Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za colo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman veljii: Za celo loto 12 gld., za pol leta 0 gld., za četrt leta 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. voč na loto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspodicija, Sotneniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in volja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., čo so tiska trikrat. Pri vočkratnom tiskanji so eena primerno zmanjša.
Rokopisi so ne vračajo, nofrankovana pisma se no sprejemajo. Vredništvo je v Semoniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/,6. uri popoludno.
Stev.
V Ljubljani, v soboto 1. oktobra 1887.
I^etuilc X V
"Vabilo na naročfoo.
»SLOVENEC",
edini katollško-konservatlvni slovenski dnevnik
vel j d za Ljubljano pri opravništvu ali v „Katol. Bukvami" prejeman:
Za colo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... C „ „ četrt leta .... 3 „ „ jeden mesec ... 1 „
Za pošiljanje na dom so računi 10 kr. več na mesec.
Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa v e 1 j ti:
Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta . . . 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40
Op i 'avn iStvo „ SI o venca".
Strokovna šola /a lesno obrtnost v Ljubljani.
Da strokovno šolo za lesno obrtnost res naša dežela težko pričakuje, tega nam ni potreba še po-sebe povdarjati. Zlasti zadnji čas, ko je naše srednje šole zadel naučnega ministerstva hud ukaz, da si srednjih šol ne smemo razširiti, nego da moramo izgubiti še potrebuo gimnazijo v Kranji; zlasti zadnji čast toraj, ko so sloveuskih otrok roditelji v največji zadregi, kaj naj bi storili, kam naj bi jih poslali, ko se jim tako rekoč zapirajo vrata v naše srednje šole, padla je drobtinica z ministerskega stola ubogemu narodu našemu, da jo pobere, da se morda potolaži za ono zapreko.
Toda globoke iu težke rane ne celijo brzo, iu rane na sloveuskih srednjih šolah so prehude, da jih ne odpravi nobeno mazilo. V svesti smo si ne-preračunljivih nasledkov, kteri nam bodo nastali iz
sedanjih srednjih šol. Očividno je namreč, da je ministerski ukaz o sloveuskih srednjih šolah naperjen proti naraščaju slovenske inteligencije, ktero dobiva naš narod po največ iz kmečkega stanu. Izpodrinemo li slovenske priprosto sinove iz srednjih šol, misli gosp. minister Gauč, potem smo zmanjšali število one inteligencije, ktera zaseda uradniška mesta ter osvaja tudi druge pozicijo v državi.
To so razumniki, kteri se bore za uarod in ki na Dunaji in ostalih deželnih zastopih delajo večje ali manjše neprilike ter ovirajo ponemčevanje slovenskih dežel. Iuteligencijo jo treba toraj zmanjševati, a podpirati reveže, skrbeti siromaku za kruh. Da nas ne bi kdo napačno umel, moramo slovesno izjaviti, da smo zagovorniki siromaškega stanu in da se vselej veselimo, kadar vidimo, da zanj snuje država posebue zavode. Ali kakor se temu voselimo, takisto nas tudi žalosti, ako se ue briga država za razcvit razumuištva.
Pospeševati jo treba vzporedno oboje, a ue, jedno pospeševati, drugo pa zanemarjati, ali zelo ovirati. Zatoraj nas je razveselilo, ko smo slišali iz zanesljivega vira, da se naučno ministerstvo posebno zanima za strokovno šolo za lesno obrtnost v Ljubljani in da hoče to šolo čim prej odpreti, morda že o Veliki noči prihodnjega leta, a ue še le početkom šolskega leta 1888/9. Naučno ministerstvo jo baje zelo naklonjeno rečeni strokovni šoli v Ljubljani, in le dotične oblasti naše, ktere odločujejo o tej stvari, imajo najprvo izvršiti svoja posvetovanja o vzdrža-vanji rečene šole. Pričakovati je toraj iu želeti v interesu one slovensko mladine, ki ni mogla biti sprejeta v srednje šole, da se strokovna šola za lesno obrtnost res otvori drugo leto o Veliki noči in da se v njej namesti naša mladina ter se izobrazi, da bo mogla koristiti društvu iu napredovanju domače obrtnosti.
(Vhi in Nemci.
(Dalje.)
„Frankfurtizmu" in „raagyarizmu" pridružil se je „slavizem", ki se je prvič pojavil na slovanskem kongresu v Pragi. Češki „narodni odbor" v Pragi izdal je 1. maja 1848 „oklic na vse slovanske brate" v Avstriji, da se vdeleže kongresa „v starem slovanskem mestu Pragi". Kot povod temu shodu so navedli, da hočejo ugovarjati „uemškemu parlamentu v Frankobrodu". Dunajska vlada jo bila namreč zavrgla protest Praškega odbora proti izvolitvi poslancev na Češkem v Fraukobrodski parlament.
Volitve v ta parlameut so najbolj razdvojile Čehe in Nemce. Poslanci v Frankobrodu so kazali popolnem nemšk značaj, s čimer neueinški narodi v Avstriji gotovo niso mogli biti zadovoljni. Vsak dan je rastlo gibanje proti »frankfurtizmu". Se v oktobru 1847 pisal je J. Venzig: „Teut iu Slava, krasen par, bodeta se še dobro sporazumela; zelenel bo nemški hrast, in slovanska lipa bo poleg njega cvetela."
Na to pa odgovarja Helfert: „Teut in Slava nista dolgo stala eden poleg drugega kot dobra soseda, marveč kot nasprotnika; nista se glodala s prijaznimi, temveč srpimi pogledi." Prišel jo tudi prepir zaradi zastav. „Orna-rudeča-zlata frankfur-terica" bila je znamenje nomštva, in sploh odpadnikov od Avstrije. Nemci pa so očitali Cehom, da je „višnjeva-bela-rudeča" slovanska trobojnica znamenje pauslavizma. Praški Cehi pa so 5. maja odločno zavrnili očitanje, da gojo pauslovansko težnje. „Fuakopravnost vseh narodov v Avstriji" je naš namen.
Slovanski shod v Pragi ui dosegel uameua, da bi se namreč spoznali in zjedinili vsi avstrijski Slovani, česar sta bila največ kriva Poljak Libelt in Rus Bakunin. Vstaja v Pragi (od 12. do 17. junija 1848) je prekinila slovanski shod. Raznesel se je glas, da hočejo čehi pobiti vse Nemce iu uničiti
Dolenjski župan.
vi.
