Št 83.
V Gorici, dne 18. oktobra 1898.
Izhnja dvakrat na teden t Štirih tedanjih, in
sber: vsak torek in petek, zjutrauje Izdauje opoldne, večerno izdanje pa ob 5. uri popoldne, in stane z »Gospodarskiin Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po pošti projemana aH v Gorici na dom pošiljana:
Vse leto   .......gld. 6-—
pol leta. ..........   »   3—-
Četrt leta . .......   »   t-50
Posamidne številke stanejo 6 kr.               'r'
Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici Stv. u v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabršeek vsak dan o«l S. ure zjutraj do 0. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do IS. uro. Na naročila brez doposlane naročnine ne ne oziramo.
^PRIMOREC* izhaja neodvisno od «So5e. trikrat mesečno in stane vse leto gld. i'20. " ""' *"•*¦ «Suča» in »Primorec« se prodajati v Gorici v to-bakarni Sclnvarz v Šolski ulici in Jullersitz v Nmihki ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič ua trgu della Caserma in Pipa : v ulici Ponte della Fabbra.
Tečsg XXVIII.
Večerno izdanje).
Uredništvo in odpravnlStro
se nahaja v Gosposki ulici 5t 9 v Gorici v H, nadstr.
zadej. — Urednik sprejomlje stranke vsak dan od 11.
do 12. ure predpoldne.
Dopisi naj so pošiljajo le uredništva.
¦  Naročnina, reklamacijo in druge refi, katere ne
spadajo  v  delokrog  uredništva,  naj   se   pošiljajo le
upravuištvu.                                      * . J J
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravništvo.               ____
Oglasi in poslanice
se računijo po petit-vrstali, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kn, 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostora.
Naročnino in oglase jo plačati loco Gorica.
»GoriSka Tiskarna« A. GabrSček tiska in zalaga razen «So5e, in «Primorea» še -Slovansko kitf Ižnico*. katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do G pol ter stanei vseletao 1 gld. 80 kr. — Oglasi v-«Slov, knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog- in narod!
«Gor, Tiskarna* A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Še enkrat: Bohinj ali Predel?")
Potem, ko je prepuščala „Soča" skozi dva cela meseca, da so zagovarjali ali bolje agittvali pristaši predelske železnice za svoj projekt v njenih predalih, je gospodo, ki tiči za agilaeijskim odsekom za predelsko železnico, jako neprijetno dirnolo, da se je našel .edini" — »goriški zagovornik bohinjske železnice", kateri je še celo tako predrzen, da se upa svoje nazore in svoje mnenje javno zagovarjati. Gospodo, katera je uprizorila uinelno agitacijo v prilog železnici čez Predel, ono gospodo, katera je doslej mislila, da trna izključno pravico, delati v naši deželi javno mnenje glede na železnice, je jako neprijetno diruulo, ko je uvidela, da so tudi v naši deželi še ljudje, kateri so si ohranili samostojnost mislij, da so v naši deželi Se ljudje, kateri znajo misliti z lastno glavo. In sedaj, ko se je predrzni! »menda" »edini goriški Slovenec", da je javno izrazi! svoje pomisleke proti mnenju, da dospe naša deželica edino po predelski železnici do zveličanja, bljnjejo predelisli ogenj in žveplo na onega, ki se je osmetil izraziti svoje mnenje o teoriji, ki se je smatrala že za nekako dogmo, da namreč pelje edino čez Prede! pot v nebesa. Da se pa gospoda okoli »akcijskega odseka za predelsko železnico" prepriča, da jo v naši deželici tudi drugih ljudij, kateri imajo še glavo na pravem mestu, naj sledi lu odstavek iz dopisa »Ob Sočinih bregovih" v »Slov. Ustu* od 24. si jit. t.!. SI. 51. Omenjeni odstavek se glasi:
»Pred nedavnim časom so primorski listi pisarili o predelski in bohinjski železnici. Umetno agitacijo so nekateri uprizorili proti bohinjski, za predelsko železnico. Kako more slovenski list agitovati za predelsko proti bohinjski, je nam neti mlj i vo. S slo veits kega staliJča ne bi smel noben slovenski list se ogrevati za predelsko železnico. Ali bo ta združila kranjske in koroške Slovnice       kaj"f
Kako so nekateri kratkovidni".
