The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOP AVNOST EQU lb IT Y NEODVISEN DNEVNIK ZA 5 .OVE SKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni VOLUME XX. — LETO XX. CLEVELAND, OHIO, TU DREK) JULY 13, 1937. ŠTEVILKA (NUMBER) 162 VESTI IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI PO AMERIKI 'Ameriška Domovina" poroča P° poročilu "Nove Dobe," da je Kolar, urednik angleškega dela "Nove Dobe", kupil groceri-]o m mesnico in da bo še dalje vodil uredništvo angleške sekcije- kar mu nese $65.00 na me-Sec- K temu A. D. pripominja, da ta vsota nikakor ni primerna, da bi se človek, zlasti če je poroden, preživljal ž njo. — To poro-C1'° je tendenciozno in človek, ki stanje stvari ni znano, mora dobiti vtis, da vzame tisto uredniško delo šest dni na teden, in znaša plača za to $65.00 na m®sec. V poročilu "Nove Dobe" •3e dobesedno rečeno: "Da ne bo akšnega nesporazuma, naj bc na tem mestu omenjeno, da se urejevanje angleškoh strani 0ve Dobe" smatra le za delno ZaPosleiije, in je tudi plača te-niu Primerna, namreč $65.00 na mesec. Kdor opravlja to delo, •nora imeti še kako drugo zaposlen je." — V Little Falls, N. Y., je Preminul Prank Kolar. Bolehal 3e dalj časa. Zapušča ženo in dye hčeri. Doma je bil iz Dol. Logatca. župan priporoča zopetno uvedbo V petdnevnih bojih okoli Madrida— je bilo že 13,000 borcev ubitih Skupne izgube na obeh straneh štejejo z mrtveci in ranjenci že 40,000 mož. — Lojalisti bodo kmalu osvobodili Madrid, če ne pošieta Italija in Nemčija generalu Francu novih čet. HENDAYE, Francija, 12. ju-*-—- lija. — Skupne izgube lojalistov! Težave polarne odprave in fašistov, ki se bore za posest Madrida, znašajo danes že več torišče »a Severnem teča- ko 40.000 mož. Petdnevna bitka, ju> 12' julija- ~ Dez in megla v kateri si prizadevajo lojalisti sta reducirala vidnost na 500 z besnostjo in divjostjo divja- metrov. Temperatura je znaša-kov, da bi zlomili fašistični jek- *a 32 stopinj Fahrenheita. Le-leni obroč okoli Madrida, je dena ploskev na kateri se nahaja htevala do danes na obeh stra- na*e torišče je zdaj oddal je- Ognjen, krst imeri-ških fmir / v Siknili A « tovel j ci so se pogumom ilem za-nož za-• kom. j; ji j < — Ame-naed katerimi r.i-i,, t let sta-•j prvi o-krst, : 2c Nemčija in Italija ne imela v petek vršiti še ena jgra na 100 milj od tečaja. Sovjetska polarna ekspedici-ja je imela doslej težave z vremenom, ki je bilo pregorko ter je grozilo razkrojiti led, na katerem zdaj živi in deluje ekspe-dicija štirih mož. Deževje bo po vsej priliki še povečalo težave ljudi, ki bodo prebili leto dni v polarnih krajih. Mussolini hladen napram Avstriji DUNAJ, 12. julija. — Avstrijska vlada bo potom svojih diplomatov protestirala pri italijanski vladi, ker je Mussolini ukazal, da mora neki avstrijski klub nogometnega moštva tekom 24 ur zapustiti Italijo. Med igro dunajskega teama in nekega avstralskega nogometnega kluba je prišlo do pretepa, nakar bi se j ^dkar je družba poulične 2eleznice ukinila tedenske vozovnice, so se njeni do-h°dki silno znižali Cleveland, o. — odkar C^estnoželezniška družba v _ evelandu odpravila tedenske 6 °Vnice, kar se je zgodilo dne h0^ija, so se znižali njeni do-2 j'' Za $115,000, "s čemer so , 10 Prizadeti vaši delničarji in stniki vaših bondov," kakor je 'zjavij * v Sv . 2upan Burton včeraj v Jern pismu, katerega je pisal Junijskim direktorjem. Zupan p. Pan je priporočal v svojem kopijo so dobili vsi kor „ -»wwih; vozovnice. Zni" , e^Ji> naj kompanija spet ** - - teion'Zevanje dohodkov se je pri' nija nernudoma' čim je kompa-Hak Uk'nila omenjene vozovnice, Vo ar je prišla na dan z zahte-streg^ se ji dovoli okrniti police. pošljeta generalu Francu novih čet. Sedem sto fašističnih ujetnikov, ki so jih zasegli lojalisti pri Villanueva del Pardillo, pripoveduje, da so zaman prosili po oja-čenjih. PARIZ, 12. julija. — Britski vnanji minister Anthony Eden je odhitel nazaj v London ter odložil svoj namen zabavnega potovanja po francoskih vodah, čim je izvedel, da se Francija ne briga za ultimat glede španske nevtralnostne krize. Andre Corbin, francoski poslanik v Londonu, je obvestil danes odbor 27 narodov za nevtralnost, da če se ne doseže kako soglasje v torek (danes), da bo Francija odprla svojo mejo napram Španiji. med obema kluboma v Genovi. Dunajsko moštvo je odšlo tja, toda se je takoj vrnilo, ker je dobilo od Mussolinija ukaz, naj tekom 24 ur zapusti deželo. — Avstrijski poslanik v Rimu je dobil naročilo, naj se informira pri italijanski vladi o celi stvari ter naj hkrati vloži proti takemu postopanju protest od strani avstrijske vlade. w ■> ------- --------- l z vozovi poulične želez- Na obisku Se a obisku v Clevelandu se Shajajo Mr. Leo Mur, sopro-- ln ^i hčerke iz Presto, Pa., ki so . w * • * "•' Zav i pri sorodniku Mr- 1lo Gu; darrama r to ter zap'-dili v beg fašistične legije g rala Franca. Amerikanci, ki s - se pogumno borili naprej, kc so na desni m levi možje par i na tla, so pre-bredii reko v namenu, da odre-žejo in izolirajo one fašiste, ki že osem mesecev oblegajo Madrid ter povzročajo v mestu razdejanje in smrt. V bolnišnici za bojnimi črtami leži Walter Garland, ameriški zamorec, ki je poveljeval oddelku moštva pri strojnici. "Pognali smo se naprej za težkim zaslonom našega topništva, takoj za tanki," je rekel Garland. "Nad našimi glavami so lojalistični aeroplani strašno obdelovali z bombami fašistične postojanke in kraje. V zaletu, v katerem se nismo niti za hip u-stavili, smo zavzeli troje krajev. Niti toliko ~ vzeli, da bi pokopali vo;''. nir.vece. "Povem v. • ri- kanci, Anglež; n s •: ; ko demoni, zavzeli ju- ukom ter se z bajoneti in noži vrgli na fašiste, od katerih so jih nekaj ujeli. Med fašisti smo ujeli tudi dva Angleža." Silni učinki te velike lojali-stične ofenzive, ki je največja v tej vojni, so razvidni tudi iz dejstva, da odkar se je ta ofenziva začela, niso še fašisti obstreljevali Madrida niti ga niso njihovi letalci bombardirali iz zraka. RAJŠI PSA KO ŽENO LONDON, 12. julija. — William James iz Fulhama, Anglija, je imel še včeraj ženo in psa-dirkača. — Danes pa ima samo še psa. Mrs. James je povedala sodniku, da njen mož neprestano zapravlja denar pri pasjih dirkah. Dejala je, da če ne bi imel psa, bi bilo njeno življenje mnogo znosnejše. Sodnik mu je dal na razpolago: ali naj pusti ženo ali psa. Po kratkem premisleku se je mož odločil za psa, nakar je sodnik razveljavil njun zakon. Do petka odidejo iz Clevelanda zadnji vojaki narodne milice 0d vsepovsod prihajajo poročila o odpiranju jeklarskih in drugih naprav. Preiskava proti nasilnostim Ford družbe. PODPREDSEDNIK JEKLARSKE DRUŽBE SE ŠE VEDNO SMEŠI Prelet tečaja v snežnem viharju 'bisk^' Pa s0 prišli na in Mrs. Matt Kirn ter J J50 °gla3ili tudi v uredništvu Sega lista. * Ogled muzeja v Sr"f' ki gredo z Mrs. Trbižan na £ ° zJutraJ . se naj zberejo 10^aSt 107 in Euclid Ave. ob 107"" ~ „a.daljno zdravi pod zdravniško obi- Nov grob V ponedeljek dopoldne je po dolgi in mučni bolezni preminul Luka Leveč, stanujoč na 896 E. 73 St. star 55 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Jožefo, rojeno Rom, in 5 otrok Josephine Elsie, omožena Wenot, Alphonse Vera, omož. Abt, in Evelyn, brata Charles in John v Pennsylva-niji, ter več sorodnikov, Rojen je bil v vasi Ihan pri Domžaleh na Gorenjskem, kjer zapušča 4 sestre, Mary, Julia, Rotea in Angela, in veliko sorodnikov. V A-meriki je bival 31 let. Bil je član društva "Naprej" št. 5 SNPJ. Pogreb se bo vršil v četrtek ob 1:30 popoldne iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. Bodi mu ohranjen blag spomin, ostalim pa naše so-žalje. Zadušnica V sredo ob 8 se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za John Rožancem. Prijatelji so vabljeni, da se udeleže. Odlikovanje Nikole Tesle Nad tečajem so leteli v višini 8,858 čevljev.