Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo mesečno 35 Din nedeljsko Izdala celoletno vJugo-slavfjl SO Din, za Inozemstvo lOO D COVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petlt-vrsln mali oglasi po 1 30 In 2 D,več|l oglasi nad 45mm vlilne po Din 2"50f veliki po 3 ln 4 Din, v utednltkem delu vrstica po 10 Dir o Pri vetlem □ Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKo ln dneva po prazniku Uredništvo le v Kopitarjevi ulici št. 6 111 Rokopisi se ne vračalo, netranKlrana pisma se ne sprejemalo ^ Uredništva telefon št. 2050, upravnlštva št. 232S Političen lisi sa slovenslci narod Uprava le vKopltarlevl ul. il.<> Čekovni račun: Ljubljana štev. 10.6S0 In io.349 aa inseraie, Sarajevošt. 7563. Žanre J> št. 39.011, Vraga ln Dunaj št. 24.797 Rezultat jachymov-skesa sestanka. Belgrad, 18. maja, So taki, da moramo posebno mi biti z njimi popolnoma zadovoljni. V nekaterih in to ravno za nas najvažnejših vprašanjih celo prekašajo naša pričakovanja. Odločnost uradnih obvestil in izjav zunanjih ministrov je toliko prepričevalna, da morajo tudi nasprotniki Male antante uvideti, kako napačne in neutemeljene so bile in ostanejo njihove nade na njeno slabitev, da o fantazijah o možnosti njenega razpada sploh ne govorimo. Mala antanta se je na tem sestanku ponovno potrdila kot močna politična zveza ш ne morda kot slučajna diplomatska kombinacija treh držav, kakor so jo skušali ponekod predstavljati, češ, da je izčrpala tekom svojega sedemletnega obstoja svoj političen program. Na jahimovskem sestanku je nasprotno dokazala, da je njen političen program aktualen in da ostane tak tudi še v do-gledni bodočnosti. Zavezništvo med tremi članicami je izraženo v temeljnem političnem programu Male antante : čuvanje stanja, ustvarjenega v srednjem in vzhodnem delu Evrope s trianonsko in nejisko mirovno pogodbo. Ima torej čisto ohra-ujevalen značaj. Z ozirom na to je politika male antante miroljubna napram vsakemu in zato ni zgolj fraza trditev, da je Mala antanta važen faktor miru v Evropi. Zavezništvo na taki osnovi je velikega praktičnega pomena za vsakega posameznega člana in gre ta praktična vrednost z ozirom na vsakega posameznega člana v vseh eventualnostih preko okvira omenjenih mirovnih pogodb. Ono daje polne garancije vsakemu članu ne farno za slučaj napada s strani Madjarske ali Bolgarije, marveč tudi za slučaj zapletljajev s kakim drugim sosedom. Vrednost takega zavezništva je očividna in zato je ravno afirmacija tega političnega programa največji uspeh jachimovskega sestanka. Poslednji dogodki pa nam kažejo, zakaj smo s takim rezultatom ravno mi lahko najbolj zadovoljili. V tem pogledu je imel naš zunanji minister dr. Marinković popolen uspeh. Smatramo namreč, da je odločnost, s katero so zunanji ministri naglaševali stabilnost in popolno soglasje Male antante v tem oziru, predvsem rezultat izvajanj našega zunanjega ministra o znanih za našo državo važnih nedavnih dogodkih. Jachimovska konferenca ostane v zgodovini Male antante važna tudi radi tega, ker se je na njej prvič konkretno razpravljalo tudi o gospodarskem programu Male antante. O njem je obširno poročal češki zunanji minister dr. Beneš, ki je razvil formalen program o ustavitvi gospodarskega bloka med državami Male antante na eni in Avstrijo, Madjar-sko ter Poljsko na drugi strani. Ta gospodarski blok naj bi značil polno osamosvojitev malih srednje- in vzhodnoevropskih držav od vsakega vpliva velesil. Radi dalekosežnosti tega gospodarskega programa je seveda razumljivo, da na jahimovski konferenci ni dobil končne oblike. To bo delo pogajanj izven okvira sestankov neposredno med zainteresiranimi. Ugotovljeno je predvsem to, da ne gre gospodarska vprašanja med posameznimi državami reševati po dosedanjem sistemu, ko vedino prevladujejo materialni interesi ene strani na škodo druge. Tak način je škodljiv za iskreno politično sodelovanje in zato bodo odslej zunanji ministri dajali pravec in značaj tudi fiisto gospodarskim pogajanjem med posameznimi državami. To sta bili glavni vprašanji razprav zunanjih ministrov v Jahimovu. V zvezi z njimi pa se je razpravljalo tudi o vseh drugih posameznih problemih evropske politike, predvsem o onih, ki interesirajo vsakega člana posebej. V tem oziru ni nobenih važnejših sprememb. Edino, kar se je zelo opazilo, je bilo skrajno odklonilno stališče našega zunanjega ministra, ki ga je zavzel gleEntente cordiales živa realnost. Londonski dopisnik »Chicago Tribune« poroča, da po v angleških krogih razširjene vesti, da pomenijo razgovori med Chamberlainom in Bri-andom važne diplomatske korake med francosko in angleško vlado. Oba predstavnika vlad sta se zedinila v naslednjem: Francija se pridružuje angleški politiki napram Rusiji, Anglija pa pristaja na vodstvo Francije v vprašanjih, ki zadevajo Porenje. Francija usvaja angleško stališče г ozirom na politiko napram Italiji in se pridružuje angleški politiki na Kitajskem. v Berlin, 20. maja. (Izv.) Iz Pariza poročajo, da današnji listi ničesar ne javljajo o senzacionalni vesti, ki jo je poročal londonski dopisnik »Chicago Tribune« o diplomatskih dogovorih med Chamberlainom in Briandom. Iz tega sklepajo, da uradni krogi teh vesti niso potrdili. _______ ___ J VOLITEV DUNAJSKEGA ŽUPANA, v Dunaj, 20. maja. (Izv.) Danes se je konstituiral dunajski občinski svet. Za župana je bil ponovno izvoljen s 76 glasovi Seitz (socialni demokrat). 42 glasov je bilo oddanih praznih. Za podžupana sta bila izvoljena Emmerling (socialni demokrat) in Hoss (krščanski socialec). OBSEDNO STANJE V HANKOVU. v London, 20. maja. (Izv.) Po brzojavnih vesteh merodajnih angleških krogov je predvčerajšnji m bilo v H a ako vu proglašeno obsedno stanje. Svetovna gospodarska konferenca. INDUSTRIJSKI ODBOR JE ZAKLJUČIL SVOJE DELO. v Ženeva, 20. maja. (Izv.) Industrijski odbor gospodarske konference je danes popoldne zaključil svoje delo s sprejetjem različnih določil glede vprašanja mednarodnih kartelov. Pri glasovanju se je ameriški delegat Robinson glasovanja vzdržal, akoprav je izjavil, da ameriška delegacija načelno nima ničesar proti tem sklepom. Ruski zastopnik Sokolnikov je odobritev odklonil, poudaril pa je ponovno pripravljenost Rusije, da sodeluje pri mednarodnem kartuliranju in podobnih kombinacijah. Francoski zastopnik Joucheaux je korigiral nekaj- redakcijskih napak in izjavil, da se bo glasovanja vzdržal. Proti je glasoval tudi belgijski delegat Mertens. Avstrijska delegatinja Freundlich je izjavila, da se vzdrži glasovanja, dokler se končnoveljavno ne bo ugotovilo, kako se bodo te pogodbe objavljale, ker v pu-bliciranju industrijskih kartelov obstoja že neke vrste mednarodna kontrola. Delegat Zimmer-mann, bivši generalni komisar za Avstrijo, je temu ugovarja! in rekel, da v resolucijah ni nobene besede o kaki kontroli. Movi polet? lez Atlantski ocean. Nov polet Newyork—Pariz, v Newyork, 20. maja. (Izv.) Letalec Lind-berg se je danes ob 7. uri 32 minut (ameriški ras) dvignil na direkten polet Newyork— Pariz. v Michigan (Nova Škotska), 20. maja. (Iz.) Ob 10 dopoldne so opazili tu zrakoplov, ki je plul v vzhodni smeri. Domnevajo, da je bil to zrakoplov Lindberga. v Newyork, 20. maja. (Izv.) V zrakoplov-skih krogih računajo, da bo Lindberg o polnoči odplul preko ameriške obale in v soboto ob 19 (zapadnoevropski čas) prispel v Valen-cio (Irska). Vsi so mnenja, da so zračne razmere za polet zelo ugodne. Nove priprave, v Newyork, 20. maja. (Izv.) Ker se je vreme zboljšalo, so se na letališču Roosevelt začele živahne priprave za direkten polet v Ev-ropo. Tekom nekaj dnj se bosta dvignila na polet v Pariz letalca Berthaud in Chamberlain. Spor, ki ga jo imel pilot Berlhaud z lastnikom zrakoplova »Bellanra«, v katerem mislita polet izvesti, je sedaj popolnoma poravnan. — Znani letalec Byrd je včeraj izvršil svoj zadnji poskusni polet. Ilotel je preizkusiti, kakšno največjo obtežbo aparat premore. Dvignil se je s tovorom 7 ton, to je ista teža, s katero bo obremenjen zrakoplov v začetku svojega poleta proti Parizu. Direkten polet Anglija—Indija, v London, 20. maja. (Izv.) Angleška vojaška letalca Carr in Gillmann sta danes startala na polet v Indijo, katerega hočeta izvesti brez pristanka. Negotovost o usodi Nungesscrja. v Newyork, 20. maja. (zv.) Obrežna straža je na višini Connecticuta našla krilo nekega zrakoplova. v New London (Connecticut), 20. maja. (Izv.) Obrežna stražna ladja, ki je našla krilo nekega aeroplana, je na potu v luko. Upajo, da bo ta najdba prinesla kako razjašnjenje o usodi Nungesserja. v Pariz, 20. maja. (Izv.) Z ozirom na vest agencije Havas iz New Londona o najdbi krila nekega zrakoplova, so sedaj ugotovili, da so krila najdenega zrakoplova ležala že več mesecev v vodi. O Nungesserjevi usodi še vedno ni nikake jasnosti. DE PINED0V POLET. v Kvebec, 20. maja, (Izv.) Včeraj ob 15.15 ameriškega časa se je De Pinedo dvignil a svojim zrakoplovom in ob 12.35 pristal v Ri-mouski. RAZPRAVA 0 ANGLEŠKEM STROKOVNEM ZAKONU. v London, 20. maja. (Iyv.) Pri današnji razpravi o zakonskem načrtu o strokovnih organizacijah je spodnja zbornica z 275 proti •120 glasovi sprejela določilo, glasom katerega se osebe, ki bi se kaki stavki ue pridružile, posebej zaščitijo. Notranje težave francoske vlade. Medtem so sta se predsednik francoske republike Doumergue in zunanji minister Briand vrnila iz Londona z znatnimi uspehi francoske zunanje politike, je ob istem času šef francoske vlade Poincare v Parizu doživel pred parlamentom občuten notranjepolitičen neuspeh. Brez vsakega dvoma je Poincare jeva zasluga, da se jo stabiliziral francoski frank, ki se ima le Poincarejevi sposobnosti in odločnosti zahvaliti, da ni bil deležen usode stare nemške marke ali avstrijske krone. S leni je Poincarejeva vlada zadobila v Franciji naj-lx>lj.si sloves. V vseh zadevah gospodarske sanacije države je imela sedanja vlada za seboj poslušno veliko parlamentarno večino, obstoječo iz levičarjev in desničarjev, ter simpatije mas. Zato je vlada šla brezobzirno na delo, da izvede tudi druge gospodursko načrte, ki so se ji zdeli potrebni. Tako je predložila parlamentu zakonski načrt o zaščitnih carinah. Ta načrt pa je v delavskih in uradniških masah naletel na hud odpor, ki se ze lakoj nato prenesel tudi v parlament. Že 13. t. in. je bil od slrani levice stavljen v parlamentu predlog, naj se razprava o tem zak. načrtu odgodi. Trgovinski minister Bokanowski je ta predlog odločno odbil ter poudaril, da za odlašanje ni časa in da je njegov načrt nujen. Pri glasovanju je vladi ostala sicer v večini, toda le za nekaj glasov. Dne 17. t. m. je levica zopet udarila in poslanec Vincent Auriol je predlagal iznova, naj se vladni zakonski načrt o zaščitnih carinah odgodi. Minister Bokanowski je sicer tudi to pot zagovarjal vladni načrt, toda je na koncu izjavil, da nima nič proti temu, če se razprava o vladnem načrtu odgodi do začetka junija, ker mora on v Madrid. To izjavo ministra Bokanowskega je levica smatrala kot umik vlade, da se izogne porazu pri glasovanju. Z ozirom na to izjavo je tudi poslanec Vincent Auriol umaknil svoj predlog-S tem je v zadevi zaščitnih carin do junija sklenjeno premirje. Vendar časopisje levice proglaša ta umik vlade v parlamentu kot poraz: 17. maj je bil črni dan Poincarejeve vlade ! Iz tega dejstva se že delajo kombinacije, da se ima iznova ustvariti kartel levice, ki bi vanj šli tudi komunisti. Ni verjetno, da bi se ta kartel že sedaj osnoval, vrgel Poincareja in sam sestavil vlado. Vendar je gotovo, da bo poslej levica vladi delala vedno večje težave, posebno ker bo pri zakonskih načrtih, ki leže pred zbornico, imela za to dovolj prilike. Dne 19. t. m. je zbornica začela razpravo o organizaciji francoske armade. Zahteva vojnega ministra Painleveja 18. t. m., da ima ta zak. načrt takoj priti na dnevni red, je bil sprejet le z večino 42 glasov, kar je čudno, ker je dosedanja večina vlade bila vedno velika. Proti temu zak. načrtu mobilizirajo socialisti, ki imajo svoj načrt. Poleg tega se obe la hud boj za zakonski načrt o volivnem redu, ki je tudi že v razpravi v odseku parlamenta. Ta komisija je znatno spremenila vladno predlogo, vsled česar je desnica sedaj nezadovoljna. Tako francoski parlament kaže vse znake nervoze, ki pomeni hujše strankarske boje in pa pripravo na volitve, ki bodo drugo leto. Notranjepolitični mir, ki ga je prinesla deželi vlada g. Poincareja, se bliža koncu. Volitev predsednika ČSR. Dne 27. maja se bo vršila volitev predsednika češkoslovaške republike. Po določilih češkoslovaške ustave, ki je posneta v tem o žiru po francoski, voli predsednika republike parlament, sestavljen iz poslanske zbornice in senata, v plenarni seji, kateri predseduje predsednik poslanske zbornice, medtem ko je predsednik senata podpredsednik plenuma. Češkoslovaška pt-slanska zbornica šteje 300 članov, senat pa 150. Po ustavi se volitev vrši štiri tedne prej, preden poteče funkcijska doba dosedanjega predsednika. Volitev je veljavna, če je navzoča nadpolovična večina vseh poslancev in senatorjev. Za izvolitev pa ie potrebna večina treh petin vseh navzočih. Ce te ni, -o vrši druga volitev. Ce se še pri drugi volitvi ne doseže potrebna tripetinska večina, se vrši ožja volitev, pri kateri je izvoljen tisti, ki je dobil največ glasov. Za predsednika ne more biti voljen tisti, ki je že dvakrat zaporedoma bil izvoljen za predsednika. Ustava določa v tem oziru le eno izjemo, za prvega predsednika T. G. Masaryka. Funkcijska doba predsednika traja sedem let. Po dosedanjih poročilih bo izvoljen zopet Masaryk. Vendar je zanimivo, da se dr. Kra-marž imenuje kot Masarykov protikandidat. ,TM0 IN RADIKALI. Sarajevo, 20. maia. (Izv.) Razgovori med ЛМО in radikali v Bosni so obtičali na mrtvi točki. Samo v dveh točkah je glede občinskih zadev prišlo do sporazuma. VIHAR RAZDEJAL MESTO. v Pariz, 20. maja. (Izv.) >Petit Parisien« poroča iz Londona, da je strašen vihar razdejal del mesta Tndianopolis. Škoda znaša nad pol milijona dolarjev, štiri osebe so biie ubite. preko 50 pa je ranjenih. (ladjarska in [Jugoslavija. MADJARSKI PARLAMENT JE ODOBRIL MADJARSKO - JUGOSLOVANSKO TRGOVIN. SKO POGODBO. v Budimpešta, 20. maja. (Izv.) Parlament je danes sprejel zakonski načrt o odobritvi prijateljske in razsodiščne pogodbe med Italijo in Madjarsko, dalje dodatno pogodbo k francosko-madjarski pogodbi, trgovinsko pogodbo z Anglijo in trgovinsko pogodbo s Turčijo. Sprejeli so tudi naseljevalno pogodbo s Turčijo. Nato je prešla skupščina k razpravljanju o odobritvi trgovinske pogodbe z Jugoslavijo. V debati o tej pogodbi je poudarjal poslanec Tury, da je mogoče z državami, v katerih žive ogrske narodne manjšine, sklepati take pogodbe le takrat, če se obenem zavarujejo tudi pravice narodnih manjšin. Vlada mora za slučaj, da bo sklenila z Jugoslavijo razsodiščno pogodbo, zavarovati načelo, da narodne manjšine spadajo pod haaško razsodišče. Poslanca edinstvene stranke Bra-katur in Oberhannner sta sklenitev pogodbe pozdravljala in poudarjala, da more ta pogodba zboljšati razmerje med Ogrsko in Jugoslavijo. Trgovinski minister Herman je rekel, da predstavlja pogodba prvi korak na potu gospodarskega zbližanja med obema državama. Pogodba je bila nato v vseh posameznostih sprejeta. Sprejetih je bilo dalje več določil, ki se nana.