Časopis slovenskih delavcev ■lil lil Ljubljana, 5. decembra 1996 ☆ številka 56 ☆ letnik 55 ☆ odgovorni urednik: Ciril Brajer Delodajalci: Gospodarska zbornica Slovenije Obrtna zbornica Slovenije Združenje delodajalcev Slovenije Združenje delodajalcev OGISTTA in sindikati. Konfederacija sindikatov PE^GAM Neodvisni sindikati Slovenije Neodvisnost - konfederacija novih sindikatov Slovenije Sindikat delavcev bank in hranilnic Slovenije ' SKUPNI DOGOVOR med delodajalci in sindikati Ljubljana, 4.12. 1996 1. Pogajanja za sklenitev nove SKP bodo potekala na izhodiščih vsake od pogajalskih strani. Kot vodilo pri pogajanjih pa bo služila veljavna SKP. 2. V času pogajanj velja oz. se uporablja sedaj veljavna SKP. 3. Nova SKP naj bi bila sklenjena do 31.3. 1997 oziroma najkasneje do konca maja 1997. 4. Na osnovi prejšnjih točk bodo partnerji sklenili skupni dogovor do 16. 12. 1996, po verifikaciji le-tega na organih podpisnikov pa bo sklenjen aneks k SKPg, najkasneje do 20.12. 1996. 5. Pogajanja se začnejo takoj, ko je podpisan aneks k SKPg. 6. Skupni dogovor iz 4. točke bo na enakih načelih uredil tudi vprašanja veljavnosti panožnih KP. 7. V kolikor do 23. 12. 1996 aneksa iz 4. točke tega dogovora ne bo podpisala večina podpisnikov sedanje SKPg, vse točke tega dogovora ne veljajo. O vzrokih odhoda predsednika združenja delodajalcev SE JE TEKMA ZA ZDRUŽENJU DELODAJALCEV SLOVENIJE GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE ■ Združenje za elektroindustrijo ■ Združenje kovinske industrije • Združenje kovinskih materialov VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE DIREKTORJEM DRUŽB Zaradi roka, ki opredeljuje izplačila plač delavcem po kolektivni pogodbi in drugih prejemkov VAS POZIVAMO: ' Da ŽE SEDAJ UPOŠTEVATE DEJSTVO, DA SE PRIBLIŽUJE KONEC LETA S PRAZNIKI ■ DA SE IZPLAČAJO PLAČE DO ROKA OZIROMA PRED PRAZNIKI. PRAZNIKI OB KONCU LETA SO ZA VSE IN NE SAMO ZA TISTE S POLNIMI ŽEPI. SREČNO! ZakpmiK "..iil III KRKA TEČE HITREJE V NOVEM LETU ENOODSTOTNA ČLANARINA Poročilo z letne skupščine SDE r ■\ Morda se pa da ?! Na 49. delovnem razgovoru predsedstva s predsedniki in sekretarji sindikatov dejavnosti Slovenije, bil je 27. novembra, je direktor CZP Enotnost Marjan Horvat ustno pojasnil finančne težave, v katerih se je podjetje znašlo. Po razpravi o možnem izhodu iz nastalega položaja so bili sprejeti tile dogovori o možnih načinih reševanja Delavske enotnosti: 1. Nesporen je interes ZSSS in sindikatov dejavnosti za ohranitev Delavske enotnosti kot glasila Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. 2. Da bi Delavska enotnost delovala kot glasilo ZSSS, je nujno povečanje njene naklade na vsaj 10 do 15.000 izvodov. Zato se začne akcija za pridobitev čimvečjega števila naročnikov DE med sindikalnimi zaupniki v podjetjih. (Dolgoročno je zagotavljanje večje naklade DE možno iskati v pravilniku o financiranju infinančno-materialnern poslovanju ZSSS, s katerim bi se del sindikalne članarine namenil za informiranje članstva.) 3. Delavska enotnost in Panorama se v bodoče prodajata ločeno, zato se določi nova cena obeh časopisov. 4. Oceni in analizira se uresničevanje sprejete uredniške politike Delavske enotnosti oz. se ta po potrebi spremeni. 5. Dejavnost izdajanja glasila ZSSS Delavska enotnost se izloči iz CZP Enotnost, tako da se ustanovi novo podjetje, katerega pretežni lastnik bodo ZSSS in sindikati dejavnosti, povezani v ZSSS. 6. Direktor CZP Enotnost s pismom o namerah obvesti upnike (tudi ZSSS) o nastalih razmerah v ČZP Enotnost in o predlaganih načinih reševanje le-teh. 7. Za naslednji razgovor vodstva ZSSS in za morebitno odločanje na pristojnih organih je treba pripraviti pisne predloge. Rajko Lesjak, sekretar ZSSS Več o dolgi, zapleteni, upamo, ne tragični zgodbi na 2. strani. 5. decembra 1996 SEDEM DNIV SINDIKATIH DOLŽNOST nn rrai pfii UU DoMLUCV Novinar naj bi imel dve sveti dolžnosti, do svojega častnega kodeksa in do bralca! Zato je uredništvo Delavske enotnosti poleg svoje temeljne dejavnosti, spremljanja dogajanj v svobodnih sindikatih, bralce obveščalo tudi o tem, kaj pomembnega se dogaja v uredništvu, zakaj je časopis tak kot je... Morda je včasih to početje izzvenelo kot hvala, včasih kot tarnanje, toda kot sem zapisal, novinarji Delavske enotnosti smo to vselej pojmovali kot dolžnost do naših bralcev. Tako smo morali pred davnimi leti bralce obvestiti, da v Delavski enotnosti ukinjamo oglaševalsko dejavnost. Resje prinašala lepe dobičke, res se je obetavno razvijala in bila med boljšimi, med pionirji profesionalne oglaševalske dejavnosti v Sloveniji. Toda Marjan Orožen, takratni predsednik takratne Zveze sindikatov Slovenije, ki je bila ustanovitelj edinega slovenskega delavskega časopisa, je odločil drugače: Delavski, sindikalni časopis ne potrebuje oglasov! Celo več, ne sme jih objavljati! Kako pa bi izgledalo, da novinarji poročajo o zagatah, ki jih ima sindikat v nekem podjetju, vodstvo istega podjetja pa na isti strani objavlja svoj oglas?! Pribil je, da bi bila sramota za sindikate, če bi svojega glasila ne zmogli financirati sami, in pri tem je ostalo. Toda na prvi pogled normalna, poštena logika je Delavsko enotnost odtujila od trga. Trga pa ne od nje in leta 1989 seje z njim res kruto soočila. Kar nekaj mesecev smo morali bralce obveščati, kako kolektiv in časopis z njim klavrno propadata. Izgubili smo premoženje in vse je kazalo, da bo časopis skrčen na stalno rubriko, v najboljšem primeru tematsko stran Dela. SINDIKATI DELAVSKE ENOTNOSTI NE DAMO! Miha Ravnik je bil potem tisti, kije udaril po mizi: Sindikati Delavske enotnosti ne damo, prebogato tradicijo ima in tako delavstvo kot sindikati jo potrebujejo, vsak dan bolj! Tako so sindikati časopis rešili, a vsi ti udarci in nekaj blažjih ni ostalo brez posledic.Tudi nove razmere so dodale svoje, delavci so množično leteli na cesto, podjetja so propadala, se reorganizirala, sindikati tudi, osrečil nas je sindikalni pluralizem po slovenskem receptu - in naklada Delavske enotnosti je počasi, a vztrajno drsela navzdol. Mnogoletnih 40.000 izvodov je skopnelo za polovico, leta 1990 na 15.000 in že leto pozneje na 11.500. Tedaj smo si za hudičevo črto, pod katero ni obstoja, zarisali 10.000 izvodov. Skupaj s sindikati smo se lotili akcije z delovnim naslovom »Sindikalni zaupnik je tudi zaupnik Delavske enotnosti!«, spet smo na noge postavili nekakšno oglasno službo in bili proti koncu leta 1991 že tako vedrogledi, da smo si za cilj postavi 1 i 25.000 izvodov časopisa. Žal pa je moral direktor za leto 1992 poročati: Kljub vsem akcijam naklada ne presega 11.000 izvodov. Zaradi stroškov zmanjšujemo obseg strani in prisiljeni smo časopis umakniti iz kioskov. Z vodstvi republiških odborov in območnih odborov se konzultiram o povečani prodaji, oblikovati moramo novo oglasno enoto zgolj v funkciji širjenja naklade... Ciljev nismo dosegli, a kot vsaka načrtovana, skupna akcija tudi ta ni bila povsem zaman: leta 1993 seje naklada povečala na 13.500 izvodov. Podatki o odpovedih so bili po informacijah vodstva zanemarljivi, naklada stabilizirana. V težnjah, kako jo povečati, in zaradi zahtev sindikatov, naj se Delavska enotnost ne ukvarja s politiko in drugimi temami, ampak naj se posveča zgolj sindikatom, smo vse “nesindikalne” teme združili v prilogi Panorama. POPKOVINA Toda že leto kasneje smo morali najprej v uredništvu in potem navzven sprožiti alarm. Naklada je prvič v polstoletni zgodovini Delavske enotnosti zdrknila na 10.000 izvodov in kaj kmalu še navzdol. Za njen dvig smo zaposlili dodatno, “namensko” moč. O vseh teh akcijah smo seveda obveščali vodstvo ZSSS in vanje seje že marca 1993 dejavno vključilo predsedstvo ZSSS. Sprejelo je sklep, da gre skupaj z uredništvom v novo akcijo za novih 5.000 naročnikov. Zasnovali smo posebno anketo za preverjanje uredniške politike in ponovno skušali organizirati zaupniško mrežo Delavske enotnosti. Žal znatnega dviga naklade nismo dosegli, recimo, da smo zaustavili naglo upadanje. Težko je za nazaj razglabljati o vzrokih nihanja, po drugi plati, glede na družbeno dogajanje, celo o presenetljivi stabilnosti naklade. Gotovo je bilo njihovo bistvo tako znotraj kolektiva kot, in predvsem, v odnosih v in z bivšim ustanoviteljem. Toda neg lede na nova ustanoviteljska in lastniška razmerja seje Delavska enotnost vselej zavedala tako zgodovinske kot aktualne navezanosti na svobodne sindikate in je z njimi gojila odnose soodvisnosti. Tako je moralo uredništvo pred lanskimi dopusti bralce obvestiti, daje naklada kritična, in jih prositi, naj ostanejo Delavski enotnosti zvesti tudi zato, ker bo delavstvo svoj časopis vse bolj potrebovalo. Dušanu Semoliču, Rajku Lesjaku in vsem predsednikom ter sekretarjem republiških odborov sindikatov dejavnosti smo takrat pisali naslednje pismo: »Pobuda Spoštovana kolegica, kolega! Naklada je zdrknila na zaskrbljujočo raven, čeprav smo se v zadnjih nekaj letih domenili za celo vrsto dejavnosti, s katerimi naj bi jo spet dvignili. Mnoge med njimi smo snovali skupaj s Svobodnimi sindikati, do nedavnega ustanoviteljem glasila. Mimogrede, čeprav je ustanoviteljstvo z novo zakonodajo usahnilo, ga imamo še vedno zapisanega v glavi Delavske enotnosti. CILJI IN STVARNOST Omenjene akcije so bile zelo ambiciozne, tudi pod parolami “Do konca leta 25.000 izvodov Delavske enotnosti! ”, “Vsak sindikalni zaupnik naročnik Delavske enotnosti!” in podobno. Realnostje bila žal drugačna. Naklada je, razdeljena po sindikatih dejavnosti, zdaj takšna: Promet in zveze - 400 Družbene dejavnosti - 900 Turizem in gostinstvo - 200 Kemija - 400 Papir, grafika - 400 Komunala - 400 Tekstil, usnje - 1.400 Trgovina - 900 Obrtniki- 200 Energetika - 900 Finance - 500 Gradbeniki - 100 Gozdarstvo - 300 Kmetijci - 500 SKEI- 1.500 Lesarji - 500 Vzgoja, izobraževanje - 600 Zdravstvo - 900 (“Ker so podatki precej po domače zaokroženi navzgor, naj si dovolim tudi približen seštevek 10.000 izvodov in se hkrati opravičim za neuradne okrajšave sindikatov dejavnosti, prepisane iz skice našega komercialnega oddelka,” sem se za površnost opravičil že v citiranem pismu. Dodati je treba, da tako zajete dejavnosti vključujejo tudi delček naklade na račun drugih sindikatov, direktorjev, vodstev uprav in drugih posameznih naročnikov, ki jih naša naročnina ne šteje v rubriko “naročniki iz ZSSS”.) Prav ta oddelek je začel opozarjati, da je število naročnikov iz vrst svobodnih sindikatov spet začelo hitro upadati in da raste delež tistih naročnikov, ki jih pridobivajo s posebnimi akcijami na račun priloge Panorama. Ker gre vendarle za glasilo z več kot 50-letno delavsko, sindikalno tradicijo, smo v njegovem uredništvu enotni, da jo kaže ne glede na zakonske, ustanoviteljske oziroma lastniške spremembe nadaljevati. VSE BOLJ SINDIKALNA ZASNOVA To pa je po moji oceni možno le s sodelovanjem s sindikati, ki se Delavski enotnosti kot svojemu glasilu niso odrekli. Nasprotno, prav takšno so vnesli celo v svoje kongresne dokumente. Doslej uradnih pripomb na uredniško zasnovo ne poznam, torej bi po logiki morala svobodnim sindikatom kar ustrezati. Slišal pa sem nekaj neuradnih pomislekov, češ da bi lahko nova razmerja slabo vplivala na zasnovo in vsebino Delavske enotnosti. Potemtakem bi bilo koristno, če ne kar nujno, da se o vprašanjih vsebine in naklade oziroma o vplivu nanjo dogovorimo skupaj. Prosim Te za ustno ali pisno pobudo, v kakšni sestavi, obliki in kdaj naj bi se sestali. Že naprej hvala in pozdrav Ljubljana, 22. 6. 