Dasi je županu manjkalo lo še par let do osemdesetih, bil je vendar lo veselega duhu in vedno je vganjal svoje burke zdaj s tem, zdaj z onim. Muogo njegovih nedolžnih šal in krepkih prilik sem si bil zapisal, toda pozneje knjižico — žal mi jo — izgubil. Do svojih sosedov je bil župan, kakor sem žo povedal, postrežljiv, toda prav rad se ni pečal ž njimi; držal se jo trnjevo do njih in oni do njega; zazdel si je, da je več kakor drugi kmetjo, ker jih jo na umu in premoženji daleč presegal. Najbolj je bil župan vesel, kader so ga prišli obiskat domači duhovniki, bogoslovci in dijaki. Kratkočasil se je ž njimi, zabaval jih s svojimi dovtipi, pa natakal svojo kislo vino, da je vse usta navskriž držalo. — To so bile pač zlate ure, ki smo jih svojo dni na županiji preživeli v družbi gostoljubuoga starčka in njegovo ljubeznjive ženice.
Toda vse na svetu mine, tako je tudi prešlo to veselje. Župan in županja oba že počivata v krilu hladne zemlje na pokopališči Št. Viškem. Najprej je
v Bogu zaspala hišua gospodinja. Vse se je po njeni smrti predrugačilo pri županovih, Oče je postal molčeč, otožen, nobene vesele ni bilo več iz ust njegovih. Čudno, kako spremembo napravi pri hiši smrt očetova ali materina! Zupan je zdihoval po umrli ranjki in kmalu šel za-njo. Njun zakon ni bil z otroci blagoslovljen, tudi bližnjih sorodnikov po očetovi strani nista imela. Lahko je toraj župana včasi skrbelo, komu bi po smrti zapustil domačijo, dasiravno je dejal, da jo bo vsak rad pobral. Ko se je delala oporoka vpričo c. kr. okrajnega sodnika, in je ta vprašal župana, koga imenuje za glavnega dediča svojega premoženja, župan rečo pisalcu teh vrstic:
„Gospod Janez, marate Vi za županijo, na Vas sem zrnirom držal, Vaše bodi vse, boste že storili, kar jo prav." Imenovani glavni dedič pa odločno odkloni to izredno srečo in bogatijo, čeravno ga jo pričujoči uradnik dregnil pod rebra rekoč: „Ste ob pamet, kali ? Saj lahko obrnete v ta ali drug dober namen."
Župau jo potem ugibal, komu naj bi izročil sad svojega skoraj šestdesetlotnega truda in ni se mogel odločiti prav od srca ne za tega, ue za onega na-svetovanih daljnih sorodnikov. Doliti pa ui hotol imetja, dejal je: „Edou uaj ima vse, kakor sem sam 1
vse pridobil; pa ohrani naj to, kar bo prejel, in pravičen bodi, kakor sem bil jaz; z dobro vestjo rečem, da ni po krivici travice na njivi iu ne krajcarja v moji hiši." čez nekoliko dui potem smo položili dolenjskega župana v mrzli grob poleg ženo njegove. Izgubila sva s tovarišem zvestega prijatelja, ki nas jo po očetovsko ljubil. Umrl je ž njim star rojak in umen živinorejec, poštenega srca in pravičnih rok. Nosil jo kmetski klobuk iu jirhaste hlače, a bil jo duhovit, da se malo njemu enacih nahaja mod priprostim narodom. Verske dolžnosti je natančno izvrševal, kakor naš mili narod sploh — poleg tega bil usmiljenega srca, dosti lačnih iu žejnih, rovežev iu popotnikov našlo je pri njem prijazen sprejem in dobro postrežbo. Njegov naslednik na župauiji, ki je po tako gladki poti dobil kmetijo v vrednosti do 6000 gold., kar je bilo vsega pri hiši, dal je napraviti v spomin raujkemu županu na pokopališči lep nagroben kamen, pa lično iuašuo obleko in kelih pri podružnici sv. Lenarta v Pun-gertu. Naj v miru počiva ranjki župan s svojo ljubo ženo vred! — Spominjal sega bodem do zadnjega dnova. — Kot posebnost naj dostavim, da je župan „1" na koncu glagola vselej čisto izgovarjal, n. pr. sem bil, sem šel, sem rekol itd. V šolo ni hodil nikamor, toraj je to izgovarjanje doma po stariših po-
m
nemško kulturo. Ta domišljija rodilu so je v nekterih nemških glavah, kar trdi celo Cehom sovražni zgodovinar Springer. Posledico niso izostale.
Po nemških mestih snovala so so društva, kojih osrednji odbor jo bil v Liberci. Njihova politična vera jo bila nemška narodnost in najožja zveza z Nemčijo. Na oboli strauoh razdivjala jo strast, dokler je ni ukrotila absolutna državna oblast. Leta 1860 so je izuova unel narodnostni prepir. V »pomnoženem državnem zboru" (od marca do sept. 1860) bile so hude debate o jezikovnem vprašanji. Dud 20. oktobra 1860 izide cesarski diplom, in 20. febr. 1861 državna temeljna postava. Na zgodoviuski podlagi naj se razvija nova ustavna država.
Kakor znano, ni so obuesel ta poskus, ker so se Madjari upirali skupnemu državnemu zboru. Vsled napačno vnanjo politike in mnogih notranjih vzrokov stopila je Avstrija 1. 1805 na pot, ki jo je dovedla do strogega dualizma.
Razdelitev države v dve državnopravni polovici je imela namen, kakor so visoki gospodje sami priznali, da bi v obeh »državah" monarhijo gospodoval le po eden narod: v deželah tostran Litave Nemci, na Ogerskem Madjari. Vplivni politični vodje teh dveh narodov hoteli so si olajšati delo. Nemci so Galicijo izročili Poljakom, Madjari pa so svojim »hrvatskim bratom" poslali »bel list", da napišejo nanj svoje zahteve in pogoje. Galicija in Hrvatska dobilo ste toraj avtonomijo, da bi so ostale slovanske dežele no mogle upirati nemškemu in madjarskeinu liberalizmu.
Madjari so hitro izvršili delo. Dobili so v pest »srbsko vodstvo in Banat", Sedmograškemu vzeli so starodavno avtonomijo in je združili z »matero-zemljo". Tako sedaj samooblastno gospodarijo ogerski ministri v Budimpešti, in okoli 14 milijonov prebivalcev klanjati se mora madjarskeinu državnemu jeziku.	(1)a'j° Prih-)
Politični pregled.
V Ljubljani, 1. oktobra.
Notranje dežele.
Pred svojim odpotovanjem na Dunaj imel je Taaffe daljše posvetovanje s Tiszo o vžitninskem davku. Posledica tej konferenci je ta, da so bodo predložili obestranskima državnima zboroma načrti o predrugačenji postave glede davka na špirit in sladkor še tekom letošnjega zasedanja.