šajo na ureditev obmejnega prometa med obema državama. v Budimpešta, maja. (Izv.) Imunitetni odbor narodne skupščine je sklenil, izključiti poslanca Varnaja za 10 dni od skupščinskih sej, ker je včeraj na seji izrekel žaljivke proti italijanskemu ministrskemu predsedniku Musso-liniju. Resen angleško-ruski kortfPkt London, 19. maja. Včeraj se je vršila seja vlade, ki se je pečala s preiskavo v družbi »Arkos«. Ministrskemu svetu so bili predloženi dokumenti, ki so bili pri preiskavi najdeni. Nato je vlada sprejela besedilo izjave, ki bo podana v spodnji zbornici. Angleška vlada ne namerava objaviti najdene dokumente. Med najdenimi papirji se nahaaj tudi seznam vseh prebivalcev Angleške, ki so iz sovjetskega propagandnega fonda dobivali denarjç. V zvezi s tem je v kratkem pričakovati aretacij. v London, 20. maja. (Izv.) Notranji minister je v odgovoru na neko vprašanje izjavil, da angleška vlada no namerava dati no- bene odškodnine ?.a škodo, katera je povzročena v poslopju ruske družbe »Arkos« ob zadnji preiskavi. Nowyork, 18. maja. Voditelj angleške delavske stranke Macdonald je danes odpotoval v London. Pred odhodom je izjavil zastopnikom ameriškega tiska: »Hišna preiskava angleške policije pri ruski trgovski družbi je važna. Vsak človek v Londonu ve, da tretja internacionala s komunističnim denarjem vodi komunistično propagando. Dejstvo, da se je angleška vlada odločila za hišno preiskavo, kaže, da mora imeti v rokah jasne dokaze za tako delovanje tretje internacionalen №riboski veliki župan. Samostojni demokrati napenjajo vse sile, da bi spravili na mesta velikih županov v Sloveniji svoje ljudi. Zlasti so vzeli na piko mariborskega velikega župana dr. Schauba-cha. Dosegli pa so s svojimi intrigami ravno nasprotno, da vsa slovenska javnost izraža dr. Schanbachu popolno zaupanje. Zagrebške »Novosti« poročajo iz Maribora : Povodom vesti, da se g. dr. Pirkmajer vrača na mesto velikega župana mariborske oblasti, se je odposlala spomenica, ki so jo podpisale vse stranke razen SDS na ministrskega predsednika, na šefa demokratske stranke in še nekatere druge osebnosti. V tej spomenici se navajajo nekatera dela, ki označujejo dr. Pirkmajerja, na drugi strani pa tee podčrtava objektivnost sedanjega velikega župana dr. Schaubacha. V slučaju, da bi se vesti o vrnitvi dr. Pirkmajerja uresničile, pripravljajo vse stranke velik protestni shod. :>Narodni dnevnik« pa je v tej stvari napisal: »Slovenski samostojni demokrati so napeli vse sile, da bi dosegli odstop mariborskega velikega župana dr. Schaubacha. Po Mariboru se že hvalijo, da so dosegli odpustitev dr. Schaubacha in da pride na njegovo mesto zopet dr. Pirkmajer. Tozadeven akt da je že podpisan od notranjega ministra Vu-kičeviča in da usedaj samo še čakajo na kraljev podpis«. — Vse te vesti pa so se izkazale kot ena sama velika laž. Dr. Schaubach ostane, ker stoje za njim, ne glede na njegovo absolutno korektnost, tako SLS, ko tudi NRS in davidovičevci in se proti njemu tudi v najmanjši meri niso izjavili radičevci.« K tem izjavam pač ni potreba, da bi mi še kaj dodajali. Dr. Schaubach si je v„kratki dobi svojega poslovanja pridobil tako vsestransko zaupanje, da bi vsako nasilje in preganjanje dvignilo odpor vse javnosti. Vest. da finančni minister ni odobril proračunov obeh slovenskih oblasti, se sicer še ne potrjuje in po naših informacijah vsaj doslej na njej ni nič resnice, vendar je dala SDS priložnost za rajanje in veselje. SDS se veseli, da samouprave ne bi mogle živeti in delati, raduje se, da jih centralizem ubija, zraven pa se seveda ponaša kot bi bila ona — SDS — za ščitnic a samouprav. To je prav jutrovska logika in morala. Odredbo, ki naj bi jo bil zagrešil finančni minister vsled odklonitve oblastnih proračunov, so po jutrovski logiki seveda zakrivili klerikalci. Jutro to bedarijo čisto resno in slovesno zagovarja v dolgem uvodniku. Tam sicer prizna, da so po zakonu o samoupravah odvisne sammipravc od Belgrada, postavi pa trditev, da bi se bila mogla na podlagi centralističnega :-akona izdati avtonomistn na uredba tedaj, ko so bili klerikalci na vladi. In klerikalna večina v ljubljanski oblastni skupščini bi bila morala prepričati radikalno večino v osrednji vladi, da uredbo izboljša v korist samouprav. Tako razpravlja Jutrov« uvodničar in pride čisto logično do zaklju.-ka, da so klerikalci krivi, da finančni minister ni odobril proračuna klerikalno večine v oblastnih skupščinah. O tem delu jutrovske modrosti bo menda dovolj. Sedaj pa drugo in glavno, to je huj-j skanje. Oblastna skupščina je sprejela dvoje taks, ki prav malo ali nič ne obremenjujejo davkoplačevalce, oblastni skupščini sta pa le nekaj prinesli. »Jutro4>: nič ne vidi drugih oblastnih skupščin, ki so si pomagale s celo vrsto novih davkov, da bodo mogle delati, le proti SLS, ki novih davkov ni hotela, le proti njej mora hujskati. Za deželne doklade se ogreva »Jutro«. Pod režimi, v katerih je bila SDS, pa je prišlo tako daleč, da niti cestnih doklad državna uprava ni izročila upravičenim cestnim odborom. Ta škandal je šel mimo SDS. Sedaj pa se ista stranka upa rogoviliti, ker SLS ni sprejela dvomljivih deželnih doklad, ki bodo morda že letos prenehale obstojati, ampak zahteva, da se samoupravi odstopijo gotovi davčni viri, ki hodo trajni in oblastnim samoupravam jamčiU smotren in stalen razvoj. »Jutro« pravi, da bi bila odklonitev oblastnih proračunov s slrani finančnega ministra dostojen zaključek prvega obdobja klerikalnega dela v oblastnih skupščinah. Za resnega človeka pa je »Jutrov« članek le dostojno ogledalo sovraštva, ki ga seje SDS proti slovenskim samoupravam. To si morajo volivci zapomniti! Prazne nade. V intrigiranju proti Slovenski ljudski stranki je bila SDS ved.no velika. Sploh se ta klika politično preživlja samo od intrigiranja. Kaj je vse v teh osmih letih zintrigirala tam doli v Belgradu proti SLS in proti Sloveniji, to je vse znano in ko bi se vse to zbralo, bi napolnilo debelo knjigo, ki bi bila vsekakor častna knjiga SDS. Najbolj značilno za SDS in njeno metodo je to, da izkuša pri vsaki priliki z intrigiranjem zlesti v vlado. Ker se ji je to parkrat tudi že posrečilo, pa se zdaj, ko je še odprto vprašanje rekonstrukcije Vukičevičeve vlade, razni emisarji iz Ljubljane zopet na vse pretege prizadevajo tam po Belgradu, kako bi najbolj očrnili »klerikalce« in preprečili, da ne bi prišel kateri v vlado, oziroma dosegli, da bi se usedel noter kak dr. Žerjav. V živem spominu je še demarša g. Žerjava lik pred padcem zadnje Uzunovičeve vlade. Takrat je priobčil v belgrajski »Reči« tisti svoj alarmantni članek o »klerikalnih sovje-tih«, ki da po Slovenskem preganjajo patrio-tične in državotvorne elemente in je v tem smislu tudi osebno in ustmeno na merodajnih mestih v rezidenci »interveniral«. Ko je potem prišla Vukičevičeva vlada brez SLS, si je g. Žerjav seveda domišljal, da je on vrgel klerikalce iz vlade. On sam sicer zato vseeno ni prišel do zaželjenega portfcljčka, toda to je bilo le zasluženo plačilo, ki ga je prejel. Zdaj intrigirajo gospodje od SDS pa z afero dr. Stanovnika. Kolosalno uslugo jim je naredil dr. Stanovnik s svojim korakom in svojimi izjavami; kar ne morejo se po svojem časopisju dovolj nakričati o tem svet pretre-sujočem dogodku in ga politično eksploatirajo na vse mogoče načine in na vse strani. Zdaj najde Iutro< naenkrat, da je zasluga dr. Stanovalka, da je SLS prodrla v Ljubljani, in pozablja, kako je svoj čas o tej stvari in pa o dr. Stanovniku sodilo. Vsak, ki količkaj pozna razmere v SLS, bo vedel, da vsa ta zadeva ne pomeni za strankin položaj prav čisto nič in da je vse skupaj samo prazen udarec v vodo, toda, kakor rečeno: SDS si dela od tega strašanske upe, doma in v Belgradu. Tu doma, da bo >razcep v klerikalni stranki« pomagal na noge noprednemu bloku, tam v Belgradu pa da bo omajal pozicijo SLS. Prazni upi! Ker napredni blok z SDS s je že polomil, preden se je sploh sestavil, Belgradu pa so SDS arski mešetarji, ki so pri šli prosit podpore za napredni blok v svrh rušenja SLS, že tudi prejeli ta-le trezni od govor: Pa če se je klerikalna stranka — kako pripovedujete — že sama od sebe začela ru šiti, kaj je potem treba, da jo Vi rušite. In to bi moralo tudi »Jutro« že vedeti i lastne izkušnje, da bi se danes ne moglo najt boljšega sredstva za še večjo utrditev pozicij Slovenske ljudske stranke kot ustvaritev na prednega bloka pod egido dr, Žerjava. Alj »Jutro« res ne ve, da ima v tem pogledu rf Žerjav za SLS že ncvcnljivih zaslug, ki sm< jih vedno radi priznavali in jih bomo vedn< priznavali! Zato se pa »Jutro« tudi zelo moti ko piše, da se »klerikalci« tresejo pred na prednim blokom. Nasprotno: mi ta napredni blok prav prisrčno pozdravljamo kot najbolj, šega agitatorja za našo stvar in le želimo, da bi kmalu nastopil. Borbe v jutrovskih glavah. Dr. Stanovnikov nastop proti SLS je učin. koval v jutrovskih glavah kot pipa opija. Seda: se tem ljudem blede o »hudih borbah v SLS«, o »poslovnih ozadjih«, o »bojkotih«, ki jih je »Jutro« izkonstruiralo in o drugih takih rečeh, Kratkoinmalo »Jutro« se ziblje in sanja v morfijski pijanosti. Na vse bitdalosti, ki jih v tem stanju »Jui tro« bruha v svet, mirno odgovorimo: V SLS ni bilo in ne bo radi dr. Stanov-nikove izjave nobenih bojev. To je za SLS in vse njene pristaše rešena stvar in ravno v Ljubljani so danes naše vrste tako kompaktne kot že leto dni niso bile. Z dr. Stanovnikovo izjavo niso v zvezi nobene poslovne zadeve. Dr. Natlačen in dr, Stanovnik nikoli nista bila kompanjona, dr, Stanovnik je bil le koncipijent v dr. Natlače-novi pisarni kakor bi bil lahko koncipijent \ pisarni vsakega liberalnega odvetnika. »Domoljub« ni pozival na poslovni bojkol proti dr. Stanovniku kot odvetniku, ampak izrecno poudaril, naj dr. Stanovnikov izstop iz SLS upoštevajo naši pristaši pri vseh politični]] korakih. »Jutrova« tozadevna notica je čisto navadna nesramnost. Iz oblastnih samouprav. Sarajevska oblast. Sarajevska oblastna skupščina je enoglasno sprejela uvedbo, po kateri prevzame samouprava nekdanjo deželno in sedaj državno tovarno čilima in beza v Sarajevu (tovarna za bosanske preproge in vezivo) v svojo last, Podjetje, čegar inventar in aktiva znašajo 11 milijonov dinarjev, je hotela centralna vlada svoj čas likvidirati,, s čemer bi bilo izgubilo zaslužek okoli 1000 ljudi. Na torkovi seji je sarajevska skupščina dovršila svoje delo, nakar je bil prečitan kraljevi ukaz o zaldjučcnju izrednega zasedanja, in se bo skupščina sestala zopet na redno zasedanje dne 5. novembra. Splitska oblast. Splitska oblastna skupščina je zvišala prvotno na 14 milijonov postavljeni proračun za 10 milijonov, torej na 24 milijonov. Za pokritje teh 10 milijonov, ki so namenjeni izključno za kmetijske potrebe, bo oblastni odbor najel posojilo. V proračunski debati je prišlo do viharnih prepirov med radičevci in drugimi strankami. Opozicija v Rusiji. Sovjeti so kaznovali Zinovjeva radi njegovega opozicijonalnega govora na kongresu sovjetskih časnikarjev. Zinovjeva afera je danes največja senzacija v Rusiji. Zinovjeva Izjava, v kateri je ostro kritiziral tako sovjetsko delo v notranjosti države, kakor tudi zunanjo politiko, zlasti taktiko na Kitajskem, jf prišla popolnoma nepričakovano. Krajevni odbori komunistične stranke so dobili naročilo, naj povsod prirede manifestacije proti Zinovjevu. Romunski dois. Romunsko časopisje razpravlja o drža*' nih dolgovih. Vsi ugotavljajo, da točnih tozadevnih podatkov še ni, vendar se more s precejšnjo točnostjo reči, da dolguje Romunija 215 milijard papirnatih lejev ali 5 milijard zlatih. Na vsakega prebivalca odpade 12.000 lejev (4000 Din). NOVA OPUSTOŠENJA PO POPLAVAH V AMERIKI. v New Orléans, 20. maja. (Izv.) Vsled poplav se je napravil nov rokav na ozemlju, i kjer se Mississippi izliva v morje. Novi rokav ima širšo strugo kot Mississippi sama. Na ogroženem ozemlju se nahaja še več tisoč ljudi. mm Poravnajte naročnino! Ka/ se gođi đoma b ooer večer polepša Rjas ELI DA CREME DE lisi CHAQUE HEUKE Ta krema medte barve dnje teintu nežni tegfed afebaen». Ona je tajnost vsake kraljice lepote. Rabi jo vsako itfo, ker je zmeraj owkfl^ws, toda vedno deluje. Se ne sveti, ne maže. E 1 i d a Creme de Chaque Heure JUTRI, V NEDELJO VSI NA TABOR KREKOVE MLADINE na Sveti Jošt! [)dhod s prvimi jutranjimi vlaki. Ob i.l5 odhod na goro s kranjskega kolo-ivora. Po prihodu pridiga in sv. maša, jri kateri svira jeseniška delavska {odba. Po maši tabor. Polovična vožnja ji dovoljena, toda razlika enega kovača ie sme nikogar zadržati doma! Tovariši, ovarišice, krekovci in borci: Na veselo svidenje pod Krekovo lipo pri Sv. Joštu ! Poziv našim ženam in dekletom. Pred desetimi leti, ko se je vsaka v hrepe-leoju po svobodi zaklicana beseda kaznovala in naštevala, je slovenska žena neustrašeno in s »repričevalno besedo propagirala med narodom -Jejo naše narodne in državne osamosvojitve. S ožrtvovalnim in vztrajnim delom, polnim ljubez-ii do naroda in domovine, so naše žene in dekle-a tedaj zbirale in zbrale nad dve sto tisoč podpi-ov za majsko deklaracijo, za dokument, ki bo rajno pričal o naši narodni zrelosti. V spomin na ta zgodovinski dogodek je iz-!ala Jugoslovanska matira ob njegovi desetletnici pominske diplome, ki naj bo simboličen okras sake slovenske hiše. Naše žene in dekleta, ki so ired desetimi leti izvršile to slavno zgodovinsko !elo, prosi Jugoslovanska matica, da z enako Iju-ieznijo in vnemo širijo to diplomo med narodom, labirajo naj v posameznih krajih po društvih in A hiše do hiše naročila za to diplomo, in naj ih skupno javljajo Jugoslovanski matici v Ljub-jani, ki jim bo naročene diplome takoj poslala, la jih razdelijo med naročnike. — Diploma stane O Din, s poštnino, ki se zaračuna samo pri po-ameznih pošiljkah, 13 Din, in je naprodaj v vseh jubljanskih knjigarnah, pri vseh podružnicah Ju-[oslovanske matice in v pisarni Jugoslovanske natice v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7, II. nadstr. zkupiček diplom se uporabi v korist bratov, ki so ired desetimi leti tudi podpisali majsko deklara-ijo, katerim pa še ni dano, da bi uživali nje satove v skupni domovini. Na delo! Slavnemu ravnateljstvu državnih žeiezmc v belgradu, DOLENJSKI GLAS. Prejeli smo: Nerazumljivo nam je omalovaževanje koristi prebivalstva ob dolenjski progi ter po isti potujočega občinstva. Oblastna skupščina, vse občine ležeče ob tej «progi, Greniij trgovcev, delavci, dijaki in še druge korporacije bo ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani opozorile na kvarno spremembo voznega reda, pa brez uspeha, še odgovora niso dobili. Kaj briga, če dijaki po končanem pouku cele ure okrog tavajo, ko nimajo možnosti, peljati se domov, počiti in učiti se, kaj mar, če morajo delavci vsled poznega odhoda večernega vlaka kupovati za drqg denar večerjo po Ljubljani in radi tega pomnožiti svoje izdatke, tako da morajo odpovedati elužbe, ker jim od zaslužka za družino doma baš nič ne preostane. Kaj mar za to, če morajo trgovci In obrtniki, ko po 6. uri v Ljubljani nimajo več opravka, tam postopati, ko jih čaka doma še ne-broj dela, pa morejo prispeti šele pozno v noč domov. Ali je res ravnateljstvu vseeno, če mačehovsko opravljana dolenjska proga oziroma vlaki na isti nimajo nobenih pravih zvez z glavnimi progami? Odpelji se iz Novega mesita ob pol 5. uri zjutraj in glej (če nimaš denarja za brzovlak) že ob pol 3. uri popoldne si na Bledu; če greš pa, redni o, kot lesni trgovec iz Novega mesta ob pol 6. uri zjutraj v Trst z osebnim vlakom, prideš tja še preje kot peš, kajti še pred 9. uro zvečer si že tam itd. itd. — Prosimo dajte nam nazaj dopoldanski vlak v Ljubljano, pustite večerni vlak odhajati iz Ljubljane takoj po 6. uri in zadovoljni bomo, ker se ne kapriciramo na 7 parov vlakov, kot jih imajo Gorenjci. Gibanje privatnih nameščencev Maribor, dne. 20. maja 1927. Med privatnimi nameščenci v Mariboru je opažati zadnje čase živahno zanimanje za sindika-listična vprašanja. Razveseljivo je to tembolj, ker je dosedaj organiziranih samo približno 30% privatnih nameščencev, dočim se ostalih 70% sploh ni brigalo za ureditev svojega socialnega položaja. Dobro organizirani so samo bančni uradniki in krožek odvetniških in notarskih uradnikov. Med privatnimi nameščenci v Mariboru se je sedaj pojavila splošna želja, da se združijo v enotni organizaciji brez ozira na narodno in strankarsko pripadnost. Taka organizacija, ki bi bazirala na popolnoma sindikalnem principu, bi bila I za privatne nameščence velikanskega pomena, ker bi našli v njej močno oporo in zaščitnico. Enoten nastop vseh privatnih nameščencev so svoječasno preprečili razni spori v organizaciji. Neobhodno potrebno je izločiti vsa bistvena in osebna vprašanja, ki so glavni vzrok, da je večina privatnih nameščencev danes še neorganizirana. Sklicati se mora konferenca predstavnikov vseh obstoječih organizacij' privatnih nameščencev, na kateri se ustvarijo temelji za novo enotno organizacijo. Stvar je nujna pred vsem radi bodočih volitev za pokojninski zavod, ki se vrše prihodnje leto. Slovenci v Italiji Čuden pozdrav. Tržaška >Edinosk je napisala italijanskim visokošolcem, ki so proslavili 18. t. m. v Gorici italijansko zmago in obiskali bojna polja, poseben pozdrav, ki ga ne more podpisati Slovenec, ki ima še količkaj narodne zavesti v sebi. Med drugim čitamo naslednje besede: Ono par desetoric naših mladih nadarjenih sinov, ki jih je pač naša revna zemlja zamogla iztisniti iz sebe, že živi po italijanskih vseučiliščih z vsemi temi tisoči tova-riško življenje resnih študijev, ne da bi v to mir- • no sožitje padale kaplje nekdanjega odbijajočega buršovstva nemških univerz z nalirjem višje kaste.« Mirno sožitje? V Padovi in Trstu? Dijaki sami niso tega mnenja. In kako gledajo splošno italijanski profesorji slovenske dijake? Kako se nekateri profesorji zaničljivo izjavljajo o naših univerzah? Na ta poklon z nemškim buršovstvom bi človek cendarle še prenesel, a kdo naj razume namen tega-le stavka: »V sprejemanju tega cveta italijanskega naroda na ozemlju, kjer biva naš slovenski rod, je v srcih vseh naših ljudi ' usidrana topla želja, da bi tekom njihovega kratkega bivanja med nami prav ničesar (menda: nič!) ne motilo mirnega poteka svečanosti ter da bi v tisočerih mladih srcih odhajajočih nazaj v svoja mesta klila nepotvorjena podoba našega mirnega in delavnega naroda!