1995« Neroden čas dopustov pač, in ker do avgusta nismo dobili nobenega odgovora, v neformalnih pogovorih pa seje pokazal nesporen interes sindikatov za Delavsko enotnost kot časopis dela- vstva, vsebinsko vezan na ZSSS, smo sestavili še eno pisno pobudo. Razprave so se vendarle zavrtele, sledilo je nekaj sestankov z vodstvom ZSSS, povabili so me na nekaj sej republiških odborov, ki so pobude resno vzeli, in rezultat je bila delovna skupina v sestavi Sandi Bartol, Ciril Urek in Ciril Brajer. Oblikovala je novo uredniško zasnovo Delavske enotnosti in po temeljitih, včasih tudi precej vročih razpravah in obravnavah je dosegla zrelostno stopnjo, da sojo lahko mirne vesti sprejeli tako svobodni sindikati kot skupščina CZP Enotnost. POGODBA, KI JE PADLA V VODO Potem je prej res živahna in plodna aktivnost malce zadremala. Spet smo se z daljšim pismom obrnili na vse člane Sveta ZSSS, saj so neformalne razprave začele bežati od že skupno sprejetih zaključkov. Naj navedem le njegov zaključni del: i »Spoštovana kolegica, kolega! ...Žal je odslej vse drugo le demagogija, mlatenje prazne slame. Ne bom vas več utrujal z navajanjem sklepov, raziskav, anket, izjav, člankov, ki potrjujejo vse dogovorjeno. Ne bom razpredal kronologije ur in strani, ki so bile dobro leto dolga predhodnica teh zaključkov. Tako pač je in vse drugo so lahko le posamezna mnenja! Tudi moje je bilo v razpravah pogosto drugačno, a v spoštovanju skupne volje in nedvoumnih interesov vaše organizacije sem sprejel takšna, kot so oblikovana. In vanje prepričal svoje kolege v uredništvu in skupaj z njimi smo jih uspeli izglasovati na skupščini. Zdaj je pred vami pogodba med ZSSS in Delavsko enotnostjo, ki jo je pripravila druga skupina. Pred vami je tudi 3. sklep 15. seje Sveta ZSSS, ki pravi: “Svet ZSSS je na naslednjo sejo preložil tudi razpravo in morebitno odločanje o možni nakladi, prodaji in ceni Delavske enotnosti.” Poudarka v navedku sta moja, ker je sicer res vse možno, ne bi pa smelo biti morebitno. Za tako izrazoslovje so bile zahteve po drugačnem informiranju in po teži vloge Delavske enotnosti v njem premnožične in preostre. Iz vaše organizacije! In moja jih je vzela preresno in v preobrazbo vložila preveč sredstev in energije, da bi bilo še kaj morebitnega. Ljubljana, 26. 4. 1996« In od tod naprej nič! Vse do pred dvema tednoma, ko je vodstvo ČZP Enotnost ugotovilo, daje naklada ob stroških tako nizka, da ni ogrožen le tisk naslednje številke Delavske enotnosti, ampak obstoj kolektiva in z njim časnika. Zdaj se spet vrstijo sestanki, pobude, delovni pogovori, očitki o krivdi lete sem ter tja..-Toda tudi iz teh in takšnih razprav se je izluščilo nekaj novega. Ne več prej omenjana pogodba med sindikati in časopisom, kije kdo ve zakaj in kljub dobri volji padla v vodo. Sindikati so zdaj ponudili novo zamisel, predlog rešitve z ustanovitvijo novega podjetja, ki bi prevzelo izdajanje Delavske enotnosti in zaradi večjega interesa sindikatov v njem po toliko letih zagotovilo tudi primerno naklado. Karkoli že, da bo le hitro. Ko sem v uvodu že omenil dolžnost do bralcev: Upam, da se jim za številko ali številke, ki ne bodo izšle, ne bo treba opravičevati v kakšnem drugem časo- pisu. Ciril Brajer Vi 6«i Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime:.............. Naziv podjetja ali ustanove:. Naslov:. Podpis naročnika aljp SmiMUM. Pri založbi CZP Enotnost je izšla brošura je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 1000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 279 • Direktor: Marjan Horvat, tel. 313-942, 132-61-92, faks 311-956 • Odgovorni urednik: Ciril Brajer, tel. 131-61-63, 313-942 • Novinarji: 13-16-163 • Časopis urejajo: Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Tomaž Kšela (Sindikati), Damjan Križnik (SkviikalnUaupnikK Franč«* Kavčič (Sindikati), Boris_Ruge|jj:Na tržjiem^irepihu), Sora Zlobec OektcmcaL Brane (so^oE^I^^^^Tisk ^rs^na'l^udsk^pravlce °Kop«arfeva^Ljubljana Letna skupščina SDE V NOVEM LETU ENOODSTOTNA CUNARINA Konferenca SDE, ki je ta teden zasedala v Topolšici, je potrdila Poročilo o delu sindikata v enoletnem obdobju, kot ga je skrbno Pripravilo predsedstvo SDE. Delegati so soglasno sprejeli tudi operativni program dela sindikata v prihodnjem letu. Na tajnih volitvah so za člana nadzornega odbora izvolili Draga Blazina iz Rudnika Kanižarica in Branka Lipovška iz Rudnika Trbovlje. Z veliko večino glasov so potrdili tudi predlog o povečanju članarine na odstotek od bruto plač, nekoliko pa dopolnili in spremenili pravilnik 0 njeni delitvi in razpolaganju z njo. Zaslužnim članom so podelili plakete in pisna priznanja. Poročilo o delu v minulem letu namenja največ besed skrbi za varnost presežnih rudarjev, boju za kolektivne pogodbe in uveljavljanju pravic delavcev zaradi premalo Izplačanih plač. Ugotavlja, da program zapiranja rudnikov rjavega premoga ni potekal na škodo delavcev, saj nihče ni ostal na cesti. Presežni rudarji so se lahko predčasno upokojili, nekaterim so dokupili delovno dobo, drugi pa so se prezaposlili.Takšen za delavce ugoden izid je posledica pritiska SDE na vlado in pristojno ministrstvo. Za premalo izplačane plače bodo tožili državo Zaradi nepripravljenosti delodajalcev za pogajanja o kolektivnih pogodbah dejavnosti je SDE 23. maja letos sklical izredno kon-terenco.Ta je zahtevala podpis panožnih pogodb za elektrogospodarstvo in za premogovništvo, v nasprotnem primeru pa zagrozila s splošno stavko. Zaradi te grožnje so delodajalci že mesec dni kasneje podpisali obe pogodbi. Še pred tem pa so direktorji 'n predsedniki sindikatov elektrogospodarskih podjetij podpisali sporazum o dejanskih izhodiščnih Plačah. V nekaterih podjetjih so Podpisali tudi podjetniške kolektivne pogodbe. Zaradi vsega tega je plačna politika v podjetjih sk- ladna z obema pogodbama dejavnosti. SDE si je vse leto prizadeval za pogajanja o plačilu premalo izplačanih plač iz let 1991 in 92. Ker to ni dalo sadov, seje vodstvo sindikata o problemu posvetovalo s pravnimi službami ZSSS.Te so mu svetovale, naj vladi predlaga zunaj-sodno poravnavo. Če vlada nanjo ne bi pristala, naj bi sindikati podjetij pomagali zaposlenim, da bi to pravico uveljavljali z individualnimi tožbami. Ker je ministrstvo pristalo le na plačilo polovice tega, kar pripada zaposlenim, in še to bi izplačah po obrokih, poravnava ni uspela. Člani SDE so zato že začeli vlagati tožbe, ki jim jih je pripravila pravna služba ZSSS. Kot je povedala Mira Videčnik, sekretarka Območne organizacije ZSSS v Velenju, je njihova pravna služba že vložila več deset tožb, s katerimi bodo za posameznega delavca zahtevali 120 do 160.000 tolarjev, k temu znesku pa je treba prišteti še obresti. Pravne službe bodo morale pohiteti, saj bodo po 18. decembru te terjatve zastarale. Ker so delavci nekaterih energetskih podjetij, na-primer RudnikaVelenje, za premalo izplačane plače že dobili listine, ki jih bodo uporabili pri lastninjenju svojih podjetij, bodo pri tem verjetno uspeli. Koliko bo stroškov in kdo jih bo kril, pa je verjetno tudi jasno -davkoplačevalci! Osem odstotkov članarine za stavkovni sklad Predsedstvo SDE je konferenci predlagalo povečanje članarine na odstotek od bruto plače, ki naj bi veljalo od začetka prihodnjega leta. S tem bo ustvarjena podlaga za ustanovitev in napolnitev stavkovnega in solidarnostnega sklada. Disciplina pri plačevanju in razpolaganju s sedanjo članarino, dosegli so jo letos, je predsedstvu SDE omogočila le sanacijo poslovanja, uresničevanje vseh programskih nalog pa je včasih oteženo. Povečanje članarine je potrebno tudi, ker se zaradi zmanjševanja števila zaposlenih v energetiki zmanjšuje tudi članstvo. Zaposlenost v premogovnikih seje po letu 1990 zmanjšala za polovico, v naftni industriji pa za tretjino. Čeprav je v SDE kar 70 odstotkov zaposlenih iz energetskih dejavnosti, njegovo vodstvo ne vidi rešitve le v večji članarini, ampak tudi v povezovanju s sorodnimi sindikati. Stavkovni sklad bo okrepil pogajalsko moč sindikata, saj bo v primeru stavke članstvu lahko denarno pomagal. Večja članarina bo namenjena tudi strokovnemu usposabljanju članstva in zaupnikov. SDE bo uvedel stalne oblike informiranja članstva, naprimer prek posebnega biltena. Sindikalni zaupniki bodo prejemali vse potrebne informacije in napotke za svoje delo. Hkrati bo povečana članarina omogočila profesionalno zasedbo najodgovornejših funkcij v SDE, zaposlili bodo tudi strokovnega delavca. Sklep o povečanju članarine so razpravljale! podprli in konferenca gaje sprejela z veliko večino glasov. Spremenila pa je predlog delitve povečane članarine. Po predlogu predsedstva SDE bi 40 odstotkov članarine pripadlo sindikatom podjetij, 60 odstotkov pa organom SDE. Iz deleža SDE bi zapolnili oba nova sklada. Iz tega deleža bi financirali tudi svet in območne organizacije ZSSS. Po sklepu konference pa bo sindikatom podjetij pripadlo 45 odstotkov članarine, SDE 47 odstotkov in stavkovnemu skladu osem odstotkov. V prostovoljni solidarnostni sklad pa naj bi sindikati podjetij plačevali pet odstotkov članarine. Skoraj vsi razpravljale! so opozarjali, da mora biti članarina v ZSSS enaka za vse, saj sicer člani različnih sindikatov ne bodo mogli imeti enakih pravic. Pred zaključkom konference sta predsednik in podpredsednik SDE Franc Dolar in Valter Vodopivec podelila plakete in pisna priznanja zaslužnim aktivistom sindikata. Plakete so prejeli: MiroTamše iz Termoelektrarne Šoštanj, Ervin Vidmar iz RudnikaTrbovlje Hrastnik in Jurij Žvan iz Elektra Ljubljana. Dobitniki pisnih priznanj pa so: Stojan Gliha iz Rudnika Žirovski vrh, Dada Dragan iz Podjetja za vrtanje in miniranje Ljubljana, Boris Jesenšek iz Rudarske gradbene dejavnosti Trbovlje, Aleksander Marič iz Nafte Lendava, Roman Perklič iz Rudnika Zagorje, Janez Sevčnikar iz Termoelektrarne Šoštanj, Karl Sotrell iz Plinarne Maribor in Janez Trbovc iz Rudnika Hrastnik Trbovlje. Franček Kavčič Zakaj je Goslar odstot Piše: Franček Kavčič Predstavniki sindikatov in delodajalcev so se prejšnji teden dogovorili le, da bodo pogovore o položaju po odpovedi splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo nadaljevali. Kot nam je povedal Brane Mišič, bodo sedli za mizo v sredo popoldne, zato o vsebini pogovora še ne moremo poročati. Mišič nam je tudi povedal, da bo zastopal že znano stališče, naj odpovedana pogodba velja do konca pogajanj ali vsaj do izteka veljavnosti letošnjega socialnega sporazuma. Le če bo ta zahteva, glede katere so si vsi sindikati enotni, upoštevana, se bodo pogajanja lahko začela. Več znamenj kaže, da je odpoved sprožila med delodajalskimi organizacijami kar velika nesoglasja. Najprej je iz njihovih vrst izstopilo zdrušenje podjetnikov, ki mu predseduje Franc Zavodnik. V tem tednu je odstopil predsednik združenja delodajalcev Miran Goslar. Uradno odhaja zaradi zdravstevnih razlogov, neuradno pa zaradi razhajanj s predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije Jožkom Čukom. Predsednik gospodarske zbornice je vse bolj osamljen, tudi zato, ker večina direktorjev odpovedi splošne kolektivne pogodbe in pogodb dejavnosti ne podpira (o tem smo podrobneje poročali prejšnji teden). Krožijo tudi vesti, da je nezadovoljen z zbornično strokovno službo. Sindikati, ki so bili ob odpovedi dokaj glasni, zdaj čakajo, da delodajalska stran pokaže vsaj znake dobre volje. Zaenkrat potrpežlji vo čakajo, saj je javnost na njihovi strani. Delodajalci morajo upoštevati tudi težave pri konstituiranju nove oblasti. Za državni zbor so poslanci porabili cel mesec, oblikovanje nove vlade se lahko zavleče v februar. Dokler vlada ne bo delovala, verjetno ne bo možnosti, da bi državni zbor z interventnim zakonom odpravil pravno praznino, ki bi, če bi odpoved pogodb obveljala, nastala v začetku prihodnjega leta. Večina zaposlenih v gospodarstvu bi zaradi tega prišla v brezpraven položaj. Delodajalci morajo zaradi tega resno razmisliti o preklicu odpovedi, saj si pred vrati Evrope takšnih posledic verjetno ne morejo privoščiti. Če delodajalci