*t !>a. it* i-nkr.it, \.w\v\\\ pa ne priobčimo no-lieiu- pulomikr wV. u<> n.i t no, tu- na drugo stran! !ttt-'i>ra o tak.il; in jc.irak.h rfiVli ii:inw v surihodnjii*--;t!ii<>       stvarni«! razpra\ a«;.         Op. uredn.
Ittau it tiitv KrHtuavIk.
ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK WALLACE
Poslov. P»drav»kt.
(Drugi   zvezek).
(Dalje).
PETA  KNJIGA.
V kristijanu bi tak spomin vzbujal nemara očitanje vrsti, toda Ben-Hur ni poznal lega občutka. Morala Izraelca je bila oprta na osnovah prvega poslavodajalca, ne pa na svetih naukih poslednjega in največjega med vsemi. Po svojih nazorih ni provzročil on Messali nikake krivice, marveč mu samo odmeril zasluženo kazen. Z božjo pomočjo je dobil nad njim zmago, a ta misel ga je navdajala sedaj z zaupanjem in močjo.
Zroč to novo življenje, ki se je odpiralo pred njim, je videl dolžnost, ki jo ima spolniti, dolžnost, tako sveto, kakor je bil svet pričakovani kralj in tako gotovo, kakor je bilo gotovo to, da ta kralj pride. Mar naj torej podleže strahu pri vratih tega poslaništva?
Vrgel je z glave beli turban, razvezal Pas, *! je držal njegovo obleko, odvrgel plašč z ramen ter stal v kratki tuniki, podobni onima, kakoršni sta imela na sebi nasprot-
To so kratke besede, katere govore več in jasneje, nego bi moglo govoriti deset člankov, besede o katerih se vsi »dokazi« in »razlogi" predelistov razbijejo, kakor se raz-bijejo morski valovi ob nepremično skalo.
Vendar preidimo k članku »Predel ali Bohinj' v »Soči" od 23. in 27. sept. t. 1.
Člankar »akcijskega odseka za predelsko železnico* pravi, da v članku pod naslovom »Bohinj ali Predel" v »Soči" od 30. avg. in 2. sept, ni ntšel ničesar drugega, nego sofizme in fraze, ono isto, kar predba-civa vrlemu poštenjaku B u ch e I n u.
Ako je gospodom predelistom razlog, da bi tekla boli. železnica po treh, a predelska samo po jodni pokrajini, da bi torej ona koristila trem, ta pa samo jedni pokrajini, le sofizem, ako je tem gospodom dejstvo, da bi boli. železnica južnim državnim pokrajinam v obče, a našemu narodu posebej, več koristila nego-li predelska, le fraza, potem, no potem, bi se smelo imenovati ono trditev deloma resnično; a še, ko hi teli dejstev ne bilo, dejstev, katerih vse zavijanje in kričanje predelistov ne more spraviti s svetu, ima boli. železnica še vedno toliko prednosti pred predelsko, da mora konečno slednja črta propasti.
Glede inž. Bfichelna je opomnili, da oni, ki je priredil B tleh elito v članek za »Sočo", lahko priredi tudi »Sočin* članek za B u c It e I n a! Sklicevanje na poštenje inž. Btlehelna je povsem nepotrebno, ker nad istim ni nikdo dvomil in pri nas še ni prišel med staro šaro pregovor, da »vsaki človek je tako dolgo pošten, dokler mu se ne dokaže, da je tat", istotako naredi jako čuden utis, da se g. člankar »akcijskega odseka* sklicuje na poštenje svoje in svojih pristašev. Kdo pa je dvomil nad poštenjem g. predelistov ? Sklicevati se na poštenje takrat, ko nad istim nihče ne dvomi, je povsem neumestno in naredi čuden utis.
Argumenti ne pomagajo g. člankarju »akcijskega odseka" nič, marveč on trdi svoje, pa naj strelja pri tem še take »kozle". Pripoveduje o klancih, četudi je res, da bi bili največji klanci maj Sv. Lucijo in Pohi-njem in sicer na približno 25 klm. dolgi črti mej 14%« in 20%«, mej Bohinjem in Jesenicami  bi  bil največji   5 km.  dolgi
nika. Pripravljen na boj je položil navskriž roke na prsih, oprl se ob pozlačen steber ter čakal. Borilca sta bila komaj par korakov od njega, vendar ga še nista zapazila. Med tem se je Saksonec obrnil in njegov pogled je padel na Ben-Hura.
