6 mm dosegli mesecni rekord višine padavin in je tako padel dosedanji rekord, ki ga je z 212,9 mm držal lanski julij. Presežen je bil torej za skoraj 60 mm! Pošteno je mocilo v vsej osrednji Sloveniji, v povprecju je padlo od 200 do 300 litrov vode na kvadratni meter, kar je najmanj enkrat vec, kot smo vajeni. V cetrtek, 27. maja, popoldne med 18.05 in 18.10 nas je za krajši cas zalilo: v petih minutah smo prejeli skoraj 8 litrov vode, trenutna intenziteta padavin je bila skoraj 222 mm oziroma l/h! Ce parafraziramo rek pas­tirice z Gojške planine (ena od velikoplaninskih pašniških planin, ime ima po vasi Gozd …), je bilo vode toliko, da še blato ni vec moglo gniti, saj je že pred tem v celoti zgnilo. Letošnji maj je bil sicer nekoliko toplejši od maja leta 2019, ki je bil skoraj tri stopinje hladnejši od dolgoletnega povprecja. Zato nas ni prav nic manj zeblo, kar se pozna tudi pri racunih za majsko ogrevanje, ki ne bodo dosti nižji od aprilskih! Tako je letošnji maj eden treh najhladnejših majev po letu 1991 (prav na leto osamosvojitve smo imeli najhladnejšega v zadnjih 60 letih). Sonca je bilo za okrog petino manj, zato tega primanjkljaja glede na druge vremenske presežke niti nismo posebej obcutili, morda le na racun ljubezni. Na koncu ne moremo mimo omembe majskega snež­nega rekorda na Kredarici (520 cm, 27. maj), kar je bila hkrati najvišja sezonska skupna višina snežne odeje; to praviloma zabeležimo na za­cetku aprila. Številna snežišca v gorah bodo letos poleti zelo vztrajna, v napoto (nevarnost zdrsa) nam bodo tudi tam, kjer jih nismo vajeni, druga pa bodo daljša; cepin bo zato nujen spremljevalec visokogor­skih osoj, v drugem delu poletja, ko postane sneg trši, tudi dereze. Miha Pavšek Ce ni daljnih razgledov, si pac pomagamo z bližnjimi, v letošnjem maju, »mesecu vode«, s kapljicami na bujnem rastju. (Foto: Miha Pavšek) VREMENSKA POSTAJA OŠ TRZIN (maj 2021) Kazalec Podatek Datum/Niz Ura/Obdobje Povprecna temperatura zraka (°C) 13,1 1.–31. 5. mesec Najvišja temperatura zraka (°C) 26,3 11. 5. 14.57 Najnižja temperatura zraka (°C) 3,3 4. 5. 0.23 in 7.14 Najvecja dnevna T amplituda (razlika maks./min. T, v °C) 19,8 (24,2/4,4) 9. 5. 0.00–24.00 Število dni s padavinami = 0,2 / = 2 / = 20 mm) 23/17/6 1.–31. 5. mesec Št. toplih (maksimalna T zraka = 25 °C) 2 1.–31. 5. mesec Najvecja dnevna kolicina padavin (mm) 38,6 19. 5. 0.00–24.00 Mesecna kolicina padavin (mm/h) 279 1.–31. 5. mesec Kolicina padavin v letu 2021 597 1.1.–31. 5. petmesecje Najvišja hitrost vetra (km/h)/smer 40,2/JV 4./11./23. 5. 14.42/12.26/15.30 Izbrani meteorološki podatki za Trzin za maj 2021; celoten arhiv je dostopen na spletnem naslovu http://trzin.zevs.si (meni Statistika/Letni in mesecni povzetki/05-21). Vir: Vremenska postaja OŠ Trzin (CZ Trzin). Divje rastline Kraljica vseh rož To leto je letina bolj pozna kakor po navadi, zato smo tudi vrtnice docakali šele junija. Zdaj je njihova glavna sezona, ceprav nato pocvitajo še vse leto tja do do zmrzali. Ste že kdaj jedli vrtnice? Dandanes je za številne cvetje nova, modna sestavina jedi na krož­nikih. A cvetje so v kulinariki uporabljali že od nekdaj, in to po vsem svetu. Tudi Slovenci se lahko kljub kratki tradiciji uporabe cvetja v kulinariki s cim pohvalimo. To je zasluga baronice Jelene de Belder Ko­vacic, ki je že dolgo pred svojim casom pokazala, da okrasno ni nikoli zgolj okrasno, ampak je hkrati tudi uporabno in okusno. Ceprav pred razvojem analiticnih naprav kljucnih ucinkovin še niso mogli dokazati, so verjeli, da je cvetje zdravo in ima zdravilne last­nosti. V ta namen so uporabljali vijolice, cvetove pomarancevcev in vrtnice. In kaj o zdravilnosti cvetja pravijo raziskave danes? Cvetovom dajejo barvo rastlinska barvila. Vecini cvetlic, ki so rumene barve, da­jejo barvo ksantofili in karotenoidi. V rožnatih, modrih ali vijolicnih cvetovih prevladujejo rastlinska barvila antociani. In prav te »barvne« molekule so zdravilne. Delujejo antioksidativno, šcitijo pred ultravijo­licnim sevanjem in blažijo vnetne procese v telesu. Barve so zdravilne Vrtnica je za številne kraljica rož in najlepša izmed cvetlic. Po grš­ki mitologiji jo je ustvarila Afrodita, boginja ljubezni. V kršcanstvu simbolizira Marijo in poimenuje cudodelni rožni venec. Tudi Slovenci imamo svoje izbrane vrste vrtnic, od katerih so najbolj priljubljene Prešern, Trubar, Ljubljana … Mnoge pa pred besedo vrtnica zmoti beseda »jedilna«. V besedni zvezi jedilna vrtnica se skriva mnogo pomenov. V