V Ljubljani v petek 6. februarja 1860.
Naprej velja za Ljubljano: za vse leto 6 gl. —ir. a. v. za pol leta 3 „ 20 „ „ „ začet. „ 1 „ 7o „„ „ .
po pošti: za vse leto 7 gl. — kr. a. v. za pol leta 3 „ 00 „ „ n za Čet , 2, 5 „ „ „
Rokopisi se ne vračujejo.
NAPREJ.
Oznanila. Za navadno tristopno
vrsto se plačuje: 6 kr., ktera se enkrat, 9 „ „ „ dvakrat, 12 „ „ „ trikrat natisne, veže črke plačujejo po prostoru. Za vsak tisk mora biti kolek (»tempelj) za 30 kr. Vredništvo je na starem trgu hišna »t. 15.
Dopisi naj se blagovoljno frankirajo.
Ta list izhaja vsak vtorek in petek.
Teeaj fi,
Ljubljanski deželni zbor.
3. februarja. (10. seja.) Zadnje seje zapisnik se je po malem popravku potrdil in podpisal. Poslancu g. K apele tu je dal g. prvosednik odpust za 8 dni, g. Jombartu pa zbor za 14 dni. V odbor za vstanovitev so izvoljeni gg.: Ambrož, bar. Apfaltern, Derbič, Guttman, Kromcr, Obreza in dr. pl. Wurzbach. G. baron Apfaltern pa tega dela ni mogel prevzeti, ker uže preveč opravka ima v srenj skem odboru; zato je nasvetoval, naj stopi na njegovo mesto g. Mulley, ki je imel 17 glasov. To je zbornica soglasno prijela. Na to se je pričel pogovor, da bi se popravila streha na stolpu (turnu) • ljubljanskega |bolnišča; da bi se povikšal stolp, in prizidala nova zakristija in shramba masne obleke. Poročevavec g. dr. Zupan je podpiral nasvet deželnega odbora, in hotel je, da bi se vzelo iz deželno blagajnice, kar bi primanjkovalo novcev (denarjev). G. Brolili je menil, da lepe cerkve so res krasota kranjske dežele; ker pa ni za čim zidati, zato je treba premisliti, ali cerkev spada res k bolnišču, in ali je to res taka reč, ktera zadeva vso deželo; da imamo sicer sploh dobro voljo, ali da so večkrat naše moči preslabe. Potem je svetoval, naj bi so vzele v pretresovanje tiste reči, ktere imajo priti na vrsto, ali pa, naj bi se izvolil odbor, kteri bi presodil, kar se tiče stroškov. G. Mulley pa je rekel, da kdor se pri važnih principih trga in trese za nekoliko tisoč goljdinarjev, tak naj bi tudi tukaj počasnejše hodil, posebno ker ta stolp stoji v najbogatejšem ljubljanskem predmestji, in poznejše bode treba najbrže še enega stolpa, morda treba celo nove cerkve; torej podpira samo 1. razdelek g. Broli-hovega nasveta, 2. razdelek pa ometa. G. Kromer pravi, da bi se tacega nasveta pač bilo nadjati od kakega zavoda mestnega olepšavanja, pa ne od deželnega odbora; zato je nasvetoval, naj se podpre z vzroki, kar ima priti v zbornici na vrsto. G. Guttman je trdil, da to je sama svoja cčrkev; da cčrkev spada k bolnišču, bolnišče pa da je deželno; zato je podpiral nasvet deželnega odbora. G. Dež man je dokazoval, da to je sama kapela, in svetoval je, da bi jo trebalo popraviti, ne zato, da bi se merila z nasprotno protestanško kapelo, temuč zato, ker je to potrebno. G. Kromer pak je Dežmanu nasproti trdil, da to je po besedah samega škofa le domača kapela. Dr. Toman je (slovenski) podpiral nasvet g. Dežmana, opominjaje, kako mora zebsti otrok, kadar jih prineso h krstu. Dekan Toman pak je (slovenski) zavrnil, da tudi g. dr. Toman gotovo ni bil krščen pri zakurjenem kamenu, in zakaj da bi se bolj skrbelo za nezakonske nego zakonske otroke? Da je v Ljubljani mnogo ker-ščanskega duha; da so bogoboječi Ljubljančanje popravili s pobožnimi darili Senklavško in Trnovsko božjo hišo; da torej