tega ne bodo naredili, ostane vsem sindikatom, ne glede na barve, le najmočnejša oblika pritiska - to je takoj po no vem letu splošna in popolna stavko. Stavkajoče morajo podpreti tudi zaposleni v negospodarstvu. Stavk pa naj napovedo čimprej. K razpletu razmer po odpovedi kolektivnih pogodb lahko pomagajo tudi neodvisni strokovnjaki. Pristojnemu sodišču namreč lahko predlagajo, naj razsodi, ali je odpoved, ki ni bila objavljena v Uradnem listu, sploh veljavna. V ZSSS bodo v obdobju, ko se morajo delodajalci na novo postaviti in razvrstiti, pripravili svoj predlog nove pogodbe. Zanjo je zadolžen Brane Mišič, ki nam je povedal, da bodo začetka pogajanj ostala poslovna skrivnost. PET LET SODELOVANJA NAMESTO PLAČE KREDIT Pristojno sodišče v Mariboru je za podjetje Pik Exclusive uvedlo stečajni postopek. Okoli 80 dela-vk izmed 180 zaposlenih so že pred stečajem prerazporedili v družbo Pik Junior, preostale pa si bodo prisiljene poiskati socialno varnost na Zavodu za zaposlovanje. Sekretar območnega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjar-skopredelovalne industrije v Podra-vju Stanislav Šajn je prepričan, daje bil stečaj Pika Exclusiva nameren, saj seje podjetje na ta način elegantno rešilo trajno presežnih delavk in delavcev, ne da bi jim zagotovilo šestmesečni plačani odpovedni rok ter izplačalo odpravnine. Zato se bo sindikat tekstilcev in usnjarjev zavzel za revizijo poslovanja podjetja. Težave se niso nehale niti za ti- ste delavke Pika Exclusiva, ki so bile premeščene v družbo Junior. V njej so jim namreč namesto sep-temberskih plač ponudili 30.000 tolarjev kredita, ki naj bi ga vrnile v šestih mesecih. “Delodajalec je delavkam namesto plače ponudil kredit, ki bi mu ga morale v šestih mesecih vrniti. Kaj takega se verjetno ni zgodilo še nikoli v zgodovini delavskega gibanja.Tega svet še ni videl!” pravi razburjeno Stanislav Šajn. “Zato smo takoj zahtevali pogovor z vodstvom Pika. Jasno in glasno smo povedali, da sindikat ne bo nikoli pristal, da bi delodajalci delavce plačevali s krediti, ki bi jih morali ti kasneje vračati. Po pogajanjih so prizadete delavke vendarle namesto ponujenega kredita dobile 20.000 tolarjev akontacije plače.” “Vse člane našega sindikata iz Pika Exclusiva, ki bodo to želeli, bo služba pravne pomoči pri območni organizaciji ZSSS za Podravje zastopala v stečajnem postopku. V imenu delavcev nameravamo vložiti terjatve za premalo izplačane ter neizplačane plače in druge prejemke. Delavke niso dobile septembrske, oktobrske in polovico novembrske plače,” pojasnjuje Šajn. “V kolikšnem odstotku pa bodo terjatve delavcev poplačane, bo znano po končanem stečajnem postopku.” Kljub stečaju Exclusiva ostaja mariborski Pik s svojimi tremi družbami (Matica, Senior in Junior) še naprej ena največjih tekstilnih tovarn na Štajerskem, ki daje delo in kruh okoli 800 delavcem. T. K. Ob peti obletnici medsebojnega sodelovanja so se prejšnji teden v Munchnu srečale delegacije kovinarskih sindikatov Kovo Češke in Slovaške, Skei Slovenije in IGM Metali Bavarske. Kot nam je povedal Albert Vodovnik, so skupaj ugotovili, da kapital ne priznava nobenih meja. Prav zato so menili, da morajo sindikati delovati globalno in zaščitili zaposlene, ne glede na državne meje. Plače v bivših socialističnih deželah naj bi se približale tistim v Zahodni Evropi. Nizke plače, kot so denimo na Češkem in Slovaškem, namreč niso rešitev, saj so v primerjavi z Ukrajino in drugimi deželami bivše Sovjetske zveze dokaj visoke. Prav zato bodo skušali sindikatom teh držav pomagati pri usposobitvi za delo. Predstavniki češkega in slovaškega sindikata kovinatjev ter Skei vidijo v IGM Metali zgled za svojo organiziranost in vodenje sindikalne politike. Na Bavarskem so se namreč prepričali, da IGM s svojimi zahtevami ni poslabšal položaja nemškega gospodarstva. Vodovnik je kolegom s Češke, Slovaške in Bavarske predstavil dosežke Skei in položaj naših kovinarjev. Februarja bo v Slovenijo prišla njihovo pomočjo bo Skei določil skupina ekspertov Mednarodne najnižjo raven pravic zaposlenih, pri organizacije kovinarjev (EME). Z katerih delodajalcem ne bo popuščal. V NOVEM LETU NAS ČAKAJO NOVE RAZMERE . Prost pretok blaga in kapitala, ki Je posledica globalizacije gospodarjih in političnih sprememb v sve-tu. vodi v neoliberalni sistem, kate-rega glavna slabostjo veliko social-razslojevanje. Na eni strani peščica bogatih, na drugi strani pa množica revnih. V revščino so padli zlasti ti-sti brez zaposlitve in na delu temelječe Materialne in socialne varnosti.Takšne | azrnere pa brezposelnost še povečujejo M tako zmanjšujejo prejemke prebi-valstva. Zaradi tega prihaja do stagnacije ali celo nazadovanja gospodariva. Pričakovanje, da bi povratek v ekonomski protekcionizem preprečil takšen negativen razvoj, je zelo nai-Vn°, bolj verjetno je, da bi negativ-na gibanja na ta način še okrepili. Sindikati se morajo takšnim raz-Meram pravočasno prilagoditi in se Povezati v mednarodne sindikalne centrale. Vendar v njih ne smejo Mcunati na tradicionalno »bratsko« Solidarnost. Doma se moramo sin- dikati dejavno vključiti v vodenje in tudi nastajanje gospodarske politike. Če bi ostali zaprti v ozke interese članstva, bi lahko gospodarska gibanja le nemočno opazovali. Socialno partnerstvo ni lepotna ali politična muha, ampak dejanska potreba sindikatov. Nasprotujejo mu lahko le sindikati starega kova, ki jim je kritiziranje ljubše od strokovnega dela. To moramo poudariti tudi zaradi povolilnega obdobja, ko bo treba odpraviti posledice odpovedi splošne kolektivne pogodbe in večine pogodb dejavnosti. Če se bomo obnašali kot užaljenci, ne bomo koristili ne sebi ne drugim sindikatom - še najmanj pa zaposlenim, ki bi nosili posledice socialnega kaosa. Ob 9300 dolarjih narodnega dohodka na prebivalca ne moremo pričakovati čudežev. Več za plače bomo lahko dosegli le ob večji rasti gospodarstva. Pri tem pa bomo morali upoštevati socialne razmere. V nasprotnem primeru bi se namreč socialne razlike še povečale. Vplivati moramo tudi na davčno politiko, saj ta zmanjšuje socialne napetosti. Sistema plač ne smemo presojati le po izhodiščnih plačah, ampak tudi po razmerjih in količnikih, ki visoke plače povečujejo bolj kot nizke, s tem pa tudi večajo socialne razlike. Potrebujemo sistem, s katerim bodo plačilni razredi določeni zelo natančno, tudi osnovne plače naj bi bile čimbolj stalne. Večja količina dela in njegovi učinki pa naj bi vplivali na razlike v dejanskih plačah. S takšnim plačnim sistemom bi stroške dela lahko učinkovito nadzirali, preprečevali bi tudi nesorazmerne razlike med dejavnostmi. Neupravičena visoka rast plač v enem sektorju namreč znižuje izplačila v drugem sektorju. Sebičnost enega sindikata lahko zelo hitro povzroči pritiske drugih sindikatov. Povolilno obdobje pa nas bo verjetno zelo kmalu soočilo z nekate- rimi drugimi velikimi spremembami, zaradi katerih bi sindikati morali strniti vrste. Na prvem mestu je pokojninska reforma, za katero so že določeni trije glavni temelji. Pripravlja se zakon o delu, ki brez sindikatov ne bo dovolj delavsko naravnan. Verjetno bo sprejet tudi zakon o kolektivnih pogodbah. Pričakujemo, da bo ta zakon opredelil tudi reprezentativnost delodajalcev. Gospodarska zbornica verjetno ne bo več univerzalni podpisnik kolektivnih pogodb. Spremembe bodo tudi pri zdravstvenem zavarovanju; prostovoljno zavarovanje bo verjetno organizirano posebej. Svobodni sindikati bodo skušali vplivati, da bi se ta zavarovalnica oblikovala pp načelih vzajemnega sklada. Po novem letu bo veljala spremenjena klasifikacija dejavnosti, ki odpravlja delitev na gospodarstvo in negospodarstvo. Podjetja in ' zavodi bodo razdeljeni na menjalni in javni sektor. Davčna zakonodaja bo prihodnje leto uvedla davek na dodano vrednost in trošarino. Zaradi pridruženega članstva v Evropski uniji bo prišlo do znižanja carin na uvoženo blago. Ker se bo zaradi tega dotok denarja v proračun zmanjšal, bo država skupaj z občinami morala uvesti nove takse ali kaj drugega. Vse to je za Svobodne sindikate izziv, ki mu bomo kos le z organizacijsko in finančno okrepitvijo. Pri sprejemanju odločitev naj bi sodelovali predstavniki vseh ravni organiziranosti, s čimer bomo organizacijo notranje demokratizirali. Sprejete odločitve bomo morali dosledno izvajati, saj bi sicer dopuščali uveljavljanje parcialnih interesov na škodo skupnih. Ključnega pomena je tudi naša strokovna usposobljenost, s katero bomo sindikalnim zaupnikom v podjetjih pomagali od zunaj. Sami namreč ne morejo opraviti vsega, kar članstvo potrebuje. Brane Mišič SEMINAR V RADOVLJICI 5. decembra 1996 in Sindikalna lista december 1996 Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča dve uri po njem) 1.218,00 2. Kilometrina (od 26. 7. 96 dalje) 24,84 3. Ločeno življenje 48.416,00 4. Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano 12.204,00 Drugi del V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje julij-september 96 kot osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 78.281 SIT. 1. Jubilejne nagrade -za 10 let 39.141,00 -za20 let 58.711,00 -za 30 let 78.281,00 2. Nagrada ob upokojitvi 234.843,00 3. Solidarnostne pomoči 78.281,00 Vir: Zavod RS za statistiko Strokovna služba ZSSS Opomba: Objavljena višina nagrade ob upokojitvi je rezultat kolektivnega pogajanja. Sprejeta sprememba uredbe Vlade RS o stroških, ki se priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS, št. 7/95), pa omogoča to nagrado do višine treh bruto plač v gospodarstvu RS. m mn KAJ DELAJO V republiških odborih Sindikat delavcev gostinstva in turizma V sindikatih ni prostora za nacionalizem Dopolnilni podatki V skladu z zakonom o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996 (Ur. 1. RS, št. 34/96) v sindikalni listi objavljamo podatke, potrebne za izvajanje sporazuma: 1. Minimalna plača za mesec oktober, november in december 1996 55.061 SIT 2. Regres za letni dopust je v uspešnih podjetjih možno izplačati do višine povprečne plače v gospodarstvu za zadnje 3 mesece v bruto znesku; povprečna plača v bruto znesku za obdobje julij-september znaša 122.041 SIT Strokovna služba ZSSS Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije(SGiT) je že od leta 1993 član mednarodne sindikalne organizacije IUL, ki združuje sindikate prehrane, kmetijstva, gostinstva in turizma, tobačne industrije ... Letos smo postali tudi polnopravni člani evropske organizacije sindikata EAL-IUL. Članstvo v IUL in EAL-IUL nam omogoča vključevanje v mednarodne sindikalne tokove, kar je ob predvidenem vključevanju Slovenije v EU vse pomembnejše. Mednarodna sindikalna organizacija IUL se zaveda težav, s katerimi se srečujejo sindikati v bivših socialističnih državah, zato jih želi z različnimi aktivnostmi pripraviti na naloge, ki so pred njimi. V ta namen je bil v Pragi sklican koordinacijski odbor EAL-IUL za srednjo in vzhodno Evropo (MOE), ki ga sestavljajo predstavniki sindikatov iz 15. držav tega območja. Na njem so sodelovali tudi predstavniki sindikatov iz devetih zahodnoevropskih držav, v okviru EAL-IUL zadolženi za posamezne članice MOE. Osnovni cilj srečanja v Pragi je bil: ocena položaja sindikatov v posameznih državah, dogovor o načinu sodelovanja in nadaljnjega dela sindikatov v okviru MOE, priprava programa zadelo za obdobje od enega do treh let, in navezovanje medsebojnih stikov med udeleženci srečanja. Referati najvišjih predstavnikov IUL in EAL-IUL so bili največ posvečeni zaščiti delavcev, zagotavljanju sodelovanja v svetih delavcev, nevarnostim, ki jih prinaša prihod multinacionalk in koncernov v bivše socialistične države, ter nalogam, ki čakajo sindikate v prihodnje. Dokaj jasno so nas opozorili na vse preveč optimistična pričakovanja posameznih držav ob sprejemu v Evropsko