resnici so prav vse vrtnice užitne in jih lahko uporabljamo v kulinariki, a ce jih okusimo, nam njihov okus dostikrat ne bo prav nic všec. Zato z izrazom jedilne oznacujemo le tiste vrtnice, ki so okusne tudi na krožniku. Marmelada iz vrtnic V ta namen posebej vzgajamo posebne vrste in sorte vrtnic, ki jih zaradi enkratnih sadnih in sladkastih okusov tako radi uporabljamo v kulinariki. Najveckrat jih zasledimo na tortah, a v resnici je njihova uporaba v kulinariki veliko širša, kakor si prestavljamo. Poleg tort iz nje najveckrat pripravljamo marmelade, no, v resnici gre bolj za siru­pe. Vsekakor pa se vrtnicna marmelada loci od šipkove marmelade, ki je narejena iz plodov šipka, pri vrtnici pa jo pripravljamo iz cvetov. Drobno nasekljane cvetove vrtnic uporabljajo tudi v omakah. Kadar pa želimo, da vrtnice ohranijo svojo teksturo, jih toplim prilogam in hladnim solatam dodajamo šele na koncu priprave. Sama imam doma posajene vrtnice z okusom maline, jagode in bresk­ve. Ne gre za nikakršne nenavadne gensko spremenjene vrste, ampak so to selekcionirane odporne vrste, ki ne zahtevajo veliko skrbi in niso nagnjene k boleznim. To je zelo pomembno, saj moramo pri iz­biri vrtnic za kulinariko posebej paziti, da jih ne tretiramo s strupenimi škropivi. Prav tako ne posegamo po cvetlicarskih razlicicah vrtnic, saj so obdelane s kemikalijami, ki lahko povzrocijo slabost. Niso trni, pac pa bodice Pogosto pa lepota vrtnic zahteva svojo ceno. Tako nas neredko pre­senetijo s kakšnim trnom. Botanicno pravilno prav njihove trne ime­nujemo bodice. Bodice pomenijo ovire in razocaranja, a nas vrtnica s svojo lepoto spodbuja, da ne izgubimo poguma. Po tradicionalni evropski medicine pa so prav rastline s trni tiste, ki zdravijo najbolj trdovratne bolezni. Zato ne zamudite ponujene priložnosti. Besedilo in foto: dr. Katja Rebolj, www.katjarebolj.com Sestavine za biskvit: • 4 jajca • 200 g sirupa iz vrtnic (lahko ga nadomestite s sladkorjem) • 250 g bele moke • žlicka vinskega kamna • 50 ml soncnicnega olja • 150 ml rastlinskega ali kravjega mleka Sestavine za nadev oziroma premaz: • 300 g lešnikov • 200 g datljev brez košcic • šcepec vanilje ali kapljica vaniljevega izvlecka Okrasitev torte: užitno cvetje: vrtnice, tagetes, potonika, ivanjšcica Iz beljakov stepemo sneg. Jajcni rumenjak s sirupom z metlicoi mešamo pet minut. Toliko casa mešamo zato, da se masa dob­ro prezraci, saj bo tako biskvit rahlejši. Dodamo presejano moko, vinski kamen, soncnicno olje in mleko. Z metlico na hitro preme­šamo. Dodamo sneg in ga z lopatko postrani narahlo vmešamo v maso. Zmes zlijemo v pekac premera 28 cm in pecemo 30 minut pri 180 °C. Pustimo, da se biskvit ohladi, in ga nato prerežemo cez polovico. Datlje damo v vodo, da so do vrha pokriti, in jih namakamo eno uro. V blenderju v prah zmeljemo lešnike in jih prestavimo v poso­do. Nato v blenderju v gladko maso zmešamo namocene datlje skupaj z vodo, v kateri so se namakali. Dodamo zmlete lešnike in vaniljev izvlecek. Vse skupaj še enkrat dobro premešamo in s kre­mo premažemo obe polovici biskvita. Okrasimo s svežim jedilnim cvetjem. Še vec uporabnih receptov iz vrtnic, tudi recept za sirup iz vrtnice, najdete v knjigi Narava vedno zmaga. Zdravje Sprejemanje in spoštovanje drugacnosti Vsak clovek je drugacen – to je dejstvo. Vsak je unikaten in tak zaseda svoje mesto in vlogo v družbi. Dva razlicna cloveka ne moreta zasedati istega prostora v družbi in torej ne moreta biti enaka. Ne smeta biti enaka! Oscar Wilde je dejal takole: »Bodi ti. Vsi ostali so že zasedeni.« In prav je, da vsak od nas razvija svoje lastnosti, raziskuje svoje interese, uresnicuje svoje sanje in izpolnjuje svoje poslanstvo. Zaseda svoje mesto v družbi. Živi svoje življenje. Bogati svet s svojimi darovi. Torej je edino pravilno, da smo razlicni. Vendar velikokrat tako težko sprejemamo to drugacnost drugih ljudi. Kako razmišljajo, kaj govorijo, kaj delajo. Sodimo. Ocenjujemo. Presoja­mo. Zakaj je tako? Brez noci ni dneva, brez teme ni svetlobe. Živimo v svetu dualnosti, in tako kakor je svet zunaj nas, takšen je svet znotraj nas. Svetlo–temno. Dobro–slabo. Prav–narobe. Naravno je, da ljudje v vsakem trenutku os­mišljamo svet, v katerem živimo. Zato zunanja stanja, dogajanje, stvari, seveda tudi ljudi, njihove besede in dejanja razporejamo v predalcke. Ko vidimo žival, ki leta po nebu, si razložimo, da gre za ptico – damo jo v pre­dal ptic. Skupek teh predalckov se imenuje kognitivne ali miselne