gotovo tudi bode mogoče to cerkev sezidati s pobožnimi pri-pomočmi; zato je podpiral nasvet g. dr. Kromer j a. G. Dežman je umeknil svoj nasvet, po kar je bil g. dekan pokazal, da mu jc ljubljansko pobožno milosrčje tako znano. G. dr. Toman je rekel, da ne dela nikakoršnega razločka med zakonskimi in med nezakonskimi otroki (slava!); da ima vendar gorko kri v žilah, če tudi je krščen bil pri mrzlem kamenu. Pobral je torej zopet nasvet, kterega je bil vrgel g. Dežman, in vzel ga je za svojega. G. dr. pl. Wurz-bacli je podpiral drugi nasvet g. Broliha. Poročevavec dr. Zupan je opomnil, da bi to bilo .sramotno deželi, ko bi se od hiše do hiše moralo beračiti za to sicer malo pa vendar potrebno zidovanje, in priporočal nasvet deželnega odbora. Pri glasovanji je padel prvi in drugi razdelek Bro-lihovega nasveta, potem Dežmano-Tomanov in tudi nasvet deželnega odbora. — Ob teh stroških bode pasti moral tudi sam stolp.
V prosilni odbor so bili izvoljeni gg.: Rudež, pl. Strah 1, Dežman, Gustav grof Auersberg in dr. Recher.
5. februarja. Zadnje seje zapisnik se je prebral in potrdil. G. prvosednik baronCodelli je oznanil, da se je osnoval odbor za vojaško vstanovitev, dr. pl. Wurzbach daje izvoljen za prvomestnika in g. Guttman za perovodjo. Potem se je začelo govoriti, kako bi se v red spravilo požiganje na ljubljanskem močvirji. Poročevavec g. dr. Bleiweis je to reč tenko razložil zbornikom. G. Kromer je ometal vse, kar je bil nasvetoval deželni odbor, in rekel je, naj se v tej zadevi ustanovi odbor petih ali sedmih udov; tudi g. Dežman gaje podpiral. G. dr. Bleiweis pravi, da neče deželnemu zboru ukazovati, vendar meni, če se ta stvar da v birokra-tične roke, da bi to malo pomoglo, in da je deželni odbor samo izpolnil dolžnost, ktero mu je bil naložil prvi deželni zbor. V glasovanji je večina potrdila g. Kromerjev nasvet. Potem je (slovenski) nasvetoval dr. Bleiweis, da bi se opravilni red. prestaviti dal tudi na slovenski jezik. Rekel je, da to je reč, ki se umeje sama ob sebi, ker je bil uže poslanec Zagorec izrekel željo, da bi se več po slovenski govorilo v zboru; potrebna da bi utegnila biti prestava tudi poznejše, ko bode morda v deželni zbor izvoljena veča množina tacih poslancev, ki ne znajo tako dobro nemški, kakor slovenski; da ima tudi mestna gosposka sama svoj opravilni red v obeli jezicih; da torej se ni bati, da bi tega ne dovolil deželni zbor, vzlasti zat6, ker bi to prizadelo komaj 16—17 gld. stroškov. Glasovalo se je, in padel je tudi le-ta nasvet. Poslanca gg.: dr. Blei-vveis in Vilhar sta potem odšla iz zbornice. Poslancev gg.: dr. Tomana in Gustava grofa Auersberga ni bilo v zbornici. Prihodnja seja bode v soboto 7. dan t. m. _
Dopisi.