« Čemu to poudarjanje o mirnem poteku fašistovske slavnosti in o mirnem narodu? ! Mari so Slovenci kdaj motili kako fašistovsko slavnost? Morda so kdaj metali bombe? Morda se je »Edinost; bala kakega atentata v Gorici? Incidenti niso izključeni, a vprašanje je, kdo jih je izzval! Generalni tajnik fašistovske stranke Tu rat i je res prišel v srce sîo» venske dežele, a s tem še ni rečeno, da morajo Slovenci jamčiti za »mirni potek* slavnosti. S takim pisanjem »Edinost« k večjemu lahko škodi Slovencem, koristi pa gotovo ne. Slaščice in pomaranče V ponedeljek se je vršila na Lokvah pri Gorici ustanovitev odseka fašistovskega mladinskega društva »Balilla,. Običajnega pompa ni manjkalo; slavnosti so se udeležili tudi šolski nadzornik llubbia in mnogo drugih osebnosti iz Gorice. Ko se je ceremonija zaključila, je gospoda pogostila otroke s slaščicami, biskoli in pomarančami. In še boste dobili bon-bončkov, ako boste tako pridni.» Na koncu je podestat priredil gostom banket v občinskem domu, seveda na občinske stroške. Na ta način rešujejo tudi drugi podestali občinske finance. l?ašisto> ska prireditev v Ajdovščini. V nedeljo so priredili v Ajdovščini fašisti s pomočjo orkestra iz Gorice prvo gledališko predstavo. Uprizorili so Nircodemijevo »Scampolo« in opereto »Padovanski študentk. Prireditev se je vršila v Bratinovi dvorani Prišli so vsi podestali iz bližnje okolice, karabinerji, častniki, železničarji in učitelji. Po prireditvi se je vršil banket s primernimi govori in vzkliki. Evviva Duce, evviva Mussolini ;evviva il podestà, ki zna organizirati bankete! Ajdovcem je sedaj jasno, zakaj oblastva ne marajo dati dovoljenja za slovenske prireditve. Fašisti bi radi prepojili slovensko ljudstvo z italijansko kulturo; a take prireditve ljudstva ne bodo ogrele. So pač za gospedo, ki prihaja na banket. Slovensko ljudstvo ne more pozabiti dovršenih slovenskih prireditev v Bratinovi dvorani. Fašisti so vse uničili, slovensko inteligenco so pognali v svet. ostalo je le par odvetnikov in trgovcev. Majski »Zbornik«. Majska številka tega glasila primorskih duhovnikov prinaša več zelo zanimivih člankov kakor: Dr. Anton Zdešar — Anemija našega krščanstva; Ivan Rejec — Organizirana ljubezen; Jan. Ev Kalan — Intenzivna moderna pastoracija. Uredniški članek Naša velika dolžnost« poživlja duhovnike na boj proti brezverskemu in tudi indiferentističnemu tisku kakor »Edinost«, »Novice«, :,Isiarska Riječ in »Naš Glas'. I.V.: , 50 Sel deške meščanske šoSe v Krškem. Petdeset let — pol stoletja — skoraj ena človeška življenjska doba je minula, kar je dobilo starodavno in zgodovinsko mestece Krško, ki ima jnko romantično lego v savski dolini pred vhodom na širno Krško polje, svojo meščansko šolo. Krško je imelo pred petdesetimi leti že svojo osnovno šolo, katere po-četki segajo v 16. stoletje. V sredini lega stoletja (leta 1551) je ustanovil v Krškem Adam Bohorič, ki je bil doma bržkone iz krške okolice, učni in vzgojni zavod za sinove dolenjskega plemstva. To Bohoričevo šolo je obiskoval tudi Jurij Dalmatin do svojega 18. leta. Ko je postal Adam Bohorič ravnatelj deželne latinske šole v Ljubljani, so poučevali na krški šoli, osobito v času protireformacije, redovniki. Do pričetka 19. stoletja se jc imenovala šola mestna trivijalna šola, po 1803 je dobila ime ljudska šola in pouk so prevzeli posvetni učitelji. Leta 1875 je bila razširjena v dvorazrednico, 1876 v trirazrednico in 1877 v štirirazrednico. Leta 1877 se je preselila ljudska šola i/, svojega starega poslopja v novozgrajeno dvonadstropno poslopje, ki ga je dal sezidati Za osnovno in mehansko šolo na lastno stroške blag upokojili g. M. Hočevar. Leta 1869 je stopil v veljavo novi državni ljud-skošolski zakon. Posavskim osnovnim šolam je pričelo primanjkovati prostorov za naraščajoče število učencev in učenk, kajti novi , v.. Martin Hočevar, ustanovitelj meščanske šole v Krškem. Rojen leta' 1810., umrl 17. aprila 1886. državni šolski zakon je zahteval obvezen po-set osnovne šole od 7. do 14. leta. Na vsaki osnovni šoli je bilo leto za letom nekaj otrok, ki bi radi nadaljevali svoje šolanje na višje organiziranih zavodih. Za absolvente osnovnih šol iz Krškega, Leskovca, Vidma in Raj-henburga so bile višje šole v Ljubljani, Celju in Mariboru preeddaljene, starši v tedanjih težkih gospodarskih razmerah niso zmogli šolanja svojih otrok v dragih mestih. Gospod M. Hočevar je izprevidel potrebo višje organiziranega učnega zavoda za Po-savje, kjer bi lahko nadaljevali -šolanje marljivi in nadarjeni učenci osnovnih šol iz Krškega, Leskovca, Vidma in Rajhenburga. Odločil >e je za ustanovitev deške meščanske šole. Pobudo za ta sklep mu je dal kranjski deželni šolski zakon z dne 19. aprila 1873, ki je zahteval, da se mora ustanoviti po možnosti v vsakem šolskem okraju meščanska šola. V ta namen je nakupil v bližini farne cerkve več stavbnih parcel ter postavil na njih za osnovno in meščansko šolo dvonadstropno poslopje, ki je bilo blagoslovljeno in slavnostno izročeno svojemu namenu leta 1877. Vsled podarilne listine z dne 29. septembra 1877 je lastnik poslopja krški šolski okraj, ki mora vzdrževati poslopje in meščansko šolo; osnovna šola ima v podarilni listini svoje pravice v poslopju ajamčene. Ob priliki blagoslovitve poslopja in predaje podarilne listine so se vršile leta 1877 v Krškem velike slovesnosti, katere so se udeležili nauoni minister z Dunaja dr. Karel Streinayer, deželni predsednik Widmann, deželni glavar dr. Kaltenegger in drugi. Ker ni bilo prvo leto za otvoritev I. razreda dovolj utencev, se je otvoril ta razred šele v šolskem letu 1878-79. Postopoma sta se otvorila naslednji dve šolski leti še II. in III. razred. S šolskim letom 1903-4 se je otvoril IV. razred. Za kritje stroškov tega razreda je podarila gospa Hočevarje va takratnemu okr. Šolskemu svetu \soto 60.000 kron. Ker je število učencev vsako leto naraščalo, osobito ker se je dovolil s šolskim letom 1910-11 obisk šole tudi deklicam, se je morala s šolskim letom 1919-20 otvoriti vzporednica k 1. razredu, s šolskim letom 1926-27 pa še k II. razredu. Meščanska šola v Krškem ima torej v svojem jubilejnem letu štiri razrede z dvema vzporednicama. V začetku šol-skega leta 1926-27 je obiskovalo šolo 109 dečkov in 86 deklic, skupno 195 učencev in učenk. Prvi ravnatelj zavoda je bil g. Ivan La-pajne, ki je opravljal to službo 28 let do upokojitve lela 1906, drugi je bil g. dr. Tomaž Romih do leta 1922, tretji ravnatelj Sole je Josip Vutkovič. Zanimivo je. da še živita oba prva ravnatelja v Krškem kot upokojenca, prvj opravlja ravnaleljske posle pri okraini ©леше nouice -k Okrožnica Prosvetne zvezo v Mariboru glede deklaracijske proslave. Za proslavo majske deklaracije v posameznih društvih dne 29. maja si društva žele za govore primerno gradivo. Društvom se objavlja, da je Jugoslovanska Matica v Ljubljani izdala tozadevno .brošuro, ki lx> natisnjena do 21. maja in ki se jo lio lahko dobilo pri podružnici Jugoslovansko matice v Mariboru. Katera društva si žele naročiti brošuro, naj nemudoma javijo Prosvetni zvezi v Mariboru. -k Taksa od gledaliških predstav. Mnoga društva so zaprosila Prosvetno zvezo v Mariboru za izposlovanje splošne lOcdstotne takse na vstopnice. Akcijo Prosvetne zveze je finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru rešilo v tem zmislu, da se je v predmetu naprosilo generalno ravnateljstvo davkov za odločitev. Začasno, dokler ne pride otlločilev, se za mariborsko območje z dopisom finančnega ravnateljstva v Mariboru odreja, da je za gledališke predstave prosvetnih (izobraževalnih) društev in čitalnic na kmetih pobirati samo 10 odstotno takso od vstopnic, ne da se Zahteva potrdilo umetniškega oddelka. S tem ukrepom naj se finančni upravi izkažejo vsa v Prosvetni zvezi v Mariboru včlanjena društva. к Smrtna kosa. Iz. Ljutomera smo dobili telefoni no obvestilo, da je tam umrl zdravnik g. dr. Anton Heric. Pogreb bo v nedeljo popoldne ob pol 4. Blag mu spomin! * llmrla je v Stari Loki po dolgi mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, Frančiška K a r 1 i n, sestra g. knezoškofa lavan-tinskega, dr. Andreja Karlina. Pokojnica je bila rojena 29. januarja 1861. Pogreb bo danes ob pol 9 dopoldne. N. v m. p.l * Duhovniki in organisti. Že parkrat je skušalo Jutro izrabiti bedni položaj organi-stov v svoj prid. Da gre pri tem zgolj za ugodno priliko, da si more : Julroc privoščiti duhovščino, je jasno. Le radi bi vedeli, kje so staknili tega organ is ta, ki se očividno ni udeležil zadnjega organistovskega zborovanja v Celju, ker bi pač drugače vedel, s koliko res-n«'stjo se je o vprašanju zavarovanja tu razpravljalo. Nam se le tako zdi, da ljudje, ki že davno niso več organisti, tudi v Jutro . nimajo pravice pi,;ati o organistovskih zadevah. Organisti dobro vedo, da imajo v duhovščini polno oporo, pa tudi, da organist, ki se postavlja v očitno sovražno pozo napram duhovščini in mu je delo na koru izključno le vprašanje želodca, ne spada na kor. Organisti bodo svoje težave uredili potom svoje stanovske organizacije, vsako podporo s strani eks-orga-nista v Jutru pa energično odklanjajo. — To smo bili naprošeni zapisati v interesu orga-nistov in resnice. •k Naše izseljeništvo. Z ozirom na tozadevni članek v našem listu št. 64, v katerem se je zahtevalo, da se morajo izseljenci iz Slovenije odpraviti v ljubljanskih poslovalnicah, moramo po dobljenih informacijah o položaju objaviti, da se Slovenci le v redkih slučajih odpravljajo v zagrebških izseljeniških posredovalnicah. V Zagreb prihajajo navadno le taki izseljenci iz Slovenije, ki se boje v Ljubljani neprilik, bodisi radj dolgov ali drugih zadržkov, ali pa taki, ki imajo iz svojega rednega bivališča, na primer iz brežiškega okraja, bližje v Zagreb kakor v Ljubljano. Temu nasproti prihaja tudi v Ljubljano mnogo izseljencev iz Hrvatske, n. pr. iz vrbovskega in ogulinskega okraja, ker jim je tu-sem bližje kakor v Zagreb. ■k Vpisovanje na Tehnični srednji (obrtni) šoli v Ljubljani. Na gradbeni, strojni in elektrotehniški srednji šoli, na strojui in elektrotehniški delovodski šoli in na ženski obrtni soli se bo za šolsko leto 1927-28 vršilo vpisovanje v prve letnike 'H), junija od 8 do 12. Ker bo letos mogoče sprejeti le omejeno število učencev (učenk), vabi ravnateljstvo, da se učenci že od danes naprej pismeno prijavljajo za sprejem. Prijavam naj priložijo zad- nje šolsko izpričevalo in znamke za odgovor. V prijavi naj zlasti navedejo, ali so že bili prejšnje leto prijavljeni, a ne sprejeti. Ravnateljstvo bo od piijavtjencev izbralo lake z najboljšimi šolskimi uspehi, oziroma z najdaljšo obrtniško prakso. Sprejem, oziroma pripustitev k sprejemnemu izpitu bo odločen in objavljen šele ob sklepu vpisovanja 30. junija. Tedaj naj se zglasijo v šoli vsi prijavljenci, ki niso bili že prej pismeno zavrnjeni. Sprejemni izpiti se bedo vršili 1. julija ob 8. Na mizarski in strugarski delovodski šoli se letos ne bodo sprejemali novi učenci. Na gradbeni rokodelski, kiparski in rezbarski, keramiški in pletarski šoli se bo vpisovanje vršilo šele po počitnicah in se bodo roki kazneje objavili. ■k Društvu Kuratorij slepcev, ki si je nadelo nalogo zbirati sklad za zgradbo »Doma slepih« v Sloveniji, so darovali: 100 Din uči-teljstvo osnovne šole v Litiji v počaščenje spomina ranjkega dr. Wisingerja, okraj, zdravnika v Litiji; 200 Din g. I. Kopač, posestnik v Ljubljani, v počaščanje spomina umrlega g. Oroslava Dolenca. Prisrčno se zahvaljujemo in želimo, da bi našli darovalci obilo posne-malcev. — Odbor. •k Nižja šola vojne akademije v Belgradu in Pomorska vojna akademija v Dubrovniku sprejemala 1. oktobra zopet gojence. Prošnje morajo biti vložene za nižjo šolo vojne nka-demije najdalje do 10. avgusta in za pomorsko vojno akademijo najdalje do 15. avgusta. Razglas je interesentom na vpogled v prvem nadstropju komande ljubljan. vojnega okrožja. ■k Širjenje trahoma po mariborski oblasti. Trahom, ta nevarna in nalezljiva egiptovska očesna bolezen, se je začela pojavljati med Slovenci po vojni. V Prekmurju je trahom razširjen med prebivalstvom že od nekdaj. V zadnjem času se širi ta bolezen po vsej mariborski oblasti v takem obsegu, da se bo moralo nekaj storiti od višjih zdravstvenih strani, da se širjenje omeji in slučaji bolezni temeljito ozdravijo. Trahom je radi tega tako opasen, ker jo nalezljiv in je zdravljenje dolgotrajno in povzroča hude bolečine. •k Samaunior v Medvodah. Včeraj zjulraj ob četrt na osem je telefonirala orožniška postaja iz Medvod, da se je pri nekem tamkajšnjem posestniku zastrupila z lizolom 321 et na dninarica Frančiška Nadižovec, doma iz škofjeloške okolice. Nezavestno žensko so v Medvodah naložili na voz, vendar pa je rešilni avto takoj prispel, nakar so jo naložili na avto in jo prepeljali v deželno bolnišnico, kjer so ji izprali želodec. ~k Slobodan Jovanovié, častni doktor zagrebške univerze. Danes bo srboki učenjak Slobodan Jovanovié promoviral za častnega doktorja prava na zagrebški univerzi. ■k Novi vitezi častne legijo. Francoska vlada je imenovala za vitezo častne legije dr. Skoka, profesorja na zagrebški univerzi, in polkovnika Draškiča, komandanta pehotne brigade v Varaždinu. Darove za siromašne židovske otroke je nabiral zloglasni pustolovec Pinto. Nastopal je kot dr. Levi. Nabral je 60.000 Din. Hodil je po mestih, kjer prebivajo judje in pridno sleparil. V Virovitici,'Požegi, Našicali, Osi-jekij, Vukovarju in drugod je imel zelo dobro žetev. Sedaj ga je dosegla roka policije. -k Za odpravo stanovanjskega zakona je nastopila sarajevska trgovska in obrtna zbornica. Zbornica zahteva, da naj se zaščitni zakon s 1. novembrom popolnoma odpravi ali pa naj se omeji le na zaščito stanovanj z dvema sobama do 1. maja 1928. 5. junija : Prireditev sodbe na Vrhniki. -k Žika je (lvojnosladna žitna kava iz rži. Dobi se v rdečem zavitku. Žika je samo ena. posojilnici, drugi pa ravnateljske posle pri občinski hranilnici. Na meščanski šoli je službovala dolga vrsta učiteljev (35 po številu), ki so bili tekom časa izvečine poklicani iz te šole na višja službena mesta. Na šoli so službovali trije absolventi univerze in sicer g. Ferdinand Seidl, g. dr. Tom. Romih in g. dr. Rostohar. Ravnatelji so postali sledeči učitelji krške meščanske šole: Be/.laj, dr. Romih, Bri-nar, Magerl. Marinček, Hočevar, Zàvrl, Vut-kovič, Mikolič in Gaspari. V teku petdesetih let je poučevalo verouk na zavodu 9 verouči-teljev. Učencev in učenk je bilo v posameznih razredih v vsej dobi 4874. Vsled darežljivosti g. Hočevarja in gospe Hočevarjeve ter vsled naklonjenosti okrajnih glavarjev se je ustanovila tekom let na šoli bogata zbirka učil za raznovrstne predmete. Jako bogato .so založene s knjigami učiteljska ter šolarska slovenska in nemška knjižnica. Meščanska šola je izdala tekom 50 let 24 tiskanih letnih poročil z raznimi članki, ki se nanašajo na Krško in meščansko šolo. Osnovna in meščanska šola posedujeta lep šolski oder, delo gg. Humeka in Rozmana, kjer so nastopili učenci in učenke osnovne ter meščanske šole v predvojni dobi devetkrat. Po vojni se je vršilo v dvorani 10 mladinskih gledaliških predstav. Na meščanski šoli obstoja od leta 1923 dalje Podmladek društva Rdečega križa, od 1926 dalje pa organizacija Treiiic uiiadine. V. xvezi s poukom «oslanja obstoja na meščanski Soli od šolskega leta 1922-23 dalje orkester, ki nastopa pri raznih slovesnostih in šolskih predstavah. Z meščansko šolo v Krškem sta tesno združeni imeni gospoda in gospe Hočevar. G. M. Hočevar je bil rojen 1810 v Podlogu pri Velikih Laščah, bil potem v službi g. Viranta v Ljubljani, ter se 1842 stalno naselil v Krškem. Kot samostojni zakupnik užitninskega davka, kot podjetnik savskih in železniških naprav, kot udeleženec različnih denarnih zavodov si je pridobil vsled svoje podjetnosti, vztrajnosti in pridnosti velikansko premoženje. Njegova žena, rojena" Mulej, ki je bila doma iz Radovljice, mu je bila izvrstna gospodinja. Ker nista imela otrok, sta podpirala z visokimi vsotami vsako leto razne zavode, cerkve, društva 1er posameznike. Meščanski šoli sla bila velikanska dobrotnika. Osnovno- in meščansko-šolsko poslopje je stalo nad 100.000 goldinarjev, za ustanovitev IV. razreda je dala gospa Hočevarjeva 60.000 kron, g. Hočevar je ustanovil za učence meščanske šole osem ustanov po 91 goldinarjev, gospa pa 8 po 300 kron. G. M. Hočevar je umrl 17. aprila 1886, gospa pa 16. marca 1911; oba ležita pokopana v lastnem mavzoleju na krškem pokopališču. Natančnejši življenjepis obeh dobrotnikov šole, kakor tudi življenjepis obeh prvih ravnateljev, bo izšel v letnem poročilu, ki ga bo izdalo ravnateljstvo za 50 lolnico šole. Zahtevajte zato izrečno Ziko, da ne bo zamenjave. 