—Letalo prevali po sto milj na uro. —Od Moskve do tečaja so rabili 24 ur. 10713 Prince ave., kjer se °skrk Zdravi pod zdravi Ščejo PriJ^telji jo lahko PARIZ, 12. julija. — Romunski kralj Karol, ki potuje inkog-nito, je dospel danes v Pariz, kjer bo imel več posvetovanj s francoskimi državniki, nato pa bo odšel s svojo ljubimko, mada-me Magdo Lupescu na počitnice v Normandijo. Madame Lupescu je prispela v Pariz en dan pred Karolom ter odpotovala takoj naprej v Normandijo, kjer bo počakala Karo-la na gradu Couesmes. Tam sta tudi živela prej v prostovoljnem izgnanstvu, dokler se ni Karol povrnil nazaj v Romunijo ter zasedel prestol, na katerem je že sedel njegov sin Mihael. Iz Pariza bo odšel Karol še v Bruselj, London in Berlin. V sredo, to je na dan padca bastilje, bo Karol prisostvoval paradi francoske armade, demonstraciji sile in moči, ki naj dokaže Ka-rolu, da ne bo prav zdravo zanj, če postane preveč prijateljski z Nemčijo. NEW YORK, 12. julija. — Nikola Tesla, slavni jugoslovanski znanstvenik, je bil včeraj na pojedini, ki je bila prirejena na čast njegovemu 81. rojstnemu dnevu, odlikovan od češkoslovaške vlade z redom Belega leva, ki je najvišje češkoslovaško odlikovanje. Češkoslovaški red Belega leva mu je izročil čekoslovaški poslanik Vladimir Huroan, nato pa je izročil jugoslovanski poslanik Fotič odličnemu znanstveniku svetovnega slovesa najvišji jugoslovanski red Belega orla. SEATTLE, Wash., 12. julija. United States Army signal corps poroča, da je prestregel radijsko poročilo ruskih letalcev, ki lete preko Severnega tečaja v San Francisco, ki pravi, da so bili sinoči ob 9:40 120 milj tostran tečaja. Poročilo se je glasilo: Položaj 88 stopinj širine, 120 stopinj dolžine. Vse v redu. Danilin." Sergej Danilin je navigator poleta. Poročila iz Moskve naznanjajo, da je odprava preletela Severni tečaj sinoči ob 7:14 v velikem snežnem viharju. Letalci so dosegli tečaj osem minut pre 24 urami, potem ko so odleteli iz Moskve. Ruski rdečekrilnik, ki ga vodi Miha jI Gromov, kateremu je dodeljen kot pomožni pilot Andrej Jumošev, je preletel vrh sveta v višini 2,700 metrov (8,858 čevljev) , z naglico sto milj na uro. Jumošev bo s tem poletom izpolnil svojo obljubo, ki jo je dal pred 17 leti. Njegova sestra, Mrs. Tamara Mamaj, ki živi v San Franciscu, je sinoči rekla, da sta se ona in njen brat ločila v Ljeningradu leta 1920. 'Naši starši so se odločili odpotovati v Ameriko," je rekla, "toda Andrej ni hotel z nami. Draga sestra,' mi je dejal, 'ti kar pojdi, jaz pa ostanem tu, ker mislim napraviti svojo kariero v armadi, nakar te bom o-biskal, ko se mi ponudi priložnost.' In zdaj bo Andrej izpolnil svojo obljubo." CLEVELAND, O. — Serif Martin L. O'Donnell je izjavil 'včeraj po konferenci z mestnimi uradniki ter vojaškimi poveljni-: ki, da bo odšlo v petek vse vojaštvo iz Clevelanda. Prvi izmed teh vojakov, ki so ščitili one delavce, kateri so pričeli spet z delom v tukajšnjih štirih jeklarnah Republic Steel korporacije, so odšli iz mesta že davi, je rekel šerif, da petka pa bo odšlo vse vojaštvo. Sinoči so zakurili peči v East Chicago in Indiana Harbor jeklarnah, ki so last Youngstovvn Sheet and Tuge Co. — Governer Townsend se pripravlja, da odide iz države na svoje počitnice ter še vedno vztraja pri svoji izjavi, "da je zelo srečen nad sporazumom, ki je bil "Gosežen." Ko so governerju povedali, kaj pravi Argetsinger, podpredsednik jeklarske kompanije, namreč, da ni podpisal nobenega kontrakta, se je governer zasmejal in rekel: "Argetsinger je kakor otrok, ki mozga na svojem sladkorčku, zraven pa vpije: 'Ne maram ga!' Pa vendar ga ima rad." Argetsinger, ki še vedno za-nikuje, da bi podpisal kako pogodbo, je telefoniral governerju, od katerega je zahteval "zaščito za naše delavce." Governer Townsend pa mu je odgovoril: "Veseli me, da boste1 pričeli jutri v svoji jeklarni v Indiana Harbarju spet z obra-ton}. Nobene potrebe ni po državni zaščiti. Vsi piketi so zdaj odšli. Dobro srečo!" Dilworth-Porter tovarna v Pittsburghu se je odprla brez vsakršnih izgredov. Policija poroča, da je prišlo okrog 150 delavcev na delo. Istočasno naznanja manager dveh premogovnikov, v bližini Uniontowna, Pa., ki sta last Republic Steel kompanije, da se bo tam pričelo z dolom ta teden. Premogarji v teh rovih, ki so člani United Mine Workers of Amerika, so zaštraj-kali iz simpatije do jeklarjev. mož, ki je poznan pod imenom Richter. Fordova kompanija zanika, da bi njeni uslužbenci izzvali prepir in pretep, v katerem je bilo več ko ducat unijskih članov in organizatorjev pretepenih. Gostilničarji se skrivajo za ženska krila Harry M. Smith, supervizor Ohio Liquor Control Boarda, je sinoči izjavil, da se veliko število lastnikov raznih gostilen skriva za imena svojih žen, in drugih, v katerih imenu so izdane licence. Skoraj ena četrtina vseh tozadevnih licenc v Cuyahoga o-kraju je izdanih na imena žensk. Smith pravi, da se mu močno zdi, da so te ženske samo ščit raznih ljudi, ki so resnični gospodarji salunov. Dalje je dejal, da se tega načina poslužujejo i-nozemci, ki niso državljani in i-majo licence na imena svojih žen, ali pa osebe, ki so bile že kaznovane zaradi tozadevnih po stav in vedo, da ne dobe licence na svoje ime. Išče se Išče se Frank Bole, ki je baje bival v Paučevu, Jugoslavija, glede važne zadeve. Javi se naj v uradu tega lista. Prispevek za Cankarjevo ustanovo Ker se radi slabega vremena niso udeležili piknika Cankarjeve ustanove, so sledeči napredno zavedni rojaki darovali v tiskovni fond Cankarjeve ustanove: Anton Malovašič, manager Zadružne zveze na 200 St. $1, Fred Jazbec $1, Andy Ogrin $1 in John Miller $1 in Mr. in Mrs. Pollock vsak po $1.00. Vsem da rovalcem najlepša hvala! Jugoslov. sekcija za soc. zavarovanje Dobitke, katero i-,o darovali za piknik Jug. sekcije za soc. zavarovanje, Louis Zdešur, Frank Oglar in Krist Mandel, so dobili sledeči: John Skuly, 3942 St. Clair Ave., Jure Stimac, 1213 E. 107 St., in Louis Cebron, 726 E. 160 St. Zglaaijo se naj danes ali jutri večer, to je 13. in 14. t. m. v S. N. Donu na St. Clair Ave., med 7 in . uro, in vprašajo za Louis; Zorko, da se jim te dobitke izroči. Smi Staršem V nupošim n. 1 je umrla 7 t< Carol Jennc v pondeljek i vi pogreb z j sorodnikom nt eti V.r r Prostor, sta-18 Thames Ave. j v stara hčerka jreb se je vršil is. v le in Sinodu staršem in > sožalje. Žalostna vest Žalostno vest je prejel iz stare domovine John Novak, 1278 East 55 St., da mu je umrla meseca maja v vasi Grad na Gorenjskem mamica v starosti 81 let. Tukaj zapušča sina Johna, hčer in soprogo Alojza Grilc, v stari domovini pa dve hčeri, Mary Anzin in Frances Vidmar. Naj ji bo rahla domača gruda. V bolnišnico S Svetkovo ambulanco je bila odpeljana v St. Luke's bolnišnico Miss Frances Wirtchett, 20975 Goller ave. Direktorska seja Nocoj se vrši seja direktorija S. N. Doma. Pričetek ob 8 uri zvečer. Direktorji so prošeni, da so vsi navzoči. — Tajnik. Prost pouk Prost pouk v angleščini in državljanstvu se nudi vsako sredo od 1 do 3 v Paul Revere šoli Rabite vhod pri igrališču. Odbor ženskih stavkaric pri Federal Knitting Mills Co., W. 29th St. in Detroit Ave., se bo zglasil danes pri županu Bu:-tonu, da dobi od njega pojasnilo, zakaj je bilo včeraj, ko se ja tovarna odprla, omejeno število piketov pred tovarno. Tovarna, ki se je zaprla zarodi CIO štrajka, je spet začela z obratom pod policijsko zaščito. Delavce so spremil} v tovarno a-genti Ameriške delavske federacije. DETROIT, 12. julija. — Preiskava, ki jo vodi National Labor Relations Board proti Ford Motor Co., si bo prizadevala dokazati, da je bilo pretepanje linijskih članov od strani Fordovih ljudi v naprej premišljeno in določeno. Joseph Barnick, ki je pred nekaj dnevi opustil svojo zaposlitev pri Fordu, je pričeval, da so mu bile dane instrukcije, "naj pretepe vsakega, ki bi hotel deliti kake cirkularje med Fordove delavce." Barnick je dejal, da mu je dal ta navodila neki Smrtna kosa Kakor smo včeraj poročali, je po dolgi bolezni preminula Jennie Kranz, roj. Zoman v starosti 51 let. Doma je bila iz št. Vida pri Zatični na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 38 leti. Pokojnica zapušča žalujočega soproga Viktorja, 2 hčeri, Jennie, por. Košmerel, in Rose, por. Drenik in 2 sina, Vic-torja in Williama, ter sestro Rose Hanko. Bila je članica društva sv. Ane, št. 4, SDZ in Slov. i ženske zveze št. 14. