Leto 1894,
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXI. — Izdan in razposlan dne 10. aprila 1894.
(Obsega štev. 62.—67.)
62.
Dopustilnica z dné 16. februvarja 1894. 1.
Za lokalno železnico iz Göpfritz v Gross-Siegharts z eventuvalnim podaljškom v Raabs.
podjetbe, imenovanim koncesijonarjem to dopustilo na podstavi zakona o dopuščanju železnic z dné 14. septembra 1854. 1. (Drž. zak. št. 238.) kakor tudi na podstavi zakonov z dné 17. junija 1887. 1. (Drž. zak. št. 81.), z dné 28. decembra 1890. 1. (Drž. zak. št. 229.) in z dné 27. decembra 1893. 1. (Drž. zak. št. 198.) podeliti takô-le:
Mi Frane Jožef Prvi,
P° milosti Božji cesar avstrijski;
^Postoljski kralj ogerski, kralj češki, dalma-_ inski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimérski û ilirski ; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda . lovski; vojvoda lotarinški, salcburški, šta-Jnrski, koroški, kranjski, bukovinski, gorenj e-8 eŠki in dolenje-sleški; véliki knez erdeljski; ^jni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
|)v ^er so Rudolf grof van der Straten, Rihard Gr °11 ?utlner> Jožef Adensamer in občina stii°Ss'^*e8harts zaprosili, da bi se jim dalo dopu-Qö j. .z£racliti in obratovati lokalno železnico iz Vzv H 1 V ^ross'Siegharts in evenluvalno v Raabs, 1 e o se Nam je, z ozirom na občo korist te
i8lo,r>ml»oh.)
§• 1.
Koncesijonarjem dajemo pravico, zgraditi in obratovati lokomotivno železnico, katero bo kot lokalno železnico s pravilno raztečino napraviti v Gross-Siegharts od postaje Göpfritz na progi državne železnice z Dunaja v Heb.
Koncesionarji so dolžni, spredaj imenovano lokalno železnico, po pogojih, ki jih ustanovi trgovinsko ministerstvo, kosoma nadaljevati do Raabsa takö, da naj se določila té dopustilnice uporabljajo za vso lokalno železnico, ki se bo napravila, kot za enotno podjetbo. Izvršiti omenjeno nadaljevalno progo do Raabsa pak bodo koncesijonarji dolžni še le tedaj, kadar bo po mnenju državnega upravstva misliti, da se koncesijonarjem vsled izvršitve novega nadaljevalnega krila nastajajoče glavnično breme, odbivši prispévek, ki ga s prevzetbo osnovnih delnic zagotové deležniki in pa dežela Avstrijska pod Anižo, zalaga s čistim, po tovornem poroštvu deležnikov ali kako drugači zagotovljenim donosom na
28
novo pristopajočega železničnega kosa, doštevši resnični čisti donos že izgotovljenega železničnega kosa, kolikor ta donos presega glavnično breme železnice, odbivši delni znesek, nabran po osnovnih delnicah. Pravica koncesionarjev, napraviti spredaj oznamenjeno nadaljevalno progo, mine, ako bi se te pravice ne poslužili v dobi štirih let, računčč od današnjega dné.
Prav takö se državnemu upravstvu pridržuje pravica, da tudi pred iztekom spredaj določene dobe štirih let proglasi pravico koncesijonarjev, izvršiti spredaj imenovano nadaljevalno progo, za razveljavljeno in da dopustilo za njo podeli kakemu drugemu podjetniku, ako ti koncesijonarji ne bi mogli prevzeti izvršitve te proge po pogojih, ki jih ponudijo drugi prosilci in katere odobri državno upravstvo.
Da oddadö to izjavo, bode se konsesijonarjem dodelil rok treh mesecev po uradnem priznanllu, da kedö drug prosi dopustila.
§• 2.