3385 ■Ar Pri tolšči, protinu in sladkosečnosti izboljša naravna >Franz-Josef«-grenčica delovanje želodca iu črevesa 1er vztrajno pospešuje prebavo. Zdravniki za prebavo izjavljajo, da so s »Franz-Josef«-vodo dosegli sijajne uspehe. Dobiva se v lekarnah, drogerijah In špecerijskih trgovinah. 8823 •k Uro, verižico, obeski, uhani itd. so vedno najlepša birmanska darila, ki jih dobite najceneje pri tvrdki Luil. Čeme, Ljubljana, Wolïova ulica 3. ' 3939 Poletno fino perilo za gospode, iz finega angleškega ali češkega ccfirja, fine char, tu no svile ali češkega domačega platna prodala izredno poceni samo tvrdka DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA. £fulhlfana 0 Višji državni pravilnik dr. Kremžar umrl. Včeraj je umrl v Ljubljani g- dvorni svetnik in višji državni pravdnik dr. Anton K r e m ž a r. Rojen je bil 23. julija 1867 v Ljubljani. Dovršil je gimnazijo v Ljubljani, pravne študije pa na Dunaju. Sodnijski izpit je napravil pri višjem deželnem sodišču v Gradcu. Pravno prakso je napravil pri deželnem sodišču v Ljubljani, katero je pričel dne 16. marca 1894. Leta 1897 je bil imenovan za sodnega pristava pri okrajnem sodišču v Kostanjevici, 1900 je bil premeščen k deželnemu sodišču v Ljubljani, leta 1905 pa je bil imenovan namestnikom državnega pravdnika v Ljubljani in 1910 državnim pravdnikom isto-tam. Leta 1912 je bil premeščen k državnemu pravdništvu v Novem mestu, 1919 pa imenovan prvim državnim pravdnikom v Novem mestu. Dne 3. oktobra 1924 je bil imenovan višjim državnim pravdnikom v Ljubljani. Pokojni je bil član širše in ožje komisije za izdelavo projekta kazensko pravnega reda. Lansko leto je predaval kot honorarni profesor splošni del kazenskega prava na ljubljanski univerzi. Pečal se je intenzivno vse življenje s pravno literaturo in še zadnje dni proučeval nove kazenskopravne osnutke. N. v m. p.l O Sentpeterski družabni klub priredi v nedeljo 22. maja celodnevni izlet v Pekel pri Borovnici. Odhod z jutranjim vlakom ob 6. Člani in gostje vabljeni! — Odbor. O Slovensko katoliško akademsko starešinstvo priredi v nedeljo, dne 22. maja t. 1. skupen izlet na Vrhniko. Zbirališče je pred glavnim kolodvorom. Odhod iz Ljubljane (proti Rakeku) ob 6. uri 15 minut. Peljemo se do Preserja in potem gremo na Žalostno goro, kjer bo opravil sv. mašo ob pol 8. uri naš j starešina tov. Maks Miklavčič. Nato odhod proti Borovnici-Bistri k izviru Ljubljanice in na Vrhniko. Prihod na Vrhniko približno ob 12. uri. odhod domov ali ob 17. uri 17 minut ali pa ob 20. uri 40 minut. Vljudno vabimo vse tovariše in celokupno naše akademsko dijaštvo, da se tega izleta v čim največjem številu udeleže. O Ruska matica. V soboto 21. maja se bo vršilo v balkonski dvorani univerze rusko predavanje univ. prof. Mihaila Jasinskega o Mednarodnem bizantološkem kongresu in o udeležbi na njem ruskih učenjakov«. Začetek ob pol 20. Vstop prost. © Kako država rešuje stanovanjsko vprašanje. Državna hipotekama banka je kupila od Ljubljanske kreditne banke hišo bivše Trgovske banke za 3 milijone dinarjev. Vsakdo bi pričakoval, da si bo banka kot je Državna hipotekama banka, sezidala novo poslopje in tako vsaj nekoliko odpomogla stanovanjski mizeriji, pa ti gre kupit za svoje poslovne prostore staro hišo. Nekoliko več umevanja socialnih dolžnosti bi pač pričakovali od bogatega državnega bančnega zavoda. O Proinonadni koncert Narodnega želez-ničarskega glasbenega društva »Sloga« v Zvezdi nocoj ob 20 pod vodstvom kapelnika g. Julija Bučarja. Spored: 1. Otvoritvena koračnica. 2. Waldieufel: Car siren, valček. 3. Flo-tow: Marta, uvertura. 4. Šebek: Zbor dervišev, orientalska scena. 5. St. Mokranjac: VIII. ru-kovet srbskih narodnih pesmi s Kosova. 6. Smetana: Odlomki iz opere »Libuša«. 7. Zaključna koračnica. © Strokovna zveza javnih namcščenccv in Organizacija javnih nameščencev, somišljenikov SLS v Ljubljani imata danes dne 21. maja ob 20. uri skupno sejo celokupnega odbora v kleli I. del. konz. društva, Kongresni trg 2. Ker se bodo obravnavali važni predlogi, prosimo polnoštevilne udeležbe! — Tajništvo. O Gospa Borta Papp se je vrnila v Ljubljano in poučuje solopetje od prvih začetkov do popolne dovršenosti. Na podlagi temeljitega strokovnega znanja in posebno še na podlagi večletne izredno uspešne prakse more odpraviti vsako napako v izreki in v govoru (jecljanju in dr.). Poučuje tudi nemščino, angleščino, francoščino in španščino na svojem domu, Stari trg 17, ITI. nadstropje. O 0 pomenu nove poti na Šmarno goro in Grmado za Ljubljančane predava ob priliki proslave dnevov zdravja v ponedeljek 23. maja ob 20 v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani g. Wester Josip, inšpektor prosvete v p. in g. Zivko Lapajne, podpredsednik Društva za narodovo zdravje v Ljubljani. Vstopnina 2 Din. Dijaki prosti. Ker je i snov aktualna in bo predavanje pojasnjevanj ! s skioptičnimi slikami, pričakujemo čimvečjo Sivi ševro Din 189'- udeležbo. — Društvo za narodovo zdravje Ljubljani. — (Novo pot čez Grmado na Srnam goro po našem mnenju v vročem letnem času ni preveč priporočati,,ker smo bili že od ve. čih oseb, ki so imenovano pot prekoračile opozorjeni, da se na poti in ob njej, v skalovju solnčijo gadje in modrasi, sami lepi •< eksemplari«. Toliko v vednost, da ne bo ka-kih nesreč — in to na priporočilo Društva za narodovo zdravje. Tudi zadnjo nedeljo je neka družba naletela na imenovani poti na gade. — Op. uredn.) O Zastrupljcvalec živali v Sp. Šiški. Po ročali smo že o nekem Jožefu D. iz Spodnje Šiške, ki ima prav čudho veselje, da zastrup Ija z zastrupljenim mesom mačke in pse po Spodnji Šiški. Včeraj je pobegnil iz stanova, nja Leopolda Smerkola velik, lep volčji pes. last zoboteluiika g. Palovca. Pes je zunaj na-šel košček zastrupljenega mesa in ga pogoll. nil. Pričel pa se je takoj zvijati in kazati vse znake zastrupljenja. Omenjeni D. je osumljen, da je psu podvrgel zastrupljeno meso. 0 Železniške prage ukradla. Neka He-lenca z Gcsposvetske ceste, ki je bila dan poprej ovadena, da je ukradla svoji sosedi kovača, je sedaj ovadena, da je ukradla ne-kemu železniškemu čuvaju v Zeleni jami kar 20 železniških pragov, starih seveda. Pragi so vredni 100 Din. Le kako je Helenca te prage odnesla — to je sedaj vprašanje. O Izgubljeni predmeti. V času od 1. do 15. maja so bile v Ljubljani izgubljene številne dragocenosti, kakor zlate ure, daljnogledi, biseri, zlati gumbi, doze ter več denarja v skupnem znesku 3300 Din in 50 lir. Nekdo je izgubil zimsko suknjo rjave barve. O Špecijalna trgovina dunajskih bluz, otroških obleke. Kristofič-Bučar, Stari trg. O Najsolidnejše in najcenejše postrežejo z raznim manufakturnim, galanterijskim in špecerijskim blagom pri Francu Pavlinu, Gra diščo št. 3. 3563 © Koncert v hotelu »Tivoli« v nedeljo 22. maja ob 16 do 20. Izvrstna kuhinja. Prist na vina. Dobra postrežba. Vstopnina prosta. Se priporoča Vek. Dolničar. 3945 O Otvoritev kavarniškega vrta v Zvezdi zopet kavarniški orkester. Se priporočata Fran od 5 do polnoči. Pri otvoritvi svira prvovrstni kavarniški orkester od 5 do 8, od 8 do 10 godba Jugoslov. železničarjev, in od 10 do 12 zopet kavanriški orkester. Se priporočata Fran in Roza Krapeš. 3942 BREZ KONKURENCE so naši lastni izdelki pomladanskih oblek in površnikov! Jos. Rojina, Aleksandrova c. 3 MariJbor □ Preložitev radi proslave desetletnice majniške deklaracije. Blagoslovitev zastave Kat. prosvetnega društva v Melju, ki je bila določena za nedeljo 29. maja, se preloži radi proslave desetletnice majniške deklaracije na eno nedeljo v junijo. Dan in podrobnosti sc bodo objavile pravočasno. Romanje k Materi milosti v Puščavo ostane, kakor je bilo že objavljeno v »Slovencu«. □ Socialisti napovedujejo boj katoliški cerkvi. V četrtek zvečer je sklical klub svo-bodomiselcev v Mariboru javen shod v Ljudskem domu, katerega se je udeležilo okrog 60 oseb. Govoril je urednik Eržen in še par govornikov samo o liskovni pravdi, katero je Eržen izgubil, kar socialiste tako peče. Govorniki so hujskali udeležence shoda, da naj kot odgovor na obsodbo razvijejo čim večjo agitacijo za odpad od cerkve. Napovedali so katoliški cerkvi nei-prosen boj. Revčki menda ne vedo, da so že čisto drugi ljudje poskušali tak boj, pa so bili poraženi; kaj bo šele z mariborskimi socialisti! □ Nemški knjigarnarji v Mariboru. V četrtek so dospeli v Maribor zastopniki »Biirsen-vereins fiir den deutschen Buchhandel in Leipzig«, ki so nastopili posebno študijsko potovanje po Balkanu. Nemški knjigarnarji so stopili v stik z mariborskimi interesenti. V petek zvečer se je vršilo v dvorani študijske knjižnice predavanje s predvajanjem skiop-tičnih slik o sodobnem stanju luijigotržtva, kakor tudi o sodobni književnosti v splošnem. Za predavanje je vladalo živahno zanimanje v tukajšnjih knjigotrških, literatskih in profesorskih krogih in obisk je bil prav zadovoljiv. □ Hlebov dom na Smolniku se otvori dne 26. maja. Isti dan se bo brala ob 10 služba božja v prijazni smolniški cerkvici, potem pa se s primernim nagovorom vrši otvoritev planinskega zavetišča. Ta dan naj velja letos kot prvi sestanek planincev od blizu in daleč. Pridite tudi vsi, ki ste že kdaj prestopili prag gostoljubne Hlebove hiše. Dohodi iz Ruš, Fale, iz Klepnega vrha in od Ruške koče čez Rav-barsko peč. — Podravska podružnica SPD. □ Ljudska univerza v Mariboru. V ponedeljek predava predsednik mariborskega pedagoškega krožka g. prof. Šilih o zelo važni in aktualni temi: »Etična vzgoja in etični pouk v šoli«. — V pelek 27. maja je velein leresantna mladinska prireditev iz sveta skav-tizma. Predaval 1)0 g. Penko iz Ljubljane in sicer na podlagi zelo lepih planinskih slik o temi: »Iz romantike skavtskega življenja«. — Izlet na Plitvička jezera se bo vršil o bin-koštnih praznikih in sicer 4., 5. in 6. junija. Ministrstvo prometa je dovolilo velik popust. Plačati je treba le četrt insko vožnjo. Ustme-ne in pismene prijave se sprejemajo ob položitvi 100 Din. Točen program se bo objavil v najkrajšem času. □ Spored parkkoncerta dne 22. maja: 1. Нгша: Jugoslovanski marš; 2. Mendelssohn: Ruy Blas, ovèrtura; 3. Fučik: Eskarpolette, valček; 4. Verdi: Fantazija iz opere Aida; 5. Pokorny: Potpurl; 6. Sperlier: Kozaški marš. □ Preselitev. Trgovec s špecerijo na Glavnem trgu, g. Kaufman, se je moral radi planiranja Glavnega trga pri Veliki kavarni izseliti iz dosedanjih lokalov in se je preeelil v novo Beraničevo hišo na Kralja Petra trgu. □ Dozidek in prenovitev. Mestni stavbni urad je zgradil na dvorišču nove mestne hiše v Frančiškanski ulici enonadstropnj prizidek. Spodaj bo imelo mestno električno podjetje knjigovodstvo, v prvem nadstropju pa ima sedaj mestni šolski zdravnik prav lično in prostorno sobo. Dosedanja ordinacijska soba šolskega zdravnika bo čakalnica, nova pa ordinacijska. Na dvorišču zgoraj omenjene hiše je mestna dmpregnirnica za impregniranje električnih drogov. To impregnirnico so sedaj tudi na zunaj lično osnažili in prenovili. □ Začasna prekinitev električnega toka. Jutri, v nedeljo bo prekinjena dobava električnega toka za vse mariborsko omrežje od 5 zjutraj do 12 opoldne. godbe. Izlet so vrši ob vsakem vremenu. Prijatelji deHavelva, pridite v ntedelio vsi k Sv. Joštu", ne bo vam žal. Sveto mašo bo daroval g. kaplan Krašna z Jesenic, na taboru pa bo govorilo več govornikov. VrfiniKa Šolski naraščaj Rdečega križa priredi dne 22. maja ob pol 4 pop. in ob pol 8 zvečer v Rokodelskem domu mladinsko predstavo v proslavo praznika prvega sv. obhajila. Vstopnice po 7, 5 in 3 Din v predprodaji pri g. Jezeršku. Prvoobhajan-ci vstopnine prosti. Vsi prijatelji mladine vljudno vabljeni ! Kranj Orlovski izlet priredi jutri v nedeljo 22. maja Orlovska srenja v Smarlnem pri Kranju. Naš cilj bo Sv. Jošt, kamor odidemo popoldne ob eni uri in sicer skupno izpred stare šole v šmartnem. Na vrhu bodo pete litanije in sestanek vseh srenjskih odsekov. Na to prijazno pol so poleg rednih članov vabljeni vsi starešine z družinami in prijatelji Orla. Po obveznih točkah bomo poslušali in se zabavali ob zvokih priznane jeseniške godbe, ki ima to nedeljo tu tudi. svoj koncert. Na svidenje! Okrožni svet. Na praznik Vnebohoda se vrši ob 0. uri dopoldne okrožni svet orlovskega okrožja v Kranju. Ker so programne točke neodložljive in jih je treba takoj rešiti, pošlji vsaka srenja gotovo po dva zastopnika. Redni Člani odsekov so vabljeni. mut AGITACIJA ZA OBČINSKE VOLITVE v Celju dne 19. junija je po »Jutru« v polnem teku in se vrši kajpak s povsem demokratičnimi sredstvi: pritiskom na nižje uslužbence, grožnjami, obljubami in s podobnimi rekviziti demokratskega volivnega aparata. »Jutro« se moti, če meni, da bo agitacija huda. Morda bo huda v toliko, ker je demokratom hudo, da jim ni ostalo prav ničesar, s čemer bi mogli vplivati vabljivo na volivce. Stvar s kako-fonijo se je na demokratsko žalost izprevrgla v orožje proti njim samim. Dogovor z Gospodarsko stranko je dokaz, da da obe slovenski stranki storili v narodnem oziru s tem dogovorom naravnost eminentno važno dejanje 7.a pomnjenje in strpno življenje v našem me-darsko stranko jo dokaz, da sta obe slovenski značaj kljub nevarnostim, ki bi mogle zra-sti iz proporčnega volivnega sistema. Demokrati to sicer sami dobro vedo, a boli jih, da s svojo skrahira^o politiko ne morejo priti nikjer v poštev. Danes je že več kot gotovo, da bodo celjski demokrati dobili 10. junija tako brco, kakršno so po svojem dosedanjem »delu« v mestnem gospodarstvu zaslužili. Prav ima »Jutro«, če pravi, da so volivci postali že bolj samozavestni. Svojo samozavest so celjski volivci pokazali že takrat, ko je cela vrsta oseb, ki so jih demokrati smatrali 7a svoje, i odklonila podpis na njihovi kandidatni listi, v polni meri jo bodo pokazali pa prihodnje tedne, ko se bodo imeli demokrati priliko prepričati, da so v Celju opravili za vedno in da zastonj iščejo ušes, ki bj bila voljna poslušati njih sirenska vabila. 0 Velika slavnost v Petrovčah pri Celju. Z izredno pridnostjo se Petrovčani pripravljajo na praznik Vnebohoda, ko bodo sprejeli tisoče in tisoče bivših vojakov iz svetovne vojne. Dne 26. maja se bo namreč odkrila v Pe-trovčah spominska plošča vsem padlim vojakom lavantinske škofije in se bo ob tej priliki vršila velika slavnost Zveze slovenskih vojakov iz svetovne vojne. Proslava sama se otvori še na predvečer z vprizôritvijo velike Matičičeve vojne igre. »Kalvarija«. Na praznik sam se začne slovesnost ob pol 9 zjutraj s sveto mašo na prostem, govorom vojnega ku-rata g. Bonača in predsednika ZSV g. majorja Colariča, odkritjem spominske plošče in z mrtvaškimi molitvami. Popoldan bo najprej veliko skupno zborovanje, nato pa še enkrat predstava »Kalvarije«. K proslavi je povabljena cela lavantinska škofija, posebej pa še vsi bivši vojni tovariši. Prometno ministrstvo je sioer zadnji hip odpovedalo polovično vož- * njo, kar pa nikogar ne sme ovirati, da зе ne hj ta dan poklonil spominu tisočerih tovarišev-junakov. & Šmarnični r/ovor v opatijjski cerkvi govori danes, v soboto 21. maja, o. Egidij Golob, kapucin iz Celja. •0" Javne produkcije gojencev Glasbene malice v Celju. Glasbena matica v Celju priredi štiri javne produkcije svojih gojencev, ki naj širši javnosti odpro vpogled v delo in stremljenja te pod vodstvom ravnatelja g. Sancina uspešno delujoče glasbene šole. Vse štiri produkcije se bodo vršilo v mestnem gledališču in sicer prva na praznik Vnebohoda, dne 26. maja ob pol enajstih dopoldne, druga dne 27. rfiaja ob sedmih zvečer, tretja fine 31. maja ob sedmih zvečer in četrta, ki bo imela značaj klavirskega večera, pa dne 1. junija ob osmih zvečer. Vstop k prvim dvem produkcijam jo prost. Treba si je samo preskrbeti v tn namen izdano izkaznico v pisarni Glasbene matice ozir. tik pred prireditvijo pri blagajni v mestnem gledališču. Језешсе Izlet na Sv. Jošt. V nedeljo dne 22. t. m. priredi Krekova mladina skupno z Jugsl. strokovno zvezo izlet na Sv. Jošt. Sv. maša bo ob 9. uri, tako 'la se iste lahko udeleže tudi oni, ki pridejo v Kranj z vlakom ob 8. uri. Pri sv. niaài bo igrala polnoštevilna godba Kat. del. društva z Jesenic. Po cerkvenem opravilu na kraju Krekove univerze delavski tabor, po taboru pa koncert jeseniško ф Nesreča. G. Ornig si gradi na dvorišču hiše v Terstenjakovi ulici sušilnico za hmelj, ki je deloma že pod streho. Pri podiranju odra se je zrušilo bruno na nekega delavca tako nesrečno, da mu jo izbila eno oko. Takoj s prvim vlakom so ga odpeljali v Maribor, da mu na očesnem oddelku rešijo vsaj drugo oko. ф V minorilski itipniji je bilo letos 450 bir-mancev, v mestni okolici 200. — Prošt g. dr. Žagar je 20. t. m. prevzel dekanijske posle. ф Več lepih hiš in stavbnih parcel v mestu in najbližji okolici je naprodaj. Vse informacije daje dr. A. Remec, odvetnik, iviinoritski trg. Žalec Nesreča. V Zg. Ložnici je nepreviden kolesar treščil v žensko, ki je imela v naročju otroka. Otrok si je zlomil roko, žena pa je dobila lahke poškodbe. Umrla je v petek Neža Mežnar v Vrbjah. Bila je povsod priljubljena in zelo spoštovana. Bodi ji blag spomin! Stavbno gibanje. Tukajšnji trgovec Iv. Vizo-višek bo gradil novo poslopje za skladišče. Hrastnik Anketa Delavske zbornice. Od Delavske zbornice smo dobili z ozirom na našo včerajšnjo notico pod tem naslovom pojasnilo, dr je Delavska zbornica poslala vabilo za Jugoslovansko strokovno zvezo na nekega Podstudenčka. 