Zamenila sta s tovarišem nekoliko besed, še zmerom v onem nerazumljivem jeziku ter šla oba naravnost k njemu.
»Kdo sta?" vpraša ju Juda latinski.
Saksonec zakremži svoj mračen obraz na smeh.
»Barbarja", odvrne.
»Tu je palača lldernec... Koga i četa? Odgovorita!"
Borica za trenutek obslanela. Namesto odgovora, vpraša Ben-Hura Saksonec:
„A kdo si li?"
»Rimljan!"
Orjak skloni glavo na stran ter rnla-denča prezirljivo gleda.
»Ha! ha! ha!" se nasmeji. »Cul sem o nekem bogu, ki ga je sklatila krava, liza-joča sol ob cesti; toda noben bog ne premore dobiti Rimljana iz podlega zida!"
Na to reče nekaj svojemu tovarišu in oba stopita bliže k Ben-Huru.
»Stojta!" zakliče Juda ter njima gre naproti. »Samo za jedno besedo.*
Obstaneta.
klanec 8%o, drugi 2 klm. 67oo, vseh klancev skupaj 32 klm. Nasproti temu bi bili pri predelski železnici 11 klm. dolgi klanec mej Kobaridom in Srpenico 12°/<w,4klm,dolgi klanec mej St-penieo in Žago 6°/««, 5 klm. dolgi klanec mej Žago in Bol ceni 207oo, llklm. mej Bolecm in Logom 157w tedaj skupaj 31 klm.; k temu prideta še klanca med Logom in Mrzlim Studencem, ter med Mrzlim Studencem in Trbi-ž e m, ako vzamemo torej v poštev, da bi se železnica mej Jesenicami in Celovcem prav malo dvigala, priti moremo do zaključka, da gospodje predelisli povsem krivično razbivajo na boben »klancev".
V članku »Bohinj ali Predel* omenjala se je bob, železnica v zvezi s turško v tem smislu, da se zgradi stranska proga mej B i-s trie o v Rožni dolini in Beljakom, in v tem slučaju bi bila zveza iz Beljaka oziroma Solnograda skozi Bohinj do Trsta za 3 klm. krajša nego čez Predel. Glede trditve, da bi bili troški pri boli. železnici le absolutno večji nego oni predelski, je to povsem resnično. Stroški boli, železnice do Jesenic bi znašali 31 miljonov, stroški predelsko železnice ravno toliko; tu bi bili torej stroški absolutno in relativno isti. Glede nadaljevanja bob. železnice skozi Karavanke po Kožni dolini pa je treba opomniti, da se potegujeti za zgradbo le železnice tako kranjska kakor koroška dežela in to tudi v slučaju, da se predelska železnica zgradi. Ker je dalje gotovo, da se ta železnica prej ali slej tudi zgradi, bi lu državni proračun na račun boli. železnice ne bil višje obtežen; edino, kar pride lu v poštev, je, da bi država stroške, katerim se ne more izogniti, poprej napravila. Ako bi se torej zgradila iz Beljaka v Bistrico, v Rožni dolini, postranska črta, stalo bi to približno 2 in pol miljona več, a s tem i bila zveza iz Beljaka skozi Karavanke in Bohinj do Trsta popolnoma jednaka zvezi Tr-biž-Predel. Ako poleg tega pomislimo, da bi bil po taki zvezi Celovec za 30 klm. bliže Trstu nego po predelski železnici, a druge pokrajine bi se zbližale za 31 klm. več, priznati mora vsaki nepristranski človek, da je edino bob. železnica, katera zamore odgovarjati vsem zahtevam, ki se stavijo do bodoče bližnje zveze s Trstom. Ako dalje po-
»Nu dobro, za jedno besedo", ponovi Saksonec, prekrižavši na prsih svoje močne
roke. — »Toda nič več, nego za jedno.....
Govori!.. .*
»Ti si Thord, Norman?"
Orjak široko odpre oči.
Bil si »1 a n i s t" v Rimu.
Thord prikima z glavo.
»Bil sem tvoj učenec!"
»Ne!" odvrne človek iz daljnega severa. »Na brado Irmina!... Nikdar še nisem poskušal, napraviti iz zida borilca!"
»Prepričam te tega."
»Na kak način?"
»Prišel si, da bi me ubil..."
»Da, to je res!"