Železnici, ki je predmet te dopustilnice, dodeljujejo se nastopne ugodnosti :
a)	Oprostilo od kolkov in pristojbin za vse pogodbe, ki jih podjetba sklene, za vse vloge, ki jih vpodâ, in za listine, ki jih naredi ; nadalje za vse knjižne vpise na podstavi teh pogodeb in listin, in naposled za druge uradne posle in uradne izdatke v namene, povedane tu doli, namreč:
1.	v to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavnično obrestovanje in pa obrat do časa, ko se začne ta obrat:
2.	v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice do konca prvega obratnega leta.
Té ugodnosti se ne uporabljajo na razprave sodnega postopanja v spornih stvaréh.
b)	Oproslilo od kolkov in pristojbin za izdajo delnic in prednostnih zadolžnic, namenjenih v nabavo glavnice za prvo napravo in dopu-stilu vstrezno opremo, sè zaČasnicami vred, in za vknjižbo zastavne pravice na železnično-knjižnih enotah ali drugih nepremičninah, namenjenih v zagotovilo prednostnih zadolžnic,
in takö tudi od prenosnine, kar se je nabere o nakupu zemljišč konci prvega obratnega leta (lit. a, št. 2.), razen pristojbin, ki jih je o tem povodu opraviti in katere po obstoječih zakonih pristojé občinam ali drugim samovpravnim zbružbam ;
c)	oprostilo od pristojbin in odredbin, dolžnih za podeljeno dopustilo in za izdajo te dopustilnice ;
d)	oprostilo od dobitkarinc in dohodarine, od plačevanja pristojbin za kupone, in tako tudi od vsakega novega državnega davka, kateri bi se vtegnil uvesti z bodočimi zakoni, na dobo tridesetih let, računčč od današnjega dné.
§• 3.
Koncesijonarji so dolžni, gradnjo v §. 1. odstavku 1. imenovane železnice iz Göpfritz v Gross-Siegharts začeti precej in dokončati jo najdalje v poldrugem letu, računčč od današnjega dné; dodelano železnico je takoj izročiti javnemu prometu ter obrat po nji vzdrževati nepretrgoma ves čas, dokler traja dopustilo.
Da se bodo držali gorenjega roku za gradnjo, dolžni so koncesijonarji dati zagotovilo, položivši varščino petih tisoč goldinarjev v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagali novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevale zgorenje dolžnosti, smé se izreči, da je ta varščina zapala.
Gradnjo nadaljevalnega kosa do Raabsa, ki j° bo napraviti eventuvalno, dokončati je najdalje v poldrugem letu po dodelitvi dovolila za gradnjo.
§• 4.
Da izdelajo dopuščeno železnico, dodeljuje se koncasijonarjem pravica razlastitve po določilih do-tičnih predpisov.
Ista pravica naj se koncesijonarjem dodeli tud' zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti if o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih n*' prava v javni koristi.
Kolikor bi se v napravo dopuščene železnic® rabile javne ceste, naj koncesijonarji dobé P1,1 volilo tistih, ki so dolžni tč ceste vzdržavu11'
oziroma tistih oblastev in organov, ki imajo po veljajočih zakonih pravico, dajati privolilo v porabo ceste.
§. 5.
Koncesijonarjem se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar ustanavlja la do-Pustilnica, in pa dopustilnih pogojev, ki jih bo postavilo trgovinsko ministerstvo, pa tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti zakon 0 dopuščanju železnic z dné 14. septembra 1854.1. (Drž. zak. št. 238.) in železnični obratni red z dné 16. novembra 1851.1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.), pa zakoni in ukazi, kateri se morebiti v bodoče dado. Kar se tiče obrata, odpuščajo se varnostne uaredbe in obratni predpisi, podani v redu za želez-nični obrat in v dotičnih dodatnih določilih, v to-}*ko, kolikor se bo z ozirom na posebne prometne m obratne razmere, sosebno na znižano vozno brzino, trgovinskemu ministerstvu zdelo pripustno, 1er bodo na to stran veljali dotični posebni obratni predpisi, ki jih izda trgovinsko ministerstvo.
stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in vredbo železnice in za dobavo vozil res uporabljenih in prav izkazanih, prištevši interkalarne obresti, ki so bile med grajenjem res izplačane, in kar je bilo res kurzne izgube pri dobavi glavnice.