8t. Vid nad Ljubljano. Blaž Potočnikova čitalnica se z veliko vnemo pripravlja na čimdostoj-nejšo proslavo deoc'.lelnice majniške deklaracije. Pripravlja se prelepa in ravno za proslavo tako primerna Medvedova tragedija »Za pravdo in srce». Slavnostni govor je prevzel g. prof. zgodovine dr. Fran Trdan. Mladinska godba Ljubljana-Kodeljevo je tudi obljubila svoje sodelovanje. Vse predpriprave kažejo, da bo ta proslava ena najod-ličnejših svoje vrste. Zato že danes opozarjamo nanjo cenjeno občinstvo iz občine in okolice. Vsi k proslavil Za udeležence iz Ljubljane bomo oskrbeli premet z avto-omnibusi, zlasti za povratek v Ljubljano po predstavi. Vstopnice so že v predprodaji pri gdč. Iv. Zakotnik v Št. Vidu. Brcznica. Izobraževalno društvo na Breznicl vprizori 22., 26. in 29. maja ob pol štirih popoldne osemdej inski igrokaz »Mik'ova Zala». Nove kulise jo posebej za to igro naslikal mojster narod, gledališča v Ljubljani g. Skruzny. Cîmfoljan&lko @2eđi&če DRAMA. Začetek ob 20. uri zvečer. Sobota, 21. maja ob 15. uri pop.: TRIGLAVSKA BAJKA. Mladinska predstava. Nedelja, 22. maja ob 20. uri: INGEBORG. Gostovanje berlinskih igralcev v opernem gledališču. Ponedeljek, 23. maja: LUMPACIJ VAGABUND. Red B. »Triglavska bajka.» Za sobotno predstavo so vse vstopnice razprodane. Za šole, ki jim to pot nismo mogli ustreči, se ponovi »Triglavska bajka» na praznik Vnebohoda v četrtek dne 26, t. m. ob 15. uri pop. Za to predstavo sprejme uprava gledališča še nekaj prijav. DRUGO GOSTOVANJE BERLINSKIH IGRALCEV. ^ Berlinski igralci nastopijo v. druMŽev nede\ ljo dne 22. t. m. in sicer v G<5 rv%'seloi g r i »Inpf6borg!>>ifredsl&va^bo^v opernem gledališču, začetek obJ^O. tiri.'^ûpozarjMto, da je treb;f dvig-чуД-îinVSfeJie vstopnici najkasneje v soboto dne ^лРПч m. do 12. ure opoldne. МагЊогзЈсо gledišče Sobota, 21. maja ob 20. uri: INGEBORG. Gostovanje berlinskih igralcev. Nedelja, 22. maja ob 20. uri: CIGAN BARON. Znižane cene. Kuponi. Zadnjikrat. Ponedeljek, 23. maja: Zaprto. Torek, 24. mnja ob 20. uri: IGRA V GRADU. — Ab. C. Premijera. »Igra v gradu» na mariborskem gledališču. V torek dne 24. t. m. bo v mariborskem gledališču premijera Molnarjevega najnovejšega dela »Igra v gradu». Ta izvanredno duhovita komedija si je na mah utrla pot na največje odre. Najpreje so jo vprizorili v Rimu, takoj nato v drž. gledališču na Dunaju, v Newyorku 'in Berlinu. Pri mas v Jugoslaviji se vprizori prvič v Mariboru. Glasba Spored koncerta učiteljskega zbora dne 22. t. m. v Trbovljah: Adamič: Vragova nevesta. Žgane: Maro, meš. zbora; Zibu haju, moški zbor. Mokranjac: Mekam, turška. Lajovic: ; Veseli koledniki, žen. zbor. Gozdna samota in K o n j o v i ć : Vragolan, ženska zbora s klavirjem, j G o t o v a c : Smješno čudo, Jadovanka in Prigovor, mešani zbori. — Koncert vodi prof. A. Grobmina. Naše difaštvo Z NASE UNIVERZE. Svet slušateljev ljubljanske univerzo sklicuje j za danes skupščino vseh akademikov. Na njej se bo realizirala ustanova, kot jo imajo po drugih univerzah, — akademska bolniška blagajna. Poleg doma in menzo je to ena najnujnejših in neobhodnih potreb našega akademika. Zato moramo samo pozdraviti akcijo Sveta slušateljev oz. njegove agil-ne socialne sekcije, ki je stvar pripravila tako daleč. Mnogo je bilo težav baš v organiziranju tako bolniške blagajne. Treba jo bilo gledati, da vplačilo ne bo previsoko, a da bo fond kljub temu zadostoval. Letos vplača vsak akademik 6 Din, a začetkom prih. studijskega leta 25 Din, s čimer se mu nudi brezplačna zdravniška pomoč in zdravljenje. Prošnjo za podporo je finančni minister odbil, zato pa bo morala prispevati k potrebnemu fondu danes sicer preveč običajna, pa vendar še edino uspešna akcija, — loterija. Polno jih je danes povsod. Vendar pa bo, upamo, loterija v tak namen naletela na prijazen odziv pri vseh slojih našega naroda brez razlike prepričanja. Saj bo šlo za dobrobit celokupho naše akademske mladine, ki bolj ko kdo drugi zasluži podpore. Priprave za to loterijo se prično v najkrajšem času. — V zvezi s tem je treba omeniti tudi akademski dan, ki ga Svet slušateljev pripravlja za jesen, ob pričetku studijskega leta. Ta akademski dan, ki naj bi so ne praznoval le v Ljubljani, ampak po vsej Sloveniji, naj bi bil manifestacija za našo univerzo, naš najvišji kulturni zavod, ki smo ga po tako dolgih bojih vendarle dobili v lastni državi. Namen mu bo, da misel univerze razširi med najširše sloje našega slovenskega naroda, da se tako najvišji slovenski prosvetni zavod popularizira. Združeno pa bi to naj bilo z nabiranjem denarnih prispevkov za podporni fond, ki bi en del odstopil fondu bolniške blamajne, ostalo pa naložil kot fond za bodočo skupno menzo. — Svet slušateljev sc nadalje bavi z vprašanjem svojega zastopstva v inozemstvu. Da dobi besedo v Mednarodni studentski konfederaciji (CIE), se trudi za ustanovitev državne reprezentance vseh akademikov v naši državi, če že sam ne more postati reden član v CIE. Zakaj nujno potrebno je, da inozemstvo izve, da smo in kaj smo. — Vse to delo in prizadevanje pa kaže zdravo tvornost predstavništva naše akademske mladine, — Sveta slušateljev ljubljanske univerze, ki je vreden simpatij in podpore vse naše javnosti. N. K. Akademiki! Danes ob treh popoldne vsi v zbornico univerze na izredno skupščino! Dnevni red: 1. Ustanovitev bolniške blagajne. 2. Nacionalna unija. 3. Akademski dan. 4. Slučajnosti. — Pokažite zanimanje za svoje stanovske interese s polnoštevilno udeležbo! Vsi na skupščino! — Svet slušateljev ljubljanske univerze. Borba, kršč.-soc. ak. klub, ima danes ob 20 svoj večer s predavanjem dr. A. Gosarja in občnim zborom. Spori KONJSKE DIRKE V MARIBORU. Maribor, 19. maja. Mariborske kasaške konjske dirke pridobivajo od leta do leta na ugledu. Vsako leto jo več prijav in več zanimanja, ne samo v naši državi, ampak tudi v inozemstvu. Vzrok temu je pred vsem zanimanje in podpora naše javnosti, ki se zaveda velikega pomena gojitve lega športa za konjerejo, dalje vzorna organizacija dirk, ki jo v rokah mariborskega dirkalnega kluba, v prvi vrsti pa izboren konjski materijal, ki se vzgaja v mariborski oblasti pred vsem v ljutomerskem okraju in v žrebčarnah, ki slovijo tudi izven mej naše države. Lahko rečemo, da so mariborske dirke naravnost, potrebne za lep del naših kmetovalcev, ne pa; kol marsikje drugje le drag sport za bogataše. Na mariborskih dirkah so si pridobili kmetski dirkači iz ljutomerskega polja sloves, tako da je danes ljutomerska pasma že splošno znana. Na kmetih »zrejeni konji so se v Mariboru borili 7. dirkači. Ki so zmagali že v velikih inozemskih dirkah in rezultati so dokazali, da je mogoče tudi z malimi sredstvi na navadnem kmečkem posestvu vzrediti prvovrsten konjski materijal, ki prav nič ne zaostaja za konji, ki so vzgojeni z vsem negovanjem v žrebčarnah ter izvirajo od bogve kako slavnih prednikov. Letos so pomladne dirke v Mariboru postale še posebno privlačne, ker se bo tu v nedeljo, 22. t. m. izvojeval tudi jugoslovanski derby. Za sam derby je prijavljenih 6 konkurentov, za dirke v splošnem pa 37 tekmovalcev. Prvi dan dirke. V četrtek dne 19. t. m. se je vršil prvi del dirke. Kljub delavnemu dnevu je bilo na dirkališču izredno živahno. Poleg zastopnikov vojaške oblasti so bili navzoči zastopnik vel župana g. dvor. svet. dr. Stare, podžupan dr. Lipold, predsednik marib. dirkal, kluba vitez Rosmanit, v kojega rokah se je nahajalo vodstvo dirke. Rezultati so naslednji: I. Dirka Karl Pachner (1. heat); proga 1660 metrov. 1. Hans Freund (lastnik g. Filipič), v času 2.31, 2. Dolly (Turniš) 2.33, 3. Sonja 2.35. II. Ljutomer (proga 2000 m). 1. Lumpi (Mu-žek) 3.25, 2. Karolina (Кагсјдцаг) 3.30, 3. Dragolina (Jurše) ?.32. Zatem s^lirkali zopet tekmovalci za Pachncr-fevo dtrtlo Tri. heatu. Prvi je bil zopet Ilans Freund, last g. Filipiča, ki je predirkal progo v času 2.33 ter s tem dobil darilo. III. Dirka Varaždin (proga 2200 m). 1. Jaro-mir (Turniš) 3.41. 2. Gondo (Turniš) 3.50. IV. Dirka Maribor—Ptuj (2200 m). 1. Bacca-rot (Filipič) 3.44. 2. Bogdaj (Koradžija) 3.46. V. Dvovpreina dirka Čakovec (2800 m). 1. SinjaiSouVenir (Filipič) 5.17, 2. Brunhilde-Sarda-nopol (Hogenwardt) 5.17. 3. Princa-Nacek (ravnatelj g. Julče Novak) 5.33. STADION V AMSTERDAMU. Prer par dnevi so slovesno položili temeljni kamen za Maratonska vrata, najvažnejši del v zgradbi novega olimpijskega stadiona. Svečano slovesnost je vodil princ Henrik, mož kraljice; poleg holandskega olimpijskega odbora so bili zraven različni ministri, športniki in zastopniki raznih držav. Predsednik nizozemskega olimpijskega odbora je v pozdravnem nagovoru poudarjal pomen dneva in, namen novega stadiona. Nato je princ Henrik kot pokrovitelj olimpiade 1927 izrekel svoje najsrčnejše želje za uspeh olimpijskih iger in za razvoj mednarodnega amaterskega športa, nakar je s pomočjo predsednika olimpijskega odbora barona Schimmelpenincka in pa s pomočjo stavbenika Jana Wilsa, graditelja stadiona, z napisom opremljeni kamen osebno vložil v desni steber Maratonskih vrat. Z obhodom po stadionu, ki kaže že prav učinkovite oblike, so svečanost zaključili. ŽENSKA ŠPORTNA PRIREDITEV NA DUNAJU. Ta vsakoletna prireditev je delala letos vpri-zoriteljem veliko skrbi. Niso mogli dobiti roka, M bi so ne ujemal s kakšno drucro veliko športno prireditvijo, in ki bi bil pripraven, da pritegne velike množice. Slednjič ao voudar dobili pripra- ven dan, in sicer 18. junij. Prireditev se bo vršila 18. junija na igrišču kluba W. A. C. To jo tretja tovrstna prireditev. Glede na ugodni raz^ij žea-skega športa upajo, da bo še sijajnojša kot prvi dve. Morda gre kdo takrat lia Dunaj in si tekme ogloda. T uristiKa T. K. Skala obvešča svoje člane, da priredi na praznik v četrtek dno 26. maja skupni izlet iz Kranjske gore na Vojšco (1739 m) in po grobenih čez Srednji vrh v Martuljek. Odhod iz Ljubljane v sredo ob 18.55. Za prenočišča jo preskrbljeno. Kdor izmed članov bi bil event. zadržan, mora svoj izostanek pred izletom pismeno javili klubovenm odboru (Selenburgova l-II). V slučaju skrajno slabega vremena se izlet vrši v nedeljo dno 29. maja. Prijatelji kluba vabljeni. Odbor. Otvoritev planinske koča! V nedeljo dne 22. maja se otvori Erjavčeva koča na Vršiču. Izletniki bodo lahko že o«i sobote na nedeljo prenočevali. Pot brez snega. Flora v razvitku. Ob lepom vremenu bosln olvorjoni in oskrbovani ob sobotah, nedeljah in praznikih od 21. maja naprej Cojzova koča na Kokrskem in koča na Kamniškem sedlo. TISTIM, KI LJUBIJO SKROMNOST IN MIR. V času pred počitnicami, ko premišljujemo, kje bi najboljše prebili letošnji oddih, no pozabimo, da je za Kranjsko goro na visokem Gorenjskem še en diven kotiček naše domovine, naj-zahodnejši konec države, letovišče Itateče-Planiea (S65 m nad morjem), skrit biser. Sicer že ob laški meji, pa bi nam moral biti baš radi lega tembolj pri srcu. Kar ljubi duševno izmučen človek, imš tod na razpolago: rajski mir, tudi samoto, ako mu je ljuba, planinski hlad, skromno ljudstvo, visoke ture, ako so mu drage (Ponco 2280 m, Jalovec 2855 m, Mojstrovko 2382 m), zmerne izlete na planinske pašnike, celo, po ravnem v kraljestvo sleča (rododendrona), cena stanovanja (dnevno 10 Din), meščansko prehrano (dnevno 25 Din), ki si jo pa vsakdo lahko premeni, ako je izbirčnejši. Tik vasi Kaleče je železniška postajica, prihaja v Rateče že opoldne vsakdanja pošta, na razpolago je dobra pitna voda (nov vodovod), solnčne kopeli, zdravo mleko v vsaiti hiši. Ako se razmere ublažijo, imaš proli Italiji sprehod k slovitima belopefckima jezeroma (1 uro), diven je sprehod na Planino Peč (1511 ni), Pelelinjek (1517 m), poldrugo uro s prekrasnim razgledom v Ziljsko in Kožno dolino, z Zavrhov (1 uro) vidiš Triglav, Mangart in Vel. zvonar, da je pa izlet v romantično Planico (poldrugo uro) k izviru Save-dolinke po zanimivosti med prvimi na Gorenjskem, ni treba posebej omenjati. Kako očarljivi so sprehodi v Podkoren, im korenski prelaz in v Kranjsko groo! V Ratečah so prostorne lične hišo in vasčani so pripravili letos precej udobnih snažnih stanovanj z novo postolj-nino 7.a letoviščnike. Vohče je malo vasi v Sloveniji, kjer bi tujec tako z veseljem lahko opazoval izredno čistoto po hišah, kakor je to v Halečah. Na vsa vprašanja ozir. stanovanj in hrane postrežno odgovarja in posreduje Fran Kajiar. gostilničar, Ra-leče-Planica št. 50, Gorenjsko. Prej ko se bo kdo zglasil, boljše bo počitniške tedne oskrbljen! Itatoče-Planica so kakor ustvarjeno za tiste, ki na letoviščr ljubijo skromnost in mir. nase JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI: Gerster P. T. V., Skizzc n zu geistlichen Sehulen fiir die Laienbriider. 436 str., vez. 132 Din. Hatlenschwiller, Herz-Jcsu-Botrachtungen fiir die monatliche Goisteserneuerung und den llerz-Jesu-Monal. I.-II. zv., 471 str., vez. 112.50 Din. Iloppe A., Mein Messbuch. I. Band. 72 Messan-dachten fUr aile Sonn und Feiertage dee Kir-chenjahres. 750 str., vez. 66 Din. Klug Dr. 1., Die Tiefen der Seele. Moralpsycholo-gisehe Studien. 440 str., vez. 130 Din. Lucas, Die Reichtumer des gotllichen Herzens Jesu. 428 str., vez 80 Din. « Miider R., Kalholischo Aktion! 141 str., nevez. 33.50 Din. Mader R., Im Angesichle des Allerhôchste». 95 str., nevez. 28 Din. Marmion D. C-, Christus das Lobeu der Seele. 463 str., nevez. 01 Din. Mateo, Hin zurn KOiiig der Liebe. 307 str., vez. 62 Din. Pitynek A., Ani Ilerzen Jesu. 33 zeitgemiisse Le-sungon. 280 str., vez. 70 Din. Rottig J., Der Rasttag am Herzen Jesu. Anleitung zur inoiiatlichen Geistessammlung, 147 str., vez. 27.50 Din. Schilling O., Die christlichen Soziallehren. 198 str., voz. 72.50 Din. Schmid P. M., Fiihrer zur Innerlichkeit. 315 str., vez. 48.50 Din. Schnepp P., Mit Golt allein. Eines einsamen Pfar-rers Gespriiche mit Gott. I.-II. zvezek. 750 str., vez. 161.50 Din. Slrigl Dr. A., Der Weg des Denkendcn zur Wahr-heit. 160 str., vez. 41 Din. Wickl R., Priester-Exerzitien. 280 str., vez. 48.50 Din. Wickl R, Ein Biichlein vom heiligen Geist. 105 str., nevez. 19.50 Din. Wickl R., Ecce Jésus. Betrachttingspunkle fiir allé Freunde des innerlichen Lebens. I. zvezek. 561 str., vez. 73 Din. Wickl R., Ecce Jésus. Betrachtungspunkte far allé Freunde des innerlichen Lebens. II. zvezek, 590 sir., vez. 75 Din. Wickl R., Ecce Jesus, Betrachtungspunkte far allo Freunde des innerlichen Lebens. III. zvezek. 640 str., vez. 74 Din. Zeij J., Die monatliche Geisteserneuorung. 