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti na 19006 Mohawk ave. ter v cerkev sv. Kristine in na Calvary pokopališče pod vodstvom August F. Svetek. Bodi ji ohranjen blag spomin, prizadetim pa naše sožalje. Direktorska seja V sredo 14. julija se vrši redna mesečna seja direktorija S. društvenega Doma na Recher Ave. Dolžnost je vsakega direktorja, da se gotovo vdeleži te seje. Vabi se tudi Gospodinjski odsek in druge društvene člane, kateri se zanimajo za Dom. Na tej seji nam bo naš dobro poznani slovenski advokat g. Leo Kushlan podal pojasnila, kako in kaj se naj prične z novo organizacijo za pridobitev novih društev in posameznih članov in enkrat uresniči želja naše naselbine za Nov Dom. Seja se prične ob pol osmih zvečer,— Tajnik. Pozor Članice društva sv. Ane št. 4, SDZ se prosi, da obiščete našo umrlo članico Jennie Kranjc, 19006 Mohawk Ave., v torek 13. julija ob 8. zvečer, da ji izkažete zadnjo čast. V četrtek 15. julija ob 9. zjutraj pa se udeležite njenega pogreba pri sv. Kristine na 200 St. — Tajnica. Na obisku Iz La Salle, 111., je prišla na dvo tedenske počitnice Miss Mary Grame, Nahaja se pri družini Joe Baškovič, 6614 Bliss Ave. STRAN 2. .VNOST 13. julija, 1937. UREDNIŠKA STRAN NAKOPRAVNOSTI 99 »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays .TO raznažalcu v Clevelandu, za celo leto.................................$5.50 Ea 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici za celo leto.................$6.00 za 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00 Za Zedinjene države za celo leto ........................................$4.50 za 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece .....................$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države: za celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00; UREDNIKOVA PCTA Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. v. 101 ŠPANIJA - KLJUČ NOVEGA IMPERIJA Borba v notranjosti Španije se je izpremenila v borbo sveta za nadvlado dežele. Spopad Italije in Nemčije na eni, in Velike Britanije ter Francije na drugi strani, je že davno zasenčil civilno vojno mecl lojalisti in fašisti v Španiji. V tekmi mecl britskim imperijem in dvema njegovima glavnima tekmovalkama — Italijo in Nemčijo — tvori največjo važnost nerazvito naravno bogastvo Španije Prav tako važen pa je tudi geografski položaj Španije kot zaledja Gibraltarja. S padcem mesta Bilbaoa so postali očitni ekonomski interesi tujih držav v Španiji. Mesto Bilbao je izhodišče province, ki je bogata na železu ter drugih rudah, kate lih večino so že desetletja izvažali v Anglijo. Ta provinca je zakladnica, ki ji je nadvse potrebna Italija, ki nima skoraj nobenih rud. Silno pomanjkanje železa v Mussolinijevi deželi je postalo očito zlasti pretekli mesec, ko je rimska vlada odredila podretje vseh železnih ograj in vrat, da se to železo porabi za vojne namene. Pa tudi Nemčiji ne nedostaje železa. Saj je znano, da je Hitler javno povedal, da morajo že zato zmagati španski fašisti, da dobi Nemčija špansko železo. Izguba baskiškega železnega trga pomeni za Veliko Britanijo silen udarec. Še bolj važna pa je otvoritev tega g j za Nemčijo in Italijo. Mussolinijevo politiko anžije je baš pomanjkanje železa, premoga in olja silno oviralo. In take sirovine, ki so neobhodno potrebne moderni industriji ter imperializmu, so na razpolago v Španiji. Ni namreč na splošno znano, da je Španija, ki je silno zaostala v moderni dobi pare in elektrike, izredno bogata na naravnih bogastvih, ki so tako rekoč še nedotaknjena. Španija poseduje velike sklade premoga, železa, cinka, bakra, živega srebra in vsakovrstnih fosfatov. Ona producira in izdeluje svoje lastne bombažne in volnene izdelke. Malo je dežel v Evropi, ki bi imele toliko naravnega bogastva, kolikor ga ima Španija, dasi je večina tega bogastva še nerazvita. Leta 1925, ko je imela Španija 23,000,000 prebivalcev, je bilo narodno bogastvo dežele preračunano na $31,000,000,000. In istega leta je znašalo narodno bogastvo Italije, ki ima 40,000,000 prebivalcev, $22,300,-000,000. Če računamo torej to narodno bogastvo na posameznega španskega državljana, vidimo, da je Španija v isti vrsti kakor so Nemčija, Francija in ostale napredne države. In kljub temu je bilo preprosto špansko ljudstvo skoraj ljudstvo beračev, ker so se na njegovem telesu redili zajedavci cerkve in agrarni baroni, ki so izmozga-vali ljudstvo do skrajnosti. Dokler so lojalisti kontrolirali baskiške rudnike, nad katerimi so imeli Angleži kontrolo, sta bila Hitler in Mussolini še dokaj previdna v svoji diplomaciji. Toda zavzetju Bilbaoa po Francovih četah je kmalu sledila mednarodna kriza. Nemčija in Italija sta se skoraj nemudoma odtegnili skupni patruljni službi v španskih vodah ter ustanovili svojo lastno, privatno blokado. Mobilizacija velike nemške bojne mornarnice v Sredozemskem1 morju je celo nekaj časa grozila povzročiti odprte sovražnosti. Oživljena Španjia, natrpana fašističnega duha in or-i ganizirana z nemško temeljitostjo, bi vrgla grozečo senco 1 na Gibraltar. Ta svetovno znana pečina, ki varuje vhod in izhod iz Sredozemskega morja, po katerem vodi življenjska žila Anglije do Indije in Avstralije, je z morja morda res nepremagljiva in nezavzetna. Drugo vprašanje pa je, če bi se mogla upirati tudi napadom močnih armad iz zaledja. / j Ogrožen na vzhodu Sredozemlja po Mussolinijevem flirtanju z muslimansKim svetom, in na zapadnern koncu, v Španiji, po itahjansko-nemški kombinaciji, stoji britski imperij pred odlokom, ki bo prej ali slej pomenil njegovo življenje ali smrt. Iz urada dr. Mir, 142 SNPJ Smrtna kosa, katera se čim-daje pogosteje oglaša med nami ni le neprizanesljiva napram našemu članstvu, marveč je obenem prav grabežljivo posegla v našo društveno blagajno. Smrtni slučaji, kateri se posebno zadnje čase kar drug za diugim vrste, so že docela izpraznili našo društveno blagajno. Ako hočemo še nadalje vršiti to samaritansko in človekoljubno - člansko dolžnost, da skažemo dostojno zadnjo čast u-mrlim članom, kakor tudi vrniti druge društvene posle, je naša skupna članska dolžnost, da vsak saj delno pomore društveni blagajni. Pri eni zadnjih rednih sej je društvo sklenilo, da priredi piknik za katerega uspeh je vsak član dolžan, da mora prispevati malo svoto. Od brata tajnika prejmete za 25 centov vrednosti pivskih tiketov za katere si lahko privoščite katerokoli okrepči-lo na pikniku. Svoto 25 centov pa plačate z drugim asesmentcm društvenemu tajniku meseca julija. Se družbi vam Za društvc John I Iz delokr 'Ns nar-• i i ah Že sedaj j( ševanje, kat ; "Zarja" prih torej cenjen.-: na, da smo tc ; portoar sloya::sk brali krasno c šk ro "Hubičks' ( je uglasbil Bt hi je skladatelj o "Prodana nevest toraj glasbeno d»: kot vedno b< tu storila vse najboij.se, da bo vpri-zoritev čim n lnejš . Vaje zbor in ? ^listov so že v polnem razr n, vendar se še sprejme pev m pevke, ki žele sodelovati pri operni predstavi. Zlasti so vabljen :: ponovni aktivnosti pev i in ke. ki so ž? bili v naših /rsU. in so v petju že rutinirani. Dne 8. augusta je določen datum za p rival izlet "Zarjanov" =»=35=^ vu. Nato mi je pripela tajnica "Kanarčkov" Albina Kodek lep šopek cvetlic. Uradniki, pevovo-dja, in ostali zastopniki so mi častitali in želeli srečo kot tudi Kanarčki, ki so takoj odšli. Bila sem ginjena, da bi se najraje odstranila in žjokala in sem le s težavo sledila seji, ki se je nadaljevala. Vsaka ideja, vsak predlog se je opustilo za prihod-ljo sejo, sklenilo se je le najvaž-:iovpra- jnejše, kajti Mr. Šeme se je iz-prizori govarjal, da ima še važen opra-Naj bo j vek in Mr. žele da mora biti do-jvešče-! ma vsaj ob pol enajsti uri in ta- idenje. \ 132, usednik iojne l i v re-ter iz-10 ope-katero Smetana, ki cps: e opere ička je vrste in '.a; 'Zarja" prosi, da plačate vaš asesment v jn prijateljev. Kam pojdemo je večjem številu kot je mogoče, | za enkrat šs tajnost, zato ste dne 24. julija na soboto večer v i vabljeni pevci, da se gotovo ude-Slovenskem Domu na Holmes ležite prihodnje vaj 1 četrtek Ave. Enako se tudi prosi, da plačate brez izjeme 25 centov brez oporekanja, in brat .tajnik vam bo izročil 5 pivskih tiketov in listek za darilo. Upajoč, da boste kot dober član in članica storili kar je v vaši moči v prospeh tega piknika kakor tudi, da se vidimo na pikniku, kateri se vrši 8. avgusta na Stuškcvih prostorih v Wickliffe, Ohio, vas bratsko pozdravlja, Frank Sustarsic, .za pripravljalni odbor. Izlet društva Napredek, št. 132, JSKJ Deževje je minulo. Kampanja pri JSKJ se je zaključila z zelo dobrim uspehom. Pri nekateri h društvih se je kampanja obnesla celo nepričakovano dobro. Eno izmed teh društev je tudi društvo "Napredek" št. 132. Izprva sta bila samo dva kandidata, pa ti prileti še tretja lastovka v osebi Albine Nosse, ki je izjavila, da bi tudi ona rada letela v Ely, Minnesota. Za