Ako bi po dogradbi železnice bilo treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, sméjo se dotični stroški prišteti napravni glavnici, če je državno upravstvo privolilo v namerjane nove stavbe ali v pomnoži-tev obratnih naprav in ako se stroški izkažejo, kakor gré.
Vso napravno glavnico je treba odplačati v času, dokler traja dopustilo, po razdolžnem črtežu, ki ga odobri državno upravstvo.
Družbena pravila in pa obrazci prednostnih obligacij, osnovnih in prednostnih delnic, ki se izdadö, potrebujejo odobrila državnega upravstva.
§. 6.
§• 7.
Koncesijonarjem se priznava pravica, da s posebnim dovolilom državnega upravstva in s pogoji, Kl Jih ta postavi, naredé delniško družbo, katera naj s*opi v vse pravice in zaveznosti koncesijonarjev.
Izdaja prednostnih obligacij, ki se smejo gla' .111 samb na avstrijsko vrednoto, izključena je dotlè v toliko, kolikor se njih obrestovanje in razdolžba stalno ne pokaže za zagotovljeno po izkazih, katere l’reskušuje trgovinsko ministerstvo.
Nasproti pak se koncesijonarjem priznava pra-'a> da izdadö prednostnih delnic, ki glede obre-■ ’’Vanja in razdolžbe imajo prednost pred osnovnimi 'ucami, do zneska, kakor ga ustanovi državno uPravstv0.
Dividenda, ki pristoji prednostnim delnicam, cn nastane osnovnim delnicam pravica do divi-,	' e> pri Čemer pa ne bodi nobenega doplačila iz
eskov poznejših lét, ne sme se odmerjati z več kak°r Štirimi odstotki.
Ria ?nesek resnične in pa nominalne napravne lce Potrebuje odobrila državnega upravstva.
v r , 11 tem naj velja to načelo, da se ne smejo Un Postavljati nikakoršni drugi stroški razen
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reči se je v tem oziru in pa gledé polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, katera vsak čas veljajo pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila se uporabljajo tudi za deželno brambovstvo in črno vojsko obéh državnih polovic, za tirolske deželne strelce, in za žandaremstvo, in to ne samo o potovanju na račun državne blagajnice, ampak tudi o služabnem potovanju na svoj račun k orožnim vajam in priglednim zborom.
Koncesijonarji se zavezujejo, da bodo pristopili dogovoru, med avstrijskimi železničnimi družbami sklenjenemu zastran nabave in imetka opravnih reči za prevažanje vojakov, zastran vzajemnega pripo-maganja z vozili za veče vojaške prenose, dalje da bo pristopili vsak čas veljajočim predpisom o železništvu za čas vojske in pa dodatnemu dogovoru, ki je obveljal 1. dné junija 1871. 1. o prenosu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležčče prevažati na račun vojaške blagajnice.
Vsak čas veljajoči predpis za vojaške prenose po železnicah, in pa vsak čas veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobé za koncesijonarje moč
in veljavo z dném, ko se po dopuščeni železnici I prične obrat. Predpisi enake vrste, ki se bodo izdali po tem času, ki se pa ne bodo objavili po Državnem zakoniku, zadobé za koncesijonarje veljavo in moč, kadar se jim bodo uradoma priznanili.
Te dolžnosti imajo kencesijonarji samö v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje zdi izvršljivo z ozirom na drugotnost te proge in na olajšila, vsled tega dodeljena gledé na napravo, opremo in vrsto obrata.