267 str., vez. Din 46. Porota Ljubljana, 20. maja 1927. Z današnjim dnem je bila poletna porotna razprava zaključena. Ni nudila pestrih slik iz naše kriminalne osebnosti, pač pa je bila bolj slika naših socialnih razmer. Pri zadnji razpravi sta se morala zagovarjati Nande in Miha, oba državna nastav-ljenca v kurilnici, sedaj suspendirana. Oba sta bila obdolžena, da sta manipulirala z raznimi ugodnostmi, prodajala r>a tudi blago, lasi železnico. Nande je prodajal železo, pločevino, zapuščino bivšo Avstrije in s tem pridobil nekaj tisoč dinarjev. Tudi z deskami je mešetaril Nande. Vsota vseli prodanih, ukradenih predmetov znaša nad 30.000 Din. Oba obtoženca sta bila suspendirana in oba sta se morala zagovarjali senatu, kateremu je predsedoval dr. Antloga. volanta dr. Mohorič in dr. Petelin, zapisnikar je bil Slavo Papež. Po pričevanju prič, večinoma izvedencev državno železnice, se je izkazalo, da gre 1'aktično za tatvino državno imovine. Nande se jo izgovarjal na dejstva, da pušča državna uprava celc kolono strojev in voz, ki gjiijejo na dežju, prav tako jo omenjal, da državna uprava ne upa uveljaviti svetih teuatey napram švicarskemu kapitalu. To je upošteval tudi senat i porotniški zbor. Ker ni šlo 7.a izrecno tatvino, vsaj tako ne, kot so izpovedale nekatere priée, je Nande in njegov tovariš Janez uveljavljal svojo zmožnost. Janezu je Nande prodal železja v večji količini, prav tako je nabavil desk v večji množini. Deske so bile last državne železnice, za kar so svedočile priče, zlasti dva inženerja direkcije državnih železnic. Razpravi je prisostvovalo zlasti osobje direkcije državnih železnic in nervozno je bilo pričakovanje, kako izide razprava. Kakor je bila včerajšnja razprava zadnja, bila pa je najbolj napeta in niti en dan ni bilo toliko ljudi v porotni dvorani. ko< včeraj. Porotnikom ie bilo stavljenih 5 vprašanj, nanašajočih se zlasti na Nandeta. Po govoru državnega pravdnika dr. Mastnaka, dalje zagovornika dr. Žirovnika in dr. Tornage, so porotniki glasovali in izglasovali, da sta Nande in Janez kriva tatvine na državni imovini, nakar je senat razglasil sodbo. Zastopnik državne železnice se je izjavil, da železnica ne trpi nikake škorle. Nanrle je bil obsojen po § 179 na 14 mesecev težke ječe, Janez pa po § 179 na 1 leto težke ječe. Razprava je trajala od 9 dopoldne do pol 9 zvečer. — S tem je bilo zaključeno poletno porotno zasedanje. Kie ie resnica v mariborskem tiskovnem procesu? Videti je, da socialisti hočejo ustvariti Javno mnenje, da je bila obsodba, ki je zadela njihovega urednika Eržena, pogrešena in da se je pričevanje njihovih prič, poklicanih iz Nemške Avstrije, kar kratkomalo prešlo. V svojem listu so zato začela objavljati dobesedne izpovedi svojih prič, pri tem pa podčrtvajo, da se je streljalo iz bogoslovja. Da bo pa javnost vedela, kateri razlogi so vodili sodni senat, da je to sodbo izrekel, jih priobčujemo natančno po zapisniku, ker so ti razlogi avtentično razkrinkanje socialistične krivde v tem zopet ponavljenem očitanju. Prt izreku sodbe je predsednik senata sodni nadsvetnik Posega podal sledeče razloge, s katerimi je utemeljil obsodbo ter potrdil, da se obtožencu ni posrečil dokaz resnice. Izrazil tako-le: Obtožencu se dokaz resnice, da se je streljalo iz seminarja, ni posrečil. Sodni dvor se je moral pri presoji dogodkov odločiti ali veruje pričam zasebnih obtožiteljev, ali pričam toženca. Pri reševanju tega vprašanja se je potrebno predvsem poglobiti v izjave posameznikov posamezne skupine prič v njihovo medsebojno harmonijo, vpoštevati kakovost, razploženje, mišljenje posameznih prič, kakor tudi cele grupe. Le potem ako se v vse to poglobimo v vseh detajlih in spoznamo tudi takratno revolucionarna psihozo, se lahko odločimo in pridemo do pravega zaključka. Skupina prič, ki jih navajajo zasebni obtozi-telji, so intelektualci, uradniki, vojaki, duhovniki, Pudje kateri so že radi svojega poklica v stanju presojati dogodke v kritičnem in razburljivem času objektivno. Večina teh prič je na celi stvari .popolnoma desinteresirana in radi tega nima povoda pod pritiskom simpatije ozir. antipatije gledati na kritične dogodke subjektivno in jih pod sugestijo svojih čuvstev izpovedovati. Nastane sedaj vprašanje, ali je tudi ta skupina prič zasledovala budno dogodke kritičnega dne «li je ona tudi pazila ali vsaj morala paziti, Če se je iz seminarja streljalo! Priča policijski nadzornik Gulin izrecno izjavlja, da so imeli stražniki nalogo, paziti na magistratu nasprotno fronto, kjer se nahaja tudi semenišče, da ne bi mogoče Nemci streljali od tod proti magistratu. Ta nalog sam na sebi ni bil potreben, kajti policisti so .morali biti vsak moment pripravljeni na demonstracije in rabuke in jim je v enakih slučajih že v krvi, da se čuvajo napadov in zased, ker bi se bilo lahko iz oken fronte nasproti magistrata streljalo proti vojaštvu in policiji. Ti policisti so tudi tako pozorno postopali, radi tega je tudi tako razumljivo, jasna in precizna izpovedba prič Macarola in Kadunca, da so bila okna na hišah in tudi na seminarju zaprta, ker sta pazila na celo nasprotno fronto. Ostale priče duhovniki, bo gos lovci, ki so se v kritičnem času nahajali v seminarju ali v sosedni hiši kakor priča dr. Somrek, pa bi morali brezdvomno točno vedeti, ako bi se bilo streljalo iz semenišča, kjer so se nahajali v kritičnem dogodku ozir. iz sob, v katerih so bili. Izključeno je torej, da ne bi policijski organi ln duhovniki videli, ali vsaj slišali, ako bi se lilo streljalo iz bogoslovnice in sicer eni radi njihove službe, drugi pa radi njihove neposredne bližine. Sicer je pa tudi malo verjetno, da bi bogo-slovci ozir. duhovniki, ki so bili takrat v seminarju. streljali, ne da bi bili napadeni, posebno pa, ker je še duhovskemu stanu od njihove oblasti strogo prepovedano vsako uporabljanje orožja in tvori ono imperiimentum irregularitatis. Vprašanje pa je tudi, odkod naj bi se vzelo tako orožje v bogoslovnici, ko priča Gulin izpoveduje, da je naredil dne 28. januarja 1929 temeljito preiskavo, preobrnil kovčeke, postelje itd., pa orožja ni našel. Dr. Juritsch, dr. Leonhard. Pfrimer in ostali (nemški voditelji, zaslišani približno tričetrt ure po dogodku od mestnega komandanta podpolkovnika Cwirna, so izpovedali, da je vojaštvo izpred maT'strata in ogla Gosposke ulice—Glavni trg, str.1 ' lo. ne omenja pa z besedico, da bi se bilo streljalo iz bogoslovnice, kar bi oni z velikim zadoščenjem izjavili, če bi se to res bilo dogodilo, ker bi oni kot voditelji za ta čin brez drugega itudi takoj zaznali in ker je splošno znano pred in med vojno sovražno razpoloženje nemških voditeljev napram slovenski duhovščini. Rnvnotako nn omenja streljanja iz bogoslovja nemški pisatelj Haumatui, ki v svoji knjigi >Siidsteiormork< skrajno nerazpoloženo piše proti Slovencem. Ako bi se bilo streljalo iz bogoslovja, bi tudi množica ne bežala po Koroški cesti v orner proti bogoslovju od magistrata, temveč na nasprotno smer bogoslovja, kakor to izpoveduje priča Granfola. Verodostojnost in pozornost prič obtožitoljo-«h pa ziaeti podkrepujejo priče toženca Schic'ni-uer in Horvat, oba inozemca, od katerih je bil prvi naslonjen na seminar in drugi v neposredni bližini z obrazom obrnjen proti bogoslovju, in ravno ta dva hi morala strele iz seminarja videti in slišati, pa to zanikata. Izpovedi vseh prič prve skupine se zlagajo in obstoji med njimi pri popisovanju dogodkov, harmonična vez. Po vsem tem se mora priti do zaključka, da so izpovedi prič te skupine objektivne in da oni ne stoje pod pritiskom nikakih čuvstev in so pri teh pričah ne more govoriti o kaki autosuge-stiji in masni psihozi. (Dalje.) To жжж Gospodarstvo SHAWOVI HONORARJI. Bernard Shaw je pravkar skončal važno delo, ki ga je naslovil »Vodilo izobraženca skozi socializem in kapitalizem«. Sam priznava, da mu je to delo, ki bi rad, da bi bilo kar se da popolno, povzročilo več težav nego bi jih imel z dvanajstimi gledališkimi komadi. Ker bi rad, da bi ga objavili ameriški časopisi, naznanja, da šteje 85.000 besed... Nekoč je bil zadovoljen, da so ga plačevali po vrsticah. Slabši časi so zdaj. Vse cene naraščajo. Bernard Shaw hoče biti plačan po besedah. Počakajmo, da bo zahteval honorar — od vsake črke! ANGLEŠKI SVETILNIKI. Liverpoolska parobrodna družba je sklenila, da dožene vzrok, zakaj je ravno razsvetljava angleške obale toliko dražja kot pa drugih držav. Včasih, ko je morska plovitev obstojala le iz jadrnic in čolnov in ko je bila plovba mnogo težavnejša nego dandanes, je stala razsvetljava svetilnikov ob angleški obali 350 do 400 tisoč funtov letno (96 do 110 milijonov dinarjev). Pred vojno je bilo treba za razsvetljavo izdali 500.000 funtov, danes pa že 900.000 (247 milijonov dinarjev). Pri tem je pa še to, da stane Francijo razsvetljava trikrat manj, a vendar je francoska obala od vseh na svetu najboljše razsvetljena. Družba hoče dognati, ali so vsi ti svetilniki danes še potrebni, kajti trgovski parniki n. pr. vozijo danes po drugi črti kot pa nekdaj. Okoliščine so se tako spremenile, da od nekdanjih tridesetih svetilnikov potrebuje trgovska mornarica samo še pet. Potem pa radio. Z brezžičnim brzojavljanjem je danes mogoče par-nike vse drugače svariti pred nevarnostmi čeri in obrežij, kot pa nekdaj z nezanesljivo razsvetljavo morskih svetilnikov. VELIK DOBROTNIK. Mr. Hadfield, bogat samec v severni Angliji, je šest let prikrival javnosti neko tajnost. Sedaj pa je prišlo na dan. Na svojem obširnem posestvu v Mordenu je svojo veliko hišo dal preurediti v bolnišnico za revne ženske in otroke i/. Londona. Bolnišnico vzdržuje popolnoma iz svojih sredstev, zdravniško oskrbo, prehrano in sploh vse. V letu imajo okoli tisoč bolnikov. Sani pa se je preselil v majhno hišico na robu posestva. Vrtove, travnike, ribnike, sadno drevje je popolnoma prepustil bolnikom, kateri tam lahko počenjajo, kar se jim zljubi. Oni ki so sprejeti v to, palači podobno bolnišnico, pravijo Mr. Iiadfieldu boter, naš dcfbri boter. Pred leti je imel za posestvo na ponudbo pol milijona funtov (140 milijonov dinarjev), pa ga ni hotel prodati. SMEŠNE IN NEVARNE IGRAČE. Dečki, veliki, pa tudi prav mali, imajo večkrat navado, da s pločevinastim brownin-gom za igračkanje pomerijo na koga in najdejo svoje največje veselje v tem, da tako koga prestrašijo. To je manija, ki se čimdalje boli razširja. Vprašanje je, kako se bodo izkazali v življenju otroci, ki so že tako zgodaj vajeni takih neumnih šal. Pa je bilo nedavno citati tale zanimivi dogodek: Fant, ki je menil napraviti izvrstno šalo, je zagrozil nedavno v Parizu zvečer s svojim revolverčkom mimoidočemu gospodu. Ta pa, ki se ni prav nič ustrašil, a tega tudi ni smatral za šalo, je — ne bodi len — pograbil fanta za rame in ga vrgel v kanal Saint Martin. Nekaj trenutkov nato ga je sam spet potegnil iz kanala. Lahko ste prepričani, da je dečka tako za dogleden čas ozdravil. List, ki to poroča, dostavlja: Ali bi ne bilo možno, da se prepove prodaja takih igrač, ki so bolj nevarne nego je videti? POSEBNA REKLAMA. Tale insérât je izšel v neki literarni reviji v Newyorku: >Kot romanopisec, vojak, pesnik, lojalen sportsman, velik umetnik in velik človek je rojen Donn Byrne zato, da oblagodari naše revno človeštvo s svojimi neustrašenimi, slikovitimi romani, ki pričajo o njegovi velikodušnosti. V sto letih nosi zemlja lahko samo enega takega pisatelja kot je on. Plemenitejši od Byrona, bolj muzikalen nego Dumas, živahnejši od Mereditha, ganljivejši od Scotta — takšen je Donn Byrne. Nihče na svetu ne zna povedati zgodbe kakor on,« Takšen je kolikor mogoče doslovni prevod. Ne odlikujejo se sicer vsi evropski pesniki jn pisatelji po posebni skromnosti. Vendar ga pa najbrž niti enega ni, ki bi o svojih delih napisal kaj sličnega ... Tujec je čilal svarilo na deski: Vsako onesnaženje se strogo kaznuje. (Opazovaje.) »Čemu neki stoji pod napisom slika psa, katerega nekdo s palico pretepa?' Za tujcem je stal vaški policaj ter mu pojasnil: ->Tc jc sva-rilo za pse, ti vendar ne znajo brati.« Pozor pred inozemskimi potniki I Gremij trgovcev v Celju nam piše: Na notice, ki jih je objavil okrajni gremij trgovcev v Celju glede odločbe, s katero se prepoveduje inozemskim trgovcem in potnikom nabirati naročila pri privatnih osebah, in pozival člane trgovce kakor tudi privatne osebe, da prijavijo gremiju konkretnih slučajev, prejema gremij v zadnjem času celo vrsto pritožb in to večinoma od privatnih oseb, ki so nasedle tem inozemskim potnikom. Iz teh pritožb, ki dokazujejo, kako malo naše oblasti nadzorujejo te potnike, se vidi, s kakšnimi zvijačami, nesramnostjo in predrznostjo love razne privatne stranke v svoje mreže, Predno stranka podpiše naročilo, so li potniki in zastopniki polni obljub, jadikujejo o slabih časih, zapostavljajo našo trgovino, kakor da bi bilo blago v Avstriji na pol zastonj, medtem ko vlada pri nas neznosna draginja itd., ter pritiskajo tako dolgo na stranko, ki računa, da ima opraviti s pošteno osebo in tvrdko, dokler omamljena od teh raznih obljub naročila ne podpiše. S tem je strankina usoda zapečatena. Kot primer samo en konkretni slučaj. Potnik pride k stranki. Četudi ta ne potrebuje ničesar, se potnik ne da ugnati, temveč s priliz-ljivim hlapčevskim ponižnim nastopom si »dovoljuje« stranki blago samo ^pokazati«, sere >ne-obvezno«. Stranka si blago ogleda in nehote izusti, da bi potrebovala tri srajce in vpraša po čemi. Po dolgem sem in tja sta se dogovorila za tri srajce, ki stanejo 295 Din. Kakovost blaga srednja. Seveda v plohi besed je stranka razumela, da vse tri srajce stanejo 295 Din, in zaupajoč besedam in prijaznemu potnikovemu nastopu podpiše naročilo. Toda, komaj je potnik odšel, je stranka naročilo le natančneje pogledala in opazila, da je v naročilu podtaknjeno naročilo za tri letne srajce in tri zimske in za celo garnituro spodnjih hlač in da stane vsaka srajca 295 Din tako, da je znašal račun 3340 Din. Stranka je naročilo pri tvrdki takoj stornirala; ali, kar je podpisano, je podpisano in ni več izhoda; plačaj! Interesantno je, da se tvrdke takoj ko bi stranka le količkaj ugovarjala naročilu, poslužujejo tukajšnjih odvetnikov, ki z vehemenco šti-tijo interese dunajskih tvrdk in kljub izdanim predpisom z grožnjami na stranko tako dolgo pritiskajo, da se vsa onemogla uda usodi. Našteti hočemo le nekaj tvrdk, na katere se javnost opozarja in sicer bi bile to: Wiener-Wâsche Haus E. Schipper Wien I. Grabengasse 29 Trattnerhof 1 in A. Krarner, Komandit Ges. Wien VII., Stollgasse 3. Posebno zastopnik prve neki g. Tausig je posebno agilen in njegova metoda je tista, kakor smo jo gori navedli. Torej, trgovci in ostala javnost se na zastopnike naštetih tvrdk opozarjajo, ker njih specialiteta je, da obiščejo revne državne uradnike, zdravnike, veterinarje, duhovščino in druge manj premožne osebe. Gremij je v tej stvari opozoril merodajne oblasti in zahteval, da se zastopnikom gorenjih tvrdk nastop v našo državo zabrani, odnosno, da se kazensko zasledujejo in da tvrdke oškodovanim strankam povrnejo kakor tudi naročila v izogib neprijetnih konsekvenc prostovoljno umaknejo. Ponovno se člani podpisanega gremija kakor tudi ostalo prebivalstvo poziva, da brez obotavljanja javijo gremiju slučaje prestopkov uvodoma cit. odločbe, kajti le na podlagi konkretnih dokazov bo mogoče delovanje teh vsiljencev pobijati. Umestno bi bilo, da bi se tudi trgovske kor-poracije akciji gremija pridružile in s solidarnim nastopom ščitile interese in sloves domačih tvrdk. * * * Konkurz Slavenske banke d. d. v Zagrebu. Dne 19. t. m. je zagrebško sodišče razglasil» konkurz o imovini Slavenske banke. Upravnika mase sta gg. dr. Aleksander Horvat in Ivica Kovatevii, odvetnik, a za sodnega komisarja g. Mato Golu-bovii, sodnik v Zagrebu. Rok za prijavo terjatev je do 19. julija, a likvidacijski rok 20. julija in nadalje. — Kakor je torej sedaj jasno, vsa prizadevanja za poravnavo niso prišla do veljave, ker pač nimamo zakona o prisilni poravnavi. Dokler se ne ugotovi točno razmerje banke do dunajske Liinderbanke, ni mogoče dati konkretnih obvestil, ker gre menda za znatne svole. Sicer pa smo dobili o zadevi naslednji komunike, ki ga v sledečem objavljamo: Poravnava v zadevi Slavenske banke d. d^ — dosežena. Dolgotrajnemu prizadevanju članov ravnateljstva Slavenske banke d. d. v Zagrebu se je vendar posrečilo najti bazo za poravnavo z upniki. Po doseženem rezultatu bi bila bančna imovina tako osigurana, da bi bili upniki lahko zadovoljni. Ker pa nimamo zakona o prisilni poravnavi izven konkurza, je tako poravnavo možno provesti samo v konkurzu. Radi tega je sedaj stavljen sodišču predlog za stečajno postopanje, v katerem bi se imela poravnava provesti. Z otvoritvijo konkurza, ki je sedaj nastopil, in ker je realizacija bančne imovine osigurana, je podana možnost, da se v konkurzu koncentrira zanimanje vseh v to poklicanih činiteljev na vprašanje onega dela bančne imovine, katero še zadržuje Zentraleuropaische Landermark na Dunaju, kar bi naravno znatno zvišalo kvoto upnikov. Slaveks d. d. za lesno industrijo izkazuje za leto 1926. čisti dobiček v znesku 1.2 milijona Din napram 0.5 milijona Din za leto 1925. ter 4.7 milijona Din za 1925. Kapital znaša 15 milijonov di-narjev, rezerve 17 milijonov. Trgovinska pogodba z Grčijo. Ker so Grki sedaj proučili naše predloge, so jih razdelili na 3 dele: one, ki jih sprejmejo, one, ki jih ne sprejmejo in one, o katerih se bo razpravljalo. V Bel-gradu se vrše med zunanjim in trgovinskim ministrstvom posvetovanja o tem, kake instrukcije se bodo dale delegatom za nadaljnje vodenje pogajanj. Mednarodna železniška konferenca v Dubrovniku. Koncem t. m. se vrši v Dubrovniku mednarodna železniška konferenca o ureditvi pravne podlage za mednarodni potniški, prtljažni in tovorni promet. Zastopane bodo: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Češkoslovaška, Danska, Francija, Italija, Luksemburg, Madjarska, Nemčija, Norveška, Poljska, Romunija, Švedska, Švica in naša država. Konferenci bo predsedoval Švicar. Z amena obveznic vojne odškodnine. Tozadevni pravilnik je fin. minister že podpisal. Nove obveznice so za 5 in 10 tisoč Din nom. Obveznic za nom. 1000 Din ne bo več. Nove obveznice bodo nosile serijo in številke starih obveznic, kar je važno za žrebanja. Obveznice se morejo zamenjati samo ako je serija ista in ako gredo številke obveznic zaporedoma. Pokvarjenih obveznic ne bode zamenjavali. Zamenjava obveznic, ki jih imajo banke in den. zavodi vobče, se bo vršila samo v gl. ravnateljstvu drž. dolgov. Zamenjava se začne 15. junija t. 1. Jugoslovansko-madjarska trgovina. Iz madjar-ske statistike posnemamo, da je v prvem četrtletju t. 1. znašal uvoz v Madjarsko iz Jugoslavije 9,317.000 pengov, t. j. 3.71 odst. vsega uvoza napram 6,913.000 pengom ali 3.28 odst. v prvem četrtletju. Med vsemi državami stoji Jugoslavija v tem oziru na 7. mestu (lani na 9.). Madjarska je v prvem četrtletju letos izvozila v Jugoslavijo za 10,609.000 pengov ali 6.01 odst. (v prvem četrtletju lani za 9,773.000 pengov ali 5.51). Med kupci madjarskih produktov je letos Jugoslavija na 4. mestu, medtem ko je bila lani na 5. Шогз&а Dne 20. maja 1927. DENAR. Zagreb. Berlin 13.465—13.495 (13.48—13.51), Italija 309.63—311.63 (308.09—310.09), London 276.10—276.90 (276.20—277), Newyork 56.70—56.90 (56.70-56.90), Pariz 222.375—224.375 (222.25-224.25), Praga 168.28—168 (168.20—169), Dunaj 799—8.02 (8—8.03), Curih 10.935—10.965 (10.935 —10.965). Curih. Belgrad 9.13 den. (9.13 den.), Budimpešta 90.60 den. (90.60 den.), Berlin 123.20 bi (123.23), Italija 28.525 bi. (28.25 bi.), London 25.245 bi. (25.246 bi.), Newyork 520 den. (520 d ), Pariz 20.3575 (20. 