začetek prinese 25 prošenj. Kaj storiti kot, da se nabere še na-daljnih pet. Tako se je tudi zgodilo in trije delegatje so bili kvalificirani. Za tako zmago pa je treba malo slavljak Člani premišljajo, kaj bi se naredilo. Eden predlaga to, drugi drugo, najbolj kun-šten pa pravi: "Najbolj prijetno bo obhajati zmago z izletom". Vsi se enoglasno strinjajo, da se priredi izlet 25. juli ja na Verbičeve farme v Painesville, na route 86. Ker smo priredili sličen izlet [že lansko leto, ne bom vse natanko opisoval kaj vse bo na programu. Potrebno ja se mi vidi, da bodo vsi navzoči otroci 'obdarjeni s primernim darilom. Toraj iftarši pripeljite otroke, seboj. Fino kosilo se bo serviralo za 15. julija v sobi št 2, novo poslopje Slovenskega Narodnega Doma. Pub. misek Sam. "Zarje" ladin-rom dne 28. ; je bila seja u zborov, sla jaz po naro- samo 40 centov. Kdor je bil navzoč lansko leto, ta ve, da je otrok zadaj. Ne morem vam o Hvala Z c skim p Bilo je junija in Združenih katero sem j : čilu prejšn je se je. Niti malo mi ni prišlo na um, da je to ravno teden dni pred mojim rojstnim dnevom, še manj pa da bi kdo, za me kdaj pripravljal kako presenečenje. In tako je prišlo, da ko sem se ravno pripravljala, da odidem na sejo, da ne bom pozna, ker sem v časopisih povdarjala točnost, da me pride motiti moja prijateljica Helen Hočecar ter me nagovarja, naj grem z njo na sprehod. Pojasnila sem ji, da imam važno sejo, in me je vse spraševala, kakšno sejo, kdo se bo udeležil, itd., kot da bi ničesar ne vedela. Ker ni dala miru, sem se ji udala, da sva šli na vogal ceste po sladoled. Jaz sem hitela, a ona godrnjala, da za prijateljstvo jaz nimam časa, čas fmam samo za seje in vaje. Spremila me je v dvorano in vprašala ako hoče čakati. Ker je bila ura že pol devetih, sem j! rekla, da se bo bržkone seja zavlekla in bo pozno končana ter se je odpravila kot da gre domov. Začudila sem se, ko sem stopila v dvorano, kajti navzoči so bili že vsi uradniki, pevovodja in zastopniki, to se mi je zdelo neobičajno točno, toda prav nič sumljivo. Kazali so se nejevoljne ker sem bila pozna in godrnjali, da bi se moralo bolj vpoštevati točnost. Predsednik je vstal kot za pričetek seje in pričel z navadnim govorom, pri tem sem pa o-pazila, da se na odru dviga ža- bi vsaj nekoliko izkazala svojo hvaležnost, kajti napravili ste, česar nisem nikdar pričakovala. Vedno sem želela imeti takore-koč "birthday party", a da bi ga mi preredili mladinski zbori in me tako lepo obdarili, nisem nikdar pričakovala. Zato se moram zahvaliti mojim Kanarčkom za krasno petje kot seveda pevovodji in piani-stinji. Lepa hvala mlademu Ray Zalokarju in ostalim fantom, ki tvorijo orkestra in so vsi člani Slavčkov. Hvala Mr. Seme-tu za kratek, toda pomemben govor in ker je zavzemal prostor stoloravnate-lja. Enako hvala za govore Mr. Terlep-u, Želetu, Mr. Ferfolia in predsedniku Kanarčkov Annie Magdalene. Prav lepa hvala Mr. John Potokarju za velikodušen dar, in Mr. Louis Ferfolia, ki je preskrbel, da je bilo na razpolago, še več kot dovolj sladoleda. Lepa hvala direktorjem Slov. Del. Dvorane, ki so dali dvorano brezplačno. Prisrčno hvalo izrekam tudi mojim prijateljicam Kermina Mezgec, Stella Roje, Rose Ban, Helen Hočevar, Albina Kodek in Millie Zaje, ki so mi nabavile tako lepo torto in preskrbele ves prigrizek. Toraj naj sprejmejo vsi zgoraj omenjeni mojo iskreiio zahvalo in splošno vsi mladinski ko je predsednik zaključil sejo že ob 10 uri. Mr. Šeme je omenil, da bi bilo lepo, da bi se vsi zastopniki ustavili v spodnjih prostorih in vsak nekaj pil na moje zdravje. Kot drugi sem bila tudi jaz tako zadovoljna. Kot običajno smo se nekaj časa razgovarjali o raznih stvareh, kar pa pride k meni Mr. Žele, da se on mora odstraniti in tako gre tudi par drugih zastopnikov, toda predno odidejo bi radi še z menoj govorili zato naj grem za par trenutkov v zgornjo dvorano. Ničesar sluteč, grem gor z Mr. Želetom in kar sem zagledala, se mi je zdelo neverjetno. Mislila sem si, da so samo sanje in da se prebudim in ne bodem več videla vsega tega, toda bila je resnica. Kanarčki so sedeli sredi dvorane, na odru je sedelo pet fan- zbori in še posebno mladi pevci Kapral (kuharici):- "Čuj, Ne-žika, zadnji čas si postala zelo hladna proti meni!" Kuharica: "Iz česa to sklepaš, ljubček?" Kapral: "Že tri dni mi nisi dala ničesar toplega za večerjo." tov Ray Zalokarjevega orkestra, ravno pred odrom je stala miza z dvema šopkama cvetlic, sredi pa veliki "birthday cake", na strani tega je pa stala krasna pisalna miza s svetiljko, na nji je ležala spominska knjižica autograph) s podpisom in naslovom pevcev in pevk vseh mladinskih zborov in častitke s sledečim napisom: "Kadar boš sedla k pisalni pisalni mizi, se spomni na nje, ki so ti hvaležni za tvoj trud". Zastopniki mlad. zborov Okrog v dvorani so sedeli zastopniki in drugi prijatelji mladinskih zborov. Ne vem, kako bi zapisala, da in pevke za spominsko knjižico, ki jo bom hranila kot zaklad. Naj omenim še zastopnike, ki so celo stvar vodili, Mr. Žele, Mr. Seme, Mr. Terlep, Mrs. Obreza, Mrs. Kure, Mr. in Mrs. Erste, Mr. in Mrs. Klun in Mr. in Mrs. Artel. Obenem se želim zahvaliti številnim posameznikom, ki so mi poslali darila in častitke. Ne morem najti besedi, da bi izrazi la to, kar čutim, zato rečem še enkrat: Sprejmite vsi skupaj mojo prisrčno zahvalo, meni pa ostane ta dan v trajnem spominu kot eden najboljših mojega življenja. Anna Traven TRI MALE DEKLICE. Po strašnem zločinu, ko je nečloveški morilec zadavil troje malih dekletc ter oskrunil njih tupelca, je zložil v vrsto njihove čeveljške ter nad njimi "molil." Bilo je v soboto popoldne v so bili osumljeni, da bi bili v Inglewoodu, ki je oddaljen ne- stanju povzročili tak seksualen kaj milj od Los Angelesa. Mal i zločin, in pričela je iskati sledo- Jeannette Stephens, stara osem ve. let, Melba Everett, devet let in z odznakcm WpA na prsih in Madeline Everett, njena 7-letna službujoč Uot posebni policist na sestrica so se napotile s sendvi- mestu zločina, je bil tudi 32- či v košarici na otroški piknik, ^ Albert M pQznal kakor je navada neštetih otrok v tjj trf maJe ^ ^ mestih, ob sobotah popoldne. Ko se je popoldan pričel nagiba- ko je služboval kot stražnik na cestnem križišču pred Centaine- ti proti večeru in otrok se ni bilo ^ ljudsko ^ kamQr go zaha_ domov, se je njihovih mater lotila skrb. Ko je napočil in potekel čas večerje, pa deklic še ni bilo od nikoder, je Mrs. Stephens poslada svojega malega 7-letne-ga sinčka v park, kjer naj po- jale deklice. Ko so našli trupla, ga je to tako razžalilo, da je prosil može, ki so iskali deklice, naj iz spoštovanja do teh mrtvih trupelc nikar ne kadijo. In tistega večera mu je potem do- gleda za deklicami. Kmalu po ma -jegova 24-letna ž^na poma-polnoci je bilo v teku ze splošno gaJa j m g iane izrezke> na iskanje za deklicam,, ki se ga .,e katerih go bUa poročila tega udeležila vsa soseska int policija ■ a ziočina, v posebno v Los Angelesu je javila njiho- k „ .Q je hotd shraniti v vo izginotje potom radija. V ne- spomin na ta grozen zločin. Al- so bili tudi člani armade ljudi, ki so iskali izginole deklice, v neko stor, in mislila sem da je kak goščavo v Baldwin hribovju. In i i .v _____A. i A«Ml*n ■< nrt "i i »v* in AA^r ri 1 frvmnn deljo zjutraj je bil izdan za de- Lt Dyer . namreč nemudoma klicami ze splošen alarm. izrezavati ta poročila iz Kmalu v ponedeljek pop&ldne I časopisja, čim so deklice izgini-so zablodili štirje boy skavti, ki le Koncem tedna, ko je razbur- bilo vredno kosilo veliko več. Poleg tega pa bo na razpolago tudi vsa druga dobrota sveta. Za godbo bo skrbel E. Sesek. Kdor nima svojega avtomobila se lahko pelje s trukom za borih 25 centov sem in tja. — Truck odpelje ob 9. zjutraj izpred Slovenskega društvenega Doma na Recher Ave. tamkaj se jim je odkril grozen pisati mojega presenečenja, ko prizor. V praproti in resju, ki je sem zagledala na odru zbrane bilo visoko kakor odrasel mož, vse "Kanarčke" kateri so zape- je ležala z obrazom v blatu mala li "Bog živi te", katere je sprem-;deklica, mrzla in mrtva, zadav-ljala na klavir moj;t prijateljica; ljena in oskrunjena. V nekaj ko-Elsie (Miss Artel). J rakov oddaljenem grmovju sta Prvi trenutek nisem mogla ležali trupelci dveh nadaljnih de-razumeti kam to spada in kletc. pogled v očeh mojih "Kanar-j Ko se je izvedelo o