Tjjubljana. Uže sam časnik „Laibacher Zeitung" spoznava, da je pri nas tudi kmetu potrebno zvedati, kaj in kako se govori v deželnem zboru; možje pa, ktere je volil Slovenec, da bi se potezali za vse njegove pravice, tega še nete umeti! — Časopis „Triester Zeitung" piše, da se je te dni prišel kmet zahvalit v svojem imenu, in v imenu mnogo druzih g. grofu Auersbcrgu, ker se je v zboru poganjal, da bi se Slovenec ponemčil. Zdi se nam, da bi to utegnila biti zopet kaka stara tržiška zgodbica. Ne brigamo se za-njo, dokler ne zvemo kmetovega imena, ker nam je znano od več strani, kako mislijo o tem prosti ljudje po Kranjskem; zato podajamo, kar nam iz Gorenskega piše kmet, ki je bil tudi volilec za deželni zbor:
Močno nas veseli, da smo zvedeli pravicoljube može, ki so se pošteno potezali v deželnem zboru, naj bi tudi priprost kmet v domačej besedi bral in zvedel, kaj se tam govori. Čast in poštenje tacim možem! — Ali zelo nas je užalilo, ko smo zvedeli, de ta nasvet ni obveljal; — vendar pa nam je drago in ljubo, da smo spoznali tudi nasprotne može. Nektere smo uže naprej ugonili, — ali zavzeli smo se, ko smo brali vmes tudi taka imena, ki jih med temi nikdar nismo iskali! Uže prav! saj smo si zapomnili — in menimo, da ne le mi Gorenci, ampak tudi drugod! — Nismo kmetje tako neumni ne, kakor menijo nekteri visoki možje! Mislijo si: saj od kmeta se nimamo nič nadjati; pa naj tudi ne pričakujejo v prihodnje glasu več od nas. Bog nam daj novih volitev uča-. kati, bodemo uže drugače volili! —	J. K.
V Pragi 31. januarja. -—b— „Le ravnopravnost more upokojiti razne narode; kar je tebi prav, druzemu ne krati; kadar ne bodo narodje več drug kladivo drug naklo, potem bode konec narodnih prepirov; enake teže, enake pravice." Tako. je govoril 29. januarja v češkem deželnem zboru slavni Palač ky, in dokazoval je, kako še nima češki narod ravno-pravnosti, ktero mu je dala narava in cesar. Pokazal je, kako so se borili Cehi za svoja prava, in kako se vedno še bore, in da se bodo še borili, ako deželni zbor ne poravna, kar je Dunaj ukrivičil. Razložil je slavni govornik, ne le, da se gode krivice češkemu narodu, ampak tudi, kje in zakaj se mu gode. Vse te krivice izvirajo iz volilnega reda, po kterem Cehi komaj večino volijo v zbor, dasitudi jih je več od Nemcev, in dasitudi so bolj z davki obloženi. Kdor je cul ali čital njegov logični, krepki in globoko premišljeni govor, moral je biti navdušen. Ko se je pokazal čestiti starček na večer v gledališči, zadonelo mu je od vseh strani: živi o in slava! Ta govor ni zanimljiv samo Čehom, temuč tudi nam Slovencem, kajti okolnosti v Slovencih so tukajšnjim jako jako podobne. Nasvet Palackega, da bi se pregledal in predelal volilni red, bil je soglasno predan komisii devetih mož, da ga pripravi prihodnjim sejam. Tukajšnji nemški časnik pravi, da ta nasvet bode sprejet, ali na podlagi febru-arjevega patenta, ker večina v komisii je ustavna. Težko je povedati, kako bode ta nasvet sprejet na podlagi februar-jevega patenta. Gotovo pa je, da bodemo v prihodnjih sejah slišali o tem nasvetu še mnogo hudih prepirov; obe stranki se pripravljati na boj; odjenjati ne misli nobena. Da nemška stranka nima volje odnehati, kaže tukajšnji list „Morgenpost," ki pravi, da vlada je primorana večo moč dajati nemškej strani v Češkej, da bi se ne godila Nemcem sila v zgolj nemških deželah v Avstrii nad in pod Anižo, v Solnograjskem itd. Cehi tedaj upajo mnogo ali vse od prihodnjih sej, ki bodo važne Cehom in južnim Slovanom, in vsej Avstrii, kakor je djal Palacky sam, torej tudi vsej Evropi.