»Dovoli torej, da se spoprimem s tem le človekom t«r ti dokažem resnico svojih besed na njegovem telesu."
Ta predlog je očividno ugajal Sak-soncu. Menjal je nekoliko besed s svojim tovarišem in potem, obmivši se k Ben-Huru, odvrnil veselo, kakor otrok, kateremu imajo pokazali neko novo zabavo:
»Ha! I mi seveda!»
Vrgel se je na jeden naslonjač ter zaklical;
»Nit, sedaj začnita!"
Ben-Hur slopi k svojemu nasprotniku.
»Brani se!" reče mu.
mislimo, da ima država vedno dosti miljo-nov za puške in smodnik, upati smemo pač, da jih bo imela tudi za — kruh.
Sploh piše člankar »akcijskega odseka" kar tje v en dan, da sam ne ve kaj, kar nižje dokažem. Za zdaj opomnim samo, da on niti navadnega računa ne zna izvršiti in se je pri svojih »dokazih" za celih 30.000 pri kilometru premotil. Svoje trditve hoče s števili podpreti, a kako naj to stori, če ne zna računiti. Zares on se je pokazal izbor-nega v —• preobračanju »kozlov«. Potem, ko nam je pokazal svoje izborno matematično znanje, se je pospel na stališče idealista-filo-zofa, zahajal velikopolitiškega konja ter ntim pripovedoval o predlogu ruskega čara, — kateri se utegne enkrat uresničiti— nekaj kvasil o »naprednjakih" in s tem je njegova modrost tudi že pri kraju, da se začne špre-obračanje časnikarskih »kozlov«, v kar se zdi, da je g. člankar »akcijskega odseka* najbolje poklican.
Gospodje predelisli so izborni agitatorji ter jim je treba pripoznati, da delajo z vsemi možnimi aparati za dosego svojega cilja. Za svoj načrt delajo reklamo kakor žid za svojo slabo robo in oni smejo biti uverjeni, da ko bi se bilo delalo od bohinjske strani s tako intenzivnostjo in vnemo, kakor od predelske strani, bi predelska črta že davno ne imela nobenega pristaša več.
Vendar preidimo h g. člankarju nazaj! AH ve g. člankar, da je s tem, da zanika trditev, da se treba ozirati na lokalni promet, le samega sebe loputnil po zobeh ? Ravno s tem, da se gre za svetovno trgovsko železnico, je tudi rečeno, da se pri tem ni smeti ozirati na miljone.
(Dalje prih.)
DOPISI.
Iz učiteljskih krogov. — Že nad eno
desetletje je preteklo, cdkar trkamo ljudski učitelji na deželnozborska vrata ter prosimo, naj bi nam slavni deželni zbor vravnal naše plače tako, da bi bile primerne našemu stanu. Največkrat se je prešlo na dnevni red, pre-zrši naše opravičene prošnje; to se je dogajalo v tistih letih, ko smo imeli Slovenci nekatere poslance, kateri so ugajali našim Iju-
Oni stisne pesti.
Ko sta stala drug drugemu nasproti, pripravljena na boj, rekel bi človek, da sta to dva rodna brata, tako sta si bila na videz podobna.
Med tem, ko je na ustih nasprotnika igral prezirljiv smeh, se je kazala na licu Ben-Hura velika resnost. Oni, ki je poznal njegovo gibčnost, bi bil videl v njej napoved nasprotniku grozeče nevarnosti.
Oba sta vedela, da bo lo borba na življenje in smrt.
Ben-Hur je stegnil desno roko. Borilec se je zaslonil, stegnivši naprej levico. Predno pa je vtegnil jo umakniti, pograbi Juda njegovo pest v svojo dlan kakor z železnimi kleščami.
Ta zamah je bil enako uren, kakor nepričakovan.
Vreči se na nasprotnika, pograbiti ga za grlo, objeti z močno roko, obrniti ga kakor klado, suniti v vrat pod ušesom — vse to je bilo potem izvršeno, kakor bi trenil.
Drugega udarca že več ne bilo treba. Najemnik je padel na tla ter ni več strepetal.
Ben-Hur se obrne k Thordu.