355 bi.), Praga 15.40 d. (15.40 den.), Dunaj 73.15 bi. (73.15), Bukarešt 3.17 (3.11 bi.), Sofija 3.76 (3.76 den.), Madrid 91.05 d. (91.05 bi.), Amsterdam 208.05 (208). Dunaj. Devize: Belgrad 12.4675, Kodanj 189.75, London 34.45, Milan 38.88, Newyork 709.50. Pariz 27.77, Varšava 79.22. Valute: dolarji 706.40, lira 38.82, dinar'12.44, češkoslovaška krona 20.99. Praga. Devize: Lira 184.55, Zagreb 59.20, Pariz 131.75, London 163.35, Newyork 33.61. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7% invest. posoj. 84.50—85, vojna odškodnina 340—341, zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 195—197, Ljublj. kreditna 150 den., Merkantiîna 98—100, zakij. 98, Pra-štediona 850 den., Kred. zavod 160—170, Strojne 85 bi., Trbovlje 495 bi., Vevče 130 den., Stavbna 55—65, šešir 104 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 84.75—85.25, agrarl 50.50—51, vojna odškodnina 341 zaklj., maj 341 zakij., junij 342.50—343.50, Hrv. esk. 96—96.50. Hipobanka 61.50 zaklj., Praštediona 850—860, Lj. kreditna 150 zaklj., Šečerana 505 zakl., Slavonija 28—30, Trbovlje 490—495, Vevče 132.50—135. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 81.10, Alpine 46.55, Kranjska industrijska 48, Trbovlje 61.30, Hrv. esk. 18.70, Leykam 11.70, Jugobanka 11.50, Hipobanka 8, Avstr. tvornice za dušik 10, Mundus 172, Slavex 14.50, Slavonija 3 60. BLAGO. Ljubljana. Tendenca za les čvrsta za parj-, z.i dež. pridelke neizpremenjena. Zaklj. les 3 vagone. Kurzi neizpremenjeni. Vremensko poročita Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 2' maja 1927. Višina baromeira 308*8 m Opazovanja Barometer Toplota t C' Rel. vlaga y% Veler in brzina f m Oblačnost 0—10 Vrsta padavin 2. S n 5Л* "S II krst čas ob opazovanju » mm do 7h 7 761*4 16'1 82 mirno 10 dež o-i 21-8 15-0 Ljubljana (dvorec) 8 14 760-1 19-9 65 NW 6 10 21 763-7 14-4 90 E 1 10 Maribor 760-7 18-0 77 NE 4 0 24 11 Zagreb 761-0 18-0 78 WSW 2 6 dež 1 26 15 Belgrad 8 761-5 19-0 72 mimo 7 nevihta 10 28 18 Sarajevo 760-9 22-0 53 mirno 7 28 13 Skoplfe 763-3 19-0 76 mirno 10 28 15 Dubrovnik 763-4 17-0 64 mirno 0 23 9 Praga 763-2 10-0 NW 2 10 dež 4 22 8 Split 7 7624 20-0 65 mirno 2 26 18 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zrafini tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved t« soboto 21. maja; Padavine ponehajo, oblačnost maniša. nekoliko topleje. Državna razredna loterija. Izžrebani dobitki tlnc 18. maja 192". Eloktnu banka M. Jankolc, Ljubljana. 0589 842 (2000) 538 323 282 (2000) 002 021 149 727 303 853 010 045 188 598 258 131 922 377 699 1009 487 221 559 (2000) 792 806 090 172 905 (2000) 204 807 400 777 163 822 319 554 2020 742 820 007 835 (4000) 193 579 025 101 848 560 273 055 588 392 446 156 903 388 504 C2000) 863 3308 148 273 (2000) 754 597 315 030 870 218 835 666 755 713 987 850 614 630 359 803 891 4917 159 262 775 307 542 281 497 155 139 439 945 016 524 285 819 569 5990 820 ( 2000) 567 (2000) 318 408 845 5!» 959 514 840 400 830 872 143 634 308 846 965 6403 556 016 604 966 032 768 353 166 070 193 047 000 631 284 (2000) 053 061 862 (2000) 738 196 283 (4000) 695 32 7715 126 139 317 015 433 572 306 986 372 247 623 456 671 303 443 392 556 135 484 485 420 454 (2000) R2S4 287 626 999 471 130 379 678 504 840 841 091 171 (2000) 623 450 976 309 628 052 897 535 324 846 002 956 069 181 895 9180 206 116 649 410 617 415 885 734 668 902 (2000) 446 193 983 854 591 lOl 138 770 607 629 453 519 6tl 686 10634 (2000) 204 827 969 250 885 285' 090 229 321 871 874 (2000) 825 483 077 (2000) 147 296 734 656 292 665 563 0&4 783 924 951 140 715 412 (2000) 907 11016 853 888 633 488 411 007 955 113 251 503 252 966 862 (2000) 608 166 539 879 505 06? 869 12726 550 591 238 102 286 368 660 377 549 940 613 083 588 480 241 642 748 563 589 892 651 361 467 013 557 13978 322 870 338 995 546 579 748 558 542 056 395 185 044 801 095 (2000) 005 433 606 199 759 324 14286 298 230 345 019 843 653 337 341 (2000) 435 394 462 057 270 801 15203 307 277 270 998 074 532 452 294 614 361 293 271 525 845 008 076 729 721 390 735 893 °68 16340 131 200 063 071 022 225 761 784 016 728 570 608 239 161 866 429 452 922 265 (2000) 401 17496 498 439 523 045 534 936 825 830 366 850 209 881 297 461 (2000) 508 934 890 18680 349 670 778 555 (2000) 505 691 165 379 953 101 226 597 260 249 043 074 685 650 520 151 527 137 267 19025 335 218 969 228 613 575 382 521 611 034 536 201 495 082 744 541 718 622 628 312 773 638 263 037 20999 178 984 933 960 320 6Ô7 739 295 (2000) 755 342 152 000 384 718 961 350 717 780 386 21589 559 566 657 176 500 (2000) 278 473 794 (2000) 382 671 319 971 222 (M4 433 309 998 050 546 270 632 014 511 459 22306 590 271 673 541 228 316 226 622 08*2 859 191 388 404 (30.000) 720 760 643 937 018 619 362 216 020 067 570 209 872 079 409 23984 (2000) 860 117 609 (2000) 437 346 (2000) 309 754 420 048 089 638 945 129 703 672 810 293 365 186 094 214 144 24801 408 923 649 975 139 192 792 930 (2000) 424 «77 317 557 148 719 (2000) 490 411 932 518 (2000) 913 416 407 608 "25198 419 757 838 878 111 190 669 168 003 688 208 (2000) 748 498 594 553 404 600 373 083 330 26774 542 754 697 655 453 892 019 (2000) 717 035 751 918 106 374 829 014 103 745 954 693 587 783 402 27265 215 544 195 705 974 120 941 482 590 501 494 410 766 000 626 182 985 730 333 337 516 907 28536 927 155 809 141 122 033 972 694 667 063 297 988 287 (2000) 269 140 346 704 726 331 322 740 383 032 717 29421 118 697 547 269 774 527 200 653 482 073 (4000) 338 883 361 124 341 890 30391 516 217 167 099 553 288 197 541 182 470 14-1 548 980 462 006 201 810 192 000 550 333 198 31169 953 885 748 362 349 946 941 406 386 066 459 892 978 627 (2000) 390 281 930 008 (10.000 32914 762 535 127 157 429 242 812 849 532 846 681 139 153 994 (2000) 804 234 397 041 967 437 318 363 839 983 197 33312 454 929 279 763 751 080 542 808 (2000) 100 246 827 243 543 56-1 928 240 722 094 841 043 490 174 34967 807 028 680 131 842 638 624 360 217 071 443 003 299 259 460 613 35240 481 991 281 619 497 746 196 858 382 173 704 (2000) 362 431 909 36684 777 535 (2000) 011 246 330 162 566 316 976 305 131 537 272 302 158 (2000) 418 948 000 307 512 877 077 300 (2000) 886 006 729 161 3S3 37723 855 398 272 189 949 698 021 966 191 027 279 420 584 566 139 ( 2000) 075 065 38194 945 487 470 149 056 091 (2000) 893 556 139 949 668 482 725 184 179 718 311 637 017 76S 996 540 520 277 043 229 39641 206 975 906 662 898 OSI 012 967 209 602 454 (2000) 059 391 368 444 349 564 (2000) 799 096 608 229 141 366 946 187 221 204 40626 703 926 038 647 050 761 246 (2000) 54S 031 (2000) 733 689 555 920 756 753 (2000) 029 374 072 260 390 612 190 334 585 575 121 443 210 504 317 114 41068 903 729 679 239 452 685 338 618 109 048 668 319 372 419 936 860 621 175 289 513 696 42209 514 197 542 527 912 129 020 544 940 707 573 811 344 958 005 092 578 648 972 036 789 585 202 817 868 355 070 990 814 43741 969 989 536 332 810 120 144 452 (2000) 257 252 259 13-4 605 599 519 447 520 080 612 237 950 127 209 434 601 782 737 617 ■44323 972 503 853 105 548 987 827 283 671 386 83-4 278 280 611 394 927 504 616 559 700 858 679 45924 30? 968 62S 259 792 038 217 339 684 814 644 6-19 542 014 918 816 192 336 126 236 675 948 46356 757 331 822 441 (2000) 573 383 189 604 972 607 338 745 247 548 051 317 397 353 021 656 000 47663 082 266 570 947 281 803 718 865 808 305 629 907 752 314 402 559 205 393 979 461 59« 001 48344 982 323 950 647 837 977 001 208 53-1 865 152 1 62 427 570 439 897 103 846 696 350 49808 346 788 441 505 920 499 069 884 867 512 947 696 198 525 591 761 400 406 837 677 264 (2000) 225 50710 712 832 819 000 314 619 219 491 092 921 640 620 477 (2000) 637 008 538 019 572 514 06 793 548 228 737 592 51282 002 38S 094 010 339 906 354 572 844 580 036 265 (!82 595 259 668 789 (2000) 318 336 137 496 090 520 853 280 736 738 694 890 635 302' 250 031 480 52233 133 718 484 207 860 267 416 782 (2000) 552 717 739 223 417 314 914 846 231 819 180 863 065 200 135 935 076 057 53832 405 558 079 435 546 488 095 549 106 294 504 671 505 720 (2000) 057 986 818 512 (2000) 057 986 818 512 (2000) 552 54152 137 088 (2000) 183 015 892 644 020 133 135 811 387 381 484 (2000) 829 218 55197 ,312 605 740 598 358 150 354 721 242 848 387 207 888 390 258 008 893 847 577 731 56239 730 059 495 876 638 222 675 121 598 251 484 425 987 913 509 333 790 300 617 158 705 802 (2000) 57097 289 874 914 296 467 384 605 057 552 972 286 287 132 436 088 817 58689 390 402 212 656 330 221 970 691 606 684 743 200 425 535 173 849 167 59553 (2000) 104 159 445 428 482 474 988 528 459 455 822 125 166 738 154 803 158 846 543 040 605SO 310 075 335 543 698 023 175 53-1 247 529 729 433 081 263 242 102 545 718 611 664 705 334. 135 288 140 564 942 925 242 392 153 476 536 800 61522 025 166 284 7S8 837 439 665 790 727 881 819 932 225 652 476 653 046 967 541 490 426 041 277 62201 (2000) 878 229 524 247 998 116 (2000) 686 718 196 356 135 083 934 381 123 150 104 162 63031 282 690 381 475 980 611 252 556 166 419 924 647 (2000) 129 382 706 354 553 405 759 718 310 171 955 64962 417 193 430 790 133 665 021 875 947 201 481 123 225 389 581 908 062 641 141 198 261 65308 695 401 718 168 972 268 986 074 178 999 392 234 049 512 693 66108 679 624 617 089 040 246 (2000) 535 746 400 779 003 137 064 115 621 343 014 691 426 538 358 153 820 872 690 188 988 757 866 67407 991 664 897 883 268 042 181 872 137 938 547 247 382 705 779 208 661 918 688 «8493 829 261 626 028 700 651 499 430 400 605 201 786 766 608 882 -153 145 &56 259 514 171 510 515 575 952 69106 715 736 751 969 417 175 781 640 229 365 443 118 512 039 719 813 540 352 874 946 70871 232 713 823 858 235 428 237 448 111 161 409 674 656 112 756 599 095 832 527 105 021 771 71864 675 459 (2000) 226 258 381 410 782 572 270 611 181 914 712 810 Oui 674 (4000) 678 4(9 219 360 648 146 560 881 935 (3000) 496 735 934 551 72054 337 302 174 822 438 754 948 716 512 486 717 479 336 (2000) 720 503 193 359 884 530 046 221 789 619 902 522 725 013 ( 2000) 73735 1 04 043 081 146 126 877 305 349 533 774 309 «70 206 931 657 714 406 207 450 560 887 481 244 508 191 74104 430 171 247 346 378 854 986 922 991 586 277 683 613 383 166 145 675 034 913 380 615 735 641 228 75367 227 617 075 054 343 520 384 019 672 111 592 264 (2000) 974 737 212 211 089 568 743 251 292 397 368 228 76289 (2000) 269 997 132 586 328 155 956 927 819 456 (2000) 137 027 880 279 001 840 783 752 188 (2000) 573 243 72-4 77477 (20000) 232 738 353 719 680 272 944 035 348 862 956 (2000) 889 917 672 700 736 414 137 (2000) 906 78619 371 875 830 684 202 048 881 879 805 634 279 464 724 838 484 507 745 333 201 485 670 79343 080 235 117 111 002 (10.000) 688 982 488 526 088 553 610 882 009 587 837 232 990 732 80819 990 408 948 983 828 778 391 (2000) 234 403 926 989 155 640 079 450 570 084 230 393 412 034 543 81904 220 438 061 701 954 824 465 314 705 047 592 180 733 (2000) 155 029 410 839 819 829 82215 510 405 472 972 706 165 015 232 362 (2000) 136 092 526 224 83204 518 (2000) 335 006 307 431 413 685 189 978 457 262 456 124 293 193 509 020 616 246 770 945 029 266 395 (2000) 317 84137 931 310 030 564 229 013 829 039 178 973 350 370 347 068 493 348 522 363 85555 485 067 601 505 253 345 202 (2000) 697 422 522 949 379 401 332 460 040 4(56 313 26t5 675 046 237 676 621 903 86614 581 707 237 036 840 799 444 546 (2000) 190 503 413 105 063 (2000) 813 367 264 301 316 253 783 963 323 563 388 926 87345 023 042 086 141 001 030 430 854 255 283 425 341 311 788 365 261 803 829 88641 251 137 120 013 287 688 672 310 816 226 135 256 996 521 200 402 549 835 237 602 153 373 89586 884 871 908 925 638 202 635 (2000) 452 337 334 978 563 472 93« 040 534 364 508 185 352 509 342 90031 008 125 727 455 188 330 297 324 904 425 989 427 894 033 063 91673 900 643 895 009 698 744 812 (30.000) 325 (2000) 310 398 005 (2000) 263 291 451 019 145 734 395 92070 400 308 103 662 643 858 426 (2000) 252 351 509 236 110 826 365 676 990 588 013 (2000) 525 348 247 (2000) 806 93025 747 977 020 (2000) 926 066 643 312 226 213 400 602 719 804 653 341 91087 716 769 702 526 851 943 570 602 350 049 627 448 474 346 .987 682 020 331 865 039 95080 796 753 931 324 792 017 ОЧ9 747 853 (2000) 648 331 157 535 823 557 688 790 358 215 107 96274 270 754 887 944 865 202 (2000) 576 139 415 013 769 503 258 486 212 515 777 653 975 877 569 821 619 866 936 689 675 026 064 221 206 025 80S 293 399 409 263 012 392 380 293 442 940 513 265 97279 129 741 952 983 969 694 016 349 684 (40C0) 275 063 542 (2000) 265 94к 579 528 355 346 aS013 055 716 463 034 803 782 487 228 391 153 984 376 867 488 822 612 009 054 585 844 02« 517 735 501 99349 589 222 926 760 503 934 (2000) 019 082 342 977 356 232 431 935 364 037 080 036 467 508 940 100332 388 369 (2C00) 294 960 79« 19« 428 412 610 497 884 205 772 101999 291 095 774 317 744 125 932 510 635 963 294 275 340 998 968 07S 471 102442 839 434 431 (2000) 621 134 930 753 661 111 148 (2000) 785 703 732 526 264 816 103806 781 532 239 375 415 240 802 9GC» 979 354 698 060 575 950 123 176 402 104454 (200) 283 786 179 374 210 109 030 825 (2000) 937 890 812 738 078 834 151 876 (2000) 573 181 052 (2000) 116 452 366 204 978 510 653 105295 753 293 427 158 200 375 793 313 111 330 264 422 309 817 105295 753 293 427 158 200:5454Menittenian 106775 723 487 585 693 369 544 592 082 621 979 450 736 388 3-19 703 054 107742 707 353 632 782 099 929 751 580 044 905 180 934 23« 401 955 (»2 190 108989 598 036 503 292 479 520 007 071 6S2 472 (2000) 052 686 988 805 253 091 829 551 415 353 809 377 485 153 773 416 256 487 998 717 184 Najboljše KOLO in šivalni stroj v materljalu in konstrukciji je samo GRITZNER, ADLER in PHONIX Večletna garancija. Najnižje cene, tudi mesečna odplačila samo pri Josip Petelinc-u i/ ljubljani ob vodi blizu Prešernovega spomenika 012 904 016 790 762 932 756 103 583 937 581 390 630 389 402 558 982 335 055 137 117 400 616 486 525 634 128 721 109019 817 312 003 315 444 452 779 508 230 307 379 447 839 708 000 604 448 154 161 516 110389 655 952 702 864 959 776 850 554 060 863 866 058 420 303 656 885 S92 628 111447 711 867 264 988 133 256 275 579 007 013 048 3-17 107 684 527 372 14« 598 185 112719 877 992 965 755 005 907 846 133 686 055 558 56-4 845 711 99-4 252 199 002 518 471 (2000) 637 859 432 113755 557 890 059 211 696 767 780 346 208 651 632 922 001 480 697 294 971 369 266 388 500 123 58L 114108 044 258 221 291 243 984 317 449 500 305 927 226 (2000) 726 928 115378 309 442 689 643 389 140 135 S26 599 252 127 453 094 364 19« 662 927 9-10 557 394 715 570 131 173 «30 429 862 577 ' 116338 497 310 110 876 (2000) 006 764 309 939 311 797 438 377 573 956 679 521 032 302 791 63 237 555 325 471 754 885 339 897 146 410 117 189 141 403 803 744 623 367 585 094 935 446 672 857 373 597 424 019 932 606 282 835 779 162 152 681! 