Razun domačih zadev dajo tukajšnjim politikom dosti opravka poljske novice. Posebno hudo je tukajšnjim Poljakom, ki ne zvedo ne iz domačih pisem, ne iz časnikov, kako je v njihovej domovini prav za prav. Kar jih je tu iz poljskega kraljestva, pripravili so si uže popotne liste, da pojdejo k svojim rodovinom, če bode treba. Pravijo, da jim je dala policija popotne liste svetovaje, naj se daljnopisno (telegrafično) obrnejo do ruske vlade v Varšavo, da zvedo, če smejo iti čez mejo ali ne. Tudi v Krakov se nič gotovega ne zv6 iz kraljestva. Nek Poljec, ki je prišel od tamkaj sem, rekel mi je: „le toliko vem, toliko se ve sploh, da huje ni bilo in tudi menda ne bode pri nas." Doma je iz Varšave. Solze so mu stopile v oči pri teh besedah, in globoko se je zamislil. —
Denes, včerej in sploh ta mesec nam hodijo žalostna poročila iz mile domovine. Čudno se nam ni zdelo, da je v Celovcu padel g. Einspielerjev nasvet, ki se tiče narodnosti, tudi ne, da ni obveljal nasvet vzvišenega vladike Do-brile v Poreču; ali da je zmagan nasvet dr. Tomana in dr. pl. Wur zb acha, in da mu je nasprotoval ne samog.Kro-mer, ampak tudi g. Dež man, tega bi se nikdar ne bili na-djali. Naj bi vendar premislili ti možje, kaj poreče prihodnji rod o njih, ako jih ne more soditi sedanji po njih vrednosti! Kar je govoril avstrijski prvi svobodoljub, Anastasius Griin, tega so je lehko nadjal, kdor je koli čital njegovo pisanje v knjiži Vodniku na spomin. Prihodnjič morda zvemo kaj boljega. Mi hočemo svojih pravic, ktere imamo od narave in od cesarja, in če Bog da pa naše splošno prizadevanje, dosežemo jih gotovo, naj se nam tudi vpre deset deželnih zborov!
Od Sotle. —M.— Koder je veliko grajščin, ondod je kmet največ siromašen; koder je pa mnogo siromaštva, ondod je dosti odrtnikov in druzih nevrednežev človeške družbe; ondod je sploh malo dobrega, vzlasti pa malo moštva in omike, najlepše narodne krasote. Štajerske Slovence ob Sotli ta nasreča najbolj zadeva, huje nego druge dele naše domovine. Marsikdo, če je sodil le na videz, lehko je narodu očital nemarnost; komur je pa Slovenec dobro znan, ta sme reči brez domače hvale, da smo pridni, in da po nekterih straneh celo delamo z neverjetnim trudom: ali vendar vidne občne obilice, splošne začimnosti pri nas nikjer ne zapaziš; med Nemci in Čehi pa mnogi kraji slove zarad bogastva, dasitudi se tamkaj ljudje tako ne pote od zore do trdne noči.
Po našej domačii se nahaja — da bi tako ne — veliko uboštvo, pa naj-si trdijo mnogi, da je kmet zdaj imeten, kakor še ni bil nikoli poprej, in da bi lehko mogel nositi še veče teže. Te vrste kmetje so pri nas le izimki. Uže sedanji čas hoče imeti, da se tenko preišče, zakaj se tako godi; umni prijatelji slovenskega naroda in gospodarstva pa naj o tem odkrito povedo svoje misli, da se lotimo boljšanja, dokler še ni prekasno. Kmet je uže zdaj preubožen, in še zmirom uboža. Zemljišča se mu vedno manjšajo, ker odprodava kos za kosom, kolikor je koli mogoče; na ostanek pa nakopava čedalje veče dolgove, dokler zemljiščna knjiga ne kaže zadnje zareze; dalje mora plačevati davke, ki so tako neprimerno vskipeli; dajati mu je velike obresti, in gotovo mu je naposled potrebno tqdi hraniti sebe in družino -— pa vse to za čim? Zadnje letine so res bile največ dobre; toda poleg vse pridnosti, poleg vsega truda in prizadevanja, poleg vseh pridelkov so zabreli vendar manjši zemljaci v dolgove, kterih več ne užuga poljska rodovitnost. V sili se prodaja živina, ki je potrebna kmetovanju; prodaja se celo pohištvo in seme! Koliko je tacih gospodarjev, kteri s pomladi okopavajo ob teročih stroških vinograd, čigar prihodnji obrodek so uže pred obdelovanjem prodati morali, samo da so lakoti ušli! Pravijo,
da sila kola lomi; gladu pa tudi malo tekne odrtniški ali kazenski zakon. Se je trdna resnica, da ga na svetu ni zla, ktero ne bi imelo slabih nastopkov. Ti nastopki so, da veči posestniki bogate, kakor še nikoli poprej; da po slepej ceni kupavajo zemljo; da grabijo novce (denarje) s čudnimi obrestmi, — in da bodo manjši sosedje kmalo njihovi beli sužnji, ako se to ne ustavi. Koliko jih je, da se ne sramijo iskati po 100—200 odstotkov na leto! In koliko je ubogih siromakov, ki ponujajo neusmiljene obresti; ki zastavljajo, kar se koli da zateti pri hiši: pa vendar nikjer ne morejo dobiti na posodo! Kako se pa zdravju ustreza v tacih okolnostih? Kako se more skrbeti za uk in krepost rastočega zaroda? Kaj se je nadjati od mladine, ktera vedno mora stradati? Marsikako oholo srce, marsiktera pobožna duša bi se ne pridrznila kamena pobirati, kadar vidi mimo iti zagrešeno siroto, ko bi le znano bilo, kako in zakaj se je reva pogreznila v blato mrz-kih del!