unijo. Unija niso nebesa, konkurenca je neizprosna, vse služi kapitalu, zato morajo vsi, ki stopajo v ta sistem, jasno vedeti, kaj jih čaka in kako bodo s tem lahko živeli. Generalni sekretar IUL Dan Gallin je bo tej priložnosti kritično opozoril na avtokratsko obnašanjeTudmana in Miloševiča, še posebej pa na barbarsko obnašanje posameznih strani v vojni na Balkanu. Poudaril je nujnost kaznovanju zločincev za storjene zločing. Sindikat je nepolitična stranka, zato je proti nacionalizmu in nedemokratičnim odnosom. Generalni sekretar EAL-IUL HaraldWiedenhofer je kritično ocenil pojav »socialnega dumpinga« v bivših socialističnih državah, ki se izvaja na škodo delavcev. Opozoril je na potrebo po zaščiti mater, mladine in invalidov. Glede položaja sindikatov srednje in vzhodne Evrope paje menil, daje treba urediti njihov finančni in materialni položaj, nuditi logistično pomoč in izvesti informativno povezavo med sindikati. Ob vsem tem pa EAL-IUL od vseh članic pričakuje, da bodo, če želijo pomoč, tudi nekaj prispevale. Predstavnik ILO (mednarodne organizacije dela) Pekka Aro je spregovoril o problemih držav v tranziciji. Se posebej je opozoril na težave v kmetijstvu, ki bodo nastopile v EU ob predvidenenih spremembah na področju subvencij. Predvidene so drastične spremembe, zato morajo o tem razmišljati tudi sindikati. Po uvodnih referatih najvišjih predstavnikov IUL in EAL-IUL in predstavnika ILO, so bile formirane tri delovne skupine zadolžene za pripravo celovite ocene: organiziranosti in delovanja sindikatov članic, nudenja pomoči in sodelovanja sindikatov v okviru MOE in dosedanjih akcij in medsebojnih sodelovanj. Na tej osnovi so bila narejena izhodišča za program dela v naslednjem triletnem obdobju. Ta bo zajemal naslednja področja: seminarji/tečaji za različne ciljne skupine: - s področja KP (vsebina, pogajalska tehnika) - vključevanje mladih v sindikate, - o EU, transnacionalkah in svetih delavcev, - tečaji tujih jezikov; konference, namenjene: -oceni položaja posamezne panoge v procesu pridružitve EU in vlogi sindikata, - vlogi sindikatov v obdobju tranzicije, - razreševanju ekonomskih in socialnih problemov itd. prek KP; administrativna in tehnična sredstva: - ustanovitev izobraževalne osnove (razred za 25 študentov, tehnična pomoč za prevajanje, računalnik, mali avtobus), - priprava in izdaja izobraževalnih informativnih gradiv in priročnikov mednarodne organizacije dela ILO, - fotokopirna in druga tehnična oprema. Koordinacijski odbor je ob zaključku konference določil tri kooperativne skupine, v katere so razvrščeni sindikati v okviru MOE in določeni mentorji iz zahodnoevropskih sindikatov. Glede na geografsko lego smo ponovno skupaj s predstavniki sindikatov bivših jugoslovanskih republik ter Albanijo, Romunijo in Bolgarijo. Naši pokrovitelji pa so sindikati iz Švedske, Avstrije, Nizozemske, Belgije in Francije. Na srečanju v Pragi so nam kolegi iz Nemčije jasno povedali, da bo treba tudi pri nas razmišljati o združevanju sredstev, ki ostajajo v osnovnih organizacijah, za globalne namene sindikalnega delovanja, če bomo želeli kakovostno opravljati sindikalne naloge tudi ob vstopu v EU. Da v sindikatih ni prostora za nacionalizem, pa smo jasno dokazali sindikati iz bivših jugoslovanskih republik, ko smo skupaj preživljali prosti čas in si s prisrčnim stiskom rok zaželeli srečno pot domov in lepšo prihodnost. Ivan Jurše, sekretar ROG SE STOJI »Stavka se nadaljuje!« nam je včeraj tik pred zaključkom redakcije »raportiral« Stane Kušar, predsednik stavkovnega odbora tovarne dvokoles in opreme Rog, zraven pa kratko pojasnil: »Tako se je v sredo opoldne odločil zbor delavcev, nezadovoljen z odgovorom vodilnih na naše stavkovne zahteve...« Sicer vsega hudega vajenim delavcem Roga je prekipelo prejšnji torek, ko nikakor niso dočakali težko pričakovanih oktobrskih plač. »Od vodstva podjetja zahtevamo, naj do 1. decembra delavskemu svetu pove, kdaj in kako jih namerava poravnati,« nam je tedaj sporočil predsednik stavkovnega odbora Stane Kušar, v isti sapi pa dodal, da so zaposleni ostali tudi brez denatja za voznine in malice ter tretjega dela regresa v višini 30.000 tolarjev, kar napetost v podjetju le še stopnjuje. Nič čudnega, če vemo, daje navaden delavec zaradi deset odstotkov manjše plače od določene v kolektivni pogodbi zaslužil v povprečju komaj 34.000 tolarjev na mesec! Ker se s tem denarjem na pragu tretjega tisočletja ne da ne živeti ne umreti, so z naslednjo stavkovno zahtevo seveda povprašali, kako si poslovodstvo zamišlja nadaljnjo vizijo Roga, nazadnje pa direktorju Martinu Kramarju še svetovali, naj takoj opravi kadrovske zamenjave na tistih področjih, kjer je prihajalo do napačnih odločitev in so zato težave naj večje. Za ponedeljek je bil napovedan zbor delavcev, na katerem naj bi 555 stavkajočih slišalo odgovore na svoje zahteve. »Pa ga ni bilo,« nam je sporočil Kušar, »saj se medtem ni zgodilo nič takega^da bi lahko prišli pred ljudi.« Četrtkov se- stanek vodstva z Metodom Dragonjo razen ministrove obljube, da bo pomagal Rogu pri prodaji starih objektov na Trubarjevi cesti, in ponudbe posojila z državnim jamstvom namreč ni prinesel nič otipljivega. In stavka seje prevesila že v drugi teden... V torek se je vodstvo Roga sestalo še s predstavniki SKB in Nove LB ter Zavarovalnico Triglav (ki je menda zainteresirana za nakup njihove lokacije naTrubaijevi). Kot kaže, je SKB banka pripravljena pomagati, vendar le dolgoročno in pod pogojem, da proizvodnja čim-prej steče, saj ve, da IKEA in Intervela kot največja kupca Rogovih izdelkov že grozita z umikom naročil zaradi stavke; posojila za oktobrske plače (približno 46 milijonov tolaijev) pa da ne bo dala. Zavarovalnica Triglav še ni odgovorila, ali bo kupila Rogove nepremičnine na Trubarjevi ali ne; bi pa Rogu posodila denar, če bi zanj dobila državno poroštvo. Začaran krog torej... D. K. DOKLEJ ŠE - Predsednik stavkovnega odbora Stane Kušar I)re^. 'f dom v tovarno Rog, kjer je 555 delavcev v sredo stavkalo že deveti dl OPOZORILNA STAVKA V LESTRl! Delavci zasebnega podjetja Lestro v Hočah pri Mariboru so na začetku tedna organizirali dvourno opozorilno stavko. Od vodstva podjetja so terjali izplačilo oktobrskih plač, ki bi jih morali po internem sporazumu med sindikatom in delodajalcem prejeti najkasneje do minulega petka. V podjetju Lestro s 189 za- poslenimi, so ti namreč že pred časom pristali na to, da jim ‘ lodajalec izplačuje plače po f »V vodstvu Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije spremljamo vaše aktivnosti in vas v celoti podpiramo v boju za vaše upravičene zahteve!« je v pismu stavkovnemu odboru, članom SKEI in vsem zaposlenim v Rogu zapisal predsednik SKEI Slovenije Albert Vodovnik. »V interesu celotne panoge in tudi vašega podjetja pa načrtujemo skupno sejo Republiškega odbora s predstavniki GZS, Združenja delodajalcev in pristojnimi ministri za razrešitev nakopičenih problemov.« določenem v panožni kolek1 c vni pogodbi (torej po ISA111 ( seču za pretekli mesec). Na oSI|‘ ‘ vi tega so sindikati in dclodap sklenili sporazum, v katerem-za vse leto določeni izplat:l f dnevi, kakor jih je predlag^ lodajalec sam. ,___ Po besedah predstavnikov51 dikata kovinske in elektroin“‘ strije so delavci Lestra v pd dobili samo dve tretjini plai Na opozorilni stavki so za Če111: napovedali splošno stavko, j jim delodajalec do srede izplača še zadnje tretjine p1* Prav tako so ga opozorili, da l*i novembrsko plačo izplačatifkr 24. decembra, zadnji del reg^Nh za letni dopust pa januarja- k Ocenjeni življenjski strošk tri- in štiričlanske družine tttt n llatri NOVEMBER 1996 Skupina dobrin iz košarice 1. Hrana 2. Pijača 3. Kajenje 4. Oblačila 5. Obutev 6. Stanovanje 7. Ogrevanje, razsvetljava 8. Gospodinjska oprema 9. Higiena, zdravstvena nega 10. Izobr,, kultura, razvedrilo 11. Prometna sr. in storitve 12. Razni predmeti in storitve 13. Drugi izdatki______________ SKUPAJ (v SIT) Tričlanska delavska družina povprečna minimalna mini. mes. košarica košarica košarica 50.565,73 8.246,68 5.064,38 24.890,17 5.659,99 21.909,54 18.664,81 11.489,55 13.924,53 25.498,89 28.997,16 3.426,81 37.081,98 255.424,23 39.099,71 3.022,35 2.737,50 15.333,24 4.318,09 15.769,74 13.049,37 6.083,86 11.715,24 10.636,18 10.436,36 2.041,28 8.915,31 143.158,22 39.099,71 3.022,35 2.737,50 738,97 0,00 12.506,73 11.122,30 0,00 8.103,64 6.333,99 4.739,20 0,00 7.769,16 96.173,26 Štiričlanska delavska družina povprečna košarica 62.775,90 8.296,95 5.064,38 30.462,25 6.681,26 26.705,19 23.058,30 13.664,30 15.678,15 28.883,10 35.898,81 4,275,92 40.029,21 301.474,71 minimalna košarica 47.804,40 3.043,89 2.737,50 18.817,51 4.803,25 18.952,12 15.575,46 7.062,21 13.056,32 11.860,70 13.659,94 2.275,85 9.242,77 168.891,93 mini. mes. košarica 47.804,40 3.043,89 2.737,50 815,04 0,00 15.002,16 13.259,50 0,00 9.426,14 6.516,07 5.243,37 0,00 7.769,16 111.617,24 Indeks cen življenjskih potrebščin Xi.96/IV.96 99,70 106,00 109,50 104,10 102,40 107,30 102,20 102,30 104,50 104,70 101,30 102,30 103,30 Indeks cen življenjskih potrebščin Xl.96/X.96 100,40 100,50 100,50 101,30 100,20 100,30 100,90 100,30 100,10 101,10 100,20 100,50 100,50 potreb^!0 Vc Xl.96/Xli|nmi 108j^°v W Z; Stopnja rasti košaric m.96/IV.96 2,48 2,76 2,43 2,77 2,69 2,33 Stopnja rasti košaric X.96/IX.96 0,55 0,53 0,45 0,55 0,53 0,44 Stopnja rasti košaric X.96/XII.95 11,37 11,93 13,67 11,33 11,97 13,95 Komentar: Po podatkih Statističnega ura^Lj p je 1996 inflacija (rast drobnoproMj^ ccn) v novembru znosQlciO,4 /josjjj-' .ra; se te cene povišale za jjljaj. letošnjih mesecih kaže na Struktura življenjskih stroškov 1, Hrana 19,8 27,3 40,7 20,8 28,3 42,8 2. Pijača 3,2 2,1 3,1 2,8 1,8 2,7 3. Kajenje 2,0 1,9 2,8 1,7 1,6 2,5 4. Oblačila 9,7 10,7 0,8 10,1 11,1 0,7 5. Obutev 2,2 3,0 0,0 2,2 2,8 0,0 6. Stanovanje 8,6 11,0 13,0 8,9 11,2 13,4 7. Ogrevanje, razsvetljava 7,3 9,1 11,6 7,6 9,2 11,9 8. Gospodinjska oprema 4,5 4,2 0,0 4,5 4,2 0,0 9. Higiena, zdravstvena nega 5,5 8,2 8,4 5,2 7,7 8,4 10. Izobr., kultura, razvedrilo 10,0 7,4 6,6 9,6 7,0 5,8 11.Prometna sr. in storitve 11,4 7,3 4,9 11,9 8,1 4,7 12. Razni predmeti in storitve 1,3 1,4 0,0 1,4 1,3 0,0 13. Drugi izdatki 14,5 6,2 8,1 13,3 5,5 7,0 SKUPAJ: 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 dni so Po 1-1 odstotno inflacijo. Cene življenjskih potrebščin Fj se v novembru povišale zaO,- . bile v 12 mesecih višje za 9,2^' košaric življenjskih potrebščin v novembru podražilo za0,44iP j %. v 12 mesecih so dražje za .pa‘ Tudi za november objavljan10 .j n . ocenjene košarice, saj nam Stat' J J ■ ir-nsl ? a na nf t-n zl \ / n 1 ” urad še ni posredoval dejan•••> Pričakujemo, da bomo nasledi)1 L Q sec objavili podatke o primerja)'1 ^ vel ocenjenimi in dejanskimi košat11-; go, Pričakujemo, da bomo nasl Vir: Statistični urad Republike Slovenije Izračun: Strokovna služba Sveta ZSSS za letošnji november. ,1 Strokovna v ISKRI RELEJIH SO LE IZSILILI REGRES in delavci podjetja Iskra Releji iz Makol so konec ■|kaJSnje8a tet^na P° desetdnevni stavki zopet začeli delati. Sta-He( ,Se je za delavce končala uspešno, saj bodo dobili regres za 1 dopust, kar je bila njihova osnovna stavkovna zahteva. 