sheme. Koristne so, ker z njimi osmišljamo svoj svet – iz kaosa ustvarjamo red. Imamo pa tudi veliko predalov z oznako PRAV in NAROBE, DOBRO in SLABO. Cesar smo vajeni, kar nam je poznano, cesar smo se naucili ali kar verjamemo, je dobro in je prav. Kar pa se ne sklada z našimi preprica­nji o dobrem in prav – gre v predal »slabo« oziroma »narobe«. Hitro presodimo, kaj je prav in kaj narobe, in na podlagi tega nato delu­jemo, kar je vsekakor koristno za hitro in ucinkovito funkcioniranje. Ven­dar ko se znajdemo v položaju, ko je pred nami clovek, ki ima v svojem predalu »prav« popolnoma drugacne koncepte od naših, se znajdemo v neprijetnem položaju. Zakaj se pocutimo neprijetno, ce ima nekdo drugacne poglede ali prepricanja, kakor jih imamo sami? Z miselnimi shemami si, kot receno, delamo red v razumevanju sveta. Ko srecamo nekoga z drugacnimi prepricanji od naših, lahko ta drugacni red zamaje naše razumevanje sveta. Zato se pocutimo ogrožene, saj že­limo ohraniti svoj red, in se zacnemo boriti zanj. Najveckrat zacnemo osebo z drugacnimi pogledi prepricevati, da je naš red pravilen – da imam prav jaz – in je njen »prav« pri meni shranjen v pre­dalu »narobe«. Seveda oseba nasproti nas zelo verjetno pocne podobno, saj želi ohraniti svoj red. Lahko se zgodi, da nastane konflikt. Obe strani se borita za svoj prav, svoj red, svoj smisel. Kadar poskušamo razumeti, da ima oseba nasproti nas drugace razpo­rejene vsebine v predale »prav« in »narobe« kakor mi, in tako kot ne želi­mo, da ona zruši naše osmišljanje sveta, si verjetno tudi ona želi ohraniti svoj red in smisel. S tem razumevanjem lažje dopušcamo to razlicnost. Druga možnost je torej razumevanje, sprejemanje in spoštovanje dru­gacnosti. V redu in prav je, da smo si razlicni. Ne moremo vplivati, v cem si bomo podobni in v cem razlicni. Lahko pa vplivamo na naše razumevanje in sprejemanje razlicnosti razumemo in sprejemamo. Obstaja še ena možnost, ki jo mnogokrat spregledamo. Moj predlog je, da postanimo radovedni in postavljajmo vprašanja. Radovedna vpraša­nja: kakšen je tvoj svet? Zakaj je ta stvar, ki je pri meni v predalu »narobe«, pri tebi v predalu »«prav«? Kaj ti to pomeni? Od kod izhaja tvoj pogled? Kaj se lahko jaz iz tega naucim? Predvsem pa poslušajmo odgovore. Odgovori razširjajo naše razume­vanje in bogatijo naš svet. Kar naenkrat uvidimo, da ne obstaja PRAV ali NAROBE. Je samo druga­ce. In vse je prav, vse je tocno tako, kakor je – sicer bi bilo drugace. Gremo prek sveta dualnosti, prek sveta, ki deli. Pridemo do enosti. Simbol enosti je prazen krog: simbolizira popolnost, neskoncnost, celovitost, enakost in vse to prinaša mir, harmonijo in resnicno sreco. Vedno se iz harmonicne enosti vracamo v bolj kaoticni svet dualnosti, in ko to presežemo, se znova vrnemo v enost. Skozi civilizacije prehajamo iz enega v drugo. Trenutno smo v svetu velikih sprememb. Izkoristimo te energije sprememb, da zacnemo potovanje proti enosti, miru, harmoniji in sreci. Smo pripravljeni odpreti svoje roke, srce in um ter sprejemati, razume­vati in spoštovati? Lepši svet lahko zacnemo ustvarjati le s spremembo pri sebi. Kot je dejal Mahatma Gandhi: »Bodi sam sprememba, ki jo želiš videti v svetu.« Mag. Mojca Tavcar, dao vaditeljica in uciteljica hatha joge Društvo Pot srca vabi na spletne vadbe in vadbe v živo Dobrodošli na vadbi, kjer boste prisluhnili svojemu telesu, prebu­dili stik s sabo, svojim telesom, dušo in umom. Telo boste sprostili in napolnili s pozitivno energijo, dušo boste napolnili s svetlobo in ljubeznijo, svoj um pa boste nežno umirili in zbistrili. SPLETNE VADBE: • Joga za dobro pocutje – spletna vadba (poletna akcija) • Srcna & socna: popolna 100-dnevna obnova ženske spolne ener­gije in vitalnosti (zacetek 23. junija) • Praksa za zdravje in dobro pocutje NAPOVEDNIK ZA JESEN: • Regenerativna joga z etericnimi olji: sobota, 25. september, 10.00–12.30 V septembru znova zacnemo tudi z vadbami v živo! Vabljeni tako zacetniki kakor izkušeni! Novost v društvu Pot srca za vse, ki si želite podporo pri osebni rasti: celostno svetovanje in zdravljenje z energijsko podporo Access Bars. Prijave in informacije: 041 821 401, drustvopotsrca@gmail.com, www.potsrca.si. Za sveže infor­macije o vadbah in delavnicah spremljajte spletno stran www.potsrca.si ali Facebookovo stran Društvo Pot srca ali pa se prijavite na naše e-novice. Trzin'c vas gleda BicikeLJ tudi v Trzinu? Morda ste prejšnji mesec zasledili novi­co o tem, da so v prestolnici