Uže od nekdaj in povsod je navada hvaliti minole čase, ter grajati svoje dni. če temu početju ljudje niso imeli vselej in povsod pravega vzroka, moramo reči, da ga ima gotovo naš kmet, ki je še pred nekoliko leti bil mnogo bogatejši, ždaj pak se čedalje hitrejše bliža telesnemu, torej tudi dušnemu uboštvu. Zadnji čas je, da se mu podadč krepki pripomočki. Posebno zarad svobode, zarad politične veljave svojih rojakov nam je skrbeti, in sicer povsod in precej skr-bčti, da se zboljša imetnost med narodom. Ako ga zares hočemo povzdigniti, prav tukaj moramo pričeti! Narodu, kterega ne tare uboštvo, ni se bati izpodlezovalcev materijalne sreče; 'ni Se bati, da mu ne bi napredovala prava domača izobraženost; ni se mu bati dušnih in političnih zapeljilcev. Brez materialne in dušne moči pa je narodova krepost in veljava le prazna pena, ki se vzdigne iz vode. Naj se tedaj oglašajo razumni domorodci tudi o tej reči, ki ne trpi dolzega odloga!
— Čul sem v Brežicah, da se pridno tiska dr. Razlago v a zbirka južnim Slovanom priljubljenih pesmi. Posvečena menda južnim Slovankam, bode imela nad 200 različnih pesmi, in utegnila bi uže konec pomladi lepšati vsako pravo slovensko hišo.
Važnejše dogodbe.
Slovenska. Ljubljana. Govori se, da misli g. baron C o-delli v zgodovinskem društvu sklicati veliki shod, ki se ni bil sešel uže od leta 1859. Udje vsi radi plačujeje društvenino, pa nihče ne vpraša, ali ima to kak namen ali ne?
Sv. Peter na Krasu. Zgodaj zjutraj 4. dan t. m. se je vnela kmečka hiša blizu kolodvora. Ob 8. uri je uže bil ugašen ogenj s pomočjo postojnske sikalice (špricalnice), ki so jo bili poklicali po telegrafu. Hlapec je neki bil pijan prišel domu ob dveh po noči, potem je menda kadil in zapalil. Vsega obžganega, uže mrtvega so potegnili potlej iz žr-javice.
Reka. Malen na soparo g. Matesica pri Reki je pogorel, zavarovan je bil z 150.000 gld. Ogenj se je pokazal 1. dan t. m. zvečer, in v malo časa je vse pokončal; samo en hlev je otet. Le-ta malen je bil okoli kacih 100 korakov od unega, ki je bil pogorel lani.
Dunaj. Akademija vednosti v Berlinu je g. dr. Fr. Miklošiča izvolila za uda v modroslovsko-zgodovinskem razredu.
— „Wanderer" piše, da je bil 31. januarja puščen iz zapora g. Leskovec, ki je v tožbi s Tkalcem, vrednikom lista „Ost -u.-Westa." Vec ga ne dolže velike izdaje in nadraže-vanja, toda še je v tožbi, da je kalil javni mir.