0 besedah sekretarja območ-„&1 °dbora Sindikata kovinske Elektroindustrije za Podravje Edija Ozimica, ki je delavcem vseskozi pomagal pri izvedbi stavke, so predstavniki stavko- vnega odbora in vodstva podjetja po dolgotrajnih in težkih pogajanjih podpisali sporazume spoštovanju delavskih pravic v podjetju. V njem piše, da bodo delavci prejeli celoten letošnji regres za letni dopust. Doslej so sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije OsJmalinova 4, 61000 Ljubljana Telelon 061/312 246 telelau 061/322-973 Žiro račun 501014>7B 67042 uamm: , pisma/ozim s“'*‘SKEI ft4/96 iy im d' otok1 ok*1 j vit1 a osi11 daj^ reiii? ilač'11 ga,£* IZJAVA ZA JAVNOST pred2°rt Se*' RePubli4ke9a odbora SKEI Slovenije, 2B.11.199G, je bila s strani infornf n'^a Območne9a odk>ora SKEI za Podravje, Branka Medika, podana traia 0 razmerah v ISKRI RELEJI, MAKOLE, nastalih po skoraj dva tedna doo » Stav^' Osnovni vzrok za stavko je bil sicer neizplačilo regresa za letni Pod venclar 50 prisotne še druge nepravilnosti, zaradi katerih je OO SKEI za na ri^6 napisal Priiavo Inšpekciji za delo (v času stavke izročanje sklepov o čakanju el° al' prekinjanje pogodb o delu za določen čas, itd ). Drin^ PriP^^nosti stavkovnega odbora, da se do realizacije zahtev pride s ogajanji je direktor podjetja Viktor Korošec izbral popolnoma drugo taktiko. Zavrnil namreč kakršnokoli možnost izpolnitve zahtev in pravic delavcev. Pri tem je v o^nost posredoval izjavo (tudi preko POP TV), da stavko "vodi znani zdrahar podra ‘j ^ S sv°j'm destruktivnim delovanjem uničil že nekaj podjetij v prav03 na^n delodajalci ne morejo nastopati proti zakonitim načinom borbe za lce delavcev, posreduje RO SKEI v javnost naslednja stališča in zaključke: 1 RO SKEI protestira proti načinu omejevanja in onemogočanja nudenja strokovne P°nioči ogroženim delavkam s strani zunanjih sindikalnih zaupnikov, kakršnega je uPorabil direktor Korošec (najem posebne varnostne službe, ki vsekakor ne dela ^stonj). v tem primeru gre za odziv na klic prizadetih delavcev po pomoči, na aterega se je odzval Edmund OZIMIČ, sekretar OO SKEI za Podravje, ki je v kladu z dokumenti SKEI Slovenije pristojen in zadolžen za reševanje podobnih Primerov 2 ?° SKEI zahteva, da se direktor ISKRA RELEJI Viktor KoroSec opraviči sekre-"lu OO SKEI za Podravje Edmundu Ozimiču za neprimerne izraze in izjave, ki 1'n je o njem podal v javnih medjjih. 3 Ro SKEI podpira stavkajoče in njihove zahteve, saj hočejo na legitimni način (kar stavka vsekakor je!) doseči svoje pravice. ^9oraj navedeno se posreduje sredstvom javnega obveščanja. »ZDRAHAR« - Edi Ozimic dobili le 25.000 tolarjev v bonih. Preostanek regresajim bo podjetje izplačalo v dveh delih - prvi bo izplačan decembra, drugi pa januarja. Delodajalec se je s podpisom sporazuma tudi obvezal, da bo do konca decembra uskladil notranje akte podjetja s kolektivno pogodbo za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter kovinsko in elektroindustrijo, kar bi skladno s 94. členom te kolektivne pogodbe moral storiti že do 31. oktobra letos. »Poleg tega seje delodajalec obvezal, da bo od podpisa spo- razuma naprej dosledno spoštoval določila kolektivne pogodbe in zakona o stavki,« pravi Edi Ozimic. Omenjena dokumenta med drugim določata, da je delodajalec dolžan stavko plačati, proti delavcem, ki so sodelovali v stavki, pa ne sme disciplinsko ali kakor koli drugače ukrepati. Kot je povedal Ozimic, se delodajalec spočetka sploh ni bil pripravljen pogajati o uresničitvi stavkovnih zahtev, ampak je izvajal pritisk na delavce. »Kljub vsem pritiskom delodajalec ni uspel ustrahovati velike večine delavk indelavcev, dabi odstopili od boja za pravice, ki jim pripadajo po socialnem sporazumu. Vseh deset dni je stavkalo 112 od okoli 180 delavk in delavcev v podjetju. Nekatere delavke pritiskov niso vzdržale in so se vrnile na delo.« »Delodajalec je oviral tudi delo sindikata kovinske in elektroindustrije. Na začetku stavke je tovarno zaklenil, zato delavci niso mogli iz nje, zunanji predstavniki sindikata pa ne vanjo. Ukrepi delodajalca pa na sindikalno delo in ukrepanje niso vplivali, saj smo si izmenjavali informacije kar preko tovarniške ograje,« pravi sekretar območnega odbora SKEI za Podravje. »Delodajalec je zaradi enotnosti in odločnosti večine delavk in delavcev moral vendarle pristati najprej na pogajanja, nato pa še na stavkovne zahteve,« pravi Edi Ozimič. »Stavkajoči so v tej bilki zmagali. Vendar pa ne gre za zmago zaradi zmage. Kdor ve, da večina delavcev v Iskri Relejih zasluži mesečno okoli 37 tisoč tolarjev neto, si lahko predstavlja, kako nujno potrebujejo regres za pokrivajo tekočih stroškov in preživljanje družin. Zdi se, daje na koncu to spoznal tudi delodajalec.« Tomaž. Kšela ■ ■ ■ ' i:: : : : I :: ::: : I i Kako deluje Evropska unija r pe^ pl^ Četi 'ko. ;de DlaJ1 Krka teče hitreje -'hiCeL re'^ly° soboto, torej samo dan potem, ko so organizatorji Uči* — * * " " - - * — — OSTRA OČESA - Kol se je izkazalo, so imeli najostrejša Malnar, lierlan (oba Zdravila) in Piškurič (Novoterm). r^rt/. \t Pet »pripeljati« v podjetja, so delavke in delavci Krke mesta s »športnim dnevom« v Marofu sklenili že celoletne športno-rekreativne aktivnosti. |SKLKrka sc res lahko pohvali, da ana 3 rcdkih'če že ne cdina r,r-fjpjl n.a Slovenskem, ki že okro- n desetletja neprekinjeno skrbi —^jvnr®an'z'rano športno-rekrea-!ksc( ,0 dejavnost zaposlenih. Ne-2HK., 0 zaslug za to ima nedvom- ■/XII jnil0ClStVO Podjetja- ki Je tovr-aktivnostim ves ta čas nu- S-Vp* vso Podporo. Dobro se nam-IV- zaveda koristi športa, ki ne bStem!!'-6 zdravja in vitalnosti, nriii Cc zaposlenim lajša tudi opra-TMhv C Vsakodncvmh delovnih pjgl eznosti. Prav zaradi tega razlo-lo dejavnost »prerazpore-OpLj.* v oddelek za oddih in rekre-gpjL/j0'. k' se s tem področjem Profesionalno: zaposle-Cimira in organizira. Pod stro-'rn vodstvom svojih in zu-Lg! . odelavcev zdaj bedi nad Jnic- i1^110 (telovadba v telova-ra^L,lla 'n bazenih), predvsem pa rodC Preventivno dejavnostjo (te-k'1? rekreac'ja v telovadnicah, i ,j|jan- badminton, streljanje, ke-;na J®, tenis, aerobika, namizni tenis, fitness, planinarjenje z izleti, smučanje itd.). Ker vsak od zaposlenih v tej ponudbi zlahka lahko najde kaj zase, se jih tedensko rekreira vsaj 500... »Športni dan Krka 96«, na katerem je v odbojki, streljanju, pikadu, kegljanju, namiznem tenisu, šahu, badmintonu, orientacijskem pohodu, nogometu in košarki sodelovalo 12 ekip z več kot 400 nastopajočimi, je bil torej krona celoletnih športnih aktivnosti krkašev, ki seje na Otočcu končala s podelitvijo pokalov najboljšim ekipam in priznanj dvanajstim najzaslužnejšim posameznikom. V skupni razvrstitvi (doseženi rezultati plus množičnost) je zmagala Kora s 14.068 točkami pred Zdravili 12.791, DSSD 12.167, Biokemijo 10.533, Logistiko 8.005,Tehnoservisom 6.747, Kozmetiko 6.195, Marketingom 6.149, Zelenimi zdravili 4.603, Ljutomerom 4.527, Novo-termom 3.249 in Zdravilišči 3.064. D. K. VAŽNO JE SODELOVATI - Po nasmejanih obrazih sodeč najbrž res. A med dvoboji so bili bolj zagrizeni... (Foto: Krka) '■ -.v-.'.-. Na tekmovališča tudi .do0! ni1-' Belokranjci I! , ^rtni referenti so se dogovorili, predsedniki sindikatov s 110 riii nit «■ Območni organizaciji ZSSS »požegnali« njihov sklep, I “5 sturnirjcm v malem nogometu 6. t rn. začnejo II. sin- I i",,!! .isre Bele krajine! Traj£,Ie 130010 do 1 • maia. avl"! deh ,?Cl?S^S ’zr°č‘tev tradicionalnih priznanj ob prazniku Safi4gom 'druzlla še* podelitvijo pokalov najboljšim v malem no-j etu’ košarki, kegljanju, namiznem tenisu, odbojki in šahu. sl"- ■ D. K. OTROCI JO POTREBUJE^01 PRISPEVAJTE PO SVOJIH MOČEH! X ŽIRO RAČUN: 50101-654-41037. Hvala. Objave o prispevkih preberite v reviji Otrok in družina. Za uresničevanje Ciljev, določenih v ustano-P/še: Metka Roksandič vitvenih pogodbah EU, so bile oblikovane številne ustanove in organi. Teh ne moremo zamenjati z ustanovami Sveta Evrope, saj gre za drugo politično organizacijo. Organi in ustanove EU so evropska komisija, svet ministrov, evropski parlament, evropski svet, sodišče, računsko sodišče, gospodarski in socialni odbor, odbor regij, evropska investicijska banka. Evropska komisija Evropska komisija je izvršni organ in motor EU. Komisija je edini nacionalni organ Unije, ki deluje v interesu Unije in ne v interesu držav članic. Njenih 20 članov je neodvisnih od svojih vlad, čeprav jih imenujejo vlade. Komisijo sestavljata po dva predstavnika iz petih večjih držav: Francije, Nemčije, Italije, Španije in Velike Britanije, in po eden iz vsake manjše države - lo je desetih preostalih držav članic. Komisarji so imenovani za 5 let. Komisijo vodijo predsednik in dva podpredsednika, ki imajo dveletni mandat. Vsak član komisije je odgovoren za določeno področje dela ali tudi za več področij dela. Funkcija komisarjaje podobna funkciji ministrov v državah. Komisija ima 23 generalnih direkcij, ki so oblikovane glede na področja (gospodarstvo in finance, skupni trgi in gospodarski obrati, konkurenca itd.). Za komisijo dela še vrsta drugih služb (pravna služba, stiki z javnostjo itd.). Sedež komisije in večina uradov je v Bruslju, nekaj pa tudi v Luxemburgu. Uradi komisije zaposlujejo 15.000 uradnikov. Stroški upravljanja komisije znašajo približno 5 odstotkov celotnega proračuna. Naloga komisije je zagotoviti izvajanje določil, predlagati zakonodajo Skupnosti (imenovano Pravila in smernice), kije potrebna za doseganje ciljev, in potem ko je ta sprejeta, skrbeti za njeno uresničevanje. Svet ministrov Je glavno telo EU z močjo odločanja. Njegovi člani so predstavniki vlad članic. Njihova naloga je, da se pogajajo in glasujejo o zakonodaji skupnosti. Obstaja en Svet, vendar ime in sestavo spreminja glede na predmet dela (kmetijstvo, finance, izobraževanje itd.). Ministri so v evropskem okviru različno odgovorni svojim nacionalnim parlamentom, vendar tega, kar oni odločijo, ni možno razveljaviti. Zakonodaja, ki jo sprejema Svet ministrov, je v obliki pravil in smernic. Pravila so obvezujoča in postanejo del nacionalne zakonodaje. Smernice so obvezujoče, vendar je izbira metode za doseganje ciljev prepuščena državi članici. Vsaka država članica ima v Bruslju stalno predstavniško pisarno z diplomati in uradniki iz vseh domačih ministrstev. Vsak teden se predsedniki teh delegacij srečujejo na delovnih sestankih, imenovanih Komite stalnih predstavnikov (znan po imenu COREPER). Tam se sistematično obravnavajo vse zadeve, ki potrebujejo ministrsko odobritev. Svet ministrov sprejema odločitve s kvalificirano večino glasov, nekatere pa tako kol prej, s soglasjem. Način odločanja je odvisen od področja odločanja. Število glasov posamezne države članice je odvisno od njene velikosti. Tako imajo Nemčija, Francija, Italija in Velika Britanija po 10 glasov, preostale države pa po 5, 4, 3 ali 2 glasova, skupaj 87 glasov. Kvalificirana večina je dosežena z 62 od 87 glasov. Predsedovanje Svetu ministrov prevzema vsaka država članica izmenično po šest mesecev. Zdaj je predsedujoča Irska. Svet ministrov je zadolžen za uresničevanje ciljev, zapisanih v pogodbah. V ta namen koordinira gospodarsko politiko držav članic in sprejema po po. topku, na predlog komisije, pomembne odločitve, ki zadevajo skupno politiko. Na področju zunanje in varnostne politike določa Svet ministrov skupna stališča ali akcije in tudi skrbi za njihovo izvajanje. (Nadaljevanje prihodnjič) Šahisti nadaljujemo tradicijo! Leto je okoli in spet se bomo srečali. Vedno manj nas je, ker je bil prav delavski šah ena glavnih žrtev tranzicije. Nekdanjih zmagovalcev iz Litostroja, Iskre, RTV ni nikjer več, čeprav so včasih nastopali z več moštvi. Kje so časi, ko je v ligi nastopalo po šestdeset moštev s po šestimi igralci? Pa vendar je ljubljanska sindikalna liga najstarejše delavsko tekmovanje v Sloveniji, ki seje še ohranilo. Letošnja liga je že petdeseta po vrsti in prav zato smo se tudi obrnili na ZSSS, naj bi prevzela pokroviteljstvo nad njo. Če se bo pripravljen pridružiti še kakšen drug sindikat, bomo tem bolj zadovoljni, ker se zavedamo, da tudi prijavnina, pa čeprav simbolična, odvrača od prijave. Še posebno, če mora kapetan seči kar v lasten žep in potem čakati, da se ga bo kdo usmilil, kar sem vse prevečkrat občutil na lastni koži. Dobra šahovska ekipa ali pa kakšna drugačna je tudi dobra reklama za podjetje in hkrati utrjuje občutek skupne pripadnosti podjetju. Konec koncev je šah tudi eno od meril izobrazbe in kulture, in kjer so slabi šahisti, praviloma tudi izobrazbena raven zaposlenih ni kaj visoka. Žal pa je šah postal eno od področij, kjer novopečeni predstavniki kapitala poskušajo obračunavati s sindikati, kar je še posebno sramotno in obsojanja vredno! Prav zato se v imenu kapetanov vseh v lanskoletnem tekmovanju udeleženih ekip obračam na vse znance iz prejšnjih let, naj se nam ponovno pridružijo. Šah nam po eni strani daje občutek medsebojne povezanosti in solidarnosti, po drugi krajša čas in pomaga vzdrževati intelektualno in fizično kondicijo, končno pa tudi vsem, ki delavce podcenjujejo, dokazuje, da nismo od muh in daje z nami še kako resno računati. Vse organizatorje rekreacije, kijih, sklepajoč po poročilu v prejšnjem Sindikalnem zaupniku, ni malo, pozivamo, naj animirajo svoje delavce za to obliko rekreacije, kar velja tudi za predsednike sindikatov. Upamo, da ta poziv ne bo padel na neplodna tla in da bo delavski šah spet zaživel, kot delavski šport nasploh! Prijave za tekmovanje sprejema Pavel Jereb, OO ZSČ, Linhartova 13, 1000 Ljubljana (tel. 31 1-745, od I L do 13. ure). Sestanek kapetanov pa bo v četrtek, 19. 