V liadimpcšti so predvčerajšnjim svečano odkrili v cesarjevi navzočnosti D o a k o v spomenik. Slavnosti vdeležili so se vsi v Budimpešti bivajoči avstrijski iu ogerski ministri, predsednik avstrijske gospodske zbornice Traultmannsdorf, papeževi nuncij Galimberti, italijanski in turški veleposlanik.
fTednakopravnost pod, ogcrslco krono razcvita so vsak dau lepše. Ministerstvo si misli: »Nulla dies sine linea", in komaj so se nomadjarske narodnosti nekoliko pomirile zaradi naredbe o poštnine prostih pošiljatvah, že jih je zadela druga nezgoda. Sedmograškega kralj, finančnega ravnateljstva predsednikov namestnik izdal jo ukaz, da morajo biti madjarski pisane vso pobotnico, ki se zadevajo visokega erara.
dedoval. Po fari St. Vidski je še dandanes mnogo tacih „l"-ovcev, zlasti med starejšimi ljudmi, najbolj pa se Petrušnja vas pri St. Vidu v tem odlikuje. Akoravno nisem navržen za to izrekovanje, vendar sem to navedel v dokaz, da so je končnica glagolova gotovo v prejšnji dobi vsaj po nekterih krajih domovinskih, čo povsod ne, čisto izgovarjala. J. P.
Odlični Kranjci.
(Daljo.)
81. Poljanica (Piillandl.)
Alič .Jurij, rojen 23. aprila 1779, posvečon O. oktobra 1805, kapelanoval jo do 1810 v Laškem trgu, 1. nov. 1810 postal je provizor, 16. maja 1811 pa župnik in dekan v Gornjem gradu, kjor jo služboval do 20. januvarija 1810. Takrat jo odšel k sv. Andražu v Lavantinski dolini, kjer jo opravljal dve loti častno službo škofijskega šolskega nadzornika. Ob Jurijevem 1818 postal jo dekan na Vidmu, 11. junija 1845 pa nadžupnik in dekan v Laškem trgu. Umrl jo ondi žo 24. okt. 1845.>)
') J. Orožon, II., t)., 4!) in IV., b., 140.
Kolike vrednosti je imel krasni govor ministra Tiste volilcem njegovim v Velikom Varadinu, dokazujejo najbolj številke sklepnega računa, ki ga je izdelal državni računski dvor. Ze včeraj smo poročali, da znaša državni deficit za leto 1886 okroglih 54 milijonov, toraj 151/a milijonov več, kakor kaže proračuu za isto leto. Od leta 1874 nI bilo finančno stanje tako slabo. Tisza pa govori leto za letom o velikem napredku!
Vuaiij« države.
Srbska vlada izpustila je iz službe vladnega komisarja uacijonaluo banke Todoroviča, ker je zatožen zaradi nečastnega prestopka. — V Belemgradu izvoljen je v skupščino liberalec Krzmauovič s 1356 glasovi, in radikalec Milonkovič s 1352 glasovi. — Na meji pri Pirotu našli so umorjena dva neznana potnika. — »Videlo" javlja, da se bo moral zagovarjati pred sodnijo okrožni predstojnik Kneževii: zaradi goljufije.
Ilasko vojno ministerstvo odredilo je več poskusov z novim streljivom »silotvorom", ki so neki pokazali, da je silotvor najboljša iznajdba v tej stroki. Učinek močan je tako, kakor pri streljivnem bom-baži. Silotvor je desetkrat conejši od solitarja ter ima to prednost pred dinamitom, da so raznese samo na ono stran, kakor smodnik. Vojni minister ukazal je baje, naj se takoj zgradi velika tovarna za izdelovanje tega Btreljiva. — Petrogradska »Biirse Ztg." pravi, da ni treba v pokritje letošnjega državnega nedostatka inozemskega posojila. Za Pariško posojilo potozali) so jo lo zaradi tega, da bi državna banka oddala ugodno svoje vrednostno papirje. Ni res toraj, da potrebuje Rusija uovega posijila za kako vojsko.
Kakor so nekteri nemški listi pisali, ugovarjal jo cesar temu, da bi se papežov nuncij nastanil v Berolinu. »Kreutz Ztg." pa pravi, da so vso to vesti neosnovane.
V Franciji izdeluje so na dan 1600 kosov novih Lebelovih pušk. Zo tekom inoseca oktobra dobil bo ves 6. vojni oddelek to novo orožje. — Mejni dogodek še ni pojasnjen. Generalni prokurator Nancijski odpotoval jo na lice mesta, da potrebno ukrene glede nasprotujočih poročil nemškega držav-uoga nadpravdnika.
Italijansko ministerstvo naznanilo je angleški vladi, da radostno sprejme posredovanje kraljice Viktorije med Abesinijo in Italijo, vendar pa mora prej poznati predloge Negušove, ktero bo takoj vestno presodilo. Vzlio temu pa mora Italija porabiti ugodni letni čas za operacijo. Iz Londona poslali so takoj dotično peročilo kralju Janezu, vendar pa se bojč, da bo prej postopala Italija z orožjem, prodno bo mogel odgovoriti.
Irska narodna liga deluje tako tostran kakor onstran okeana. Parnelovec Dillon odpotoval jo v Novi York, da stopi v osobno zvezo z ameriškimi somišljeniki. Dva druga Parnelovca 0'Connor in Sir Tomas Esmond obiskala sta novi svet, da bodeta po raznih mestih severne Ameriko javuo predavala o zemljiški postavi.
Iz Sebastiana na Španskem brzojavi se v »Voz de Quipuzcoa", da se Karlisti pripravljajo na boj. Mnogo orožja so že nakupili ter ga še kupujejo. General Cavero in baron Sangazzan sta so sprla. Don Carlos skuša ju osobno spraviti. Tudi vlada dobila je poročilo, da bo kmalu zarožljalo orožje na severu. Ukrenila jo vse potrebno, da so kolikor mogoče vstaja zaduši koj v začetku. Razširila se je cel6 vest, da so se Karlisti in Zorilisti združili ter da bodo složno postopali, kar pa ni verjetno.
Matko Lovro »Pollandlonsis, aot. 28 ann. approbatus 4. Doc. 1758 pro subsidiario in Siessen-perg." ')
32.	Radeče.
Pauli Peter, iz Radeč, investiran 20. marca 1473 na župnijo sv. Vida blizo Ptuja2)
33.	Radovljica.
Andrej iz Radovljico »reetor ecclesiao vica-rialis in Zolnitz", se jo 1500 ali početkom 1. 1507 oni duhovniji odpovedal.3)
Baltažar iz Radovljice, župnik pri Mariji Magdaleni v Mariborskem predmestji in kapelan ustanove v cerkvi sv. Jakoba v Lcmbahu, proda 1. jan. 1485 bratoma Bernardu in Ambrožu njivo pri Prožigalu. Dno 20. okt. 1498 pričuje pa isti župnik, da so je"župnik Lovronški, Andrej, župniji odpovedal in jo Simonu iz Ivnico prepustil.')