zaznamovali desetletnico delovanja javnega sistema za izposojo koles BicikeLJ (sam sem navijal za ime »KoLJo«, pa se ni prijelo …). Takrat si niso predstavljali, da bo ta javna storitev postala tako zelo priljubljena, saj so v tem obdobju vec kot podvojili število postajališc in koles, ki jih je 73 oziroma 730. Do konca letošnjega leta jih bo predvidoma že vec kot 80 z vec kot 800 kolesi. Sistem uporablja tudi precej Trzincev, ki so na svojih dnevnih poteh po Ljubljani, tako dijaki, študenti kakor tudi mar­sikateri zaposleni. Uporaba je mogoca kar s kartico Urbana ali tudi z mobilno aplikacijo »BicikeLJ Official«, letna narocnina pa je tri evre, pri cemer je prva ura izposoje brezplac­na, vsaka naslednja stane en evro. V letni na­rocnini imate torej v dobrem tri ure izposoje, ki traja dlje kot uro. Zadnje leto tudi v Trzinu veliko beremo in poslušamo o kolesih in z njimi povezanih pri­dobitvah, zlasti o kolesarski poti iz prestolni­ce v mestece ob vznožju Grintovcev. Kot kaže, bo trzinskim »kololjubcem« na koncu »mega« kolesarskega projekta na relaciji Ljubljana–Kamnik ostalo bore malo novih pridobitev. Poleg oznak in nekaj dodatkov, ki bodo izbolj­šali varnost, bo glavna pridobitev nekaj sto metrov novega asfalta med cono in Mlakami. Vse drugo, kar je bilo v nacrtu, se menda »ne da« (spomnite se tega pred lokalnimi volit­vami …), najbolj ovirajoci dejavnik med vsemi obcinami pa je bila prav najvecja in najbolj mestna – ljubljanska. Severno predmestje je pac predalec od Magistrata, povrhu vsega tece prav tam Sava (v geološki preteklosti je zavila vse do roba Barja in potisnila Ljublja­nico pod grajski hrib …), ki je še dodatno za­belila graditev te 14-kilometrske kolesarske povezave. Tudi pri nas so nekateri že razmišljali o uvedbi javnega sistema za izposojo kolesa, za zdaj je ostalo le pri razmišljanjih. Sta pa na plošcadi T-3 pri tamkajšnji piceriji že ne­kaj casa dve kolesi, natancneje eno moško in drugo žensko; obe ocitno cakata na »izposo­jo«. Prvo že vec mesecev, drugo pa šele nekaj tednov; ocitno še nista vkljuceni v tovrst­ni sistem ali pa sta njuna lastnika/lastnici preprosto pozabili nanju. Moško kolo je bilo že pozimi ujeto v fotografski objektiv, bati pa se je, da lahko scasoma iz njega požene kakšna zel, ce ga lastnik ne bo kmalu odpeljal. Videti je, da sta obe kolesi v voznem stanju (v primeru morebitnega popravila na plošcadi še vedno nimamo servisnega stojala za po­pravilo koles), zato željno pricakujeta premik. Morda pa sta že del novega sistema javne izposoje koles ali pac? Morebiti pa podaljša­mo ljubljanski BicikeLJ kar do Trzina, od lani je namrec nam najbližji terminal v Crnucah, in sicer na križišcu Dunajske ceste in ceste Ceneta Štuparja (https://www.bicikelj.si/sl/mapping). Ce ne moremo »nategniti« šestice do Trzina, pa lahko morebiti »žabarje« pre­tentamo vsaj s kolesarskim podaljškom. Besedilo in foto: Miha Pavšek 23. tek Petra Levca Skirca Trzin 5 km, 10 km, tek s kužki, otroški teki 11. september 2021 Program od 9.30 do 14.00 http://tek.trzin.si Spremljajte aktualna obvestila na FB in http://tek.trzin.si Mladi o mladih Tjaša Mocilnikar, nacelnica cete Trzinske skirce Taborništvo je šola za življenje Tjaša je študentka delovne terapije na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani. Poleg študija trenutno dela še v cepilni ambulanti v Zdravstvenem domu Domžale, kjer neposredno doživ­lja trenutno epidemicno stanje. V prostem casu se rada druži, igra odbojko ali pa odide na Rašico. Eno izmed pomembnejših vlog v njenem življenju imajo taborniki. Pred tremi leti je postala nacelnica cete Trzinske skirce, ki šteje 80 clanov, je vodnica devetih cmrljev, letos pa je odgovorna tudi za organizacijo poletnega tabora. Nosi veliko odgovornost in velikokrat ji zmanjka prostega casa, vendar pravi, da se vse da, ce se hoce! Njen moto je: »Bodi, kar išceš!« Zakaj si se pridružila tabornikom? Tabornikom sem se pridružila v petem raz­redu osnovne šole. Na petkov sestanek sem prišla le kot obiskovalka s svojo sošolko, ki me je pripeljala s sabo, ceš, naj jo samo poca­kam, da konca uro tabornikov, nato pa greva naprej, kamor koli sva pac že imeli namen iti. Vodnica Zala mi je na koncu sestanka ponu­dila pristopno izjavo, seveda sem jo vzela, vendar res še nisem razmišljala, da bi postala del tega. In glej ga no, naslednji petek je bila prijavnica izpolnjena! Letos koncujem deveto leto svoje taborniške kariere in sem vodnica devetim cmrljem, ki obiskujejo tretji in cetrti razred in mi lepšajo vsak petek. Kaj pocnete pri tabornikih (dejavnosti, tekmovanja ...)