Koncesionarji so dolžni, pri oddaji služeb ozirati se v zmislu zakona z dné 19. aprila 1872. 1. (Drž. zak. št. 60.) na doslužene podčastnike iz voj-stva, vojnega pomorstva in deželne brambe.
§• 8.
V koliko je enake ugodnosti, kakor jib ustanavlja gledé na prevažanje vojakov §. 7., dodeljevati civilnim stražnim četam (varnostni straži, finančni straži i. e.) ali drugim javnim organom, to se določuje v dopustilnih pogojih.
§. 9.
Koncesijonarji so dolžni, v slučaju mobilizacije in vojske vsak čas brez zahtévka odškodnine ustaviti obrat v toliko in tako dolgo časa, kolikor bi vojaško oblastvo spoznalo, da je potrebno za premikanje krdel ali druge vojaške operacije po kaki javni cesti, ki jo rabi železnica.
§. 10.
Dopustilna doba in ž njo vred v §. 9. lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let, računčč od današnjega dné, ter mine po tem roku.
Državno upravstvo smé izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega rokü izgubilo svojo moč, ako se pa ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 3. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se kak prestop roku ne mogel opravičiti v zmislu § 11., lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
§• H.
Obrat železnice, ki je predmet te dopustilnice, vodi na račun koncesionarjev država. Kako naj se vodi ta obrat, vravnâ se s posebno obratno pogodbo, ki se sklene med državnim upravstvom in koncesijonarji.
§. 12.
Koncesijonarji imajo dolžnost, državnemu uprav-stvu na njegovo zahtevo vsak čas dopustiti soporabo železnice za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se bodo še le napravile in bodo v državnem obratu, in to takö, da ima državno upravstvo pravico, prosto ustanavljaje tarife, za primérno odškodnino odpravljati ali odpravljati dajati cele vlake ali posamezne vozove po sopo-rabljani železnici ali posameznih njenih kosih. Ta soporaba naj se vendar vrši samo toliko, da se ž njo ne moti lastni pravilni obrat soporabljane železnice.
Odškodnina, katero bo opravljati, ustanovi se po določilih, razglašenih v prilogi C k dopustilnici z dné 1. januvarja 1886. 1. za cesarja Ferdinanda severno železnico v Drž. zak. iz leta 1886. na strani 63.
§• 13.
Državno upravstvo si pridržuje pravico, da smé dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat izročena, vsak čas odkupiti po nastopnih določilih:
1.	Da se ustanovi odkupnina, seštejejo se letni čisti donosi, kar jih je podjetba imela v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti donosi najslabejših dveh let potèm se izračuni poprečni čisti donos ostalih petih let.
2.	Ko bi se pak železnica odkupila pre^ preteklim sedmim obratnim letom, ali kadar bi P° določilih odstavka 1. najdeni srednji čisti donos ne dosegel vsaj letnega zneska, enakega tis1 letnini, ki je potrebna za počrtežno obrestovanje >n razdolžbo prednostnih zadolžnic, ki se bodo izda e z odobrilom državnega upravstva, oziroma potre ščini za pogojeno obrestovanje in vračilo hipotek nega posojila, katero koncesijonarji eventuvalno vzprejmejo z odobrilom države, namesto da bi izda
prednostne zadolžnice, s prišteto tisto letnino, ki je potrebna za obrestovanje in razdolžitev po državnem upravstvu odobrene delnične glavnice v času, dokler traja dopustilo, tedaj se ta spredaj oznamenjeni letni znesek določi za čisti donos, ki ga je jemati v podstavo za odméro odkupnine.