Bobič Andrej, doktor sv. pisma. Rojen v Radovljici, jo bil 1639 v mašnika posvečen »ad tit. mensae monasterii Victoriens." Kapelanoval jo l1/, lota v Weiz-u v Sokovski školiji, 4 lota pri sv. Marjeti na Rabi in 4 lota v Josonicah, potem jo bil 9 mesecev
')	CathaloguB I). D. Parooliorum ot Oooporatorum.
")	Deželni arhiv v G in dol.
»)	J. Orožon, I., 57(1.
4) J. Orožon, I., 854 in 673 in V., 580.
Izvirni dopisi.
Z Dunaja, 26. septembra. (S h ig i jonskega k o n gre s a.) »A Jovo principium" sem končal včeraj; zato uaj povem danes, da mi je ljuba prilika koj pri sv. Štefanu služiti sv. mašo, ker sem 6e naselil v njega najožjo bližino. Tii toraj vsak dan »z Bogom" začenjam. Stopivšemu v cerkev so mi danes zado-nele v uho bilje, ki so je kanoniki beroč, ue pojoč, opravljali za svojim tovarišem, kakor je bilo soditi po tumbi sredi corkve. Znancev z vlanskega lurd-skega potovanja daues nisem tii v presbiteriji ugledal, pač pa je kanonikom na čelu pri vseh molitvah iu pri nasledujoči črni maši pričujočoval vlanski naš pontifikaut., Dunajski pomožni škof, eks. Angerer.
Ob litih je slovesno otvoril VI. higijenski kongres uadvojvoda Rudolf. Burno so ga prihajajočega v velikansko sobano »prijateljev muziki" pozdravljali zdravilstva učenjaki in ljubitelji te vode, iz vsoh izobraženih krogov na Dunaji navzoči. — Jaz sem ga to priliko prvokrat videl in čul, in zatrditi moram, da me jo očarala njegova osebnost. Z redko ljubeznjivostjo jo namreč smehljaje se pozdravljal hodeč skozi sobano na desni in levi spoštljivo se mu vklanjajoče zborovalce. Uresničilo so mi jo osebnim opazovanjem danes poročilo knezoškofa Krizostoma, ki mi niso mogli dosti orisati ponižnostno prikupijivusti uadepoluega prostoloua-sleduika v ljubljeni nam Avstriji. Zvonkim glasom jo potem zborovalce nagovoril nadvojvoda in je uplamtil med nami vsestranskega premišljevanja vredno resnico, ko jo izrekel: »Najdragocenejši kapital, to je človek — najdragocenejša posest držav in družbi je človek." — Za cosarjevičem jo kongre-sovo organizacijo (nemški in francoski) razlagal vesoljni kongresov tajnik prof. pl. Gruber. — Po njem je bila dana beseda (nemška) tajnemu svetniku iz Borolina, dir. Kohleru. Kot zastopnik nemško države jo upapolno pozdravljal delovanje sedanjega mednarodnega higijenskega kongresa. — Na to jo o razširjatvi abdominalno vročine razlagal (francoski) predsednik za higijeno kupčijskega ministerstva v Parizu, prof. Brouardel. Trdil je, da skoraj vselej slaba pitna voda provzročuje tifus in da bolezeu jonja tam, kjer so jo dala ljudstvu zdrava pitna voda. Kot Francoz je z vso njemu lastno eleganco povdarjal, kak svit jo temu kongresu to, da ga je odprl iu da bo zvesto spremljal vse njegovo delovanje vedeljubivi avstrijski prestolonaslednik Rudolf. — Za njim je v jako poljudnem ter šaljivem govoru učil (nemški) tajni svetnik iu prvomestuik higijenskega ustava v Mouakovem prof. Petteukoler. Pravil je ta slavui mož, kako naj bi se razširila higijenska veda zlasti po visokih šolali, kjer je šo v povojih, in kako bi temu sedanjemu kongresu donela hvala sveta, da bi mogel prepričati dotičnih krogov: kaka škoda človeški družbi in človeškemu delu sploh je vojska, a kakošna škoda jima je isto tako mir v orožji.
Kakor je prihajajoč nagovoril nadvojvoda tudi k nam došlega kardinala Ganglbaura in druge, pozdravil jo koncem slavnostne današnjo seje kakih 20 kapacitet zdravniškega svčta. Na to pa so jo z isto srce pridobivajočo prijaznostjo memo nas sredi
vikarij stolno cerkvo v Ljubljani. L. 1650 je postal farni vikarij v Škalah tor je služboval ondi do 1658, ko jo »ob cumulata sna merita, vitao probatus ot literaturao insignis" imenovan bil župnikom na Vrhniki.1)
Hamorlic Matej, iz Radovljice, posvočon 5. maja 1800. Kapelanoval je v Ribnici leta 1807, 1808; v Prihovi 1808, 1809; pri sv. Jakobu v Dolu 1809—1814; v Šoštanji 1814—1816; v Vojniku 1816—1818 in v Kostrivnici 1818 in 1819. Dn6 24. aprila 1820 postal jo kurat v Bučah, kjor jo umrl 22. marca 1832.2)
Kamor Ignacij, roj. 30. julija 1732, umrl kot dekan iu župnik Nakelski 15. avg. leta 1795 za prsno vodenico.8)
Kristan Matej, roj. 1752, posv. 1776, kapelanoval jo v Mošnjah pol leta, v Gornjomgradu eno leto, v Solčavi tri leta, v Šoštanji pol leta, v Braslovčah pol lota in v Naklem tri lota. Dn<5 3. febr. 1787 nastopil jo pastirstvo na novi lokaliji v Mal-čicah, a že čez dve loti je šol v pokoj in umrl v Ljubljani.4)
') J. Orožon, V., 80.
") J. Orožen, VI., 144.
") A. Koblar, I., 84. iu II., 71).
♦) A. Koblar, II., !U.
skozi sobano krog 1. uro popoludne odpodal na cesarski svoj dom. Prestolonaslednika so obdajali pri dauašuji slovesnosti ves čas ministri: Ziemial-kovski, Falkenhayn, Pražak, Baequehem in Gautsch. Poslušalcov in poslušalk pa jo v'vsem bilo menda tu do 2200.