? Uh, najbrž bi lažje naštevala stvari, ki jih ne pocnemo, saj jih je vsekakor manj! (smeh) Trzinska ceta spada pod Domžalski rod, ki je eden izmed najvecjih taborniških rodov v Sloveniji, šteje okoli 400 clanov. Pri nas so petki rezervirani za taborniška srecanja, ko se vodniki dobimo s svojim vodom in spozna­vamo vse care taborništva. Prav posebne dogodivšcine so tudi konci tedna, ko odkri­vamo razlicne koticke Slovenije. Najvec pa nam pomenijo poletna taborjenja: veceri ob ognju, strateške igre, kuhanje na ognju, prva noc na straži, kraja zastave in seveda vecno lupljenje krompirja in solzno rezanje cebule. To so stvari, ki ti vse življenje ostanejo v spo­minu. Takrat se tudi rodi obcutek, ko se zaveš reka Enkrat tabornik, za vedno tabornik in ta­borniških vrednot. Tabornik mora biti zanes­ljiv, odgovoren, zvest, prijazen in pripravljen pomagati, discipliniran za delo in predajanje znanj, pogumen, spoštljiv do narave in soljudi ter se trudi živeti zdravo. Kako poteka taborništvo v casu epide­mije? Taborjenja smo morali lani za naše najmlaj­še odpovedati, prav tako vse izlete. Tudi le­tos nismo imeli srece z organizacijo kakšne akcije in tekmovanj, vendar upam, da bodo letošnja taborjenja stekla po nacrtu in da se jeseni odpravimo na kakšen izlet. Smo tudi organizatorji ZNOT-a (zimsko nocno orien­tacijsko tekmovanje), ki vsako leto decembra poteka na državni ravni. Upamo, da tudi to le­tos izpeljemo. Sicer pa je naš »stalni« taborni prostor pri Stavci vasi oziroma Žužemberku, kjer nas ob vrocih poletnih dneh hladi reka Krka. Kaj je delo nacelnice trzinske cete? Na zacetku šolskega leta nacelnik s pomoc­jo vodnikov pripravi propagando na osnovni šoli, da pritegne nove clane. Skozi leto ob­vešca starše o vseh zadevah, ki se dogajajo, predvsem pa je pomembna komunikacija z vodniki v ceti. Pomembno je, da se dostikrat vidimo, se družimo, pogovorimo o zadevah, ki se ticejo celotnega rodu, za kar pa služijo cetna druženja. Teh, priznam, bi lahko imeli malo vec, a se trudimo in vedno išcemo rešit­ve za vec utrjevanje tima. To delo vzame kar nekaj casa, a ima vseeno tudi lepo plat: delo za mlade, pri cemer se nauciš nositi odgovor­nost. Vcasih mi za stvari zmanjka casa, zato sem se ob opravljanju funkcije naucila oziro­ma se še ucim tudi balansirati med taborniki, študijem in prostim casom, ki ga roko na srce ne ostane prav dosti. A vse gre, ce se hoce. Kaj je najpomembnejše, kar želiš na­uciti mlade tabornike? Bistvo našega delovanja je v vzgoji in ce­lostnem razvoju mladih, spodbujamo samos­tojnost in odgovornost. Imamo tudi svoje poslanstvo prispevati k vzgoji mladih s po­mocjo sistema vrednot, ki temelji na prisegi in zakonih, ter tako pomagati graditi boljši svet. Tega pa uresnicujemo tako, da mlade vkljucujemo v neformalni vzgojno-izobraže­valni proces v celotnem obdobju njihovega odrašcanja; uporabljamo pristop, ob kate­rem se posameznik razvija v angažirano, avtonom­no, odgovorno in solidarno osebo. Mladim pomagamo oblikovati svoj sistem vrednot, ki temelji na duhovnih, družbenih in osebnih nacelih. Pa še mnogo mnogo vec!. Omenila si tudi, da si letos odgovorna za poletni tabor, ki se ga bo udeležilo kar 110 otrok. Kakšne naloge boš pri­pravila malckom? Je res kar velik zalogaj! Vodji tabora sva dve, zato že to odnese kar nekaj stvari in živ­cev. Organiziranje zacnemo že vsaj pol leta prej, saj je treba pripraviti program, doloci­ti vodstvo tabora in pregledati podrobnosti, urediti najeme, izpeljati sestanek za starše … Na taboru bodo potekale razne dejavnosti od vodnih iger do ucenja taborniških znanj, vse skupaj pa bo prepleteno z obilo zabave in smeha. Zakaj naj bi se otroci pridružili tabor­nikom? Taborniki niso še ena obšolska dejavnost, so nacin življenja. Taborništvo je šola za živ­ljenje, v kateri tabornik pocasi usvaja nova znanja, postaja odgovoren in razvija kompe­tence, ki jih pozneje kot odrasla oseba upo­rablja tako pri delu kakor tudi v zasebnem življenju. Nina Rems, foto: Arhiv Tjaše Mocilnikar Psihologija Ali je zanos zgolj privilegij? Ste kdaj poceli kaj, kar vas je popolnoma »potegnilo notri«? So pri tem minile ure, vam pa se je zdelo, kot da je bilo le nekaj minut? Kot ste lahko uganili, se bomo ta mesec v prispevku ukvarjali z obcutkom zanosa, za katerega sta med drugim znacilna osredotocenost na de­javnost, s katero se ukvarjamo, in izguba obcutka za cas. Glede