—	Slovansko pevsko društvo na Dunaji bode imelo 10. dan t. m. 2. „besedo" v Sperlovem poslopji. Vhodnice samo za gospode veljajo po 1 gld. 50 kr., za gospode z gospemi pa po 3 gld. Godba bode pod vodstvom g. Leiter mayerj a, glasovodje c. k. pehotnega polka cesarja Aleksandra.
Češka. V Pragi misli nek kamnopisec na svitlo dajati nov češki list s podobami.
—	„Politik" piše: „Angleška in Avstrija želite, da se Turčija mora obdržati. Vodilo Angleške je trgovina; ali Avstrija išče svoje pretresice v Nemškej, dasitudi njeni narodje tega nete; dasitudi se Nemška sama vpira temu; ali na spo-dnej Donavi pa Avstrija prepušča družim važeD prostor, kteri bi jej lehko zagotovil moč v izhodnjej Evropi. Ta politika bi še utegnila našemu cesarstvu prizadeti žalostnih dogodkov."
—	„Hlas" piše, da je Purkynč nasvetoval, naj češki deželni zbor pošlje Nj. veličanstvu prošnjo, da bi se podarilo miloščenje v tiskarnih prestopkih.
Galicija. Ujeli, so uže 40 ljudi ki so hoteli iti čez mejo na Poljsko; bili so največ mladi rokodelci.
Ruska. Poljska. Vpor vedno raste povsod, in pri Ko-lodnu je neki bil hud boj. Langievič vpornikom zapoveduje v Vonhoku; ima jih pod seboj nad 3000. Nemir se je razširil čez Litvo, Podolsko in Volhinijo. Govore, da imajo vpornici uže nad 200.000 ljudi med seboj. Tudi iz Galicije hite Poljakom na pomoč; iz Levova pravijo, da je odšlo uže okoli 600 mož. Bila je krvava bitva pri 01ezyncah, Rusje so bili pahncni.
—	Pri Liviecu so oroženi vporniki zgrabili vojake, ki so imeli stražo pri mostu na železnici; zmaga je ostala vpornikom. Pri Skiernevicali so vojaške novake osvobodili vpornici. Vladna vojska se zbira v Kielcah in Radomu. Po poldne 1. dan t. m. je 2000 vpornikov osvojilo Olkuš, potem pak so se obrnili proti Sosnovicarn in Modrzeju. Pruski vojaci so prišli v Myslovice svoje meje branit. Tomašov so vpornici uže večkrat zmogli. Na Volhinskem pri Olčincah je bila bitva; Rusje so bili tepeni. Zgrabilo je 1. dan t. m. 83 vpornikov Varšavski brzi vlak na železnici; v Censtohovu se je zbralo 6000 vpornikov; skoraj vsi imajo puške.
—	Čuti je, da se čedalje več vpornikov zbira. Tudi pametni možaki se družijo vporu. Vojskovod Vysocki, mož jake predrznosti, znan uže od leta 1830—31, neki da je prišel v deželo in prevzel vodstvo. Tudi vojskovod Čajkovski, zdaj v turškej službi, pišejo da je z doberšno, vrlo oroženo četo udaril v Besarabijo. Začasna vlada se krepko brani, ali vpor pišejo, da je uže tolik, da ga več ni moči precej zadušiti.
Črna gora. List „Independance" je dobil z Dunaja telegram, da črnogorski knez Nikolaj g. Rechbergu, fran-cozkemu in ruskemu poslancu na Dunaji toži turško vlado, ker se ne drži dogovorov o strelnicah, in ker je tudi prelomila poznejše obljube. Bati se je, da bi se v kratkem ne zgodilo kaj resnega.
Grška. Za prvosednika je izvoljen Valbis. Elliot je oznanil, da Koburški vojvoda vzame grški prestol, in da bi se tudi potem rad grške vere prijel njegov nastopnik.
Amerika. Konfederirci v Arkansasu so se umeknili vojskovodu Macclernandu; 7000 se jih je podalo na milost. Burnside pravijo da je šel zopet preki Rappahannoka; konfederirci popuščajo stanje okoli Frederiksburga. 1400 konfe-rircev je zmaganih v Alabami. Longstreet je stopil naBrag-govo mesto.