Ob 4. uri je sprejela tukajšnja mestna hiša, veličasten gotišk stvor, vse zborovalce. Dunajske pri-Ijubljonke je igrala v tukajšnji velikanski slavnostni sobani vojaška godba tor morala ponavljati „An der schonon blauen Donau" — to prisrčno arijo „ob modri Donavi". Staroslavno Dunajsko gostoljubnost pa nam je pričeval danes sprejem pri Dunajski srenji: ker vsi, kar nas je došlo, smo bili mrzlimi jedili in pijačami tu v dvorani pogostovani. 'Očetovsko ljubo nas jo med obedom pozdravil častiti starček, župau Uhl, kot mestu predrago goste. A tudi ti so kougrosovomu prvomestuiku, Dunajskemu prof. Ludvvigu sledeč, klicali glasen: Živeli župan in očetje Dunajskemu mestu! Miza jo bila v taki množbi oskrbljena, da jo nad dvotisočerim tii navzočim ostajalo vsega še za uoktere stotino hrano željnih. — Človekoljubom iz vsega svetA, je menda Dunajsko mesto spričati hotelo to resnico: da jo lo eden Dunaj in da Dunaj znii in hoče biti tudi v današnjem sebičnejem času, kot jo vselej bil, do tujega si brata udvorljiv in poln uajnežnejih ob-zirov.
Ob 7. uri zvečer pa je bengalična razsvitljava te nad 20 milijonov veljajoče mestne hiše kazala v vsej čarobnosti teže zidane; gotiških oken rebrovje in sobo, postavljene v raznih zidarskih oddelkih, ob fasadi — in to čudoviteje, kakor zmore dnevna luč. V avstrijskih zastavah jo vihral Dunajskih meščanov dom danes, ko jo higijenskim zborovalcem iz vsega hotel pokazati, kako ljubodomač jo Avstrijan.
Iz Kobarida, 29. soptembra. Pozno oglasil se jo v „Slov. Narodu" g. L K., ki jo pretil meni in inojim dopisom, čemu pa ravno on, ki ni bil nikjer imenovan, in čemu tako pozno? Ta njegov dopis je le boron sad in pičel rezultat vsega njegovega delovanja tukaj v Kobaridu, kjer je bival brez vsacega opravka celih pet mesecev. Lepe potne bukvico si je dal s tem dopisom napraviti! Kako enostransko opravičuje g, Ivan Kranjec oni dogodek 20. avgusta t. I.! Som li pisal, da so mladenič samo odkril ni opoludne? Pa pušenje? Na deželi je vendar drugače, nego v mestih. Seveda je lažjo reči, v mojih dopisih so lo protislovja, logična pomanjkanja itd., kakor pa dokazati. Ve li morda g. L K., kdo je tako dolal še lani, ko so jo toliko čitalo o tukajšnjih razmerah? G. L K. trdi v svojem dopisu, da sem jaz pisal o „Sloveuci" kot o spoštljivem listu. To pa jo gola laž. Naj prečita moj dopis šo enkrat. Sploh pa „Slovonec" od g. L K. no potrebuje spoštovanja. Kar piše g. I. K. o „Slovenci", pobral je lo za svojimi somišljeniki, kor on ui proje Slovenca" nikdar čital, da bi si mogel narediti o njem lo skromno sodbo.
Kako brez skušnjo piše g. I. K., da je bilo naše ljudstvo skoro popolnoma pomirjeno. Iz česa sklepa to? Iu ko bi tii vladal mir; a no bode ga, dokler bodo le tuji votrovi, podobni „burji", raz-
Lampuš GaŠpar iz Radovljice, jo bil od Lavantinskega škofa Lenarta posvečen „nd tit. provis. dovoto dno barbare Mindarfein priorisse monastorii miehelstetn suar qu. succoss." v soboto: „Venito adoremus" 1. 1513 v subdijakona, na kvaterno soboto: „Intret" 1. 1514 pa v mašnika.1) L. 1519 do 1520 iu 1540 jo bil v Marijanišči v Gornjemgradu, 1528 do 1541 pa farni vikarij na Ročici.8)
Legat Janez, roj. blizo Radovljico 23. doc. 1. 1776, posvočon 2 febr. 1801, kapelanoval jo do 1. 1805 na Kranjskem, potem pa ono leto v Laškem trgu. Dno 13. nov. 1805 postal jo kurat pri bližnji sv. Marjeti, od ktero se jo preselil 24. aprila 1806 k sv. Jedorti. Ondi jo služboval do I. 1821. Takrat jo šel župnikovat v Spitalič, od tam pa 1. 1833 na Sladko goro. L. 1848 šel jo v pokoj in jo umrl v Konjicah 12. dec. 1848.8)
Lukožič Matija, roj. 1078 v Radovljici, jo bil 71/., leta kurat v Fužinah, leta 1717—1724 pa farni vikarij v Zolcpahu.4)
') Zapisnik ordinacij Lav. skotijo. ») J. Orožon, II., b., 187.
J. Oroion, IV., b., 355.
*) J. Orožon, II., b„ 131».
ganjali to nepotrebno meglo. Morda misli g. I. K., da je on pomiril? Vendar si preveč domišljuje. Kje je bil on, ko so se tako razmero izcimile iz malenkosti v tukajšnji čitalnici? Kje jo bil gosp. I. K. takrat, ko se je toliko pisalo o tukajšnjih zadovah ? čemu podpihuje zdaj žrjavico, ki bi bila že davno pepel? Kaj ima on rogoviliti v Kobaridu, kjer se je smatral kot tujec? Velika sramota bila bi za Ko-baridce, ko bi so morali v vsem ravnati po tujcih in posebno po takih, ki so že večkrat spremenili svojo barvo gledč tukajšnjih razmer. G. I. K. n. pr. se je prelevil v kratkih mesecih žo trikrat. Njegovega vodenja, agitovanja in arauževauja proti meni in proti tukajšnjemu društvu nočem tukaj razpravljati, ker bi ne končal tako hitro. Potencirana laž g. I. Kranjca pa je, ko trdi, da sem bil povabljen k županu na preklic nekterih govoric. V dokaz temu priložim Vam, g. vrednik, spričalo tukajšnjega županstva. Iz tega lahko sprevidite, kako resnicoljuben dopisnik „Slov. Nar." je g. I. K.! Čestitam tisti celi stranki na takem zagovorniku, ki je prišel po toliko letih zadnji čas celo iz Pariza. Svečano zahtevam, naj povo javno tista „cela stranka", ki se hoče tako surovo znesti nad mano tii donn'i, o meni „kaj bolj težkega". Pa z dokazi ua dau! Ravno tako tirjain od g. dopisnika v „Slov. Nar.", da objavi o moji osebi vso ono najnovejše in tudi, če hoče, stare čino iz prejšnjega mojega življenja, drugače ga vnovič i m e u j e m javno tem potom lažnika in obrekovalca.
Domače novice.
(Prvo sveto mašo) daroval bo jutri ob 9. uri v nunski cerkvi č. g. Alojzij Ž u ž e k.