odkritju čkov" mi je dal vedeti, da je to tega strašnega zločina, je poli-Za obilo zabave pri veseli v počast mojemu rojstnemu dne- (cija naredila pogon za vsemi, ki Učitelj: "Zakaj si prišel prepozno v šolo, Mohovt?" "Zaspal sem, gospod učitelj." Učitelj: "A ti, Hladmk?" Hladnik: "Ker sem šel klicat Mohovta." Učitelj: "Zakaj si pa zamudil ti, Srakopernik?" Srakopernik: "Čakal sem Mohovta in Hladnika." Učitelj: "Povej mi, Nežika, kdaj se začne poleti noč." Nežika: "Tedaj, ko pride moj Gašper pod moje okno." Sodnik: "Zakaj pa niste kričali na pomoč, ko se je lopov vtihotapil v vaše stanovanje?" Zasebnica: "Kdo si je pa mislil, da je prišel krast!" Abstinent sedi v krčmi, a pred seboj ima liter vina, katerega že precej manjka. K njemu stopi prijatelj: "Ti si se vendar zapisal k abstinentom in zdaj Vidim pred teboj vino?" Abstinent: "Glej, glej naročil sem si limonado in ta zviti krč-mar me je prekanil". V hišo konjskega mešetarja je uderila strela in nekdo je me-šetarju dejal, da je to božja kazen za številne krive prisege pri konjskih kupčijah. Ko se je nekoč pozneje meše-tar spet odpravljal na konjski sejem, je rekel svoji ženi: "Ppnudi mi, preden odidem, tisoč dinarjev za mrho, zakaj na sejmu bom moral priseči, da mi je nekdo ponujal že toliko — saj čutiš, da je danes soparno in bo morda nevihta." v omedlevico je morilec Dyer povedal, kako je izvabil tri male deklice s seboj v ono goščavo, kjer bodo baje lovili divje zajce. Sestali so se v soboto v parku, nakar so odšli vsi skupaj v goščo, kjer je on zakuril ogenj. Da pa ulovijo kaj zajcev, je moral deklicam določiti posamezna mesta. "Jeannette in Melbo sem pustil sedečo pri ognju, Madeli-no pa sem odvedel gori v kanjon . . . Ko sem jo zadavil s svojima rokama . . . sem ji zadrgnil vrv okoli vratu, da bom docela gotov o njeni smrti." Nato se je vrnil ter ponovil isti zločin z ostalima dvema, z vsako posebtj. Ko so bile vse tri mrtve, je v svoji zverski poltenosti še oskrunil vsa tri trupelca. Končno pa, ko jeno ljudstvo pred jetnišnico v Inglewoodu dan na dan vpilo in:se ga je polastilo nekako kesa-grozilo, da bo linčalo osumljen- nje, je pobral čeveljčke otrok, "ce drugega za drugim, je Mrs. jih zložil lepo v vrsto ter nad I)yer napisala v spominsko knjigo sumarično poročilo, čigar konec se je glasil: "Osumljeni zločinec je ... " Pretekli teden pa je žena iz vedela za ime tega zločinca, ki ni bil nihče drug, kakor njen lastni zakonski mož . . . Tresoč se po vsem telesu, pla- njimi molil . . . "Kaj pa ste rekli ko ste molili ?" ga je vprašal državni pravdnik. "Rekel sem: 'Gospod odpusti mi, kar sem storil.' Nato sem odšel domov k svoji ženi . . " Jokajoča je zaihtela njegova žena: "Ah, Albert ni mogel storiti tega! . . . Oba sva tako ljubila otroke in sama sva imela kajoč in padajoč iz omedlevice i dva, ki pa sva ju izgubila / 13. julija, 1937. K\ A..% PRAVN03T STSftff 3. Neprijetnosti izletov ALEKSANDER LIČAN: ] topli) lene i funti Spomini iz Sibirije poletnih dneh ne zaželeli izleta v prosto naravo. Saj je posebno za prebivalca velikega industri-1111111 i ii{::::žž::!»n{:;:tt:n:::?:«n«;:«t:::n:tnu:ž»::t:nnt:tn}nnn?mn:tttnnr a]nega mesta res pravj užitek, če h oii j mila. V galoni mo-:>aice iaj se raztopi tri tlavadue kuhinjske soli in Malo je ljudi, ki bi si v lepih i s to raztopili o naj se poliva listje str v' nene*;.. bršlina. Pravijo da raztopina to hudobno rast?in< tp.otovo uniči. Čez vse večje reke, kakor | nar, "a več kot 15 dolarjev za si more za en dan ali več privo- frtiš, Ob, Jenisej in Amur so bili mostovi porušeni in pognani v zrak. Premagati je bilo treba razne zapreke-in težave, zakaj potovanje je postalo pravi krize v pot. Sibirski mraz, glad, razne roparske šajke so napadale in ropale vlake iz zasede. Nihče več ni bil varen življenja. Odločil sem se, da se po po-vratku v Vladivostok ne vrnem več v Sibirijo, četudi bi imel zaslužiti čisto zlato. In res sem ves mesec pohajal po mestu. S Simonettijem sva imela čedno stanovanje, sobico in kuhinjo, denarja sem imel tudi nekaj Prihranjenega, za nekaj mesecev sem bil preskrbljen. V Vladivostoku se je živelo se bolj udobno kakor pred voj-110• Tujega vojaštva, ki je razsipalo denar na vse strani, je bilo polno mesto. Kavarne, bari, gostilne, »kinematografi in raz-na zabavišča so bila prenapol-nJeiia. Bede niso poznali, vse je razkošno zapravljalo valute skoraj vsega civiliziranega sveta. V Sibiriji se je pa nadaljevalo ratsko klanje, zažigali so me- sta in vasi, podirali mostove in železnice, uničevali so bogastvo države na vseh koncih in krajih.1 velika razlika med vese-Vladivostokom in krvavo Sibirijo! Wed Bur jati in Tunguzi. — Dra-9oceno krzno. — Na smrt obsojeni. — Na Bajkalskem jezeru. — v Harbinu. Dva meseca sem nekako brezskrbno živel, a mošnjiček se mi Je začel prazniti, če sem le po-^slil na Sibirijo, sem se stre-®el ko šiba na vodi, a vendar, . Set)a hotel udobno živeti, sem m°ral denar prislužiti edinole v Sibiriji. Nabral sem potrebno kramo mahnil med Burjate in guze. Dolga je bila pot, a o T1 boljši dobiček. Za malo g|edaice ali nekaj givank sem 1 lisičjo kožo, modre ali pa g^e^°sive barve. Spočetka sem slii toh ker sem mi" , - da so mnogo manj vredne ak°r kože rjavih lisic. stavil sem se zaradi tega na oddfatkU V Harbinu in hotel ^ atl te kože za vsako ceno, vi ne ^ z nj'mi osmešil pri ^adivost-v. _______., TJ, tako ti ne morem plačati, če že- ščitj izprehode po zelenih gozdih liš, ti plačam tudi v tajanih in dobravah, daleč od mestnega ,,.,.,. , , „ smradu, dima in prahu. JNobe- (kitajski denar). i ' . _ 1 , ,. . I nega dvoma m, da so taki lzpro- Najrajši bi bil kar poskočil hodi tudi zdravju koristni, če se od veselja; mislil sem si že, da ne pretirava, je siromak znorel. Vzel sem] Na sprehodih v prosti naravi hitro denar in šel v gostilno, pa srečamo tudi razne neprijet-Z dvema drugima kožama sem'nosti, ki nam včasih popolnoma odšel na drugi konec v upanju,'pokvarijo pričakovani užitek, da ižkupim zanje vsaj 20 dolar- Ena teh neprijetnosti je tako jev. Vstopil sem k trgovcu in zvani strupeni bršlin (poison-ponudil. Poklical me je v pisar- ivy), ki ga srečamo marsikje. Strupeni bršlin povzroči hude opekline na koži, ako se ga le do- no in rekel: "Ako imaš še kaj takih kož čista, pa vsebuje bakterije tifusa. Ako ni druge pijače na razpolago, naj se sumljivo vodo pred pitjem prekuha. "Nova Doba" Za i?J. predstav sti t'.H: klop« peir'V stropenjatee kače-klojMjt njem zaptu! redke. K d' taknemo. Nekateri ljudje so si- vzamem vse, ampak več kakor; ' . ... strupen ■ n , . . -u cer za strup omenjene rastline kača, po 20 dolarjev ti jih ne morem I££ ,nad «" Prevef' na" Plactl- iTc/Jini i inHom i* r,ov»rPT, imaze ranjen.) -nesto z jodinom, ;z>., > ritve poveča in I______________z gumijev > »oi Iko vleče iz rane IZ STARE DOMOVINE USPEH SLOVENSKE OPERE Gostovanje ljubljanske opere v Trstu in na Reki je bilo sijajen uspeh. V obeh mestih so bile vstopnice za predstave že v naprej razprodane. V Trstu in na Reki sta bili predvajani operi "Prodana nevesta" in "Ero z onega sveta." Obe operi sta se razvijali med neprestanimi a-plavzi tisočglavih množic in loga je ugriznila kalni listi so prinesli zelo laska-naj ranjeni ud ve ocene. nike v prosti naravi a i o nekoliko nevarno-rupene kače, posebno V ečina kač je nestru-,V|f,'! najbolj navadne ie dežele spadajo % ki pa so po sredin vzhodu precej 'Ii po krajih, kjer obstoj;, titvai; strupenih kač, naj nosi dsek-. > avl je ali pa us-njat . Poleg tega je do- bro, l.":;' :•: sak slučaj s seboj čisto arivslu- rezilo, stekleničk; •• jodi-u; (iodin) in malo kaveukasto . v .J ko, ki se kupi v lekarnah. Ako Fani Ravnihar jeva, vdova po prvem predsedniku Glasbene Matice, Franu Ravnihar ju, in mati ljubljanskega podžupana dr. Vladimir j a Ravnihar j a. Slovenstvo se je za časa njenih mladih let v Ljubljani šele začelo uveljavljati, in zdaj pokojna Ravnihar jeva je nastopala na odru Narodne čitalnice v družbi odličnih oseb narodnega prebujenja, med katerimi je bil tudi Peter Grasselli, prvi slovenski j župan Ljubljane. Z njo je šel v grob lep kos stare ljubljanske 1 zgodovine. To sem pogledal! cene! 111 jo Tun: toda večini ljudem je nevaren. Takšne življenjske nevarnosti sicer ne I predstavlja, toda povzroča hude z gumijev 1 !bolečine zastrupljeno kri. Ako ni sesalke Obdržal sem si le eno svet-i . . . I pri rokah, se