KNJIZNICARSKE NOVICE 5(1995)2 10. februar 1995 ********************** SLOVENSKE KNJIZNICE V ZAMEJSTVU ********************** Narodni in studijski knjtznici v Trstu, osrednjl slovenski knjiznicl v Italljl, In drugim pomembnim slov­enskim kulturnim ustanovam Glashen! mattci, Slovenskemu raztskovalnemu lnstitutu, dvojezicni soli v Beneski Slovenljl, Sloven­skemu stalnemu gledaliscu -grozl zaprtje ali vsaj mocna okrnitev delovanja zaradi pomanjkanja fi­nancnih sredstev. Omenjene usta­nove so v zadnjlh stitlrlh letth prejemale za svoje delovanje drzavne prispevke s posebnega zakona za obmejna obmocja. Z letosnjim letom Je zakon zapadel. sredstva za Slovence v Italiji naj bi bila tako po novem vkljucena v sklad v pristojnosti Predsedstva vlade. Njihova visina pa nl znana, kot ni znano, kdaj in kako bodo razpolozljiva, saj je njihova do­delitev odvisna od uvldevnosti sa­mega mlnistrskega predsednlka. V takih razmerah je seveda nemogoce nacrtovati kakrsnokoli dejavnost. se vec; nekatere ustanove so bile celo prisiljene napovedati odslovitvena ., • pisma. Usluzbencl smo globoko zaskrbljenl za lastno usodo In usodo naslh kulturnih ustanov, brez katerih bi slovenska skupnost v Italijl kaj kmalu zdrknila na folklorno raven. usluzbenci NSK -Trst ********************** IZOBRAZEV ANJE ********************** ZACETNI KNJIZNICARSKI TECAJ Tecaj Je potekal od 9.-20. Janu­arja v prostorih NUK v Ljubljani. Udelezilo se ga Je 33 tecajnic in samo dva tecajnika, kar Je po­vzrocllo nekaj pripomb o femini­zaciji poklica. Bili smo kaj pisana druscina iz vseh koncev Slovenije, imeli smo celo tecajnico iz Trsta In morda smo se ravno zato tako dobro razumeli. Imeli smo tudi gostjo iz Sarajeva, kl se v Sloveniji ukvarja z begunci. Predavanja so potekala vsak dan, vecinoma kar po ves dan in ze po nekaj dneh smo blli uteceni, da je bllo veselje. Kakar smo bili razlicni tecajniki, so blli razlicni tudl predavatelji po svojih izkus­njah in po podrocjih, s katerimi se ukvarjajo. Tako so pred naini ra­ zen konkretnega znanja razgrnili tudi celo pahljaco prlzadevanj, spoznanj in tezav slovenskega knjtzntcarstva, pa tudt situactjo v svetu in napredek ter tefave, kl jlh povzrocajo novl medijl In modern! trend! v tej stroki. Tecaj sam je bil naporen, morda prenaporen, saj je v poznih popol­danskih urah pozornost udele­zencev vidno popuscala. Naporno je ze dolgotrajno sedenje samo, se bolj naporno pa je zbrano slediti vedno novim dejstvom, idejam in problematiki. To je bila pravzaprav tudi edina resna prtpomba, kt jo Je bllo slisati med tecajntkl. Or­gantzatorjt se tega seveda zavedajo, vendar je problem tezko resljtv. Ce bi tecaj podaljsali. bi se dvtgnlla tudl cena, s elmer gotovo ne bi prepricali ze tako revnih all nera­zumevajocih delovnih organtzactj, naj posljejo svoje knjtzntcarje na izobrazevanje. Tezje bi bilo tudl samoplacnikom. Da bi tecaj po­tekal v popoldanskih urah, po sluzbl, le nekaj ur na dan, fal tudi ne gre, saj bi bili na ta nacin onemogocenl vsl, kl