(Cudui ljudje so to!) Znani Ljubljanski dopisnik „N. Fr. Pr." porabi vsako priliko, da po svoji stari lažnjivi navadi udriba po Slovencih iu njihovih voditeljih. Pisal je zopet ueodrešoni Nemec o tukajšnji deški in dekliški nemški šoli ter zdihuje, kako slabo so Nemcem godi v Ljubljani. Dopisniku pa jo gotovo tako znano, kakor nam, da bi bili Slovenci veseli, ko bi se jim tako hudo godilo, kakor Nemcem. A njemu ni na stvari, išče le priliko, če tudi iz trto zvite, da psuje Slovonco. To je glavni namen njegovih dopisov v židovske Dunajsko listo. Dopisniku ni prav, da se jo mestna nemška deška šola namestila v poslopji, kjer jo temna, vlažna, nezdrava soba itd. Ali misli dopisuik, da bo mesto za peščico nalovi jenih otrok zidalo posebno šolsko palačo? Radi privoščimo nemškim otrokom enake prostore, kakor slovenskim, a morali bi imeti tako šolsko poslopjo, kakor je tisto, v kterem gosp. dopisnik poučuje slovensko mladino. Kakor čujemo, mestni magistrat že išče primernejšega prostora.
(Državni zbor) prično se dne 11. oktobra tu slovenskih poslancev čaka težavna naloga. Položaj, kakoršuega je povzročilo postopanje naučnega ministra Gautsch-a, jo zamotan. Jedro vprašanja bodo po našem propričanji to, ali se Taalte-jeva vlada izroče s koraki naučnega ministra soli-d a r n o ali ne. — Ako ostala vlada odgovornost za storjeno korake prepusti naučnomu ministru samemu, potem bodo prizadeti krogi računali ž njim. Slovenski poslanci izrekoma nimajo računati z naučno upravo samo zarad razpuščouo Kranjsko gimnazijo, ne samo zarad zaprek zabranjonoga vzdržavanja prvega razreda na lastne stroške, dalje tudi ne lo zarad zaprek, ktero je storil o sprejemanji učencev v slovensko paralelke Ljubljansko gimnazijo, ampak obračunati jo z naučnim ministrom tudi zarad preziranja onih skromnih zahtev glede srednjih, o b r t n i j s k i h iu ljudskih šol s 1 o v o n s k i mladini namenjenih. — Ne bodo ga razumnega človeka, ki bi po vsem, kar so jo zgodilo do sedaj, mogel slovenskim poslancem očitati, da njihova potrpežljivost ni bila skrajna, da bi bilo zahtevo napete. — Po pravici smejo zastopniki našega naroda zahtevati, da vlada prestopi od obljub k dejanju. K tem korakom pa jo treba, naj se jim žo obota kaj vspeha ali ne, složnega in soglasnega postopanja v s o h slovenskih poslancev. — Tii mora potihniti vsaka osobua mržnja, iu največja napaka bi bila, ako bi so žalili najskušenojši naši državniki. — Slovensko poslanco toraj čaka sila težkega in važnega dela, da bode vspešno treba jim soglasno podpore vseh volilnih krogov in vsoga slovenskega časništva.
(Konsuinsko drnštvo) ima jutri ob 2. uri popoludne v Š r a j n a r j e v i p i v a r n i na sv. Petra cesti občni zbor. Volili se bodo odborniki in pregledovalni sovet.
(Slov. del. pevskega društva „81avca") redna pevska šola prične so v ponedeljek dno 3. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih, Virautova hiša II. nadstropje, iu bo vsak ponedeljek in vsako sredo od 8. do 9. ure zvečer. Redno pevsko vaje pa so v torok in Četrtek zvečer od 8. do 9. ure. Gospodje, ki hočejo kot pevci pristopiti, oglase uaj se navedene uro pri društvenem (odboru.	Odbor.
(Shod v 0ornjem Logatci.) Ravno pred sklepom današnjega lista dobili smo od prijatelja iz Notranjske naslednje vabilo: „P. n. Da mi bode mogoče med raznovrstnimi mislimi in nazori o ustanovitvi sodišča v Oirknici, o prošnji za preložitev sodnijo iz Gor. Logatca v Dol. Logatec ali na Rakek nekako zjedinjenje ali sporazumijenje poskusiti, sklenil sem nekaj zaupnih mož raznih stanov in iz vseh strani tega okraja, oziraje se posebno na najbolj interesirane občino, sklicati. To zborovanje so bode vršilo dno 3. oktobra t. 1. ob 3. uri popoludno v dvorani bralnega društva v Gor. Logatci, koje društvo je dotične prostore radovoljno v ta namen prepustilo. Ker sem prepričan, da se p. u. za to za vdeleženco tako važno zadevo zanimate, usojam si Vas k temu zboru s prošnjo povabiti, da mi naznanite, ako bodote zadržani vdeležiti se tega zbora. V Logatci , dno 17. septembra 1887. 0. kr. okrajni glavar dr. Rus 1. r." — Obširneje poročilo prihodnjič.
(Nov advokat, dr. Rudolf), naselil se je v K o-n j i c a h.
(David Starčevič) je v zaporu zbolel. Srce mu mast zalija. Njegov zagovornik, dr, Josip F r a n k, prosil jo, naj se Starčevič zdravniško preišče, potem pa prepelje v bolnišnico.
(Tat na poštnem vozu.) Pred nekimi dnevi vozil se jo neki Kočevar s pošto iz Novega mosta v Litijo. Dospevši v Litijo, pobere iz voza vse svojo reči. Ko že poštar požene iz Litije, pogleda Kočevar v svojo vrečo in zapazi, da mu manjka blago, ktero so mu dali mati doma, namreč klobase, pleče in enako dobro stvari.
(Slana) je 22. pr. m. po S m ar tu o m pri Litiji in okolici napravila veliko škodo, posebno pa ajdi, ker je bila še zelena.
(Na Trboveljski razstavi) so posebno šolski izdelki vse pozornosti vredni. Industrijska šola na Zidanem mostu razstavila jo skoraj da vse, kar je na korist deklicam — poznejšim gospodinjam. Drugo šolo razstavile so razne modele poljedeljskega orodja, zbirke cvetlic in zelišč dotičnega kraja, sadje in razna semena. — Iz Ljubljano razstavil je gospod Samassa nekaj brizgaluic in g. T r č e k, lastnik tovarne za lini, razne izdelke od kosti, ki se pri poljedeljstvu rabijo za zboljševanje zemlje.
(Prvi sneg) pobelil jo Voliko Kapo iu soseščino na Pohorji ponoči od 27. na 28. septembra. Od 26. na 27. septembra je bilo nenavadno občutljivo mrzlo in je zmrzovalo.