3.	Odškodnina, ki jo bo dati, bodi v tem, da država prevzame po koncesionarjih izdane, ob času odkupa po odobrenem razdolžnem črtežu Še nepoplačane prednostne obligacije, oziroma na mesto njih vzprejeto posojilo, da je samo plača, in da konce sij onarjem v še ostali dobi dopustila izplačuje po odbitku potrebščine za prednostne zadolžnice, eventuvalno za hipotečno posojilo ostajajoči srednji donos v zmislu odstavka 1., oziroma ako bi nastopil kak v odstavku 2. omenjeni slučaj, tamkaj navedeno letnino za delnično glavnico v polletnih obrokih 30. dné junija in 31. dné decembra vsakega leta po preteku ,
4.	Državi se pridržuje pravica, da kadarkoli namesto še ne dospelih letnih plačil za delnično glavnico plača glavnico, enako glavnični, raéunèô obresti od obresti, po štiri od sto na leto diskon-tovani vrednosti téh plačil.
Ako se država odloči to glavnico plačati, plača öaj jo v gotovini ali z državnimi zadolžnicami, kakor s' to sama izbere. Državne zadolžnice je pri tem rftčuniti po tistem kurzu, ki se pokaže za popreč-nega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno Preteklem polletju na dunajski borzi zaznamovali ° državnih zadolžnicah enake vrste.
5.	Izplačavši odkupnino, pride država po od-kupu železnice in z dném tega odkupa brez daljne °dplate v bremen čisto, oziroma samo s še ne poplavnim prednostnim posojilom, eventuvalno z neizplačanim ostankom hipotičnega posojila obremenjeno last in v užitek te tukaj dopuščene želez-rnce 2 vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične j 1 nepremične, vštevši tudi vozila in gradivne zâ-,8e in pa iz napravne glavnice narejene obratne pričuvne zaklade, ako le-ti niso že bili namenu primerno uporabljeni z odobrilom državnega
uPravstva.
nlna in užitek tu dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, vštevši tudi vozila, gradivne zdloge in pa kake iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade v obsegu, povedanem v §. 13., št. 5.
Ako to dopustilo mine in pa tudi, ako se železnica odkupi (§. 13.), obdržč koncesijonarji last pričuvnega zaklada, napravljenega iz lastnih donosov podjetbe, in pa kar bi imeli po obračunih tirjati, potem last posebnih del in poslopij, napravljenih ali pridobljenih iz lastne imovine, katere so si oni sezidali ali pridobili po pooblastilu državnega uprav-stva z izrečnim pristavkom, da té reči niso pri-stojstvo železnice.
§• 15.
Državno upravstvo ima pravico, prepričati se, da je gradnja železnice in pa obratna naprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
Tudi ima državno upravstvo pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarstvo, in sosebno po nadzornikih, ob stroških koncesijonarjev po-šiljanih — kakorkoli se mu vzvidi primerno — prigledovati, da se delo izvaja po projektu in po pogodbi.
Ako se napravi dčlniška družba, imčj komisar, ki ga postavi državno upravstvo, tudi pravico, koli-korkrat se mu primerno zdi, hoditi v seje upravnega svéta ali drugega zastopa, kateri veljâ za načelništvo družbe, in pa v velike zbore, ter tam ustavljati vse sklepe in naredbe, ki so nasprotni zakonom, dopustili! ali družbenim pravilom, ali pak kvarni javni koristi; toda v takem slučaju je komisarjeva dolžnost, precej si izprositi razloko trgovinskega ministerstva, katera naj se dâ brez odloga ter naj veže družbo.
Za tu ustanovljeno nadzorovanje železniške podjetbe morajo koncesijonarji z ozirom na breme opravil, ki je ž njim združeno, v državno blagaj-nico plačevati letno poprečnlno, katere višino bo določilo državno upravstvo, oziraje se na obseg podjetbe.
§. 14.
Ko mine dopustilo in tistega dné, ko mine, 1(le brezodplatno na državo neobremenjena last-
Koncesijonarji se odvezujejo zaveznosti, izrečenih v §. 89. železničnega obratnega redû z dné 16. novembra 1851. 1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.) glede na vračilo večih stroškov, ki bi se nabrali
po policijskem ali dohodarstveno-uradnem nadzoru, in gledé na dolžnosti, da zastonj nabavljajo in vzdržujejo uradne mestnosti.