nlso lz Ljub­ljane. Pac pa so Mariborcanke predlagale, da bi NUK pomagal organizirati tecaj v Mariboru in o tej tdeji bomo gotovo se kaj slisalt. Za nas tecajnike je ves cas skrbela gospa Melita Ambrozic, kt nas je vsak dan po veckrat obiskala, nas oskrbovala s fotoko­pijami gradiva, nas Sprott spra­sevala o mnenjih in tefavah in nam celo odplrala okna, da bi se po napornih predavanjih nauzili svezega zraka. Za vse nasteto, pa tudl za tlsto cesar navzven nl videti, a jo je veljalo precej truda in casa, smo Ji vsi hvaleznl. Neuradnl del tecaja Je potekal med odmori v bifeju In po hod­nlklh, v glavnem odmoru In po koncanlh predavanjih pa tudi po bliznjih gostinsklh lokalih. Obsegal ni le vsakdanjega klepeta, ampak predvsem nadvse koristno lzmen­Javo lzkusenj in informacij o stanju, tefavah In resitvah le-teh v slovenskih knjtzntcah od spectalnth do solskih, od Martbora do Trsta. Tega neuradnega dela kar ni bilo dovolj in moram reel, da sem kar pogresala fas, ko bi sedli vst tefajniki skupaj in stvari se malo predebatirali. Pogosto se je namrec zgodilo, da st od sosolca zvedel marsikaj zanimivega in konkret­nega, cesar na predavanjih nisi slisal. Med predavatelji so bili delavci NUK-a In drugth velikih knjlznic, kt so specializirani za posamezna podrocja. Vsebina predavanj je bila v glavnem zanimtva in kar precej poglobljena, tako da smo udele­zenci tefaja odnesli kar precej znanja pr! posebnih predmetih, pa tudi zacutili celovito problematiko nadaljnega razvoja. Na mnoga teo­reticna in konkretna vprasanja smo dobili odgovore na najvisji stro­kovnt ravni, zal pa ne na vsa. Ob danasnji poplavi informacij in pu­blikacij se pri naglem razvoju hitro pokazejo tefave in pomanjkljivosti, ki jih povzroca neurejena all kar neobstojefa zakonodaja, posledice razpada nekdanje SFRJ, gospodar­ske tefave in druge "otroske bolezni" nase mlade drfave, ki tako kot marslkomu, grenljo zivlje­nje tudl knjiznifarjem. Sava Osole Knjlznica Srednje agro:Wske sole ZACETNI KNJIZNICARSKI TECAJ 1995 Potekal je v NUK od 9. do 20. Januarja 1995, udelezilo pa se ga je 33 knjiznicarskih delavcev. Naj­vec je bilo udelezencev iz solskih knjiznic ( 14) oz. 42%, sledijo spe­cialne knjiznice (9), v1sokosolske ( 4), sposne ( 4), 2 udelezenca na tecaju pa sta bila trenutno brez zaposlitve. Poleg predavateljev iz NUK so sodelovali tudt predavatelji lz CTK, KOZ in iz Narodne galerije. Tecaj je trajal 92 ur, udelezencem pa je bil predstavljen knjiznicni infor­macijski sistem, COBISS/OPAC sis­tem, mreza in organizacija posa­meznih tipov knjiznic, obdelava gradiva in se marsikaj novega in zanimivega. Organiziran Je bil tudi ogled restavratorske delavnlce NUK ter obisk CTK in knjiznice Narod­nega muzeja. Vsi predavatelji so bili s skupino zelo zadovoljni, saj so bill ude­lezenci zelo akttvni in vedozeljni. Kljub zelo napornemu delu je bilo ozracje zelo prijetno. Iz ankete, ki so Jo udelezenci izpolnjevali, je bilo razvidno, da so na tecaju na­jbolj pogresali vec vaj in