12., ob 16.30 v sejni sobi SEG, Bežigrad 7/1 (ob blagovnici Astra Jama). Tugomer Kušlan 5. decembra 1996 Privatizacij^teče zadnje kroge ZAČELA SE JE TEKMA ZA NADZOR NAD PODJETJI Prvi krog privatizacije družbene lastnine se počasi zaključuje. Programe privatizacije ima odobrenih 85 odstotkov vseh podjetij z družbenim kapitalom. V obdelavi je še 11 odstotkov podjetij, sklad za razvoj je prevzel 2 odstotka, 1,8 odstotka podjetij paje šlo v stečaj. Končan ali skoraj končanje privatizacijski postopek v več kakor polovici podjetij z družbenim kapitalom. S prvim privatizacijskim krogom pa se že prepleta drugi krog lastninjenja: koncentracija lastniških deležev, prizadevanja aktivnih lastnikov za pridobitev tako imenovanega kontrolnega števila delnic. Sivi trg delnic, vključno s tveganim nakupom delnic iz notranjega odku- pa, pri katerih bo prenos lastništva mogoč šele po dveji letih, je v polnem razmahu. Še vedno pa ostaja neuporabljenih 18 odstotkov vseh razdeljenih certifikatov. Po besedah direktorice Agencije za prestrukturiranje in privatizacijo Mire Puc je to majhen delež v primerjavi z neuporabljenimi certifikati v drugih državah, kjer po- teka lastninjenje. Vendar je možnosti za njihovo vlaganje vse manj, kljub še sedmim mesecem časa za to. NaAgenciji za prestrukturiranje in privatizacijo so nam posredovali seznam še petih podjetij s prvim soglasjem agencije, kjer tečejo javne prodaje (Crei-na iz Kranja, LIZ inženiring Ljubljana, Unitas Ljubljana, Žito in Lastniška struktura po obelavi na centralni evidenci Drobni delničarji Skladi 15,0% Zaposleni 29,0% 41,0% Neodkupljene Drugi 8,0% Strah r^jeda tudi duše šefov (8.) VEGAH STORILNOST ZA BOUŠO KONKURENČNOST Treba je priznati: GZS je izdelala kar dober program, kaj vse morajo napraviti drugi, predvsem država, da bi se zboljšala konkurenčna sposobnost slovenskega gospodarstva. Seveda ima v programu še vedno tudi, za koliko naj bi se znižali osebni prejemki zaposlenih v gospodarstvu. Zastonj sem brskal po časopisih, da bi odkril, kaj bo GZS kot institucija sama prispevala k zboljšanju konkurenčnosti gospodarstva in kaj so se na UO GZS dogovorili, kako doseči večjo mobilizacijo razpoložljivih virov v podjetjih. Namreč, GZS in delodajalci bodo težko nastopali verodostojno pred slovensko državo in pred delojemalci, če ne bodo predstavili tudi programov svojih prizadevanj za zboljšanje konkurenčnosti slovenskih podjetij. Ravno tako kot za državo se, denimo, tudi za GZS lahko postavi vprašanje, ali za članarino, ki jo podjetja plačujejo, dobijo nazaj ustrezen ekvivalent koristi, ki naj bi jo imeli od zbornice. Lahko pa se zastavi tudi vprašanje, ali podjetja za tisto, kar dobijo, ne plačajo preveč. Menda se zbira denar za izgradnjo nove poslovne stavbe GZS. Vprašanje je, ali je to res tisto, kar slovensko gospodarstvo sedaj najbolj potrebuje. Morda bi pa bilo bolj ustrezno, če bi ta denar zaenkrat naložili kot (ugodno) posojilo v kakšnem podjetju za njegovo tehnološko prenovo za razvoj kakšnega novega izdelka? Znana je hvalevredna akcija GZS za pridobivanje certifikatov ISO v slovenskih podjetjih in za razvijanje odličnosti. Ker pa poznam kar nekaj podjetij, ki imajo certifikate ISO, vendar kljub temu niso prav uspešni izvozniki, ker imajo previsoke stroške na enoto proizvoda, se sprašujem, ali ne bi morala biti GZS tako prizadevna tudi pri spodbujanju povečanja storilnosti vseh proizvodnih tvorcev. Ali ne bi GZS morala biti stalni in bolj energičen pobudnik za preganjanje nelojalne konkurence, dela na črno in uvažanja blaga na črno s ciljem nadaljne prodaje? Ali ne bi morala GZS sistematično in globalno vplivati na slovenske porabnike, da bi bolj kupovali slovensko blago in storitve, ko je marsikateri slovenski izdelek v marsičem boljši od uvoženega, zagotavlja pa hkrati tudi zaposlitev prebivalcev Slovenije? Soglašam, daje potrebno sprejeti ukrepe, ki bodo takoj znižali stroške dela na enoto proizvoda. Preseneča pa, da se kot edini takoj izvedljivi ukrep s takojšnjim delovanjem kaže le zmanjšanje osebnih prejemkov zaposlenih. To je pa kaj slaba legitimacija za delodajalce glede njihovih menedžerskih sposobnosti. Čeprav so pretekli meseci polemike v zvezi z odpovedjo SKP pokazali, da polemika slabo vpliva na motivacijo zaposlenih, se še kar nadaljuje. Ni znano, da bi med tem menedžerji mrzlično pripravljali za svoja podjetja programe za zboljšanje konkurenčne sposobnosti, kjer bi bili predvideni ukrepi za zboljšanje poslovanja v vseh poslovnih funkcijah. Delodajalci nikakor ne morejo razumeti, da moraš, preden sežeš v tuji žep, prej izkoristiti vse druge možnosti in tudi sam nekaj žrtvovati. Pri tem tudi sam, predvsem pa prepričljivo pokazati kako perspektivo, če se žrtev sprejme. Sedaj in takoj je treba začeti reševati problem konkurenčne sposobnosti tako, da se pozneje ne bo vrnil v še težavnejši obliki. Delodajalci pozabljajo, da je odločilna mera uspešnosti gospodarstva, koliko zaposleni zaslužijo ter kolikšna je njihova takojšnja in odložena poraba. Zato direktorju podjetja ne morejo biti v ponos delavci, ki živijo v revščini ali na njenem robu. Mariborski institut za ekonomsko diagnozo in prognozo je za letošnji marec izdelal zanimivo primerjavo slovenskih plač in kupne moči s plačami in kupno močjo v nekaterih drugih državah. Ugotovil je, denimo, daje bila takrat poprečna slovenska plača za 168 odstotkov večja od poprečne madžarske plače, toda njena kupna moč je bila le za 62 odstotkov večja od kupne moči madžarske plače. S sosednjo Hrvaško je bila primerjava »ugodnejša«: naša plača je bila višja za 63 odstotkov, kupna moč pa za 55 odstotkov. Navedeni podatki dokazujejo, da živimo v okolju, kjer so življenjski stroški večji kot pri naših konkurentih iz srednje in vzhodne Evrope. Zato primerjava stroškov dela s konkurenti brez primerjave kupne moči zelo izkrivi sliko o življenjski ravni zaposlenih. Rešitev je seveda v vsesplošnem zniževanju vseh stroškov, predvsem s povečevanjem storilnosti. S tem pa se bo znižala tudi inflacija, ki pri sedanji tečajni politiki Banke Slovenije zlasti težko prizadeva izvoznike. Resje, da se cenovna mednarodna konkurenčna sposobnost narodnega gospodarstva ocenjuje na podlagi stroškov dela (plač in drugih osebnih prejemkov), storilnosti dela in na podlagi razmerij menjalnih tečajev. Po plačah in storilnosti smo za razvito Evropo in pred bivšimi socialističnimi državami. Stroške dela na enoto pa lahko znižamo bodisi z zniževanjem plač ali (in) drugih osebnih prejemkov ob nespremenjeni storilnosti, bodisi z zviševanjem delovne storilnosti ob enakih plačah in drugih osebnih prejemkih, bodisi kombinirano, kombinacija je pa vedno odvisna od tempa povečevanja storilnosti. Kratkoročno imata na mednarodni konkurenčni položaj gospodarstva določene države naj večji vpliv nihanje deviznih tečajev in nihanje delovne storilnosti v odvisnosti od izkoristka delovnih zmogljivosti oziroma od naročil. Zato je samo dolgoročen razvoj storilnosti in s tem stroškov dela na enoto proizvoda lahko zanesljiv kazalec uspešnosti poslovanja podjetja oz. njegove konkurenčne sposobnosti. Pri tem je manj pomembno gibanje absolutnih vrednosti, pomembnejša je primerjava z gibanji teh kazalcev v konkurenčnih državah. Za realnejšo sliko morajo biti dolgoročne primerjave relativnih stroškov na enoto izdelka vedno dopolnjene še z analizo drugih gospodarskih kazalcev, ki spremljajo udejanjanje go-spodarsko-političnih ciljev države. Kako vprašljivo je ločeno obravnavanje in primerjava samo delovne storilnosti in stroškov na enoto dela ter gospodarsko-politično ukrepanje le na podlagi tega, kažejo podatki o teh gibanjih vVeliki Britaniji za čas od leta 1980 do 1987 PPG Gorenjski sejem; zadnji dve še nimata rešenih denacionalizacijskih zahtevkov) ter treh brez prvega soglasja, v katerih bo verjetno tudi javna prodaja (KK Ruj, Kompas Hertz in Marpetro iz Ljubljane). Certfikate pa še sprejemajo poblaščene družbe (pidi) in tudi lastninjenje državnih podjetij še ni končano. Množice malih delničarjev iz notranjega lastninjenja ali javne prodaje so že tarča vseh aktivnih lastnikov, ki si zelo prizadevajo pridobiti kontrolno število glasov pri odločanju v podjetjih. Sivi trg cveti, Mira Puc pa male delničarje opozarja, da bo v pravdnem postopku sila težko dokazati morebitno prevaro. Te so zaradi po-majkljivega znanja malih delničarjev o delničarstvu kajpak možne, zato opozorilo ni odveč. Svari tudi pri tako imenovanem terminskem nakupu delnic. Kupec take delnice (delnice notranjih lastnikov, ki jih ni mogoče prenesti na novega lastnika še dve leti po njihovi izdaji) se v času “moratorija” sploh ne more prepričati, ali ni lastnik delnice prodal več kupcem. V sak kupec delnic to počne na svojo odgovornost in lastna pamet je poleg dolgotrajnih sodnih postopkov edina zaščita. Če bi administrativno, s prepovedjo, omejili prodajo delnic, bi lahko ogrozili razvoj kapitalskih trgov, je dejala Mira Ric. Zivahnoje tudi trgovanje z delnicami podjetij, ki so se znašla na borzi. Zanimivo je, da seje praktično vsem znižalo število lastnikov njihovih delnic; Mecator, kije imel ob izdaji delnic prek 63.000 lastnikov, jih je proti koncu avgusta letos imel skoraj 17.000 manj. Podobno se je dogajalo tudi drugim podjetjem na borzi. Direktorica Agencije za prestrukturiranje in privatizacijo je ovrgla trditve, da so zaposleni v olastninjenih podjetjih njihovi večinski lastniki. To naj bi p° mnenju mnogih oviralo prestrukturiranje našega gospodarstva v tržno. Podatek velja za mala podjetja, je dejala Mira Puc, za velika pa ne, saj so ta imela sorazmerno velik delež javne prodaje. Struktura lastništva po obdelavi na centralni evidenci Agencije kaže, da so skladi lastniki 41 -odstotnega deležav podjetjih, zaposleni imajo v lasti 29-odstotni delež, drobni delničarji pa 15-odstotnega. Drugi lastniki imajo 8 odstotkov deležev, 7 odstotkov pa jih je še neodkupljenih. Da bi že olastninjenim podjetjem pomagala pri nadaljnjem lastninjenju (lastniška struktura ni enkrat za vselej določena), jeAgencija za prestrukturiranje in privatizacijo pred kratki m skleni la dogovor z or-ganizacijo Phare o projektu strokovne pomoči podjetjem. Podjetja, ki bodo pomoč želela, se bodo lahko oprla na obširen konzorcij strokovnjakov pri Phare. B. R- Vpliv človeškega dejavnika na konkurenčnost gospodarstva NAJPOMEMBNEJŠI VIR SLABO IZKORIŠČEN Gospodarska zbornica in Fakulteta za družbene vede sta pripravili strokovni posvet o vplivu socialnih stroškov, cene dela