zamore rana tudi losivo kožo in se ves srečen1 Z rom "a to Je najbol] p,n" izsesati z ustmi. toda le tedaj, če odpeljal v Vladivostok. Pohvalil Poroc Jivo, da se strupenega br-' QSeba. ^ na kak način ranje_ sem se Simonettiju, kako iz- slina lepo ogibamo. V to svrho nih ugten ali dlesnL To je za pr_ vrstno sem nabrisal dva trgov- Pa ga J® treba naJPreJ P^^vo silo, potem pa naj ugrizena o-ca v Harbinu. |Ta rastlina je navadno nizek gr- seba ig-e zdravnigke pomoči. ..........., , micek' vcasih tudi precej visok Zdravniki tudi pravijo, da žga- Le poglej, sem mu kazal in kosat grm, vcasih pa celo ple-kožo, "za tako malenkost sem zalka. Najlažje ga je spoznati dobil 15 in 20 dolarjev." po listju, ki je trojno, to je na "Norec," mi je rekel, "veš, vsakem listnem peci ju so po tri da stane taka koža v stoku do 60 dolarjev." Bila je koža srebrne lisice. Mislil sem, da sem jih nabrisal jaz, zdaj sem videl, da so oni mene; saj sem jim dal kožo za smešno nizko ceno. Vsaka šola pač nekaj stane in učen ni še nihče padel z neba. nje nič ne pomaga za kačji ugriz, ampak celo škoduje. UMRL JE POŠTENJAK V Brežicah je v starosti 82 let za vedno zatisnil oči Alojzij Ju-vančič, vzor poštenjaka starega kova, ki se je priljubil vsakemu, da je le enkrat govoril z njim. Po rodu iz Sevnice je pred let* prišel s svojo življenjsko družico Josipino na Zidani most, kjer sta začela gostilno, in Juvanči-čeva gostilna na tem važnem železniškem križišču je kmalu za-«! slovela daleč naokrog. Kdor se Pomniti je vredno, da tudi u- je le enkrat ustavil v njej, jo je Vladivo- je listi. Barva listja je svetlika- !griz strupene kače klopotače ni povsod priporočal. Pokojni joče se zelena. Cvetje strupene- vselej smrtno nevaren. Izmed!Alojz Juvančič je bil tudi več-ga bršlina je drobno in umazano desetih ugrizenih oseb, ki se ni- krat izvoljen za župana velike rumeno, sadje pa so bele jagodi- so poslužile takojšnjega zdrav- občine Loka pri Zidanem mostu ce. Vsi deli rastline so strupeni, ljenja, podleže ! ena. in je opravljal županske posle v Kdor ne pozna strupenega bršli-1 Ako se človek i a en ali drugi splošno zadovoljstvo občanov, na, stori najboljše, da se spošt- način rani, ko je daleč od zdrav-, Leta 1920 sta s soprogo kupila 1 jivo izogne vseh grmičev ali ple- niške pomoči, je najbolj važno, vinograd pri Pišecah in se pre--zalk, ki imajo trojno, svetlikajo- da prepreči zastrupi jenje krvi.! selila v noVb domačijo v Brežice, če se listje. Umivanje z močno V to svrho naj rano dobro izmije Vsi štirje njuni še živeči otroci Ta kupčija me je kar omami- milnico včasih prepreči zastrup- z milom in vodo, nakar naj jo so v dobrih pozicijah. la in takoj je bilo pozabljeno Ijenje s strupenim bršlinom in v dobro polije z- jodinom. 1 -- utrudljivo potovanje. Na pri-lahkih slučajih ' opečen j a tudi' Nekateri ljudje s« občutljivi j PAVILJON ZAŽGAN govarjanje Simonettija sem se nekoliko pomaga. Po hudem o- za Mrzlo vodo ih tist naj bi bili; Zločinska roka je v noči od 12. takoj spet odpravil s svojo pečenju pa je priporočljivo is-' previdni pri kopanji, namreč, j do 13. junija zažgala paviljon kramo v Sibirijo. . kati zdravniško pomoč. da naj ne planejo prehitro v na letnem telovadišču Ljubljan- Včasih se strupeni bršlin na- mrzlo vodo, ampak naj nanjo iskega Sokola pod Tivolijem. Te-seli na vrtu ali v bližini stano- polagoma privadijo. Mnogi ko-1 mu so sledili tudi neki izgredi po NEVIHTA S TOČO Silna nevihta je sredi junija razsajala nad jugovzhodnimi j obronki Pohorja in je napravila veliko škodo po naseljih Sko-' mar je, Resnik, Kunigunda, Pa-; deški vrh in Planina. Toča je o-; klestila poljske pridelke in veli-: ke mase vode so odnašale les, se-: no in tudi zemljo s posevki vred. sem lv°stoških trgovcih. Pustil in Po 14-dnevncm mučnem m nevarnem potovanju smo se pripeljali do Bajkalskega jezera. Do Irkutska vlak ni več vozil, ker so se okoli mesta vršili krvavi poboji. Prenočil sem v bližnji vasi pri nekem ruskem kmet ju. Po čaju smo polegli na rusko peč. Okrog devete ure se je vrnil domov sin, vojak rdeče armade. Ko me je ugledal, je vprašal očeta:. "Kaj pa dela ta človek v naši hiši?" Pojasnil sem mu, da grem po opravkih v mesto; ker pa vlak ne vozi dalje, sem prisiljen prenočiti tu. No, bomo videli; takoj gi\š vanj, kjer je posebno otrokom palci dobijo krč in utonejo, če nevaren. Od tam se ga najlažje prenaglo planejo v. nirzlo vodo. odpravi, če se večkrat poškropi Piti vodo iz neznanih potokov njegovo listje, posebno dokler je in studencev ni ]>riporočljivo. še mlado in sočno, z močno raz- Lahko je voda lia videz lepa in ljubljanskih ulicah. IZ STARE LJUBLJANE V Ljubljani je v starosti 84 let legla k večnemu počitku ga. MA STRELA . . . Med nevihto, ki je nedavno razsajala v okolici Makol pri Poljčanah, je strela udarila v viničarijo posestnika Ant. Ko-larja v Motanji vasi. Prihiteli gasilci so rešili edino klet z nekaj sodi vina, vse drugo je zgorelo. Viničarija je bila skoraj nova. Prejšnjo je pred štirimi leti prav tako pokončala strela. En miljon V-8 Fordov Zadnji teden je Ford družba izdala milijonski Ford V—8 v letu 1937. To je najvišja produkcija od leta 1930. Milijon Fordov je bilo izdelanih v Ford tovarnah v osem in pol mesecih. To je prvi slučaj v avtomobilski industriji letos, da se je doseglo število milijon. Od leta 1903 ko so se prvič začeli izdelovati Fordi do danes, je bilo narejenih 25 milijonov Fordov. Izdelava milijon Fordov letos vključuje samo one izdelane v Zed. državah, in ne Lincoln ali Lincoln Zephyr, ki jih tudi Ford izdeluje in tudi ne onih izdelanih v Kanadi, ali v Evropi, kjer ima Ford tudi veliko tovarno. V letu 1937 je bilo izdelanih 28,500 Lincoln in Lincoln-Zephyr avtomobilov. ARE YOU ONLY A THREE-QUARTER WIFE? MEN, because they are men, can never understand a three-Quarter wife—a wife who is all love and kindness three weeks in a month and a hell cat the rest of the time. No matter how your back aches —how your nerves scream—don't take it out on your husband. For three generations one woman has told another how to go "smiling through" with Lydia E. Pink-ham's Vegetable Compound. It helps Nature tone tip the system, thus lessening the discomforts from the functional disorders which women must endure in the three ordeals of life: 1. Turning from girlhood to womanhood. 2. Preparing for motherhood. 3. Approaching "middle age." Don't be a tliree-quarter wife, take LYDIA E. PINKHAM'S VEGETABLE COMPOUND and Go "Smiling Through," sv°j tovor v gostilni, vzel seboj v mesto le eno modro v ®n°-svetlosivo kožo. Pri pr- ------ ------, «... bla ^rznarJu sem pokazal svoje' z menoj na poveljstvo." Šla sva. 0 sicer lepe", mi reče krz- (Dalje prihodnjič) Vsem Slovencem, » ki čitajo angleško, kakor tudi staršem, ki želijo dati svojim odraslim binovim in hčeram v roke dobro knjigo, priporočamo krasno novo povest KAJ SE JE ZGODILO OLD PEOPLE find way to keep breath wholesome Halitosis (bad breath) quickly yields to Listerine, safe antiseptic and deodorant Either because of stomach disturbances, food fermentation, or the wearing of false teeth, old people frequently have halitosis (bad breath). No wonder others consider them a nuisance. But now Science has found that the regular use of Listerine will often overcome offensive mouth odors due to the fermentation of tiny bits of food on mouth, teeth, or dental plat'.' surfaces. This safe antiseptic and quick deodorant works quickly. It cleanses mouth, teeth, and fjm surfaces. Halts fermentation and putrefaction, a major cause of odors, and then counteracts the odors themselves. Try using Listerine every two or three days. See how much more wholesome it leaves your mouth. How it sweetens your breath. Lambert Pharmacal Co., St. Louis, Mo. » r Don't offend others • Check halitosis with LISTERINE CARiTON WARE Made of ENDUR0 Stainless Steel Cleans So Easily • End forever the drudgery of cleaning cooking utensils. Equip your kitchen with Carlton Ware, made of that marvelous new metal, Enduro Stainless Steel. Food simply can not cling tightly to its hard, g!eaming surface. Cleans as easily as a china dish—no scouring, just soap and water. It lasts a lifetime and always looks bright and new. C You will never need to replace GaHton Ware kettles, pans, boilers, roasters, and other utensils. Solid metal all through, they never wear out—remain