118507 137 259 638 785 899 252 592 250 181 650 286 (2000) 180 767 121 241 456 723 034 175 326 347 854 9«4 119110 049 654 333 540 010 (2000) 602 978 279 733 «86 632 163 807 241 5-43 143 743 260 120949 566 200 624 (2000) 853 146 959 «89 594 103 114 776 272 666 842 205 182 384 040 612 (2000) 946 010 245 480 421411 235 497 426 336 685 682 308 150 962 280 (2000) 612 122991 86fi (10.000) 249 651 329 517 890 123 799 (2000) 958 728 804 11« 405 079 603 580 123920 965 586 574 050 829 610 765 722 413 328 901 242 133 820 46-4 329 199 706 889 475 991 481 160 928 124668 268 (2000) 641 (2000) 315 267 864 672 555 758 544 718 728 026 868 121 425 673 809 917 676 115 977 610 738 K.mji®e in revije Razaled. Uprava •»Razglcda< je pričela danes razpošiljati prvo številko vsem onim, katerih naslove si jo mogla nabaviti. Revija je izredno lopa, elegantna in dostojna, in poleg toga šo zelo poceni. Celoletna naročnina znaša 80 Din. polletna 40 Din, četrtletna 20 Din. Vse, ki dobe revijo na ogled, prosimo, da si jo ogledajo ter postanejo naročniku To store tako, da nam na ogled poslane številke ne vrnejo ter nam po priloženi položnici nakažejo naročnino. Razgled je fina ilustrirana družabna revija. Razgled izhaja vsak mesec. Kdor pa revije ni prejel, naj jo takoj naroči. — Uprava »Razpleda«, Ljubljana, fielenburgova ulica 7. II. "Poizvedovanja Tttfubljenr sretke. Zadnji torek, dne 17 t. m. je nekdo zgubil v Kranju ali v bližini njegovi srečko drž. razr. loterije. Kdor jih je našel, naj jih izroči proti nagradi v knjigarni llirij/i. v Kranja, ker so 7.u najditelja samega brez vsake vrednosti. 10 dobrih zidarjev za notranji omet se sprejme na stavbi »Meksika«, Ahacljeva cesta, Ljubljana. Sven Elvestad: 39 Mož, ki le oropal mesto. Rdečelasi natakar se je obnašal povsem drugače. Nabiral je svoj obraz v najbolj neumne gube, kakršnih je človeško posnemanje sploh zmožno. Če so ga vprašali, v koliko je udeležen pri čudnih in drznih tatvinah, se je delal najprej, kakor bi sploh ne razumel, o čem ga sprašujejo. Nato se je začudil, kako ga morejo sploh smatrati za kaj drugega ko za navadnega natakarja. Na tej steni hlinjene neumnosti so se odbijala vsa sodnikova vprašanja kakor strele na živi skali. In sodnik je menil, da so goro-stasne Lahove laži še vseeno boljše ko obnašanje rdečelasca. Pri teh razmerah so hrepeneli po tem, da bi Asbjorn Krag nehal s svojim molkom, ali da bi se oglasilo mednarodno redarstvo. Vedeli so, da je Krag na neki sledi, o kateri sicer ni nihče slutil, kakšna ie. In vedeli so tudi, da se trudi kazensko redarstvo v Londonu in Parizu, kako bi morda dognalo kaj natančnejšega o prejšnjem življenju zločincev. Tako je razumljivo, da je bil nestrpen tako preiskovalni sodnik kakor policijski načelnik, in da se ju je polaščal obup, ko sta natihoma zvedela, da se je začel zanimati Asbjorn Krag naenkrat posebno za rgiptoslovje. Imel je dolge seje z vseučiliškimi profesorji o egipčanskih najdeninah. To je z občudovanjem pripovedoval policijskemu načelniku na ulici neki profesor, čudeč se obenem, da se zanima detektiv nenadoma tudi za take stvari. Čim je načelnik spet srečal Kraga, ga je o tem poprašal: Proučavam te stvari zato, da si preganjam čas?, je dejal Krag. >t)a si preganjate čas?« je vprašal načelnik začudeno. Zdi se mi, da imate ravno sedaj malo vzroka, dolgočasiti se.« >Res je, kar pravite«, je odvrnil Krag. »Ali sa ne bi morda zanimali nekoliko za najine ljubeznive prijatelje?« i>Ne mislim na nič drugega«, je odvrnil detektiv. Policijski načelnik ga je začudeno pogledal. Kra-gove oči so zbudile njegovo pozornost. Že nekajkrat prej je opazoval v njih ta izraz. Detektivov pogled je bil obenem globok, utrujen in iskajoč Pravil je, da Krag ne spi. In tako se je polastil načelnika sum, da skuša Krag na čudovit način dognati resnico. Zanašal se je nanj popolnoma in čakal. Toda njegova nestrpnost je naraščala. Šlo ni toliko za dni kakor za ure. Čuden nemir se je bil polastil sicer tako mirnega in vsakdanjega kazenskega oddelka. Neprestano so čakali na brzojavke in poročila. V zadnjem času so bili dobivali slcoro vsak večer sporočila, da se je dogodil sedaj tu sedaj tam kak zločin. Čim so pa prijeli one tri može, je pa nastopila popolna, a grozeča tišina. Neznansko jih je težila, ker so vedeli, da je še vedno prost vodja tolpe, zagonetni človek,-ki se je imenoval Raspail. Kje je? Kakšni so njegovi načrti? Kako je mogel uiti Asb.iornu Kragu, ki vendar pozna Oslo, ko svoj lasten žep? Taka vprašanja so si postavljali, in ko je mesto odgovora trajal od ure do ure le grozeči molk, je narastlo začudenje in nestrpnost do nemira. Čutili so, da so brez moči proti tem zagonetnim ljudem. Res je utrpela tolpa, ki je bila nastopala tako brez primere drzno, veliko izgubo, toda obenem so bili prepričani, da še ni razpuščena. Prav zato jih je tišina tako vznemirjala. Ni čuda, da so se kar oddahnili, ko so popoldne drugega dne zvedeli, da je tolpa pokazala spet nekoliko življenja. Zgodilo se je prvikrat, da se je njena namera posrečila. Zato je vzbudil ta slučaj pri načelniku sumnjo — četudi zelo rahlo — da se je redar-stvu morda le posrečilo prijeti v Lahu Ferru glavarja vse tolpe. Na najbolj prometni ulici se je bila v neki trgovini z dragotinami dogodila tatvina. Toda tat se je obnašal pri tem tako nerodno, da so ga takoj na mestu prijeli. Dejal je bil, a ga pošilja grofica Ester-hazy, ki naj bi po njegovem stanovala v Velikem hotelu. Imel je tudi legitimacijo, s katero se je izkazal, in hotel si je za grofico ogledati nekaj dragotin. Ker je nastopal mož zelo samozavestno in se jili tudi drugače ni slabo dojmil, ni vzbujal nobene sumnje. Toda dočim je izbiral dragulje iz večje zbirke, ki so jo bili postavili predenj, je zapazil neki pomočnik, da je skril mož v žep lep prstan z biseri. Pomočnik je natihoma obvestil o tem gospodarja, in poslali so po redarstvo. Uradnik je bil hitro na mestu in je takoj spoznal, da gre za navadno tatvino. Kako tudi ne, saj so našli prstan v tujčevem žepu, in naj se je še tako branil in ugovarjal, so moža vendar odpeljali na redarstvo. Slučaj ni nudil nič zanimivega, toda ko so moža bolj natanko preiskali, so našli pri njem nekoliko posetnic, ki so zbudile na kazenskem oddelku veliko pozornost. Čim so bili našli prstan, ni imelo nobenega smisla več, tajiti zločin. Tega mož tudi res ni poskušal. Molče je stal pred zaslisujočim uradnikom in se delal, kakor bi ne razumel niti besedice. Trdil je samo, da se ihienuje Vinner in da je doma v Alzaciji. Več niso mogli spraviti iz njega. Pozornost je pa vzbudilo pri uradnikih, da je hotel spretno skriti za peč majhen ovoj. Uradnik je to zapazil in segel po ovoj. Vseboval je nekako dvajset posetnic. Vse so nosile napis: Mož, ki hoče oropati Oslo.« Stavek je bil narejen na roko in posamezne črke so stale poševno druga proti drugi; oči-vidno stavec ni dobro razumel svojega posla. Čim so bili našli posetnice, se je zasliševanje poživilo in na vso mogoče načine so siiiii v ujetnika, naj zadevo pojasni, toda mož ie trdovratno molčal. !ll=llf= g S F j s I !" * ° £. o — P'o P* 5 o 5 <* S - 3 ÈT < O e* 3 O < 5 » |B t? B fpo 10 T) O 00 e- o ЕГ P S o P u I % S? £ N g " X N O, (1 < ЛЛ * • ?• B S r- I a ; « 8 s. t, s; o * ti 1 n S. o p ? O -O S a E S O ■ ra 6» g--3" 2 ff a p 2- 3. P B* Г* IP- Ete C ■1 tfa. o o B 2- p o p _ d CП OO p? p a_ » f 5 3 Fl B» i s 4 3 I||=1U= MALI OGLASI "Vsaka drobna vrstica 1-50 Din ali vsaka besedo AO par. N&3man|£l oglas 3 ali 5 Din. Uglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko: N» vpru4an|a tirez znamke ne odgovarjamo! PRODAJALKA vešča in zanesljiva, s prakso, išče službo v mostu ali na deželi. — Naslov sc izve v upravi »Slovenca« pod št. 3853. Učenec kMeedi vršil dvorazredno meščan, šolo, išče učno mesto v trgovini. - Naslov. Franc Goriup, p. d. pri »Metru«, Plesivec, Skale p. Velenju. 15.000 Din kavcije položim les. trgovcu, ki me vzame v službo za skladiščnika z dobr. spričevalom in svojo lastno trgovino. Najraje bi šel na Štajersko blizu Celja, Sav. dolina. - Dopise na upravo pod: Vesten 3935. 500 DIN NAGRADE onemu, ki mi dobi delo v kakem skladišču v Mariboru ali Celju (okolica). Dopise na upravo »Slovenca« pod: Priden 3036. Krojaški vajenec ee takoj sprejme. - Josip SEVER. Celovška cesta it 8, Ljubljana. 3912 Stanovanja Cnkn lepo opremlj., z dUUa elektriko - se odda s 1. junijem. - Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod it. 3873. Stanovanje v Mfriboru zamenjam za stanovanje v Ljubljani. -Naslov v upravi it. 3957. Kdo posodi na prvo vknjižbo 50.000 Din? Ponudbe na naslov »Kmetija«, upravi lista. Posestva, Novo hišo z vrtom, prodam v Sto-žicah pri Ljubljani. - F. Jerko, Črnuče — Ježica. Dvodružin. hišo z vrtom v Ljubljani — kupim. — Ponudbe na upravo lista pod: »150«. POZOR ! Llubliana, Breg 20 Din 45 - otrošhi CeveljčKl velikost 15—25 Platneni Čevlji m dame šfrapacnl.. Din 45' elegantni .. ., 85 ■ Tovarna na štajerskem v bližini železniške postaje, obstoječa iz 5 oralov arondiranega zemljišča, vodne sile 30 KS, in žage. Tovarna lesnih izdelkov je opremljena z moder-nimi stroji za izdelovanje meril in drugih lesnih proizvodov. Tovarna je edina te vrste in se kakor eži in stoji, poceni proda. — Vprašati je v upravi »Slovenca« pod številko 3848. TURISTOM sc priporoča restavracija > PLANINA«, Sv. Križ— Jesenice. Dobra postrežba in prenočišče preskrbljeno!_3953 3000Din mesečno vsakomur po vsej državi ÀGENTURA Zagreb, Peščenica III-30/2. Modistinjo izučeno, popolnoma samostojno in veščo, iščemo za tovarno v Domžalah. Nastop takoj. — Ponudbe z zahtevami jc poslati pod »Lepa in elegantna« št. 3847 upravi. Večja zavarovalna družba sprejme zà Ljubljano akvizSterje in zastopnike za življenski oddelek proti visoki proviziji. - Ponudbe upravi lista pod; »Eksistenca« št. 38S8. Mesarskega vajenca krepkega in zanesljivega, poštenih staršev, sprejmem takoj. Naslov pove uprava lista pod št. 3917. ki bi se rad izučil kleparske obrti, sprejmem. Gustav Pnc, stavbeni, galanterijski in avtomobil, klepar, Tržaška cesta 9. llronpp (kovaški) — UUGIlCU močan, se sprejme takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod številko 3920. Prodam selitve 9 kokoši in enega petelina, čistokrvne »Plymouth.-Rooks« pasme. Kokoši so velike, dobre jajčarice radi česar jih prijateljem živali zelo priporočam. Naslov v upravi: št. 3934. štirisedež. avto z električ. »Bosch« razsvetljavo, v zelo dobrem stanu - vsled opustitve obrti - zelo poceni prodam. - Naslov v upravi I - Slovenca« pod št. 3937. Fanta, Pisarniško sobo v visokem pritličju, odda takoj Pokojninski zavod ,v Ljubljani, Aleksandrova cesta. Razpisujemo na podlagi zakona o držav, računovodstvu dobavo enega pisalnega stroja - Ponudbe je vložiti do 4. junija t. 1. - Več pri podpisani. - Direkcija drž. rudnika Zabukovca, pošta Griže,'dne 19. maja 1927. DRVA PREMOG in OGLJE dobavlja solid. in najccneje Pogačnik, Bohoričeva 5. Telefon št. 2059. V nedeljo bo v gostilni »Amerika« na Glincah VRTNA VESELICA. OSLE za kose prave bergamaške - dobite pri SEVER & Komp., Ljubljana. 3930 ганкшгш Rž, proso, ajdo In ječmen kupite naleeneje pri A. VOLK, LJUBLJANA veletrgovina žita ln moke, Kemično pralnica in barvanje oblek v najrazličnejših barvah izvršuje dela v najkrajšem času pri najnižjih cenah Hnton Bdc Šelenbursrova ulica fi/I. Tovarna Vlč-Gllnce Prvovrstna dalmatinska vina se dobivajo na malo in na veliko pri veletrgovini dalmatinskih vin Bonačič & Bakovič Split — Maribor Skladišče: Slomškov trg 6 — Vinotoc: Lekarniška ulica 7 Predno nastopite potovanje zahtevajte od svoje banke B.C.I. TRAVELLERS' CHEQUES Potovalni čeki BANKA COMMERCIALE ITALIANA v lirah, franc, frankih, angl. funtih in U. S. dolarjih so najenostavnejše in najsigurnejše sredstvo, da se ob vsakem času in v vsaki deželi lahko razpolaga s svojim denarjem. DIRKE V MARIBORU v nedeljo, dne 22. maja ob pol 15. uri pop. Jugoslovanski Derby Din 22.ooo Priporoča se. trgovina z železnino A. SUŠN1K, Ljubljana Zaloška cesta. GRAMOFONISTI ! Vsa popravila gramofonov, vstavitev novih delov event. celega kolesja, čiščenje in mazanje, izvršim strogo solidno, ceno in pod jamstvom v moji delavnici za preciz. mehaniko. A. Rasberger, Ljubljana, Tavčarjeva 5. Tvorniška zaloga modernih gramofonov, plošč in posameznih delov. 3730 »RIMSKE TOPLICE« SLOVENIJA radioaktivno termalno kopališče izborno proti rev-mi, išiasu, ženskim in živčnim boleznim. Penzija v pred sezoni 60, v glavni 80 Din. - Pojasnila daje ravnateljstvo. 2959 pohištva Priporoča se Vam, da si pri nakupu _ ogledate prvovrstne spalnice, jedilnice, kuhinje in dr. pohištvo. Cene konkurenčne. Točna postrežba. Zahtevajte cenik. ANDREJ KREGAR ,ovap^r9a $T. VID nad Ljubljano (nasproti Kolodvora Vlžmorje) , .jfl Predno gradite uodtiD kolo ali vodna moč zahtevajte ponudbe za Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani iščejo za svoj turbinski oddelek samostojnega onstrukterja z večletno specialno prakso v tej stroki. Ponudbe s spričevali do 15. junija 1927. Naznanilo. •Ш Tvrdfta POK nasl. HirhoOogatai Ljubljana, Stari trg 14 naznanja cenjenemu občinstvu, da otvori 1. junija svojo popolnoma na novo preurejeno in bogato založeno špecijelno trgovino vsakovrstnih najmodernejših klobukov, ter se za cenjeni obisk najtopleje priporoča. Cene zmerne! Postrežba točna! Istotam se bodo sprejemali klobuki v popravilo. turbine pri G. F. SCHNEITER, Skofja Loka podjetje za gradbo vodnih turbin. MORSKO KOPALIŠČE KOTEL ROKAN SELCE 50 sob v samem hbtelu! Informacije daje lastnik AL. ВЕКАМГК, Umrl nam je naš predobri soprog oz. oče, brat, stric in svak, gospod dr. Anton Kremžar višji drž. pravdnik in dvorni svetnik po daljšem trpljenju v 60. letu starosti, previden s svetotajstvi za umirajoče. Pogreb dragega nam pokojnika se vrši v soboto, dne 21. maja 1927 ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Miklošičeva cesta št. 6 na pokopališče k Sv. Križu. Priznano najboljSe in se zopet dobi na opekarni Joie Oraiem ml. Srednje Gameljne, p. Št. Vid nad Ljubljano. Najnižje dnevne cene I Ne zamudite obiskati specielnega, zasebnega tečaja za gg. čevljarske mojstre in pomočnike, ki se prične U. julija t. I. — Vsa informacije daje g. vod. tečaja J. STEINMANN, Ljubljana. — Zahtevajte prospekt! lidno izdelano raznovrstno: NOVO ! PREPRIČAJTE SE ! NOVO ! Znižane cenc! Kdor hoče kupiti moderno in so- P0HIŠTV0 na'si °žleda no" W vo zalogo pri Egidiju in Karlu Erjavec, Broti (poleg tacenskega mostu — Št. Vid nad Ljubljano). Ogled tudi ob nedeljah. Za delo se jamči! (Daje se tudi na obroke.) 3894 Št 13.306/ref. IX. RAZPIS. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo steklarskih, slikarskih in pleskarskih del pri zgradbi mestne 80 stanovanjske hiše na Ahacljevi cesti v Ljubljani. Vse tozadevne podatke daje mestni gradbeni urad, Šolski drevored št. 2/II., med uradnimi urami od 21. maja t. 1. dalje MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI, dne 16. maja 1927. Dr. Zamik 1. r. Zahvala. Za neštevilne dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti naše prisrčno-ljubljcne, nepozabne soproge, sestre in tete, gospe Marije KohShauser roj. Kobau tvrdki Mikuš in Kollmann, vsem darovalcem krasnega cvetja ter vsem, ki so spremili blagopokojnico v tako izredno častnem številu k večnemu počitku _ izreka najtoplejšo zahvalo globoko žalujoča rodbina KOHLHAUSER—KOBAU. V Ljubljani, dne 21. maja 1927. Potrt vsled prebridke iz-{.MlIvUlU. gube preljubljene, nepozabne, skrbne mi soproge in zlate mamice mojega sina, gospe № Hasparevlé roj. V Ljubljani, dne 20. maja 1927. Žalujoči ostali. Mostni pogrebni zavod v Ljubljani. izrekam iskreno zahvalo vsem, ki so me v času njene bolezni in ob smrti tolažili in z menoj sočustvovali ter pokojno spremili na njeni zadnji poti. - Primanjkuje mi besedi, da bi zamogel mojo zahvalo tako izraziti, kakor čutim to v svojem srcu, ker so mi ob tej bridki priliki izkazali vsi sloji Ljubljane simpatije, kar me je presenetilo in mi daje povod, da jim ostanem za vedno hvaležen. - Posebno iskreno se zahvaljujem skrbni gospej Kunschitz, g. dr. Hôglerju in ostalim gg. zdravnikom, duhovščini in sestram dežel, bolnice, mojemu komandantu žandarmer. ppukovniku g. Mani-godiču ter gg. tovarišem oficirjem in vsem podoficirjem (žandarmom), oblastim in uradom, profesorskemu zboru II. drž. realne gimnazije ter sošolcem mojega sina, dragim mi prijateljem pevcem, gg. uradnikom Pogrebnega zavoda, Slov. strelskemu društvu »Ljubljana«, društvu »Soča«, »Jadranska straža« in vsem drugim korporacijam, društvom, prijateljem in znancem ter darovalcem vencev in cvetja, — Sveta maša zadušnica se bo darovala v nedeljo, 22, maja ob 8. uri zjutraj v cerkvi oo. frančiškanov. Ljubljana, dne 20. maja 1927. Kapetan MILAN KASPAROVIĆ v svojem in v imenu ostalih sorodnikov. Tarotaite .Slovenca'! Za Jugoslovansko tlakama v Ljubljani; Karo! t%L Izdajatelj: dr, Er. Kulovec. Uredniki Franc ТегкШат.