na to, da zanos pripomore k našemu zadovoljstvu z življenjem, sreci in uspehu, se bomo predvsem osredotocili na to, kakšne vrste dejavnosti spodbujajo doživljanje tega obcutka. Zanos je stanje zavesti, v katerem je posameznik povsem predan izvajanju neke dejavnosti2. Gre za to, da smo v stanju mocne in us­merjene pozornosti in ustvarjalnosti, ki ju pogosto spremlja izguba obcutka za cas. Glede na opredelitev se nam morda zdi, da je to sta­nje redko in zelo težko dosegljivo. V resnici je stanje zanosa pri ljudeh zelo pogosto – vecina poroca, da ga doživijo celo veckrat na dan. Eden izmed razlogov je dejstvo, da se lahko stanje zanosa zgodi kadar koli – ko se igramo z otrokom, se ukvarjamo s svojim konjickom, se ucimo ali opravljamo razlicne delovne naloge1. Zanos torej lahko obcutimo pri širokem naboru dejavnosti, vendar je kljub vsemu lažje doseci zanos pri kuhanju, igranju šaha, tenisa ali ucenju kakor pri umivanju zob. Gre za to, da morajo dejavnosti ustrezati nekaterim pogojem, da nas lahko »potegnejo notri«. V de­javnostih morajo biti cilji na vsakem koraku jasni (na primer ko igramo tenis, je jasno, da želimo doseci tocko), za doseganje pa zahtevajo našo dejavnost oziroma zahtevajo, da uporabimo dolocene vešcine (na primer zgodovine srednjega veka se ne bomo naucili kar sami od sebe, ampak se moramo za usvajanje snovi truditi). V dejavnos­ti moramo dobivati sprotno povratno informacijo oziroma mora biti rezultat naše dejavnosti opazen (na primer ko kuhamo, je rezultat dejavnosti najprej narezana cebula, nato ravno prav zapeceni zrezki in na koncu poln trebuh). Veljati mora še, da mora biti prisotno rav­notežje med težavnostjo dejavnosti in našimi vešcinami. Soociti se moramo torej z izzivom, ki ne sme biti prelahek, ker nam bo potem dolgcas, ne pa tudi pretežek, saj ga potem ne bomo obvladovali. Ce imamo torej nekaj kuharskih let za sabo, nismo pa vrhunski kuharji, nas bo kuhanje makaronov dolgocasilo, ob pripravi štrukljev pa bomo doživljali zanos2. Pogosto je prisoten tudi v socialnih interakcijah, ker se v njih soocamo z visoko ravnjo izziva in zahtev po vešcinah. Ce tega ni, nas interakcija zacne dolgocasiti. Za doživljanje zanosa je znacilno še, da je bolj kot rezultat pomemben proces reševanja nekega izziva oziroma izvajanja dejavnosti1. Glede na navedena merila je torej lahko razumeti, zakaj zanos pogos­teje obcutimo ob dejavnem in redkeje ob pasivnem preživljanju casa. Bolj bomo torej srecni in zadovoljni, potem ko bomo na primer preplavali razdaljo od enega do drugega konca zaliva, kot po preleža­nem dnevu pred televizijo. Za namecek raziskave1 celo kažejo, da naj­vec zanosa ljudje doživljamo ob svojem delu ali dejavnostih, poveza­nih s šolo. Gre namrec prav za to, da omenjene dejavnosti zadošcajo številnim navedenim merilom – imajo jasne cilje in merila uspešnosti, hkrati pa tudi pri njih pogosto dobivamo povratno informacijo o svoji uspešnosti (pri delu za šolo so to razlicne oblike ocenjevanja in pre­verjanja znanja, na delu pa so to ocene nadrejenih ali kvantitativni podatki). Zakaj pa je tema, ki jo v tem prispevku obravnavamo, tako pomemb­na? Zato, ker zanos v nas vzbudi obcutek srece, povecuje kakovost na­šega življenja in mu daje pomen. Poleg tega v nas povecuje obcutek ucinkovitosti in nadzora nad dogodki, ki se nam dogajajo1. Posledicno smo bolj motivirani za ucenje novih stvari in razvoj že obstojecih ve­šcin. V dejavnostih bolj uživamo in smo v njih uspešni, zato je zanos velikokrat predhodnik vrhunske izvedbe2. Kaj pa lahko naredimo, da bomo zanos cim pogosteje obcutili? Bolj bomo v zanosu, ce si dnevne dejavnosti organiziramo. Dobro je, da si na primer naredimo seznam opravil, saj vecja struktura in že omenjena jasnost ciljev povecujeta možnosti za obcutke zanosa. Najpomembneje pa je, da pri dejavnos­tih nadzorujemo in usmerjamo svojo pozornost na bistvene stvari. Ob ucenju obvladovanja svoje pozornosti se lahko posledicno bolje spo­padamo s stresom, saj kolicina stresa, ki ga obcutimo, ni v tolikšni meri odvisna od dogodkov v našem življenju, ampak bolj od tega, kam usmerimo svojo pozornost1. Zanos je torej stanje zavesti, v katerem smo predani izvajanju neke dejavnosti2, smo nanjo osredotoceni, ustvarjalni in pogosto izgubimo obcutek za cas1. Stanje zanosa se lahko v nas prebudi med marsika­tero dejavnostjo, vse od dela za šolo ali službo do igranja z otrokom ali kuhanja. Res pa je, da morajo dejavnosti vsebovati nekatere zna­cilnosti, da v nas vzbudijo