bright and shining always. Resolve today that you are going to bring your kitchen up to date with Carlton Ware. See our large display. You will find any utensil you desire. Special Introductory Offer: • Carlton 2-quart Sine* Pan, regular ▼«lu» $1.70. thil week only $| QQ Superior Home Supply 6401-03 Superior Ave. It! S it P ft s w i a; p I I I Hi fl fii 51 9a f»i its ip lift I 8 1 ft I Novice o dogodkih doma in po svetu dobite dnevno v Enakopravnosti 6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5311-5312 (VNUKI) KATERO JE SPISAL Louis Adamič Avtor 'The Native's Return,' 'Laughing in the Jungle' in 'Dynamite' To je povest treh vnukov slovenskega izseljenca v Ameriki. Cena lepo vezani knjigi obsegajoči 371 strani, je $2.50. NAROČILA SPR1MEMA ENAKOPRAVNOST LIFE'S BYWAYS NO PIAM'J THE 4.'5' K ANI i EXFEES5- v^MP ptoc? MOT srvf» > X' MAMOtoWAC : "TRACK 5" To K TWE J_OCaj_ _ MAM - NO,MAM - YEJ - b231 ST. CLAIR AVE. — __ - CLEVELAND, OHIO 5TRAN 4. ENAKOPRAVNOST 13. julija, 1937. ■ i "Aha!" se je zarežal. "Loizin jkositrnimi čašami vred. Tocla že klenem stasu in njegovem izzi- M. Zevaco: FAVSTA ZGODOVINSKI ROMAN "Večer je bil," je povzela ci-kanka. "V dvorcu je bilo vse tiho .. . Njen slepi oči je spal, ko je prišel dragi. Vsaj mislila sta, da spi. In sta se objela ... oh, tako vroče, oh, tako presladko! Tedajci pa so se odprla vrata..." "Joj" se je zdrznila ena izmed deklin. "Oče, slepi starček, je stopil čez prag in je taval po sobi, iztezaj e roke pred seboj . . . Ljubimec se je stisnil ob zid, devojka je vztrepetala od groze ... 'S kom si govorila, dete moje? . . .' — 'Z nikomer, oče; nikogar ni v sobi razen mene ...' Prišel je do nje in jo je prijel za roke. 'Joj, hči, kako mrzle so tvoje ročice!' — 'Noč je, očka, hladno je . . .' — 'In kako ti trepeče glas!' — 'Od presenečenja, oče, ker ste prišli tako iznenada . ..' Straho-ma se je ozirala na ljubimca in lagala očetu v slepe oči..." "Uboga gospodična!" je rekla deklina, ki so jo zvali Loizonko. Saizuma ni čula teh besed. Nadaljevala je svojo žalno pesem... zakaj njen glas je res zvenel, kakor bi pela ... "Slepec je blodil z ugaslim pogledom okoli sebe, kakor bi iz-kušai videti... Oh, gorje mu, da je videl! . .. 'Hčerka, hčerka, ali dobro veš, da ni nikogar? ...' — 'Dobro vem, očka!' — 'Prisezi!' — 'Prisežem vam, oče, na sveto pismo in na vaše sive lase: sama sem ..Ubogi oče se je nasmehnil in je prosil hčer krivoprisež-nico odpuščanja. Ona pa je vedela, da jo bo od tega trenutka spremljalo gorje kakor senca..." "Uboga dekle!" je ponovila Loizonka. Saizuma je molčala. "še!" je prosila druga deklina. "Kaj se je zgodilo potlej ?..." Toda v Saizumini duši se je mahoma nekaj preokrenilo. Z rezkim, č i s to izpremenjenim glasom je povzela: "Ko sem v ječi zrla lastno dušo, sem se naučila gledati v duše drugih ljudi. Gospodje in plemenite dame, ciganka ve vse in vidi vse; vsaka bodočnost ji je očitna. Kdo hoče spoznati svojo bodočnost? Kdo hoče, da mu Saizuma prerokuje? . .." Gotovo ji je bil vtepel te besede Belgoder, da je z njimi privabljala občinstvo. "Le bliže,' gospoda!" je ponovila. "Meni, meni!" je kriknila ena izmed ženščin, moleč ji roko. "živela boš dolgo," je rekla Saizuma, "toda bogata in srečna ne boš nikoli." "Prekleta ciganka! Mar bi mi dala nekaj bogastva v zameno za stara leta, ki se jim rada odre- ise je pobral in zakričal: "Rokovnajštvo naprej! Smrt plemiču! Kol ji! .. ." f "Smrt mu! Kol ji!" so zai jove-li razbojniki. Bodala so se zlovešče bliiskala v mraku. Ženščine, vajene takih prizorov, so se zgrnile vse v en ljubimec! . . ." Ta beseda, ki rokovnjač ni mogel slutiti njegovega učinka je presunila viteza tako zelo, da je umaknil roko z rokovnjačeve rame. "Vidiš, Loizonka," je kriknil Rusoglavec, "tvoj ženin ima ci- kot, vreščeč, kakor bi jih devali ganko rajši od tebe!" |iz kože. Mize so bile m.ahoma odrinjene k stenam in rokovnja-Ne meneč se zanj, je Pardail- v. , , . , . .. , _ . , , ;ci so z bodali v rokah m z, Kuso- lan Dmel Saizumo za komolec: , v , .... / J , , , glavcem na celu navalili na vi- m jo je odvel na svoje mesto, i ^ Rusoglavec je tolikanj osupnil e'' vajočem nastopu je bilo nekaj neodoljivega. Razbojnikom se je zdel ta človek strašen; bil je nasprotnik, zoper katerega ni zalegel noben napor. Več jih je vrglo bodala od sebe. "Ta človek je vrag!" je zatulil eden izmed njih. "S peklenščkom je zvezan!" je kričal drugi. "živel lepi gospod!" so vikale ženščine. Bilo je končano! Pardaillan je zmagal . . . Mirno je sedel na nil iz žepa pest srebrnega in me- j sebi. "Blazna je. Kako bi mogel denega denarja ter ga vrgel med ; kaj izvleči iz nje?" goste, rekoč: j Jel jo je izpraševati. "Drugič, prijatelji, si boste: Ste li dolgo živeli pri ciganu dvakrat premislili; za nocoj Belgoderu?" vam vitez de Pardaillan odpu- šča . . . In je odšel s Saizumo, med tem ko so oni planili za denarjem, ki se je trkljal po tleh. Bila je črna noč. Mesto je tonilo v tišini in temi. Po tesnih ulicah, ki so se mrežile okoli Mestne hiše, je dospel Pardaillan v Montmartrsko ulico, rav- cem Toda Saizuma je že ogledovala Loizonkino roko. "čuvaj se tistega, ki ga ljubiš," je dejala, "in glej, da ti ne prizadene zla." "Zastran mene!" je bevsnil Rusoglavec. "Prav nič ne ugovarjam." Tako so se vrstile dekline in rokovnjači; Saizuma je vsakomur povedala, kaj ga čaka. "Kmalu boš nosil konopljeno ovratnico," je rekla enemu izmed nepridipravov. Rokovnjač je prebledel in za-mrmral: "Moj oče in vsi moji bratje so poginili na vešalih. Vem, da pridem kmalu na vrsto." Tedaj je tudi Rusoglavec iztegnil šapo. "Tvoja kri bo tekla," je dejala ciganka. "Varuj se meča, ki je ostrejši od tvojega bodala." "Lažeš, čarovnica, ali pa se motiš. Bolje poglej!" "Rekla sem," je odvrnila Saizuma. Rusoglavec je bil pijan in prerokba mu je šla do živega. Prebledel je in divje zaklel. Vsa kri mu je udarila v lice. Vstal je, zgrabil ciganko za roko in zaroh-nel: "Prekleta čarovnica! Takoj mi zaroti zlo in reci, da si se zlagala, ali pa bo tekla tvoja kri in nihče ne bo več nesrečen zaradi tebe! ..." V izbi se je vzdignil obči hrup. Rusoglavec je bil strah vseh svojih znancev. Bali so se ga zaradi njegove divjosti in nasilnosti in nihče §e mu ni upal postaviti po robu. Saizuma je ostala mirna. Niti se ni ganila z mesta, niti ni dvignila roke, da bi se branila. "Reci, da je laž!" je rjovel razbojnik, med tem ko so ženske prestrašene bežale na vse strani. "Rekla sem!" je mrko ponovila ciganka. "Tvoja kri bo tekla." Rusoglavec je vzdignil pest... Tedajci pa je začutil na ramenu težko roko. Omahnil je in se srdito okrenil proti predrznežu. , v , . j u naie se po ciganki, kamor je sa-nad to smelostjo, da se nekaj ča- Tedajci pa jih je osupil nov svoje mesto, cakaje, da se hrup J > zde]Q gg d& sani mogel ganiti. To njemu, ki nezaslišan dogodek. Pardaillan | poleže. Rokovnjači so od daleč ^ pozahUa[ stopala je vladal pri "Dobri nadi" kakor I je z mogočnim prijemom zgra- zrli nanj s tistim boječim spo-j naravnost proti Montmartr- v Louvru kralj! Vse je utihnilo, i bil Rusoglavca in ga je položil štovanjem, ki ga čuti praznove- vratom Rokovnjači so se pripravljali, j na mizo, držeč ga z eno roko za(ren človek od zaveznika temnih " da planejo glavarju na pomoč, grlo, med tem ko je z drugo iz- sil . dekline so pomilovalno gledale drl bodalo ter ga nastavil raz- bojniku na goltanec ... Pardaillana. Loizonka je bila bleda kakor zid. Vitez pa je sedel k Saizumi, ne da bi se zbrknil za ta znamenja bližnje nevihte. Gospa," je dejal, "ali bi hoteli tudi meni povedati srečo?" "Gospa! . . ." se je zdrznila Saizuma. "Kje so me imenovali i železne roke izprva otrpnil od tako? . . . Oh, kdaj so že minuli j groze in osuplosti, je besno na-tisti časi! . . ." pel vse sile, da bi se izvil. "Naprej!" je zatulil. "Ne maram, da bi vam ciganka prerokovala!" je zarohnel tisti mah Rusoglavec in stopil k mizi. Pardaillan je počasi dvignil glavo ter premeril rokovnjača od vrha do tal, rekoč: "Ali hočete dober svet, prijatelj ? . . ." "Ne sveta ne drugega nočem od vas. Kaj pa delate tukaj ? V Isce se Žensko za gospodinjo. Ime se poizve v uradu tega lista. Odda se Stanovanje 5 sob se odda. — Je nanovo dekorirano in ima parno gorkoto. — Poizve se na 6400 St. Clair Ave. Delo dobi Mesarski pomočnik dobi stalno delo takoj. Prednost ima u-čenec. — Za naslov se poizve v uradu tega lista. LOUIS OBLAK Trgovina s pohištvom PohiStvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 Proda se Lot z 2ma garažama, mizarska miza starokrajskega izdelka, Philco Combination radio, Thor pralni stroj, Grunow Electric refrigerator, Grand kuhinjska peč, stiskalnica (preša) in mlin za grozdje. Vse v dobrem stanju. Proda se radi odhoda iz mesta. Poizve se po 5. pop. na 15716 Holmes Ave. Bodalo je pritisnilo. Kri se je 'ulila iz grla! . . . "Rekla .sem!" je zamrmrala Saizuma. Rokovnjači so odstopili . . . To<^a Rusoglavec, ki je zaman poizkušal osvoboditi svoj vrat, je s hropečim glasom ponovil: "Naprej! ...Satan! ... To je moja smrt! . . . Naprej . . ." To pot se je pet ali šest naj- tei krčmi ni mesta za plemeni-1. ,v., . " „ Jv „ .. . 