Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. Šala v sedmih podobah. Slon je umna žival. Videti je neokreten in okoren, a vendarle se nauči vsako-vrstnih umetnosti. Tudi orglice zna vrteti (podoba 1.). A nekateri dečki so nagajivi, da Bog pomagaj! Tudi tisti na prvi podobi, ki vihti zavitek, je tak. V zavitku pa je tobak za noslanje, Slon ga gleda (podoba 2.) in si misli: »Ej, to bo nekaj zame!« In občutljivi svoj rilec vtakne v zavitek (podoba 3.). Pa glej spaka! Tobak ščegeče siona, da se drgne z nogami, menca in preseda semintja (podoba 4., 5. in 6.). »Haha!*, se smejejo tisti ob ograji, »kaj bo pa sedaj? Slaba prede velikanu mojstru-orglavcu!« A tobak ima svojo moč. Ako pa kihne slon — to ni kar tako, kokor Če kihne otrok v zibeli. Če kihne slon, to tudi nekaj izda. Kak učinek ie imelo slonovo kihanje, vam kaže 7. podoba. '[' 4- |van Vrhovec. VrhovČeve učenosti, njegovi spisi se odli- kujejo tudi po lepem, preprostem, poljudnem Dne 19. pretečenega meseca je umrl y slogu, ki jim je pridobil obilico prijaznega Ljubljani gimnazijski profesor in slovenski pisatelja častcčih čitateljev. S temi svojimi pisatelj gospod Ivan Vrhovec, ko je do- spisi si je zgradil Vrhovec sam prelep spo- segel starost 50 let. Rojen je bil v Ljub- menik, ki ohrani njegovo ime v Številu Ijani, kjer je dovrši) Jjudske in srednje zaslužnih slovenskib mož. Najvef svojih del šole. Vseučiliške nauke je končal na punaju je objavljal v knjigah »Družbe sv. Mohorja« ter bil potcm imenovan za profesorja zgo- in »Slovenske Matice«, a tudi »Zvončkovi« dovinein zemijepisja na gimnaziju v Novem čitatelji poznajo pokojnega Vrhovca iz spi- mestu. \z Novega mesta se je preselil v sov, ki so tuintam natisnjeni v naSihSolskih Ljubljano, kjer je služboval na 1. državnem berilih. Tudi našemu listu jc obljubil svojo gimnaziju do svoje bolezni in stnrti, ki ga pomoč, hoteč zanj pisati slike \z slovenske je iztrgala iz srede Ijubijene rodovine in zgodovine, da bi tako precej v otroških ki ga je vzela tudi vsem Slovencem, katerim srcih vžga) neugasno iskro Ijubezni do je s spretnim svojim peresom spisoval do- rodne zemlje. Žal, da mu je branila dolgo- mačo zgodovino ter jim tako buail Ijubezcn trajna in mučna bolezen, da ni mogel tudi do domače zemlje, jim netil narodni ponos »Zvončku« posvetiti koščka bogate svoje ter kaza) tudi ostalemu svetu vrline našib znanosti! Profesor Vrhovec je bi) Jjubeč, pradedov. Rajnki profesorVrhovec jenamreč preskrben oče, odličen učitelj, velik pri- spisa! vse polno znanstvenih del, katerim jatelj učeče se mladine in zna,menit slo- je zajemal snovi iz dotnače zgodovine. venski pisatelj-ufenjak, ki mu bodi za- Njegovi spisi se ne odlikujejo samo po te- raditega tudi y »Zvončku« ohranjen Ijub meijitosti, ki ostane najlepše izpričevaio in trajen spomin! - - ' M. -& 216 (*- Strela tn drevasa. Jezlk, ki sa ne da brzojavljati. Streta udari najmanjkrat v breze, in Jak. Jezik je kitajski Zato so izumili zato se hite ijudje skrivat pod brezo, ki ™ brzojavliame kitajskih brzojavk mesto je tuintam nalašč zasajena ob potih. Tudi besed Stevila. Uradn.ku k. odpošilja bizo- v oreh, lipo in bukev udari strela Javko, je posel jako lahak. Težji pa je redkokdaj. Najrajša in pogostoma pa udari P^ei .onemu ki brzojavko sprejme, ker strela v drevesa, ki imajo v sebi mnogo niora iskati besed, ki jih značijo brzojav- skrobovine.Takadrevesaso: javor.hrast, 'Je'ia stevila. jesen in topol. Sicer je pa znano, da ni ob hudi uri dobro hoditi pod visoka dre- Za kratek. čas. vesa. In najbolje je, da se držimo tegal V mesto pride tujec. Na ulici vpraSa meŠČana, kako najlažje pride k poticiji, Šole v Novem Jorku. »Pojdite v prvo prodajalnico Ln ukradite tam svilnato ruto, pa boste takoj na poh- V Novem Jorku v Ameriki je 466 šol, ciJ'.« mu odgovori šaijivi meščan. ki so pa vse prenapolnjene, tako da ne ^ bo moglo letos nad 70.000 otrok obiskovati pouka. Vseh otrok, ki morajo to ieto hoditi Miciko je uCila mati moliti »Očenaš«. v tem velikanskem mestu v šole, }e 493.000 Ko pvide mati do pro&nje: »Daj nam danes — torej skoro toliko, kolikor je na Kranj- naš vsakdanji krun,« dostavi hitro Micika: skem prebivalcev. »In tudi jutri!« Zložna naloga. Priobčil 7- K. Iz teh zlogov sestavi besede in te uvrsti tako, da povedo njih zatetne črke slovenski list, njih končne črke pa tistega, ki mu je namenjen: ba, ča, če, den, e, hi, ka, na, o, rod, sa, sel, vam, vet za. Rešitev iri imena rešilcev pplobčfmo v prihodnji Stevilki. Rešitev ,,Poplačanega usmiljenja" in uganke v deveti številki. Poplačano usmlljenje: Spredaj so tri Črke, ki tvorijo besedo »Kar«. V sliki na levi strani podeljuje mati z otrokom ubožcu dar, na križu pa podeljuje Bog blagoslov. De2 pred hi5o znači rodovitnost. Zgoraj so trije angeli: prvi drži solnce sreče, drugi pošilja dež, tretji siplje bogastvo na hišo. ReSitev se torej glasi: Kar podeliš uboicu, ti Bog obilo povrne. Uganka: Božlč — rožič — nožlč. Oboje Zsv«h avrtr. jugoslovanskth učitelinkib druiievi. — Tuka ¦Nsrodm tukama« v Ljubtiuu. ¦