§• IG.
Ako bi se poleg vsega prejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, v dopustilnici, v do-pustilnih pogojih ali v zakonih naložene, pridržuje se državnemu upravstvu tudi pravica, da se poprime zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreče, da je dopustilo izgubilo svojo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Resno opominjaje vsakega, da ne delaj zoper to, kar ustanavlja tâ dopuslilnica, in dodeljujoč koncesionarjem pravico, zastran izkazne škode zahtevati vračila pred Našimi sodišči, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustilnico in vsem, kar se v nji določuje.
V spričdlo tega izdajemo to pismo, navdarjeno z Našim včlikim pečatom, v Našem države glavnem in prestolnem mestu dunajskem šestnajstega dné meseca februvarja v letu milosti tisoč osem sto devetdesetem in četrtem, Našega cesarjevanja šestinštiridesetem.
(Lg) Franc Jožef s. r.
VViiidisch-Oraetz s. r. Wurmbrand s. r. Plener s. r.
Razglas ministerstev za finance in trgovino z dné 12. marca 1894. 1.,
da se opušča napovedovalna postaja v Richoldu (na Sleškem).
V spisku carinskih uradov in postaj po avslrijsko-ogrskem carinskem okolišu, izdanem z ukazom z dné 1. avgusta 1891. 1. (Drž. zak. št. 154.), pod t. št. XII. 26 navedena napovedovalna postaja c. k. malega carinskega urada I. razreda strumiehskiega v Richoldu se opušča.
Wurmbrand s. r.	Plener s. r.
«4.
Ukaz niinisterstva za bogočastje in nauk z dné 22. marca 1894.1.,
s katerim se izpreminja člen II., VI. in XX. v ukazu z dné 7. februvarja 1884. I. (Drž. zak. št. 26.) o preskuševanju kandidatov za učiteljsko službo po gimnazijah in realkah.
Na podstavi Najvišega sklepa z dné 13. marca 1894. 1 ukazujem takö-le :
§■ 1
Člen IL, VI. in XX. v ukazu z dné 7. februvarja 1884. 1. (Drž. zak. št. 26.) se v dosedanji obliki izpreminja takô-le:
§. 2.
V členu II., točki 2., lit. b) je kot poslednji odstavek dodati:
Kandidatje modernih jezikov se morajo izkazati, da so se vdeleževali praktičnih vaj v govorjenju v dotičnih tečajih in seminarjih, ako so kje taki.
§. 3.
člen VI., točka 1., lit. g) in h) naj se glasi:
g)	Eden izmed modernih kulturnih jezikov: francoščina, italijanščina, angleščina, za neka učilišča z nenemškim učnim jezikom tudi nemščina, v zvezi z nemščino ali kakim drugim deželnim jezikom (učnim jezikom) kot glavne stroke.
h)	Angleščina kot glavna stroka, a poleg nje francoščina in nemščina ali kak deželni je-zik (učni jezik) kot postranski stroki.
§• 4.
Ako se združita nemščina za učilišča z nemškim učnim jezikom s kakim deželnim jezikom kot glavni stroki, ohranijo svojo veljavo določila člena VI., točke 4. izjemno določilo.
§• 5.
Cion XX., točka 3., odstavek 2. naj slove:
Jezikoslovci naj eno klavzurno nalogo izdelaj0 v latinščini, kandidatje za učiteljsko službo modernih jezikov v slučaju g) člena VI. pa eno klavzurno na-
l°go v dotičnem modernem jeziku, v slučaju h) pa Po eno klavzurno nalogo v vsakem od obeh modernih jezikov, a ne rabeč ni slovarja ni slovnice.
§• 6.
Ta ukaz stopi v moč takoj.