praktt­cnega dela z racunalnikom ( tega si zeli kar 67% udelezencev). Zal pa se je potrdila tudi zaskrbljujoca ugotov1tev iz analize prejsnjih tecajev, da knJiznicarji sami smat­rajo knjiznicarstvo kot vescino, kjer teorija ni potrebna. Ravno tako tezko razumejo, da v knji­znicarstvu ni na voljo skripl. iz katerih bi osvojili temeljno znanje. Mnogi so si na tecaju zeleli tudi vec literature. Ravno tako Je bilo razvidno, da Je bilo najvec takih udelezencev, ki delajo v knjiznici vkljucno do 6 mesecev ( 11 ), 3 de­ lajo od 6 mesecev do 1 !eta, 7 jih dela od enega do treh let, 4 pa delajo ze vec kot 3 !eta (celo 13 let). Torej so potrebe po zacetnem tecaju kar velike, tudi po ze dolgo­ letni praksi. NUK bo naslednji zacetni knji­ znicarski tecaj organiziral, ko bo sprejel vsaj 20 prijav, zato pro­ simo zainteresirane, naj se kar prijavijo. Anita Kezman TECAJ ZA PRIPRA VO NA STROKOVNE IZPITE Obvescamo vas, da je pomladanski Tecaj za pripravo na strokovne iz­plte, kl bo od 3. do 14. aprila ze zaseden. Enota za razvoj knjizni­carstva ze sprejema prijave za je­senski tecaj, ki bo potekal od 25. septembra do 6. oktobra 1995. MARKETING V KNJIZNICAH Enota za razvoj knjiznicarstva pri Narodni In unlverzltetni knjiznici v Ljubljani bo organizirala seminar z naslovom: Osnovni koncepti marketinga v knji­znicah. Seminar bo v sredo, 22. 2. 1995, v Narodni in univerzitetni knjlznlci in je namenjen vsem vi­sokosolskim bibliotekarjem, pred­vsem pa ga prlporocamo tistim, ki delajo z uporabniki. Na seminarju bosta predavala profesorja Ekonomsko-poslovne fakultete iz Univerze v Mariboru dr. Boris Snoj in mag. Vladimir Gabrijan. Seminar bo potekal v dveh sklopih ( dopoldanski In popoldanskl). V prvem sklopu bosta pre­davatelja obravnavala: -pomen odvisnostl bibliotekarja od uporabnlka, -potrebe In motivl za oblsk upo­ rabnika v knjiznici, - kakovost storitev glede na pricakovanja uporabnika, -znacilnosti in vrednotenje sto­ rltev. V drugem sklopu pa bosta pre­ davatelja predstavila: -problematiko komunlciranja med uporabnikom ln blbllotekarjem ter, -podobo knjlznlce, kot Jo vldljo uporabnikl. Zaradl kvalitetnejsega dela na seminarju, predvideno je namrec tudi aktivno delo z vsemi udelezenci v obliki delavnice, smo udelezbo omejili na 30 oseb. Ce bo dovolj zanimanja, bomo v do­govoru s predavatelji seminar ponovill. Vse dodatne lnformacije lahko dobite pri svetovalki za vi­sokosolske knjiznice v Enoti za razvoj knjiznicarstva Ani Martelanc na tel. (061) 125-01-31. Ana Martelanc DELAVNICA 0 MERJENJU POSLOVANJA OZ. USPESNOSTI SIK Gori.ska knjiznica Franceta Bevka predrazpisno sporoca, da bo v sodelovanju z Britanskim svetom v hotelu Perla v Novi Gorici od 1 7. do 19. maja 1995 organizirala tridnevno delavnico o merjenju poslovanja oziroma uspe,~nosti splosnoizobrazevalnih knjiinic. Na­men te izobrazevalne oblike je spodbuditi pri splosnih knjiznicah In pri financerjih oziroma ustano­vlteljlh postopno uvajanje objektiv­nih in objektiviziranih subjektivnih meril