zanos. Morajo imeti jasne cilje, prisotno pa mora biti ravnotežje med težavnostjo izziva, ki ga prinašajo, in našimi vešcinami – dejavnosti torej ne smejo biti ne prelahke in ne pretež­ke. Zakaj pa je doživljanje zanosa tako pomembno? Ker izboljšuje ka­kovost našega življenja, naš uspeh, nadzor nad dogodki, ki se nam dogajajo, in nas motivira za ucenje in razvoj svojih vešcin. Ne bojte se torej spoprijeti z izzivi, ki jih življenje postavi pred vas! Besedilo in foto: Zoja Anžur Reference: 1 Finding Flow. (2016). Psychology Today. Pridobljeno s https://www.psycho­logytoday.com/us/articles/199707/finding-flow; 2 Flow. (b. d.). Psychology today. Prido­bljeno s https://www.psychologytoday.com/us/basics/flow Obvestila Preverite datum odvoza kosovnih odpadkov na svojem racunu Kosovni odpadki so komunalni odpadki, ki zaradi velikosti, oblike ali teže niso primerni za zbiranje v tipiziranih posodah ali vrecah za od­padke. Javno komunalno podjetje Prodnik kosovne odpadke odvaža dvakrat na leto, uporabniki pa jih lahko kadar koli brezplacno predate tudi v Centru za ravnanje z odpadki Dob. Dan odvoza kosovnih odpadkov na posameznem odjem­nem mestu je naveden na racunu za komunalne storitve (v preglednici z navedenimi datumi odvoza pred specifikacijo racuna) in portalu eProdnik. Ker so predvideni dnevi odvo­za kosovnih odpadkov uporabnikom ves cas dostopni na navedenih mestih, posebnih obvestil po pošti ne bomo vec pošiljali, se pa lahko na portalu eProdnik prijavite tudi na prejemanje opomnika o odvozu kosovnih odpadkov na svoj elektronski naslov. Grini razveselil svoje mlade pomocnike Že poznate Grinija? To je vedno nasmejani vesoljcek, ki na Zemljo prihaja s prav posebno misijo – mlade ozavešca o pomenu varovanja okolja. V Javnem komunalnem podjetju Prodnik skupaj z njim vsako leto pripravimo posebno ozavešcevalno akcijo za mlajše osnovnošol­ce, saj se zavedamo, da je skrb za okolje treba ponotranjiti že v otroš­kih letih. Otroci so odlicni ambasadorji varovanja okolja, z veseljem se ucijo in so ponosni, da lahko prispevajo svoj delež k ohranjanju našega planeta. Grini tokrat zaradi slabega epidemicnega stanja žal ucencev ni mogel obiskati v šolah, zato je zanje pripravil Grinijev zabavnik – revijo, polno zabavnih nalog na teme locevanja odpadkov, recikliranja, pitne vode in varovanja okolja na splošno. Prosil je ucitelje, da ga raz­delijo med ucence drugih in tretjih razredov, ki so v zabavniku iskali nagradno geslo, s katerim so lahko sodelovali v nagradnem žrebanju. Ucenci so pridno reševali naloge in pošiljali nagradne kuponcke. Iz­med vseh prejetih pravilno izpolnjenih kuponckov je Grini izžrebal 30 nagrajencev, ki so prejeli sestavljanko Grini. Veseli nas, da otroci ter njihovi ucitelji in starši radi sodelujejo v Grinijevih ozavešcevalnih akcijah, saj le s skupnimi mocmi lahko pos­krbimo za lepšo prihodnost naših zanamcev. Vsem otrokom se zah­valjujemo za njihov prispevek k varovanju okolja, uciteljem in staršem pa za njihov pomembni prispevek k okoljski vzgoji in podporo našim Z Grinijevim zabavnikom otroci na zabaven nacin spoznavajo pomen rav­nanja z odpadki in varovanja pitne vode. V nagradni igri so sodelovali tudi ucenci Osnovne šole Trzin. 30. maj, svetovni dan multiple skleroze Multipla skleroza je bolezen, pri kateri imunski sistem napade central­ni živcni sistem. Vzrok neozdravljive kronicne bolezni je neznan. Bolezen lahko vodi v invalidnost in je najpogostejša nevrološka bolezen med mla­dimi odraslimi, starimi od 20 do 40 let. Glede na to, kateri deli živcevja so prizadeti, se lahko pojavijo razlicni bolezenski znaki. Simptomi so mot­nje vida, šibkost udov, utrudljivost, težave z ravnotežjem, spominom ali mokrenjem, odrevenelost, tresenje in mravljincenje. Na svetu je okoli tri milijone bolnikov z multiplo sklerozo. V Združenje multiple skleroze Slovenije je vclanjenih približno 2100 cla­nov. Naša podružnica je Kamniško-zasavska z obcinami Trzin, Mengeš, Komenda, Kamnik, Lukovica, Moravce, Dol pri Ljubljani, Litija, Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ter ima 171 clanov. Združenje preko podružnic izvaja razlicne socialne programe ter organizira rehabilitacijo v zdravilišcih ali na domu. S tem so nam omogoceni boljša kakovost življenja, boljše psi­hofizicno stanje ter posledicno samostojnejše neodvisno življenje. Glede na število obcin v Podružnici se posamezni socialni programi izvajajo vsako leto v drugi obcini. Zelo pomemben je program poverje­ništva. Poverjeniki opravijo obisk pri clanu s ciljem pomoci ali informacije clanu. Letošnja rdeca nit svetovnega dne multiple skleroze je zbliževanje: zbliževanje obolelih in njihovih svojcev, zbliževanje z okoljem, v katerem živijo, ter zbliževanje obolelih in zdravstvene stroke. Antonija Zupancic Obvestila . Zahvala Veselo preživljanje pocitnic Dragi starši! Bližajo se poletne pocitnice in prostega casa bo na pretek. Da bi ga ucenci cim lepše preživeli, bomo v našem društvu v sodelovanju z OŠ Trzin, organizirali zanimiva tedenska varstva. RAZPISANI TERMINI 1.) od 28. 