—	Angleži so vzeli več braziljskih ladij pred Rio Ja-neiro. Narod in cesar je srdit.
Popravek. V zadnjem listu na 1. strani v 2. razdelku v 19. vrsti od zdolaj gori naj se bere: državnem namestu: deželnem.
Vredništvo.
Popotni.
Javne prodaje.
29. januarja 1863: G. Sascn izHanovra; g. Cohen iz Monakovega; g. Velussig iz Siska; g. Maraz iz Broda; g. Dietz z Dunaja; g. Leskovitz iz Idrije; g. Simon iz Reichenaua; Gospa pl. Ey-selsberg iz Gradca;
30.	januarja: G. Dannhauser iz Innsbru-ka; gg. Schwarzler in Dinisil z Dunaja ; g. Max iz Jaške; g. Knaus iz Kočevja; g. Valduga iz Gradca; g. Nowotny z Zidanega mosta; g. Sko-zhier iz Trsta;
31.	januarja; G. Niederist iz Bleiberga; g. Foges iz Prage; gg. Struh in Hofer z Dunaja; gg. Hell, Kastelitz in Pe-trič iz Trsta; g. Petkich iz Benetek; g. Friedl iz Brna;
1.	februarja: G. Kulla iz Verone; g. Hir-nich z Vidma; gg. Ehrlich in Redten-bacher z Dunaja; gg. Anderson in Casap]>i iz Trsta; g. Papadopulo iz Idre; g .Novak iz Siska; g. Breitling iz Sežane; g. Suppe iz Reko;
2.	februarja: Gg. Srimšek in Tabai iz Gradca; g. Semele z Dunaja; g. Dolence iz Razdrtega; g. Lipoušeg iz Trsta in g. Altscbul iz Toplic.
3.	februarja: G. Sieber iz Piska; g. Lan-zcr z Dunaja; g. Mayer z Dvora; g. Burda iz Planine in g. Milač iz Bukovca.
4.	februarja: G. Lesjak iz Zagreba; g. llotkbarth iz Frankfurta; g. Roth iz Gepingen; g. Sclirader iz Nilrnberga; gg. Cohn, Engelmann in Rescli z Dunaja; g. Hirschmann iz Cakaturna; g. Simonich iz Trsta; gg. Hostnig in Jutenberger iz Celovca.
Dražbe
1.
18. teb.
20. „
20. teb 23. „
r>
26. „ 2. mar.
21. feb. 9. „ 14. „
o. „ »
4. mar.
13.	feb. 25. apr.
6. mar. 28. feb.
3. jun. 21. feb.
14.	„ 18. „ 13. „ 16. „
2.
3.
Imena tistih, kterih posestvo se^ prodaja
17.febr.
18.mar. 20.febr.
20.mar.
21.febr. 20.mar.
23. „
26.;; 16. apr.
23.febr. 21.mar. 9. „ 14. „ 3. apr. 7. mar. 11. apr.
13.mar.
23.	maj.
24.febr. 11. apr. 27.mar.
3. julija 21 .mar.
14.	„ 18. „ 13. „
16.mar.
17.mar
18.	apr
20.mar, d
24. apr.
21.mar.
21.	apr
24.	„ ?•"
n .
4. maja
22.	,,
25.	„ 24.mar. 22. apr.
9.	„
17.	„
10.	„
« "•
o. maja
18.febr.
17.	apr. 24. jun. 24. mar.
8.	maja 24. apr. 28.febr. 4. avg. 21. apr. 14. „
18.	„ 14. „ 20.
ll.febr.
9.	maja
Klemens Zupan. Oregor Ocepek.
Juri Stare. Jakob Žužek. Franc Vide. Jovana Smerdel. Jeriua Martinčič. Ana Cernugel. Matija Rovan. g. Dragotin Ravnikar. Andrej Flek. Tone Tomšič. Franc Juvanec. Matevž Čuk. Janez Lukanič. Jože Banovc. Janez Hočevar. Janez Strici. Ivan Mušič. Janez Stonič. Juri Šantel. Janez Strise. Andrej Š vaj car. Janez Tomše. Peter Kralj. Jože Butala. Andrej Juvančič. Jakob Deliš. Jože Sterle. Janez Avsec. Gregor Gradišar. Franc Kočevar. Jožef Rangerjevi. Janez Šnidaršič. Jože Lavrenčič.