in pokazateljev pri ocenje­vanju delovno-poslovne uspesnosti knjiznic. Skupne tj. informacijske uvodne in sklepne dele delavnice bosta vodila priznana angleska strok­ ovnjaka, avtorja vecjega stevila publikacij o tej teml. Poskrbljeno bo za neposredno prevajanje iz anglescine v slovensctno in obratno, vendar je zazeljeno, da udelezenci obvladajo vsaj slusno razumevanje anglescine. Delavnico namenjamo predvsem ravnateljem splosnih izobrazevalnih in drugth Javnih knjiznic iz Slovenije in iz ostalih dezel Alpe­Jadran. V razpisu, ki bo objavljen sredi marca, bo dolocena tudi kotizacija ter (dokaj ugodna) cena hotelskih storitev glede na izbor­nost dodatnih storitev. Organizator pros! ravnatelje slovenskih splosno­izobrazevalnih knjiznic ter Min­istrstvo za kulturo in obcinske uprave, da mu do 3. marca 1995 predhodno najavijo svojo udelezbo. Rajko Slokar ********************** SPLOSNOIZOBRAZEVALNE KNJIZNICE ********************** NAS BIBLIOBUS Nas bibliobus Je kakor star pes. Ze prejsnji je bil tak in je koncal. kakor Je koncal. Zdaj Ima ta nas bibliobus dobrih enajst let, kar je za psa castitljlva starost. Na zunaj mu slcer se nl vldeti, okrog srca in tam okrog pa se ga lotevajo boleznl, za katere prej ne on ne mi nismo vedeli, In seveda upali, da jih tudi ne bo. No, zdaj, ko smo se odlocili, da mu najdemo zamenjavo, smo naenkrat ugotovill, da je tu se tisoc druglh stvari, kl jlh bo potrebno postoritl in dodati, ce bomo hoteli normalno dclatl. Torej smo sedli, naredill nacrt in poklicali kolege, kl imajo podobne tefave, da Jim prikazemo nase gle­danje in malo skupaj poklepetamo o tefavah. Dobili smo se 6. janu­arja 1995 na podjetju SAOP v Novi Gorici, tam smo si zadeve nekoliko teoreticno suhoparno ogledali na ekranu In nadaljevali klepet ob zakuski, potem smo se preselili v potujocl knjlznlcnl bus In si na kraju samem ogledali, kako naj bl stvarl delovale. Bibliobus je knjlinica v malem Bibliobus je posebna knjlznica. Ni na enem mestu, ampak potuje. In to je glavna tefava. Vse mora imetl pri seb!, ob vsakem tre­n utku. Potrebno je izposojatl in nuditi informaclje na vseh posta­Jaliscih enako dobro in brezhlbno, od nlkogar ne sme bit! odvisen. Zato mora imctl dovolj samostojen slstem, ki bl vse to omogocal. Odloclll smo sc za sistem SOLSKA KNJIZNICA verzlja 4.1. Kakorkoli obracamo, tega najbolj poznamo. To bi bilo prvo. Kot drugo: to je sistem, kl resuje vse pomembne dele knjiznicarskih opravil: obdelavo in opremo vsega knjiznifarskega gradiva, vkljucno s periodiko in dokumentacijo clankov; samodejno izposoja s pomocjo crtne kode in nudi tnfor­macije; je pregleden in kot tretje: Je blizu btbliotekarjem -delali so ga pac knjiznicarji. Ni pozabitl na izredno proznost glede predelav in dodelav; nastal je v nasih logih, mi smo se vedno zivi in mislimo naprej. V primeru tezav na terenu, kot cetrto ali peto: tu smo ml In okrog nas vsl instrument!; do naj­ bolj oddalJenega postaJalisca Je najvec ura voznje, da se zadeve uredijo. Strojna