6. do 2. 7. 2021 2.) od 5. do 9. 7. 2021 3.) od 12. do 16. 7. 2021 Varstvo bo organizirano od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure v OŠ Trzin, v ucilnici 1. b razreda. Vsak dan bo drugace obar­van: DAN IGER BREZ MEJA, DAN KUHARSKIH MOJSTROV, DAN ZA ISKANJE SKRITEGA ZAKLADA, DAN ZA LIKOVNO USTVARJANJE, DAN ZA PIKNIK – pohod po gozdni ucni poti ali do Mengeškega jezera. Program bo vodila študentka biologije, Tanja Kobal. Otro­ci naj imajo s seboj copate, peresnico z barvicami, flomastri, plas­tenko z vodo, kremo, zašcitno masko in zašcitno kapo proti soncu. Cena: 60 eur (dopoldanska malica, kosilo, likovni in ucni ma­terial, vodenje); Po prejemu obvestila o potrditvi organizaci­je varstva znesek nakažite na TRR DPM Trzin: SI56 0230 5009 2086 041, s pripisom VARSTVO2021 ter ime in priimek otroka. OBVEZNE PRIJAVE: natasa@gladek.si (do petka, 18. 6.). Navedite ime in priimek otroka ter razred, GSM staršev/e-mail. Vse potrebne informacije prejmete na vaš e-mail. TEDENSKI PRO­GRAM BO LE V PRIMERU, DA BO PRIJAVLJENIH VSAJ ŠEST OTROK, O CEMER BOSTE PRAVOCASNO OBVEŠCENI. Aktualne dejavnosti društva upokojencev Žerjavcki ZAHVALA V 91. letu življenja je na pot brez vrnitve odšla naša draga žena, mama, babica, prababica in teta MARIJA ŠTEBE. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrecena sožalja, tople besede, podarjeno cvetje in svece! Še posebej pa se iz srca zahvaljujemo Katarini Pezdirc, socialni delavki v trzinski enoti Doma pocitka Mengeš, in osebju doma za požrtvovalno nego in skrb za pokojnico. Zahvala velja tudi vsem ki, ste v zadnjih letih kakor koli pomagali pri negi in skrbi za rajno. Iskrena zahvala tudi vsem, ki ste se prišli od nje poslovit v Mengeš, in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Še posebej najlepša hvala gospodu župniku Boštja­nu Gucku za rahlocuten poslovilni obred, predsedniku Društva upokojencev Trzin Zoranu Rinku za tople poslo­vilne besede na pogrebu, trzinskim gasilcem in prapor­šcaku Društva upokojencev Trzin ter pevcem skupine Krt za ganljive pesmi zadnjega pozdrava. Vsi njeni Ni to dokoncno slovo! Ne more biti! Mavrica za crto življenja te je popeljala med zvezde. Spomini nekdanjih radosti bolijo, a lajšajo tvoj odhod. Zahvala za vse dobro caka, da ti jo izrecemo ob snidenju tam nekje, kjer ni casa in bolecine. • Pohodniki se bodo tudi poleti zbirali ob torkih ob 8. uri zjutraj pri Mercatorju in pod vodstvom Milice Erculj osvajali bližnje pohodniške cilje. • Kolesarji so docakali toplejše vreme in nacrtujejo gorenjsko kolesarjenje proti Kranjski Gori, natancnejše podatke pa lahko sporoci Štefan Skocir. Ob cetrtkih dopoldne obicajno kolesarijo po krajih blizu Trzina. • Strelci trenirajo vsak ponedeljek in petek od 17. do 18. ure na strelišcu v trzinski osnovni šoli. Vsa pojasnila dobite pri Franciju Mušicu, njihovem mentorju. • Balinarji so dejavni na svojem balinišcu v športnem parku, kmalu pa bodo tekmovali v letni ligi. Njihov vodja je Marjan Pirnat. • Pevska skupina Žerjavcki prepeva redno ob ponedeljkih v CIH v dvorani Marjance Rucigaj, in sicer ob 10. uri. Vabljeni tudi novi pevci, njihova koordinatorja sta Majda Vrhovnik in Janez Strmljan. • Krožek rocnih spretnosti bo julija in avgusta še vedno v do­movih v lastnih mehurckih, kaj vec pa lahko pove Marjeta Rink, ki vodi te ustvarjalne dejavnosti. • Kultura – recitatorji in literarni ustvarjalci hranijo moci za nove podvige v jeseni, še prej pa se bodo 26. avgusta zbrali na literarnem srecanju. • IZLETI – po uspešnem izletu na Tolminsko nas jeseni prav go­tovo cakajo še kakšni podvigi, saj so v nacrtih trgatev, martino­vo, novoletno srecanje in še kaj se bo našlo. • DRUŽENJE nam je vedno dobrodošlo, vsega nacrtovanega se v življenju veselimo, in ce se cesa res veselimo, nam to krepi voljo do življenja. Janez Florjanc, podpredsednik trzinskih Žerjavckov Oglasi Oglasi Oglasi 01 5891 310 www.avtohisa-real.si