(Vojni minister) zaukazal jo vsem železnicam, da se morajo preskrbeti s prenosnimi napravami za oloktrično razsvetljavo kolodvorov, da bo mogoče tudi ponoči večjo vojno čete odpeljevati. Prvi tak poskus bo 11. oktobra ua Dunajskem severo-zapadnem kolodvoru. Naprava za električno razsvitljavo se mora v dvanajstih urah dovršiti.
(Afera Viniiing) je bila dovršena v četrtek dopoludne. Zagovornik dr. Marijan Derončin jo dokazal, da je zatožonka redno plačevala svojo dolgove, dokler jo dobivala svoje mesečne dohodke. Da pa so dohodki izostali, kriv je upravitelj njenega premoženja. Sodišče jo je oprostilo.
Telegrami.
Krakov, 30. septembra.. Naučili minister tir. pl. Gautsch nadzoroval je danes natanko vso razrede tukajšnjih srednjih šol let* jo večkrat stavil vprašanja učencem v nemškem jeziku. Minister obiskal jo tudi slikarsko akademijo ter jo rekel ravnatelju Matej k u, da jo zadovoljen z deli akadeniičnih gojonoev.
Cetinje, :>0. septembra. Angleško prinoo pričakujejo v (Jotinje prihodnji torek. Za spre-jom delajo so velike pripravo.
Belgrad, 30.	. (hI 141 voljenih
poslancev spada jih lili") združeni vladni stranki. Delijo se enakomerno na obe frakciji.
Izvoljenih je tudi 6 »divjakov". Vlada imenovala bo v smislu ustava 52 poslancev.
Sofija, 30. septembra. Knez Ferdinand opotoval jo danes z velikim spremstvom nadzorovat gradnjo železnico v Dragoman-soteski.
Metz, 1. oktobra. Cesar ukazal jo brzojavno vsled prošnjo za pomiloščenje, naj izpuste iz zapora S c h n a o b o 1 o j a. Isti odpotoval jo zvečer.
Vremensko sporoč ilo.
e	>
g Čas Stanje	S g
—--Veter Vrorae J2sj |
zrakomora toplomera	,3
opazovanja r mm po Celziju	_^ g
[77u. zjut.l 727 56 +11TT	si. zap. dez (;.10
dO. 2. u. pop. 728G4 +15 2	„ dol. jasno , .
9. u. zvee. 730-16 +11 8	„ oblaeno UB'
Zjutraj dož, po 10 uri so jo doloma zjasnilo, zvečer zopet oblačno. Srednja temperatura 12-7" C., za 0 9° pod noralom.
bori« 2*.
(Telegratično poročilo.) 1. oktobra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	81 gl. 04 kr.
Sreberna „ 5% „ 100 „ (s 16% davka)	82	„ 15 „
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	112	„ 05 „
Pap;rna renta, davka prosta......96	„ 10 „
Akcijo avstr.-ogersko banko ......8S0	„ — „
Kreditno akcije ....................282	„ 40 „
London.............125	„ 70 „
Srebro .............—	„ — „
Francoski napoleond....................9	„ 94'/4 „
Cesarski cekini......................5	„ 94 „
Nemške marke...........61	„ 47Va „
IX. izkaz
darov, došlih za praznovanje zlate maše sv. Očeta papeža Leona XIII.:
Prečast. gospod Josip Jerič ... ...	5	gl.	—	kr.
Gospod Paul Seemann.........10	„	—	„
„ Janez Fabian.........5	„	—	„
„ Dr. Josip Poklukar.......5	„	—	„
Neimenovan............2	„	—	„
Neimenovan............—	„	20	„
Po preč. gosp. Luki Jeran-u:
Dobra roka............1	„	—	„
Gospod Ant. Žlogar.........2	„	—	„
„ Dr. Lconb. Klofutar.......10	„	—	„
„ Ant. Šmidovnik........6	„	—	„
Skupaj . 46 „ 20 „
Za te darove zahvaljuje se
Odbor za praznovanje zlate maše sv. Očeta papeža Leona XIII.
Odprto pismo
vredništvu lista „Tagcs-
v (*radcc-u.
slav.
post"
Vredništvo ,,Graške Tagespošte", kojemu znani »Popravek" podpisanega občinskega predstojništva, kakor je videti, ne bode dal še tako kmalu priti do miru, stavi dne 24. t. m. v štev. 264. imenovanega lista vprašanje, je-li bil temu predstojništvu, ko je trdilo, da se tu ostanki nemštva sploh ne nahajajo, znan izid ljudske štetve iz leta 1880. v Kamniku? Na to usoja se podpisano predstojništvo odgovarjati, da mu je bil isti izid popolnem znan. A če uredništvo „Tagespošte" misli, da dobiva s tem dotični popravek drugo lice, moti so zelo. Prvič ni res, da bi bil pri ljudski štetvi leta 1880. kedo nemški jezik, kakor to trdi „Tagespošta", priznal svojim materinim jezikom (Muttersprache), temveč proglasili so nekteri nemški jezik le kot svoj obče-valni jezik (Umgangsspraehe), kar pač ni vse jedno. Ko bi se bil tedaj vpisal materini jezik, bil bi nemara izid ljudske štetve tudi v Gradci, kjer živi na tisoče Slovanov, drugačen, nego se je dosegel z rubriko »Umgangsspraehe". Li to »Tagespošti" ni znano, ali se le tako nevedno dela?
Iu kedo se je tu na ta način med Nemce štel? Kar je bilo uradniških rodbin, ki so danes tukaj, jutri tam; dalje več častnikov tukajšnje praharno in tedaj še tii bivajoče garnizije, in pa neznatno šte-vilce takih domačih rodbin, kojih imena dovelj pričajo, da se po njih žilah nikdar ni pretekala germanska kri.
Taka je stvar, a ne drugačna. Sploh pa to, kar in kakor je bilo v tem oziru leta 1880, podpisano predstojništvo nič ne briga. Omenjena trditev v tukajšnjem uradnem popravku ne opira se na ljudsko štetev iz leta 1880, temveč ua sedaj obstoječe dejaujske razmere.
Na podlagi teh naj »Tagespošta" dokaže, da dotična opazka ni bila istinita, ako more. Na to odgovarjati, kar »Tagespošta" o kranjskih razmerah izjavlja, kakor bi se morali Nemci bati na Kranjskem kazati svojo narodnost, ne čuti se podpisano predstojništvo poklicanega. Le toliko bodi omenjeno, da se iz te izjave »Tagespoštine" vidi, da vreduištvo tega lista kranjskih razmer nikakor ne poznil in da jih sodi po onih v Celji, Mariboru in Gradci. Kako se našim rojakom v omenjenih mestih godi,
je dobro znano. Pri nas na Kranjskem pa sta omika in pravo svobodoljubje, hvala Bogu, povsod dospela do one stopinje, da se uikdo no zaničuje ali zasra-muje zaradi svojo narodnosti.