oprema Kaj pa strojna oprema? V vozilu naj bi bila dva prenosna racunalnlka, povezana v mrezo. Eden bi pomagal izposojati (s pomocjo crtne kode, Jasno), vpi­sovati in rezervirati knjtge, drugi bi nadomescal katalog. Po vsakem postajaliscu se spremembe prepi­sejo v drugt racunalnik; ce glavni med voznjo "crkne", ga drugi takoj nadomesti. Po koncu delovnega dne se podatki preplsejo na locenl trdl disk, kl se prenese v obdelavo, podatki se preplsejo v glavni racunalnlk v domacih logih zaradl varovanja podatkov in de­lanja statistlk izposoje. Posebej bi lzvajali varovanje na diskete teden­sko oziroma mesecno in letno. Vnos gradiva Hrbtenica nasega knjiznicnega In lnformacijskega sistema Je vzajemnl katalog, sistem COBISS. Smiselno Je, da se prcostall sisteml temu prilagaJaJo. Za SOLSKO KNJI­ZNICO Je narejeno orodje za prenos podatkov. OrodJe Je bllo ze prelzkuseno z dlsketo NOVOSTI ozlroma SETA CENTRALNE KATA­LOGIZACIJE, kl mesecno Jo do­blvaJo slovenske sole ln kl nadomesca dosedanJe llstke. Orodje je bilo zdaj dodelano, tako da omogoca neposreden prepls lz vzaJemnega kataloga. Seveda je pri tern potreben program/emulator COBISS/OPAC za Windows, zelo elegantno in uclnkovito, predvsem pa preizkuseno zanesljlvo orodje za lskanje in prenos podatkov, kl so ga razvill v Marlboru na lZUMU. To orodje nam pomaga prl povezavi s slstemom, iskanju in preplsu podatkov v nas racunalnlk. Zakaj omenjam vse to? Nekaj vsekakor za osvetlltev ozadja, nekaj za razumevanje idejne zasnove iz­posoje v blbllobusu, skratka o tern, kar naj bl vam se povedal. Knjiznice, kl lmajo tudi blbllobuse, so zveclne takega tipa, kl so ak­tivno vkljucene v vzajemnl katalog (COBISS). To pomeni, da lmaJo ze vnesenega kar nekaj gradlva, kl ga homo prenesli na racunalnlk v bibllobus. Vendar ne samo tlsto, kl prlpada potujocl knJiznlcl, temvec vse; torej, vse, kar je dostopno v centralni knjiznici, naj bl imell na voljo za vpogled tudl na bib­llobusu. Ko homo prlnesll novo posi!Jko knjig, bo z nJo prlsla tudi disketa s podatkl o teh knJigah. Obdelava je namrec centralizlrana. Vsaka druga resltev bl pomenila podvajanje energlje ltd., zapravljanJe casa. Vendar. Preden homo zaceli z avtomatlzlrano izposojo, bo potrebno vnestl se ZIVO gradivo iz skladisca in Usto, ki Je izposoJeno. Ce je v bibllobusu prlblizno stiri do pet tlsoc enot, je nekako se dvanajst tlsoc taklh, kl krozljo med bralci in jlh bo potrebno prav tako vnestt. Kako s temi? Kakor Je opisano zgoraj: s COBISS/OPACom se povezemo z vzajemnim katalo­ gom, odberemo, kar potrebujemo, in prekopiramo. Naslovom dodamo lnventarne stevilke in druge po­ datke, imanentne vsaki enoti pose­ beJ, in na knJigo nalepimo obstojne crtne kode. Imamo torej vse pripravlJeno. Denarne tezave so nam pomagali razresevati dobri ljudje. Podjetje SAOP nam Je posodilo racunalnik za sest mesecev, programskl paket nam je kot prvim, ki zacenjamo s takim nacinom dela, prav tako po­darilo podJetje SAOP. Nas sef nam je (ne vprasajte me kako) za sest