§• 7-
Kandidatom za učiteljsko službo, ki so na podstavi dosedaj opravljene preskušnje zadobili uči-teljsko sposobnost, katera vstreza zahtevkom tega ukaza, dano jo na voljo, pri c. k. ministerstvu za uauk in bogočastje zaprositi po dotični preskuševalni komisiji, da so jim prizna formalna učiteljska sposobnost.
Madeyski s. r.
«5.
Hazglas trgovinskega ministerstva z dné 25. marca 1894.1.
° izpremembah v spisku železnic, o katerih velja ^ednarodni dogovor o tovornem prometu po j železnicah z dné 14. oktobra 1890. I. (Drž. zak. št. 186. iz leta 1892.)
V spisek železnic, zavezanih mednarodnemu 'ogovoru o tovornem prometu po železnicah z dné 4- octobra 1890. 1. (Drž. zak. št. 186, iz leta 892. in št. 87. iz lota 1893.) vzprijeti je nastopne
spremembe.
Avstrijsko-Ogrsko.
V državnem zboru zastopane kraljevine in dežele (vštevši Liechtensteinsko).
im ^Se Pl'°g° katere obratujejo tu-le enovane, svoj sedež na Avstrijskem ali Brskem imajoče družbe.
Sal- ^0tl »Ib- Družba južne železnice itd.“ je vpi-med železnice, ki niso zavezane mednarodnemu uogovoru;
»1) Kapfenberg—Seebach-Au“, ali • ^eleznični kosi, kateri so v obratu soobratu vnanjih upravslev:
^ »UL Ruskih upravstev* je dodali:
” ^' P1* Nowosielici do Nowosielice“.
27. fehruy”p U'P’smo osrednjega urada v Bernu z dné
II. Ogrsko.
Ker je obrat po dotični progi prevzela železnica iz Košič v Bohumin, izbrisati je:
„9. Lokalna železnica po popradski dolini“.
Nemčija.
Pod A. I. Državne in v državnem uprav-stvu stoječe železnice je v številki 5. izbrisati besede: „izvzemši proge“, in pa pod črko b) vštevši do p) tamkaj navedene železnične kose.
(Priznantlno pismo osrednjega urada v Bernu z dné 21 septembra 1893 1.)
Pod A. 11. Zasebne železnice v lastnem upravstvu je:
1.	dodati: 14. a ‘Železnica Blankensee—Wol-degk—Strassburg“ ;
2.	izbrisati v številki 17. v oklepih pridejano podrobnejše oznamenilo „Hennef—Waldbroel“.
(Priznanilno pismo osrednjega urada v Bernu z dné 3. avgusta 1893.1.;
3.	dodati: „62. a) ‘. Železnica Röthenbach b. L. — Weil*.
(Priznanilno pismo osrednjega urada v Bernu z dné 13. septembra 1893. 1.)
Francosko.
Pod A. Po francoskih upravstvih obra-tovane železnice in železnični kosi:
Proge d’ intérêt général
je vpisati to le:
„9. Družbe za departementalne železnice.
10. Družbe za železnico iz Somaina v Anzin in do belgijske meje.
Proge lokalnega pomena:
1.	Družbe za departementalne železnice.
2.	Železnica iz Marlieux v Châlillon-sur-Cha-laronne.“
(Priznanilno pismo osrednjega urada v Bernu z dné 24. februvarja 1894. 1.)
Italija.
Vpisati je nastopne proge severnomilnnskih železnic v Milanu :
Milan—Erba s krilom S. Pietro — Camnago, Milan—Saronno, Saronno—Laveno, Como—Varese, Novarra—Saronno—Seregno, Saronno—Como.
(Priznanilno pismo osrednjega urada v Bernu z dne 1. septembra 1893. 1.)
Rusija.
Ozna menilo železnic pod št. 33. je izpreme-niti v oznamenilo „Železnica Kijev—Voronež“.