1 : hujsih besnezev iznova zapodilo taše, razen če jim jaz dovolim, i v viteza. Krik in vik je postajal "Pri Belgoderu? . . . Hudoben človek je. A kdo more biti hudobne j ši od škofa?" "In Violeto ste poznali? . . ." " "Ne poznam je . . . Nočem je poznati." "Dajte, spomnite se: "Violet-ta ... pevka ..." "Nočem je poznati," je osorno ponovila Saizuma. Pardaillan je osupnil. "Zaivaj ?" je vprašal. "Ali jo mar sovražite?" "Ne. Sovražim je ne. A ne maram je . . . Nočem je ne poznati ne videti." Prijela je viteza za roko in zamrmrala komaj razločno: "Pogled v njen obraz me muči .. . obuja mi toliko spominov i. . . nikar ne govorite o njej!" j Prišla sta na vrh griča. Tam "Toda kam se obrnete? . . .jje stala opatija sester benedik-Uboga žena! . . . Pojdite z me-it ink, ki je bila tedaj že malone noj; nedaleč odtod poznam go- i razvalina in je imela samo še !stilno . . . dobro gostilno in do--dva tisoč liver dohodka na leto, ...v • . bro gostilničarko, ki bo rada ce- čeprav so jo šteli prejšnje čase ganiti, so ze gostje sami ustregli , fe v *i-i. 11 + „„„„„*„„„ vitezu. Pardaillan se je nehote !llla ^ne vašega srca ... Ah ho- med bogate samostane. čete? . . . "Gospa," jo je vprašal vitez, "Gospa," se je vitez prijazno "zdaj ste rešeni tistih ljudi. A obrnil k Saizumi, kakor da se ni kam poj dete? Če bi hoteli..." nič zgodilo, "ali morem kaj sto- j "Rada bi odšla iz tega mesta," "Nazaj, vi drugi!" je dejal jriti z& vag?„ |je rekla Saizuma. "V tem mestu hladnokrvno. "Samo se korak, „Da„ je rek]a cikanka; «p0-lme duši . . . Kako sem prišla proti meni in vaš tovariš je mr-!magajte mi> da pridem odtod „ gemkaj? . . » tev- • • ■ I Pardaillan je vstal, poiskal z Rusoglavec, ki je v kleščah te očmi krčmarja in ukazal: 'Odprite vrata.' Preden se je utegnil krčmarj 'čedalje hujši. Izginite pri tej priči!" Gledalce je najbolj prestrašil baš njegov mirni glas. Kadar je "Pa izgrda!" je zagrmel Par-govoril tako mirno, mu je togota daillan. "Meni je prav!" vselej najbolj divje naraščala. J To rekši je pograbil skoro ne-"In če ne izginem?" je vprašal zavestnega Runoglavca in se je Pardaillan z drobnim nasmeš- na&loni' a hrbtom ob zid ... S kom in s čudnim tlenjem v očeh.'srditim naporom je vzdignil si-"Tedaj vas jaz ponesem na kajočega in d -gečočega sovraž-cesto!" je zatulil razbojnik. ;nika nad glavo in ga je z vso Njegove kosmate pesti so se močjo treščil v napadalce, baš iztegnile s klopi. Loizonka je za- tedaj, ko so dospeli do njega!... vpila od groze. Vsi rokovnjači so ■ Petorica rokovnjačev se je zava-vstajali s klopi. A že so za tre- lila po tleh. Rusoglavec je oble-nutek odreveneli od začudenja.' žal kakor mrtev. RusoglavČeve šape se niso' "živel plemič!" so zavpile utegnile spustiti na Parlaillana. • navdušene dekline. Vitez je bliskoma planil na no-j Rokovnjači so se umaknili v ge. Njegove pesti so se sprožile brezglavem strahu. Nekaj tre-kakor dva metalna stroja in so nutkov ni bilo slišati drugega udarile razbojnika v prsi. Pre- kakor divje-preklinjanje. Vitez den so se prisotni osvestili kako jih je opazoval stoje, s prekriža-in kaj, je zletel Rusoglavec po nimi rokami in tihim muzanjem izbi in pal na eno izmed miz, ki na ustnicah. V njegovih blešče-se je prevrnila z vsemi vrči in čili očeh, njegovem gibčnem, je- nasmehnil. prijel je Saizumno za roko in jo je odvel s seboj. Rokovnjači so se jima plašno u-mikali s poti. Na tleh je ležal Rusoglavec ves krvav in s počrnelim obrazom ter hropel. Loizonka je klečala zraven njega in mu jokaje oplakovala čelo s svežo vodo. Vitez se je sklonil, pogledal ranjenca in dejal: "Ne plakajte, ubožica, popravil se bo . . . Ali ste mar hudi name?" Deklina ga je krotko pogledala in odgovorila: "Nisem, ne . . ." "če imate usmiljenje z menoj, peljite me odtod! . . ." je zaprosila ciganka. "Ako me ne odpeljete, vas bom preklinjala. V tem mestu je zame pekel ..." "Vaša volja naj se zgodi," je dejal Pardaillan, presunjen po čudni bolesti, ki je odmevala v njenem glasu. "Pojdiva! . .." Dospela sta do Montmartr-skih vrat. Bila so zaprta. Toda Pardaillan je vedel, kako prideš stražarski vestnosti do živega; odrinil je dve livri in most na ! škripce se je odprl. Kmalu je (Dalje prihodnjič) Pristopajte k Cankarjevi u-stanovi in naročajte se na "Can" karjev glasnik". Pokažite, da naprednjaki ne znamo samo govoriti, temveč tudi ustvarjati, kadar se za nekaj zavzememo! pokažimo, da smo še krepki in čili in se ne mislimo še podati reakciji! m Vitez ji je stisnil v roko zlat-1 stal s ciganko na slabi cesti, ki nik. j se je vila po močvarah proti "Zato, ker vam je ime Loizon- znožju griča. ka," je zamrmral. Na pragu se je obrnil, poteg- "Picouic in Croasse sta govorila resnico," je mislil sam pri efesr Odda se Soba se odda za slovenskega fanta. Poizve se na 1170 Addison Road. Išče delo Mlado dekle išče delo pri Slovenski ali Hrvatski družini, v restavraciji ali hišno delo. Naslov se poizve v uradu tega lista, ali pokličite HEnderson 5311. Išče se Hlapca za delo na farmah. Se mora razumeti na konje in na farme, tako da jih lahko prevzame. — Lahko je samec, star 30 do 45 let ali oženjen brez o-trok. — Vpraša se na 1209 East 168 Street, toda ne v soboto ali nedeljo. Večerni piknik NAPREDNIH SLOVENK NA PINTARJEVI FARMI v soboto, 17. julija IGRA F. JANKOVICH JUGOSLAVIJA NAJHITREJŠA DIREKTNA P^OGA Pojdite v vašo domovino, po solnčni južni poti, najboljša pot. Poletno vreme in čisto morje se vam najbolj prilega na ITALIAN IJNE parnikih, parniki ki so neprekosljivi glede udobnosti in postrežbe na modernem potovanju po morju in posebno izdelani, da imate veselje potovati po JUŽNI POTI. SATURNIA VULCANIA Naravnost v Jugoslavijo — 24. julija, 14. avgusta. 28. avgusta REX — C. DI SAVOIA Preko Genove — 17. julija, 31. julija, 7. avgusta, 21. avgusta Za informacije in rezervacije se obrnite na katerikolega zastopnika aH v naš urad. 1000 CHESTER AVENUE, CLEVELAND, OHIO i i i i H : —i i t—i ->■ i—i i—-i *1—i % TRGOVCI IN OBRTNIKI! j SEDAJ JE ČAS, DA SI NAROČITE VAŠE » KOLEDARJE ZA 1938 Pri nas imamo veliko izbero vseh vrst koledarjev, ki vam bodo gotovo ugajali. Imamo letos posebno lepe vzorce. Izplačalo se vam bo, da si ogledate naše vzorce predno naročite navadne, slabe koledarje od druge družbe. Obdarite letos vaše odjemalce, ki so vam bili naklonjeni celo leto, s koledarji. Pridite si ogledat vzorce sedaj, ko je zaloga popolna in iz-bera nenavadno dobra. Oglasite se v uradu ali pokličite HEnderson 5311 ali 5312, in zastopnik pride k Vam. BAKING POWDER! Sjmt P. ce Todaif, os 45 years Aqo 25 ounces IS"? »°»bl< stable Action: r i m t m i m I m I ENAKOPRAVNOST i 6231 ST. CLAIR AVENUE • FE3 m If=3 ® IP3 © F-3 ®> Ir-3 m HI • 17=3 ® 1=3 ® X£. i DON'T NEGLECT A COLD k Prehlad v prsih ki lahko postane nevaren je navadno hitro olajšan, ko se uporabi pomirjevalen, topel Musterole. Musterole NI le mazilo. Je protl-dražilo ter pomaga iztrebiti bolečine. Milijoni ga rabijo že 25 let. Tri vrste. Priporoča ga mnogo Zdravnikov W strežnic. V vseh lekarnah. 'Millions prefer it to# mayonnaise- • MiracI« Whip te differcnt-dcti-ciousl The time-honored ingredients of mayonnaise and old-fashioned boiled dressing are combined in a new, skillful way. Given the long, thorough beating that French chefs recommend for ideal flavor and smoothness - in the Miracle Whip beater that's exclu lsive with Kraft. I « • Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke *\n enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižjo. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 02002348535353020001535353534848232323535348534848482348239153