mesecev dobil dekllco, ki naj bi vnasala podatke. Kakor stvari kazejo, vsak dan brez prevellkega naprezanja obdela in opremi s crtno kodo sto enot. Vse kaze, da homo v sestlh mesecih koncali, kar smo si zamislili. Smo pa tudi taki pri nas, da ne kompllciramo. Zivi operative!. Zadnji mesec pred dnevom D vpisemo bralce in Jim naredimo _lzkaznice, soferju in kolegicam pa zazelimo srecno pot. Ce se kaj med voznjo sesede in tega nlsmo predvldeli oziroma sami ne bodo mogll resit!, bodo pokli­call, ker bodo s svetom med drugim povezani tudi z mobitelom. Ce pa bodo ze imeli telefon, potem bo potreben samo se dober mo­dem in v Dreznlcl bodo lahko po­gledall, kje bi dobili Freudovo knJlgo K pslhopatologiji vsakdan­Jega zlvljenja all, kaj Jaz vem, Kje so tiste stezlce .. . pa Cin cin cin, Dreznlca. Boris Jukic ********************** VlSOKOSOLSKE KN,JIZNICE ********************** PRIMERJALNA ANALIZA KNJIZNIC PRAVNIH FAKULTET V LJUBLJANI INV MARIBORU Clanek Je povzetek seminarske naloge, kl sva Jo Januarja 1994 prlpravila s kolegJco Ksenljo Zavrsek za seminar o vtsokosolsklh knjlinicah pri mag. Meliti Am-broiic. Mednarodna klaslflkacija opredeljuje visokosolske In unl­verzitetne knjiznlce kot knjlznlce visokosolskJh ustanov, kl so na­menjene v prvl vrsti studentom in profesorjem na univerzah In druglh visokosolskih ustanovah, lahko pa so namenjene tudl javnostl. 1 V najini nalogl sva zelela preveriti, kollko se ta nacela tudl dejansko uresnicujejo v slovenskih knjiznicah pravnlh fakultet. Za vzorec sva izbrala pravnl fakultetl v Ljubljani in v Mariboru. Ker sta se fakultetl razvijali zelo razlicno, Je prlmerjava njunih knjiznlc tezavna. Kljub temu sva se Je s koleglco drzno lotlla. Ne le zato, da bl te razllke do­kazala, ampak predvsem zato, ker naju je zanlmalo, kako bl te razllke najlaze premostlll. Pr! raziskovanju obravnavane teme sva uporabljala podatke iz letnlh porocll, kl jlh kujlznlce posiljaJo Enotl razvoj knjiznlcarstva 1 Osnovc knjiinicarstva : srcdnjc izohraicvanje, Ljubljana 1987, str. 62 v Narodni In unlverzltetni knjiznlcl. Knjiznice sva tudi veckrat osebno obiskala in se seznanila z osebjem, hkratl sva preverila, all navedeni podatki tudt zares drzljo. Ker sva ob tern se zvesto opravljala druge studijske obveznostl, sva morala vsebino najine naloge strogo ome­jiti. Tako fal nisva imela moznosti, da bi natancno proucila, koliksen "vpliv" imajo na studente pravnih fakultet druge vlsokosolske in splosnoizobrazevalne knjznice. lz istega yzroka sva na Pravni fakulteti v Ljubljani posvetila veclno pozornosti centralnl knjiznici In ne toliko knjiznicam lnstitutov, ki delujejo na fakulteti. 