in izkoriščenosti človeških virov na konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Namen posvetuje bil začrtati jasnejše obrise razvojnega programa Slovenije, kajti gospodarstvo seje dosedaj razvijalo stihijno in v Sloveniji ni nikakršne dovolj jasne in čvrste razvojne vizije. Prvi vtis s posvetuje bil, daje treba vlagati predvsem v človeški dejavnik v razvoju družbe, če naj ta bo dolgotrajen in ustrezen. Drugi vtis: realna rast plač ni največja ovira razvoju. Če smo prav razumeli, je v naših podjetjih še dovolj drugih, premalo izkoriščenih možnosti za dvigovanje konkurenčne sposobnosti. Produktivneje in spodbudneje bi bilo, da si ne bi prizadevali za realno zmanjšanje plač, pač pa za boljše izkoriščanje delovnega potenciala, kije na voljo v podjetjih. Na posvetu je padel očitek na račun menedžetjev, da prav tega nc izkoristijo dovolj- Plače pač niso pogoj za večjo konkurenčnost, ampak cilj: z večanjem konkurenčnosti se lahko večajo plače. O družbi so udeleženci posveta dejali, da premalo skrbi za večanje znanja, s katerim bi lahko (prek večjega števila inovacij, razvoja novih, trgu primernih izdelkov in dobre organizacije proizvodnje ter poslovanja) zvišali konkurenčno sposobnost podjetij-Država je relativno predraga in tudi temeljne naloge, ustvarjanja konkurenčnih pogojev za razvoj gospodarstva, ne opravlja najbolje. Skupni vtis s posveta bi bil, da na konkurenčnost slovenskega gospodarstva vpliva mnogo dejavnikov, ki delujejo po; vezano, zato jih je treba tako tudi obravnavati. Vsekakor pa se je temeljitih sprememb v prid boljših konkurenčnih pogojev za gospodarstvo treba lotiti, čeprav bi bil radikalizem pri posegih v obstoječe odnose prav tako škodljiv, kot če se spreminjanja ne bi lotili. B. R- (vir OECD 1988). V tem obdobju so se stroški dela na enoto proizvoda v predelovalni industriji Velike Britanije v primerjavi s trgovinskimi partnerji zniževali po 3,5 odstotka na leto. Torej jev tem času industrijaVelike Britanije zelo pridobila pri konkurenčni sposobnosti. Kljub temu je delež novoustvarjene vrednosti industrije v BDP hitreje nazadoval kot denimo v Nemčiji ali Avstriji. Obseg industrijske proizvodnje je šele leta 1987 do- segel tistega iz leta 1979, ko je bil največji. Nemci so, denimo, svoj največji obseg iz leta 1979, po velikem zmanjšanju obsega leta 198o, dosegli že leta 1982.Tudi delež angleškega izvoza je po velikem padcu leta 198o v nadaljnih letih nazadoval. Trg delovne sile se je razvijal tudi neugodno: stopnja brezposelnosti je bila konec leta 1987 še enkrat večja kot je bila tista koncem sedemdesetih let. Ob teh nespodbudnih takratnih gospodarskih gibanjih v Veliki Britaniji se kar samo od sebe postavlja vprašanje, na čem temeljijo obljube slovenskih delodajalcev, ki jih dajejo o ugodnih gospodarskih gibanjih, če bodo delojemalci pristali na znižanje svojih osebnih prejemkov. Osebno bi lahko pritrdil samo temu, da bi se v tem prime- ru verjetno kratkoročno zboljša) ekonomski položaj podjetij. Vsi drugi pričakovani boljši rezultati so pa premalo konkretno podprti tudi z drugimi potrebnimi ukrepi. Pri nas moramo speljati velike so spremembe tako v gospodarskih kot negospodarskih dejavnostih, če hočemo izboljšati našo mednarodno konkurenčno sposobnost, seči zopet visoko stopnjo zaposle; nosti in se v življenjski ravni bolj približati razvitemu svetu. V izvajanju potrebnih sprememrnb bomo uspešnejši, če bomo vsa ta prizadevanja združili v organizirano družbeno gibanje, na čelu katerega bi morali biti gospodarstveniki. Politiki imajo žal preveč opravka z drugimi vprašanji. Zato lahko nanje računamo le v toliko, da bodo naredili tisto, kar bo od njih zahtevalo dobro organizirano gospodarstvo. Le dobro organizirano gospodarstvo bo doseglo tudi potreben politični vpliv. Energijo se splača trošiti za dolgoročno izboljšanje položaja gospodarstva in življenske ravni prebivalstva, ne pa za večmesečno brezuspešno “nategovanje” z delojemalci, ali jim bodo ali ne nekaj odtrgali od glede na življenske stroške, že tako majhnih osebnih prejemkov. Na posvetu o aktualnih problemih osnovnega zdravstvenega varstva v Sloveniji, ki sta ga prejšnji teden organizirali komisija za negospodarske dejavnosti državnega sveta in interesna skupina lokalnih skupnosti, so župani slovenskih občin, direktorji zdravstvenih domov, Predstavniki vlade, svetniki in drugi skušali odgovoriti na Najbolj žgoče vprašanje, kako razvijati zdravstveni dom v Prihodnje, da bo zadovoljeval potrebe ljudi. Škoda le, da •dso bili navzoči tudi zasebni zdravniki, ki bi nastale težave °svtlili še s svoje plati. lagi, da ni nujno neko formalno ekipo zaposliti v zdravstvenem domu, ampak poskrbeti, da na tistem območju deluje ta služba tudi v obliki ekipe, ki ima koncesijo, torej pravico javnega delovanja. Za naše zdravstvo je značilno, da vključuje v javno zdravstveno mrežo tako zdravstvene delavce, ki so v delovnem razmerju prek zdravstvenih domov, kot zasebnike, ki imajo koncesijo. Vprašanje je le, kako ohraniti usklajevalno funkcijo zdravstvenega doma, ki ga lahko organiziramo kot javni zavod ali kot združbo zasebnih zdravnikov. »Četudi bi se privatizirale vse ordinacije in dispanzerji, bi morale ime- Spremembe zdravstvene zako-n°daje iz leta 1992 so zagotovo Pozitivne, saj uvajajo privatništvo oziroma možnost zasebnega dela v zdravstvu in s tem razvijajo konkurenčnost med zdravniki. Od tod naprej pa se začenjajo težave. Zdra-vstvo je dobesedno ušlo z vajeti, razvija se stihijsko, brez ustrezne nacionalne zdravstvene politike, ki bl bila zakonsko podkrepljena. Kritiki sedanjega sistema namreč Ocenjujejo, da se zaradi slabše dostopnosti zdravstva, zdravstveno stanje prebivalstva slabša, da zdra-vstvena zakonodaja iz leta 1922 ne Zagotavlja več ustreznega osnovnega zdravstvenega varstva. Razne analize o zdravstvenem stanju prebi-valstva, ki jih kažejo vladne institucije, so nastale pred letom 1992, ko še ni bilo nove zakonodaje, in ne Zajemajo najnovejših podatkov. Kar 90 odstotkov potreb po zdra-vstvenih storitvah zavarovanci uresničujejo ravno na področju osnovnega zdravstvenaga varstva, za katerega dajemo komaj 20 odstotkov sredstev iz zdravtvene blagajne zavoda za zdravstveno zavarovanje, je v uvodu rekla dr. Dunja S ^ Lu pS P^: Kosmač-Piškur z ministrstva za zdravstvo. Vprašanja financiranja so se zaostrila, ko je bil sprejet zakon o lokalni samoupravi in so nastala določena neskladja v zakonodaji. V posameznih novih občinah danes ni zdravstvene enote, ki bi jo potrebovali glede na število prebivalcev, zato nastajajo tako imenovane bele lise: ustrezne zdravstvene službe ni, občine same pa nimajo dovolj denarja, da bi jo lahko razvile. Zato postaja v zadnjem času vse bolj aktualno vprašanje investiranja v osnovno zdravstveno dejavnost. V ta namen bi morali zagotoviti proračunska sredstva oziroma dopolniti zakon o investicijah v javne zdravstvene zavode. Letos je bilo v proračunu za te namene le 135 milijonov tolarjev, kar ne zadošča za investicijske posege v zdravstvene domove. Na ministrstvu za zdravstvo ocenjujejo, da bi v obdobju 5 do 10 let potrebovali vsaj 300 milijonov letno, če bi hoteli sanirati osnovno zdravstveno varstvo. Kako zagotoviti denar, pa je še odprto vprašanje. Zdravstveni domovi zgubljajo svojo prvotno funkcijo, patronažna služba medicinskih sester razpada. Z£2££;.zsz fudfv javnt zavod "če bodo šh marsikateri zdravstveni dom nima več službe nujne medicinske pomoči. Glavni razlog za takšne razmere je - po mnenju razpravljalcev - stihijsko uvajanje zasebnega dela v osnovno zdravstvo. Zdravniki in zobozdravniki, ki se odločajo za zasebno delo, zvečine želijo delati zunaj svoje ožje poklicne dejavnosti, specialisti različnih strok želijo delati predvsem v splošni medicini. V nekaterih zdravstvenih domovih je odšlo med zasebnike več zdravnikov in zobozdravnikov, kot jih je ostalo v javnem zavodu, ponekod pa malokdo. Po najnovejših podatkih, ki veljajo za 20. november ijj Ci Sl §i il menedžer delavski predstavnik (član sveta delavcev, sindikalni zaupnik, predstavnik v nadzornem svetu, delavski direktor) v podjetju strokovni delavec na kadrovskem področju in želite pri svojem delu iti v korak z razvitim svetom ter biti zares uspešni, ALI Sl LAHKO PRIVOŠČITE, DA NE BI POZNALI NAJSODOBNEJŠIH SVETOVNIH TRENDOV NA PODROČJU KREATIVNEGAVKUUČEVANJA ČLOVEŠKEGA DEJAVNIKAV PRIZADEVANJA ZA VEČJO POSLOVNO USPEŠNOST PODJETIJ??? Svetovno in domačo strokovno literaturo iz tega področja je za vas proučil mag. Mata Gostiša ter najpomembnejša spoznanja strnil v najnovejši knjigi PARTICIPATIVNI MANAGEMENT Sodobna teorija in praksa organizacijske udeležbe zaposlenih v svetu in pri nas Zanesljivo boste presenečeni nad spoznanjem,kako daleč za razvitim svetom (v nasprotju s pogostim precej domišljavim samoprepričanjem) v resnici caplja slovenska menedžerska praksa glede učinkovitosti upravljanja človeških virov in oblikovanja zaposlenih v največjo konkurenčno prednost podjetji ter kako strahotno napačno ježal pri nas prevladujoče menedžersko gledanje na celovito razvijanje sistema delavske participacije v podjetjih. Knjiga je izšla v sozaložbi ČZP Enotnost in Študijskega centra za industrijsko demokracijo "Studio participacis" in jo lahko naročite pisno na naslov ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana, ali po telefonu 061/321-255 ali faksu 061/311-956. Cena knjige je 6.500 tolarjev (+5% p. d.). letos, je od 1.469 zaposlenih v zdravstvenih domovih 167 ali slabih 10 odstotkov med zasebniki. Na področju zobozdravstva za odrasle je 366 zasebnih ekip in 380 državnih. Med mladinskimi ekipami je še vedno 379 ekip v zdravstvenih domovih, 31 pa je zasebnih. Od 623 patronažnih sester jih 13 opravlja zasebno delo, v glavnem za nego. Največ zasebnikov je med zobnimi tehniki. Od 660 zobnih tehnikov si služi kruh v zasebni praksi približno 220 oseb, kar je približno tretjina. Od 842 fizioterapevtov je 47 zasebnih, od 481 farmacevtov pa 39. Po besedah dr. Toneta Koširja naj bi letos v Sloveniji zaposlili 162 zdravnikov in zobozdravnikov iz drugih držav, s čimer naj bi zapolnili vrzeli na določenih območjih. S tem v zvezi se postavlja vprašanje, kako ohraniti zdravstveni dom tam, kjerse v zasebno delo preseli še zadnja zdravstvena ekipa iz kake službe, ki je po zakonu še vedno pogoj za delovanje zdravstvenega doma. Mogoče je odgovor v raz- „ Dr. FranjoVelikonja (ZD /ato. ker nisem zasebnik, .D,.v„„M«„(ZDšra- ti usklajevanje zdravstvenega varstva v rokah ustanove, ki imajo v rokah informacije o stanju zdravstva na nekem geografskem področju in znanje, da zanj organizirajo zdravstveno varstvo,« je opozoril dr. Janko Sušnik. A mi smo se odločili za mešan sistem privatnega in državnega zdravstva. Glavna težava ni v zasebnem delu, ampak v tem, da preobrazba zdravstvenih domov poteka nenačrtno. Zdravstveni domovi so se preoblikovali v tisoče novih ambulant brez vsebinske povezave. V Sloveniji ta trenutek ni jasno, kaj naj zdravstveni dom po novem bo, kakšna naj bi bila vsebina njegovega dela. »Dovoljeno je vse, kar ni prepovedano,« je slikovito orisal razmere v zdravstvenih domovih Ivan Zorman iz zdravstvenega doma v Postojni. »Ministrstvo za zdravstvo želi ohranjati zdravstvene domove, zaveda se njihove vloge kot nosilcev sistema primarnega zdravstvenega varstva, ob tem pa lahko zdravstveni dom zapustijo vsi nosilci in izvajalci zdravstvenega varstva, ki to želijo...