Od kod so doma?
Okrog:
iz Potoka. „ Cerknice. „ Knežaka. „ Juršič. „ Žmalčje vasi. „ Smrji. „ Beča.
„ Bele. na Gobniku. iz Kota. „ Knežaka. „ Cerknice. „ Brinja. „ Butoraja. „ Tuševega dola. „ Lipovca. „ Skril. „ Oberh. „ Rožanc. „ Belskega. „ Veršičev.
„ Bleda. „ Griča. „ Bistrice. „ Ravn. „ Blok. „ Polan. „ Ušivk.
Radleka. „ Starega terga. ~ Verhpolja. Silentabra. Vrbova.
Radolca. Planina. Bistrica.
Kostanjevica. Bistrica.
v
Metlika. Ipava. ^Trebno. Črnomelj. Bistrica. Planina. Senožeče. Črnomelj. r> n v n nm
Planina. ^ Metlika. Črnomelj. Radolca. Črnomelj.
T)
Lož n rt n n
Satičina. Bistrica.
Umrli.
28. januarja 1863; Jakop Karse, st. 63 let; Marija Terezija Štedrv, st. 20 ur; Karolina Ničman, stara 16 ur; 29" januarja; Ludvik Šorl, star 10 let;
30.	januarja; Gospod Wilhelm Novak, st. 38 let;
31.	januarja; FrančiškaFabiani, st.4mesc. Juri Rabuse, st. 40 let;
1. februarja: Gospa Katarina Kancian, st. 72 let; g. dr. Anton Zwayer, st. 68 let.
2. februarja: Teresija Horr, st. 14 let; Barbara Rupar, st. 88 let; Amalija Priksner, st. 21 let; Jera. Strukel,- st. 77 let.
Dunaj 3. februarja.
Nadavek (agio) srebra je 113.50.
Ljubljanska cena
31. januarja 1863.
	Srednja cena		1 Najviša cena			Srednja cena		Najviša cena				Srednja cena		Najviša cena	
	gld.	kr.	1	kr.		gld.	kr.	gld.	kr.			gld.	kr.	gld.	kr.
vagan pšenico ....	5		_		1 stot pšenične moke . .	7	_	12	_	libra	govedine ....			__	22
n rži......	3	18	—	—	„ rzene „ . .	—	—	8	—		teletine ....	—	20	—	22
„ sorzice ....	3	75	—	—	V ajdove „ . .	7	—	KI	—	77	svinjine . . . , .	—	19	—	22
		2	—	—	„ debeljačeve „	—	—	6	—	77	slanine nove, (špeha)	—	28	—	—
„ ovsa .....	2	25	—	—	„ sena.....	1	30	1	50		„ stare . . .	■ —	42	—	—
„ debeljače (turšice) .	3	46	—	—	„ slame.....	—	90	1	5	77	sala......	—	—	—	38
„ ajde ......	2	82	—	—	vagan oglja.....	—	38	—	4«		masla.....	—	60	—	—
n Prosa .....		7	—	—	„ koruna (krompirja)	—	—	—	—	J)	prsnega masla (putra)	—	55	—	—
„ fižola.....	i	50	—	—	sežen drv 30" dolzih(trdih)	8	—	—	—	77	lojevih sveč . .	—	42	—	—
n leče......	6	20	—	—	n v 7i v (mehk.)	6	—	—	—			—	25	—	—
T> gralia.....	6	—	—	—	libra (funt) sladkorja . .	—	42	—	44	77	prediva ....	—	20	—	33
„ boba .....	5	—	—	—	„ kave .....	—	70	—	90	vre	(bokal) vina . . .	—	40	—	80
„ kaše .....	4	:>0	—	—	„ olja laškega . . .		50	—	60 1	77		—	20	—	32
stot (cent) ječmenka (je-					„ „ lanenega . .	—	38	—	—			—	70	1	—
špranja) ....	7	—	—	—	„ „ gorsicncga . .	—	—	—	42	77	vinsk. cveta . . .	—	84	—	—