1. Centralna knjlznica Pravne fakultete v Ljubljanl Centralna knjlznica Pravne fakultete v Ljubljani Je bila usta­novljena kot profesorska knjiznica leta 1920. Od takrat je delovala kot osrednja knjlznica za pravne znanosti v Sloveniji. Sluzila Je za potrebe uciteljev, znanstvenih de­lavcev, studentov, pravnikov praksi In drugth. Ob njej delujejo na Pravni fakulteti se knjiznice naslednjih tnstitutov: Instltuta za mednarodno pravo In mednarodne odnose, Instituta za Javno upravo, Instituta za delo In Instituta za kriminologtjo. Ob teh delujeta se depozitnl knjlznlcl OZN in Sveta Evrope. Centralna knjlznica opravlja dokumentacijsko dejavnost za potrebe fakultetnega znanstveno­raziskovalnega dela ter skrbi za nabavo in izposojo znanstvene In strokovne literature s podrocja prava. 30. novembra 1994 Je stela 99.003 enot knjiznlcnega gradtva. Od tega je bilo kar 75% tujega gradiva in prlbllzno 200 naslovov perlodike. Knjizninica sl Je sama lzdelala zanimivo lokalno postavitev. Knjlge so postavljene po podrocjih znotraj stroke. Ta podrocja oblcajno oznacujeta dve crki, kl to podrocje natancneJe dolocata. Kot glavne vrstilce so lzbrali: PC -clvilno pravo, PE -ekonomika, Pfi fllozofija prava, PH -zgodovina prava, PK -kazensko pravo, PL -zakoni, PR -magisterska dela in disertacije ter casopisi, PV -mejna podrocja, PZ -zborniki. Postavitev se mi zdl smlselna, svetoval bl jo ludi marlborski knjiznici. Slabost vidim le v tern, da je novincu v knjiznicl postavitev vsaj v zacetku tezko razumlJiva, kar pa bi lahko popravili z velikimi napisl, kl bi pojasnJevali posamezne kratice in podrocja. V prostem pristopu Je okrog desetine gradiva, ostalo pa hranijo v posebnih skladiscth. Skupna upo­rabna povrstna knJiznice Je 464 m2. V knJl.znlci uporablJajo tudt dva terminala, kl uporabnikom izbolJsuJeta dostop do gradiva. V vzaJemno bazo podatkov so do 30.11.1994 vnesli 3.200 naslovov, od tega pribli.zno 1.550 clankov. VodiJo AIK katalog, UDK geslovni katalog in pomozne kataloge (naslovni katalog, katalog zalozb ... ). 2 . Knjiznica Pravne fakultete v Mariboru Knjiznica je po podatkih letnega porocila2 nastala leta 1960, ceprav lahko govorimo o knJiznici, kot Jo danes opisuJem, sele zadnja tri leta. Do takrat je bila blblioteka v 2 Porocilo o delu visokofolske knjifnicc porocevalsko leto 1993, Maribor: Pravna fakulteta, 1994, str. J bistvu le zbirka knjig, namenJena profesorJem, saJ so studentJe tedaJ se v vecji merl kot danes uporabl­jali predvsem tedanjo studiJsko knjiznico. 0 pravem razvoJu knJiznice lahko govorimo sele od leta 1990, ko se Je maticna usta­nova spremenila v Visoko pravno solo in !eta 1992 v Pravno fakulteto. V knjiznici, kl meri 179,3 m2, sta zaposleni dve knJiznifarki s srednJesolsko izo­brazbo. Obe sta opravili stokovni izplt. KnJlznlca omogofa prost pris­top le v t. Im. profesorski citalnici, kjer je profesorjem In aststentom na voljo referencna zbtrka In okrog 50 naslovov strokovnlh reviJ, kl so plsane pretezno v slovenskem jez­iku (90%). V letu 1995 nameravaJo prldoblti se dodatne prostore in preuredlti knjlznico tako, da bi bralcem omogocala prosti pristop do gradtva. V ta namen nacrtujejo zaposlitev dodatnega lzposojevalca gradtva3 . Podatkov o stevilu clanov In o izposoJi ne vodijo. ker Jim to onemogofa (?) poslovanJe na COBISS-u in pravilo, da st lahko z lzkaznlco