Vpisati je „Južnovzhodne železnice“,
ki obratujejo v spisek vzprijete železnice, in sicer železnico Grjazy-—Caricyn, železnico Kozlov— Voronež — Rostov, železnico Orel—Grjazy in liven-sko železnico.
(Priznanilno pismo osrednjega urada v Bernu z dné 16. avgusta 1893. ).)
Švica.
Oznamenilo železnice pod številko 10. je izprerneniti v oznamenilo „Švicarska seethalska železnica“ .
Vpisati je:
„Železnica ob tunskem jezeru,
Železnica na Bödeli“.
(Priznanilno pismo osrednjega urada v Bernu z dné 27. maja 1893. 1.)
Na novo zglašene železnice stopijo zarés v mednarodno prevozno službo pozmislu člena 58., odstavka 2. v mednarodnem dogovoru o tovornem prometu po železnicah en mesec po onem dnévu, katerega se datuje priznanilno pismo osrednjega urada v Bernu, doposlano posameznim državam po-godnicam.
Wurmbrand s. r.
6«.
Zakon z dné 1. aprila 1894.1.,
da se zadolžnice dalmatinskega posojflazamelijo-racijski zaklad v znesku 400.000 kron morejo uporabljati za plodonosno nalaganje us'anovinskih, sirotinskih in enakih glavnic.
S pritrdilom obéh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§• 1.
Delne zadolžnice posojila za melioracijski zaklad, katero je v imenskem znesku 400.000 kron vzprejel deželni odbor kraljevine Dalmacije na podstavi deželnega zakona z dné 18. februvarja 1891.1. (Deželni zakonik in ukaznik št. 10.), morejo se uporabljati za plodonosno nalaganje glavnic usta-novin, pod javnim nadzorom stoječih zavodov, potem sirotinskih, fidejkomisnih in pokladuih novcev in pa po borznem kurzu, a ne nad imensko vrednost za služabne in opravilne varščine.
§• 2.
Izvršitev tega zakona se naroča ministrom za notranje stvari, finance in pravosodje.
Na Dunaju, dné 1. aprila 1891. 1.
Franc Jožef s. r.
Windiscli-Graetz s. r. ßecquehem s. r.
Schönborn s. r.	Plener s. r.
69.
Ukaz trgovinskega ministerstva v porazumu z ministerstvoma za notranje stvari in finance z dné 1. aprila 1894.1.
o dobi, dokatere ohrani meroskusni kolek na sodih za prevažanje piva svojo veljavnost.
§• 1.
Izpreminjajoč §. 1., točko c) v ukazu trgovinskega ministerstva z dné 28. marca 1881. b (Drž. zak. št. 30.) izdanega v porazumu z ministerstvoma za notranje stvari in za finance, ukazuje se, da je sode za prevažanje piva, ki so zavezani mero-skusu, občasno dajati v dodatni meroskus, preden pretečeta d v é lé ti.
§• 2.
Rok za dodatni meroskus naj se preračunja takö, kakor je povedano v odstavku 2. §. 2. v mi-nisterskem ukazu z dné 28. marca 1881. 1. (DrŽ. zak. št. 30.).
§. 3.
Za dodatni meroskus naj se pristojbina, ki j° je preračunjati po določilih ministerskega ukaz» z dné 5. maja 1876. 1. (Drž. zak. št. 67.), za 2d odstotkov zniža samo tedaj, kadar se dodatni m®" roskus sodov za pravažanje piva opravi v roku, usta-novljenem v §. 1. pričujočega ukaza in kadar je meroskusni kolek in pa dotično letno in mesečno številko še videti na sodih.
Po preteku tega roku je za dodatni meroskns sodov za prevažanje piva plačevati vso pristojbino» ustanovljeno z ministerskim ukazom z dné 5. maj® 1876. 1. (Drž. zak. št. 6. 7.).
§• 4.
Ta ukaz stopi v moč s 1. dnem junija 1894. b
Wurmbrand s. r.	ßacqueliem s. r.
Plener s. r.