S temi opazkami končujemo pravdo s »Tages-pošto" — to so naše zadnje besede v tej zadevi.
Mestno županstvo Kamnik
29. septembra 1887.
Zupan: Frane Fisclier.
Št. 16001
Razglas.
Prvi mestni otročji vrt s slovenskim poučnim jezikom otvori se
3. <lsill ol£tol>l*JX t. 1.
na sv. Potra nasipu hišna št. 65 pritlično na levi strani.
Vpisovanje otrok vršilo se bode ta dau od 8. do 11. in od 2. do 4. ure popoludne.	(i)
Mestni magistrat Ljubljanski
dan 30. septembra 1887.
680030000080000000
rrg
§ Vsatovrstne psu
izdelujem na obroke za močne Dombrovski-Heissig patrone, kaliber 14-9 "»"• in 11-2 »«»»■ za veliko divjačino (Hochvvild); puške imajo samoskočna kukala moje iznajdbe. Prevzamem tudi vsakovrstna popravila in predelovanja starih pušk v zadovke. Ker so moje puško preskušene, morem vsacega veščaka zadovoljiti ž njimi. Zato se priporočam na naročbo	(1)
A h t o it
puškar v Borovljah (Fcrlach) na Koroškem.
Odlikovan s premijo in c. kr. privilegijem.
Dva živinska somnja
vsako leto 1. majnika in 18. oktobra
sta z odlokom visoke deželne vlade v Ljubljani z dno 20. prosonca 1887 leta št. 11.565 na
liohiiijHki Bistrici
dovoljena.
Slavno občinstvo se na prvi somenj 18. oktobra 1.1. vabi k obilni vdeložbi.
Žnpanstvo na Bohinjski Bistrici
24. septembra 1887.	(ž)
5
n ■
i
B
a
V Vrhniškem trgu na prav
ugodnem mestu so da v najem ali tudi prodat pod ugodnimi pogoji
hiša z nadstropjem,
s prodajalnico v najboljšem stanu, s popolno štacunsko opravo, vrtom, nekaj gozda, njivo in senožetjo.
Natančneje poizve so pri Antonu Komotarju, c. kralj, notarji na
Vrhniki.	(2)
Kdor-koli postavlja ali zida kakošno poslopje in potrebuje železja, obrne naj so na
Franc-a Terček-a,
trgovca z železjem na Valvazorjevoin trgu St. 5, v hiši c. k. okrajnega glavarstva.
Tii se dobo po nizkih cenah v obilnem izboru:
Vezi za zidovje, opore (traverze) in stare železniške šine za oboke Portland in Roman cement, stokador in alahaster gips. štorje za štokadoranje, asfalt za tlak sklejni papir (Dachpappe), štedilna ognjišča (šparherdi) in posamezni deli za zidanje istih; okovi za okna in vrata in druge pri stavbah potrebne stvari.	(28)
Fig
dobro ohranjena, s 6 oktavami, lepega zunanjega lica je za zmerno ceno na prodaj pri g. Erncstu Pctriču, izdelovalcu orgelj na Št. Peterskem nasipu v Zerovčevi hiši pri mostu.	(2)
'c odčeva esenca
t^.lekaiaPiCCollja
v- Ljubljani.
Ta esenca, ki se nareja po nekem receptu gospoda Dr. E. viteza Slockla, c. kr. vludinoga svetovalca iu deželuo-saiiitctncga. poročevalca /.a Kranjsko, jo takozvana„Tluctuni Klici conipositii", katera ozdravlja vso želodčeve in trebušne bojo/ni, odpravlja telesno zaprtje, zlato žilo itd. (gloj navod, ki jo vsakoj steklenici pridejan). - Izdelovatelj jo pošilja v zabojčkih po 12 steklenic za J gld. ;!(> kr., poštno stroške trpe p. t. naročniki. - To steklenico prodaja po 15 kr. eno, lekar Ki/./.ioli v Kiidoliovcm in večina lekarn na Št Irskem, Koroškem, v Trstu, na Primorskem, v Istri, Dalmaciji Iu v Tirolih.	(1)
St. 15983.
Naznanilo.
(o
Zaradi oddaje dobavanja mestno vožnje tekom leta 1888 oziroma 1888, 1889, 1890
vršila se bode
dnč 7. oktobra 18^7 ob 10. uri dopoludne
pismena dražba, h katerej so povabljeni podjetniki z opomnjo, da so dotični pogoji iu cene v pisarni mestnega stavbinskega urada v navadnih uradnih urah vsakemu na razpolaganje.
Mestni magistrat Ljubljanski
30. dan septembra 1887.
(3)
da se v najem. (»ziroiiiii jnoda.
"V iiieNtiioj oblini L jul>l jfliiKlii, Itsi-pucinsko prortmcHtjo, odda so njiva, ki meri 8 oral, vktipej ali na drobno v najem, oziroma proda.
Kaj več pove trgovec M:ii-ol Kimsclioge: v Ljubljani, na Dunajski cesti
„L'iccoli-jeva šelodčeva esenca", na koje inserat v današnjej številki častile bralce posebno opozarjamo, ja izvanrednega učinka, koje izvrstnost ne konstatuje samo veliko vrlih zdravnikov, marveč tudi kemijske analize najslavnejših kemikov Avstrijske in Nemške. Hudi tega jo tudi mi gorko priporočamo.
ooooooooooocoocg 8
o >
■ mm
o.
o
s_
a £
J 1-1
<9 rt ''' >9 Ji « "S i) (? .rt &H
s s
cj n —
- a
«3 l-s
X
o ti
C
<V
M
o ►
C
>N
o >
N
S O ©
rt »O
x> o H3
a
8000000000000000
Vsem, ki zidajo ali popravljajo kako poslopje, ali sploh potrebujejo	priporoča svojo zalogo železja in v to stroko spadajočih stvari (11)
Aiiflr. Ili
poprej Jakob STekrep
IC
9
na mestnem trgu št. K),
kjer so dobivajo v velikem izboru iu po prav nizki ceni: okovi za okna in vrata, štorje za štokadoranje, drat in žeblji, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, Portland-in Roman-ceuient, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in posamezni (lcli.
Posebno po nizki ceni. dobivajo se stroji in orodja za poljedelstvo, kakor mlatilnice, same ali, z vtačil-nikom (Gopel), slamorezniee, čistilnice za Sito (Trieur), brane in lepo in močno narejena drevesa za oranje.