UKM uporabniki lzposo­jaJo gradivo v vseh mariborskih vtsokosolskih knJiznicah. Tako kot za vecino mariborsklh studentov Je tudt za studente Pravne fakultete velikega pomena Univerzitetna knJlznlca Marlbor. Nudl Jim vec gradiva, hkrati pa omogoca prtJetneJst studij v pros­tornejsih citalntcah. V UKM ne vodljo posebne evidence o kolicinl literature s podrocja prava. Iz vodifa po unlverzltetnih knjiznlcah 3 Mislim, da to prav tipicno odraza razmere v slovenskem knjifnitarstvu, saj bi bilo bolj ra­zumljivo, da bodo v knjifoici zaposlili visoko kvalificiranega delavca in si tako popravili rela­tivno nizko izobrazbeno raven. 8 v podrocju Alpe-Jadran4 pa lahko lzvemo, da so !eta 1990 knjlge s podrocja prava In druzboslovja predstavljale 26% celotne kollclne knjlg. Izposoja knjig s podrocja prava in uprave predstavlja v UKM le 3, 77% celotne lzposoje5 . Ob tern ne smemo prezreti dejstva, da lahko znanja zeljni bodoci pravnlki v UKM uporabljajo tudi razne tuje podatkovne zblrke, kl so Jim dostopne na CD-ROM-th In na neposrednih on-line povezavah. 3. Primerjava knjiznic S prlmerjavo obeh knjlznlc, sva poskusala ugotoviti podobnosti In razllke med njlma. Podobnostl lz­hajajo lz sorodne narave dela In vecinoma enake strukture uporab­nlkov, medtem ko do najvecjlh razllk prihaja zaradi nesocasnega razvoja knjiznic, razllcnega obsega fonda, pomanjkanja strokovnega kadra v marlborski knjiznici in nenazadnje zaradl neenaklh fl­nancnih sredstev, kl Jih knjiznici dobita vsako leto. Deloma se razllkuje tudl organlzacija knjlznlcarske dejavnostl na fakultetah, ceprav osebno menlm, da v nasem primeru prlhaja do razllk iz drugth, ze prej navedenlh vzrokov. • Knjlinlcna zbirka V obeh knjiznicah prevladujejo monografske publlkaclje (gl. prik. st. 1 ), neknjlznega gradiva skorajda nlmajo (porocilo o knjlzntcl v Mariboru omenja le 11 enot neknjlznega gradlva, medtem ko ga 4 Guide to University libraries of the work community Alps-Adria, 2 ed., Maribor I 992, str. ' Porocilo o delu UKM : za leto I 991, Maribor 1994, str 28 ljubljansko porocilo sploh ne na­vaja).6 KnJllnll:no grlldlvo 1983 LjubQ1n1 Mlrtbor Knjllnl6no gndlvo 1983 1.. !SJ --~lge __ ~ dlaertacl)e fa aer. publ. prik. st. 1 Knjiznlcl prav tako ne dajeta podatkov o jezlku publikacij. Iz pregleda prirasta gradiva za zadnji dve let! lahko sklepamo, da v knjiznici ljubljanske pravne fakultete prevladuje tujejeztcno gradivo, medtem ko v mariborski knjtzntct hrantjo pretezno slovenske knjtge. 0 strukturtranosti knjizni­cnega gradtva nam precej povedo podatkl o prlrastu gradiva (gl.prik. st. 2). 0 Porocilo o delu visokofolske knjifoicc : porocevalsko leto 1993, Ljubljana ; Maribor: Pravna fakulteta, 1994 9 Prlmerjava prlrasta novlh knjlg v Ljubljani In Mariboru 1993 3 2841 116. 269 3 3 1 100 Marlbor ­ ˇˇ-ˇ ˇ-----ˇ-----------­ -(tlo) ~ kejigo(IUje) • -­ • -....... (tlo) • ........... (O..-) Prlmerjava prlrasta novlh knjlg v Ljubljanl In Marlboro 1993 Marlbor L~ljana __ 0 krjlge(llo) r::J k;;-~~;--- dlN