« Obstaja resna nevarnost, da bo ostalo v zdravstvenem domu le tisto, kar ni privlačno za zasebno delo. Težave se kopičijo. Nejasnosti so pri preventivnem cepljenju otrok. Teoretično ima lahko vsak otrok v razredu drugega izbranega zdravnika, ki opravlja sistematski pregled. Ni pa enotnih kriterijev za sistematske preglede. Odkar so razpadle obratne ambulante, nimajo niti zdravniki niti podjetja več pregleda nad epidemiološkim stanjem zaposlenih. Večina zdravnikov ne pozna delovnih mest svojih zavarovancev, bolniški stalež predpisujejo na pamet... Plan zdravstvenega varstva, ki je zdaj v drugi obravnavi v državnem zboru, predvideva zdravstveni dom v takšni obliki in s takšno vsebino, kakršnega smo imeli in kakršnega v bistvu želimo imeti. Plan zdravstvenega varstva mora zagotoviti skladen razvoj zdravstvenih dejavnosti, ohranjati enakost dostopnosti in povečati svobodo izbire med privatnim in državnim zdravstvom. Pri tem je pomembno, da država opredeli jasen koncept uvajanja zasebne prakse v zdravstvo in določi kriterije za podeljevanje koncesij, ki naj upoštevajo smotrno razmerje med državnim in zasebnim zdravstvom, obvladovanje prehoda v mešano zasebno-socialno zdravstvo. Zdravstveni dom mora ohraniti dispanzersko delo, povezovalno funkcijo med posameznimi dejavnostmi, predvsem pa zagotoviti preventivno dejavnost na vseh območjih Slovenije. In še opozorilo Eriha Šerbca iz ZSSS: »Posebna skupina državnega sveta mora čimprej pripaviti predlog sprememb in dopolnitev vse zakonodaje, ki tako ali drugače obravnava zdravstvo!« Marija Frančeškin MEDICINSKE SESTRE OGORČENE Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije je 29. oktobra letos formalno oddal pristojnima ministrstvoma (za zdravstvo in za delo) predlog kolektivne pogodbe za poklic medicinske sestre. Po sedaj veljavnih pravilih bi morala vlada na pobudo sindikata odgovoriti v tridesetih dneh od prejema kolektivne pogodbe, vendar tega ni naredila. V sindikatu so zato ogorčeni. Vlada sindikatu delavcev v zdravstveni negi namreč ni poslala nobenega formalnega obvestila, daje pripravljena začeti pogovore o pogodbi kasneje, glede na dejstvo, daje imela do prvega zasedanja novoizvoljenega državnega zbora še vsa pooblastila. V sindikatu so zelo zaskrbljeni, če se bo v prihodnje ob vsakih volitvah za nekaj mesecev popolnoma zaustavilo delovanje državne uprave. Niso pričakovali, da se bodo začeli pogajati še s sedanjim ministrom, prepričani pa so bili, da bodo državni uslužbenci ko- rektno opravili svoje delo, za katerega so usposobljeni in plačani. Ker vlada od 28. novembra nima več vseh pooblastil, bodo v sindikatu delavcev v zdravstveni negi počakali, da državni zbor izvoli novo vodstvo. Od novoizvoljenega ministra za zdravstvo pa bodo takoj zahtevali odgovor na predlog kolektivne pogodbe. Od tega odgovora in ministrovih dejanj bodo odvisni tudi nadaljnji koraki sindikalnega boja, ki jih bodo uporabili za doseganje svojih ciljev. m. F. jtm*»****»x*m» NAROČILNICA **m»*xx*x** & Pri ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana, nepreklicno naročamo....izvodov knjige l PARTICIPATIVNI MANAGEMENT 2 J Ime in priimek osebe, ki daje naročilo:.......................................... » s* « s Račun nasloviti na (firma):...................................................... s s * s “ ^ .............................................................................. ® ® Ulica, poštna številka in kraj:.................................................. » s ............................................................................... ® ss ® 3 L Račun bomo poravnali v zakonskem roku. 8 sr » a 2- Knjigo mi pošljite po povzetju (za individualne naročnike). ** » _ » Žig Podpis: Datum:...................... ................................................. DELO ZA 5.279 BREZPOSELNIH Po zadnjih podatkih Repub- ranebrezposelnosti veljazaseptem- povečuje. Stopnja registrirane brezpo-liškega zavoda za zaposlovanje ber.Takratjetadosegla 13,7odstotka. selnosti znaša pri ženskah že 14, je bilo ob koncu oktobra v Slo- Delež brezposelnih žensk se nenehno moških pa 13,5 odstotka. a/. F veniji prijavljenih okrog 121.000 brezposelnih. V oktobru seje na novo prijavilo skoraj 10.000 brezposelnih, dobra tretjina med njimi so iskalci prve zaposlitve. V desetih mesecih letošnjega leta je ostalo brez dela več kot 73.000 ljudi, kar je za 8,7 odstotka več kot lani v istem obdobju. Med brezposelnimi je največ starih nad 40 let (37 odstotkov), mladih do 26 let (32 odstotkov), sledijo trajni presežki (20 odstotkov), stečajniki (13 odstotkov). V oktobru je našlo delo 5.279 brezposelnih, vendar kar 75 odstotkov med njimi le za določen čas. Zadnji podatek o stopnji registri- 8 5. decembra 1996 NAGRADNA KRIŽANKA stom pianu W»o) isvi PRITOK Rt NA PRI BONNU MOČNO BEUENO PUTNO GRUZIJSKI SKIADATEU TAKTAKlSVItl POKR1VAIO OfEM IETOVI5KI KRAJ PJU OPATIJI TINA TURNER SENEGAISKI PiaTEU (Senbent) TAtlSOVA ORANZADA ZAVAROVANEC NORDIJSKI IZRAZ ZA SMUČI n DR^KOtO NA OSI OTOK V IRSKEM MORJU EUČIINO SREDSTVO PRIPRAVA ZA SRKANJE MESTO NA TAJVANU km GIAVNO MESTO KENIJE AMERIŠKI pianu (Theodore) NEK. AMERIŠKI ATLET (Jomes Rfly) T UTIN«I VEZNIK Švedski SLIKAR ZORN BAROČNA SUITA NORVEŠKI POTU (Joios) Zamet NEKDANJI ITALIJANSKI ALPSKI SMUČAR PREBIVALKE CEUA ERANCOSKIPISA-TEU (Louis) UUDSTVO V TURČIJI ZUPANČIČ OTON IME PRVIH RUSKIH VESOUSKIH SOND Žlahtni plin KRATICA ZAJUNIOR PASTIRSKA PESEM MOČ, ENERGIJA OGRAJEN PROSTOR NAJDALJŠI DESNI PRITOK RENA AMERIŠKI PEVEC IN IGRALEC Mio) OLIVER MLAKAR MARIBORSKI KOREOGRAf Oto) LUKA NA SEVERU ČILA PRgEKU OČANEC MESTO V ITALIJI ZNOJ MOČAN aeriSki RASTLINOJEDEC GORSKE REŠEVALNE SANI ZGOU.SAMO MESTO V SLOVENSKEM PRIMORJU GLAVNI STEVNIK POMORŠČAK TASMAN MANJŠE PLOVILO Zenso IME RIMai STENOGRAF AVTOR ARIANE (Claude) TIPALKA PRI ŽUŽELKAH Nagradno križanka POZOR! K sodelovanju vabimo vse (podjetja in trgovine), ki bi lahko s svojimi izdelki obogatili naš nagradni sklad. Nagradna križanka št. 56 Rešitve nam pošljite do 16. decembra 1996 na naslov: Delavska enotnost, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana p. p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št.56 Nagrade za rešeno križanko so: 1. ura Etic Quartz, 2. knjižna nagrada v vrednosti 5.000 tolarjev 3. knjižna nagrada v vrednosti 3.000 tolarjev 4. knjižna nagrada v vrednosti 2.000 tolarjev Rešitev nagrade križanke št. 53 SKANDINAVKA, TONI INNAUER, ALT, NA SRAM, TAINE, NENNI, LUČKA, BANI, BAR, VOLAR, KAČ, MALMO, ARAMEJKA, RU, ARANHA, ARISTOKRAT, LES, MLIN, KAMION, TOTO, ARGO, ERA, IČA, OPONENT, ČRT, NADIR, ZAVOJ, INKA, UKRINA, AGON, ŠTAB, BASSIN Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 53 1. Tanja Pajnič, Kolodvorska c. 13, 1330 Kočevje 2. Mitja Avsec, Cesta 24. junija 13, 1231 Črnuče 3. Franci Knapič, Podlubnik 152, 4220 Škofja Loka 4. Majda Mes, Kroška 75, 9000 Murska Sobota Nagrade bomo poslali po pošti Križanko pripravil SALOMONOV UGANKAR j" NAGRADNI SKLAD [ ■ Ta teden je praktično nagrado uro Etic Quar- ■ ■ tz v naš nagradni sklad prispevalo podjetje I ZOD1AC d.o.o., Grosuplje, Kolodvorska 2. | . Program: CASUCCI, ZIPPO, MEGALVTE, ■ ■ URE: CIT1ZEM, CASIO... 1 TURISTIČNA AGENCIJA ir»fi STALNO BORZNO SPOROČILO ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/131 00 33, int. 384, 385, 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15.30 ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO BOHINJ - počitniški hišici v UKANCU, KRANJSKA GORA - PENZION SATURN - nad jezerom. MORAVSKETOPLICE -zasebna hiša, 2 -, 3 -in 4-posteljne sobe, POKLJUKA-2-ali štiriposteljni apartmajfali brunarica za 8 oseb , RATEČE - PLANICA- počitniški dom. NOVIGRAD - trisobno stanovanje, BOHINJSKA ČESNICA-privatna hiša, BANOVCI-termalna riviera - hišice za 4 osebe, ROGLA - apartmaji za 4 osebe, ČATEŽ -hišice za 4 osebe. ATOMSKE TOPLICE - za 4 osebe. B. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO 1. Potrebujemo ponudbo počitniških hišic v času božičnih in novoletnih praznikov. C. DOPUSTI 1996 BARBARIČA pri PULI - enosobno stanovanje, PIRAN - štiriposteljni apartmaji, UMAG - hotel in apartmaji, NOVIGRAD - hotel MAESTRAL, MAREDA PRI NOVIGRADU - dvosobno stanovanje , POREČ - hotel TAMARIS - 7 dni, polpenzion 262 DEM, hotel LUNA - 7 dni, polpenzion 205 DEM , hotel PICAL - 7 dni, polpenzion 320 DEM , hotel NEPTUN -7 dni, polpenzion 217 DEM, KRANJSKA GORA- Penzion Porentov dom, dvosobne sobe. D. SINDIKALNI IZLETI Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoj eželje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje po domačih krajih ali v tujino. Možnost plačila v 2 obrokih. Enodnevni izlet po BELI KRAJINI; IZOLA- ribji piknik in ogled morskega dna, DOLINA SOČE - ogled muzeja v Kobaridu, Dantejevega Pekla, vožnja z ladjo Lucijo, kosilo in zabavni program, po VIPAVSKI DOLINI - malica, kosilo, ogled vinske kleti in degustacija vin, PRAGA-4 dni, 2 polpenziona, avtobusni prevoz. Cena za skupine 299 DEM. E. NOVO LETO - silvestrovanja POREČ- hotel Parentium, polpenzion 52 DEM, doplačilo za silvestrovanje 90 DEM, PTUJ - enodnevno silvestrovanje na gradu 115 DEM, BLATNO JEZERO - 3 dni 270 DEM, CRIKVENICA - 4 dni 255 DEM, NEWYORK - 8 dni 1.290 $, MORAVSKE TOPLICE - 5 dni 16.000 tolarjev. F. REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC G.VELIKA POTOVANJA PEKING - 12 dni, 3.450 DEM. H. POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA Organiziramo ob pripravi vašega osebnega programa I. ŠOLSKE POČITNICE (od 15. 2. do 2. 3. 1997) Sprejemamo prijave za Bohinjsko Bistrico, Krvavec, Kranjsko Goro, Kanin in toplice. S splošnimi in plačilnimi pogoji vas seznanimo v agenciji ATRIS. POSEBNO OBVESTILO: objavljeno borzno sporočilo je okrnjeno. Zainteresiranim gostom lahko pošljemo tudi ponudbo v celoti. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze O S1. JULIJEM JE ZAČEL VELJATI ZAKON O IZVAJANJU SOCIALNEGA SPORAZUMA IN HKRATI ZAKON O DAVKU NA IZPLAČANE PLAČE IN SPREMEMBE ZAKONA O PRISPEVKIH ZA SOCIALNO VARNOST. Socialni sporazum in komentar Braneta Mišiča skupaj z nekaterimi prilogami v brošuri PLAČE '96 PLAČE'96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 Brošuro lahko naročite pri ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni 061/321-255, 1310-033, faks 311-9^ Naročilnica - Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo........izvod(ov) brošure PLAČE’ 96 po 1.500,00 SIT (+ 5% p. davek). Naročeno pošljite na naslov:........................ Ulica, poštna št., kraj:....................................... Ime in priimek podpisnika:..................................... 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Ind. naročnik - plačilo po povzetju Žig Podpis naročnika....................... KOLEKTIVNA POGODBA ZA DEJAVNOST KOVINSKIH MATERIALOV IN LIVARN ter 2« KOVINSKO IN ELEKTROINDUSTRIJO SLOVENIJE S KOMENTARJEM Komentarje je pripravila Lidija Jerkič, dipl. iur., SKEI Slovenije, uvodne besede, strokovna pomoč in svetovanje pa Adi Zunec, iur., Impol Vsebina brošure: - Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije - I. Normativni del kolektivne pogodbe 1. Pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev 2. Splošne določbe o plačah in drugih prejemkih - II. Obligacijski del kolektivne pogodbe Pravice in obveznosti strank in način reševanja sporov - Tarifna priloga - Priloga zahtevnostne skupine - Združenja pri Gospodarski zbornici Slovenije - Dejavnosti po šifri in imenu - Zakoni in predpisi Brošuro stane 2.500,00 SIT (+ 5% p. davek). Naročite jo lahko na naslov: ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefon 321-255, 1310-033, faks 311-956. Naročilnica Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) izvod(ov) brošure KOLEKTIVNA POGODBA ZA DEJAVNOST KOVINSKIH MATERIALOV IN LIVARN ter za KOVINSKO IN ELEKTROINDUSTRIJ0 SLOVENIJE s komentarjem. Naročeno pošljite na naslov: .............................. Ulica, poštna številka, kraj:.............................. Ime in priimek podpisnika:................................. 1. Račun bomo poravnali v zakonitem roku 2. Kot individualnemu naročniku mi pošljite po povzetju Podpis naročnika