»Ha! Ni ti kaj reči!" kliče ta osupel in prevzet. »Na Irminovo glavo!, Tudi jaz bi ne opravil bolje!"                                ¦
bim laškim sosedom. V tistih letih so vodili | laški poslanci deželnozborski voz, a naši poslanci so imeli pravico ta voz le vleči in potiskati; bili so takorekoč sluge Italijanom. A prišel je prevrat. Pred dvema letoma so se naši poslanci zjediniii ter se krepko postavili po robu laški preobjestnosti in ošabnošti. Spomnili so se tudi nas učiteijev-trpinov ter nam s pomočjo pokojnega nadškofa isposlo-vali malenkostno zboljšanje našega gmotnega stanja. Naši poslanci bi bili gotovo v večji meri ugodili našim prošnjam, ako bi se bil vsprejel deželni šolski zalog, po katerem bi se naš krnet razbremenil, a učiteljem bi se s pomočjo dežel. šol. zaloga zdatno zboljšale žalostne gmotne razn  '•e.
A laškiposlanci niso ničesar hoteli slišati niti o dež. šol. zalogu, niti o ravno tako potrebnem zdravstvenem zakonu. Zategadel so naši poslanci izstopili iz deželnega zbora in deželnozborski voz se je ustavil. Ta odločni korak naših poslancev je gotovo razveselil vsakega Slovenca, kateri- ima le ko ličkaj narodnega ponosa. Naši poslanci so hoieii z ustanovitvijo dež. šol. zaloga razbremeniti s žalskimi dokladanii preoblo« i ženega kmeta in objednem zboljšati učiteljem gmotno stanje. O tem je prepričana ogromna večina učiteljev na Goriškem, in j zategadel naj si bodo naši gospodje poslanci J v svesti, da simpatizuje ž njimi sleherni rodoljubni slovenski učitelj.
A žal, dobe se tudi taki učitelji, kateri v javnih listih grajajo in obsojajo postopanje naših poslancev. Ne vem, ali je tem vbogim tovarišem beda že tako otemnila duševno obzorje, da ne sprevidijo, kje tičijo u?roki naše mizerije.                                       — y. —
Domače in razne novice.
|   t Mons. Andrej Marušič.   |
V  nedeljo opoldne se je bliskoma razširila po Gorici žalostna vest, da je zadela kap veleč. g. mons. Andreja M a r u S i č a ob 11. predp., ko je bil ravno na posetu pri gospej Emi To man o v i, c. kr. vadn. učiteljici.
S to smrtjo je izginila v večnost prav markantna oseba iz slovenskega prebivalstva goriškega, oseba, ki ima za seboj kaj mnogovrstno življenje in delovanje, katerega ne bo mogel prezreti nikak ocenjevalec našega narodnega preporoda na Goriškem in na Slovenskem sploh. Umrl je mož, ki si je pridobil kolikor v družabnem toliko v politiškem in tudi v književnem delovanju velikih zaslug za slovenski narod.
Danes ne moremo opisati življenja in delovanja tega častitljivega Slovenca tako, kakor bi radi; želeli bi pa, in v to prav uljudno prosimo, da bi se oglasil v podlistku kak njegov sovrstnik ali vsaj bližnji njegov poznavalec nego smo mi v uredništvu »Soče*, in mu postavil tudi v našem listu njega dostojen spominek.
Rajni mons. Marušič je opisal svoje življenje in svoje cesto kaj zanimive spomine v »P. L." pod naslovom »Maja doba in podo ba'. Spis še ni dovršen; prav škoda bi bila, ako ga ni dovršil sam. Tam je povedano mnogo zanimivostij o pokojnikovem življenju v prvih letih v Št. An-drežu, potem v Gorici ko! dijak in kot profesor veronauka.
Rojen je bil v Št. Andrežu 7. dec. 1828., v duhovnika posvečen 20. dec. 1851. Pred par leti je šel v pokoj, no ostal je zastopnik cerkve v deželnem šolskem svetu in višji škoL nadzornik za ljudske šole. Odlikovan je bil s križem »pro Ecclesia et Pan-tifice«.
V  politiško življenje je posegal že prav zgodaj, posebno a dopisovanjem v „Novice", katerim je bil zlasti od !. 1867. stalen dopisnik, dokler ni ustanovil v Gorici »Domovine", katero je tri leta prav spretno urejeval. Posebno je pazil na lep in pravilen jezik. — Več o tem in zlasti o njegovi dobi v deželnem zboru bomo vsekakor še govorili. —
»Goriški Čitalnici* je bil od prvega početka do zadnjega dne zvest član; vsak dan je bil dvakrat v bralnici. V Gorici smo doživeli par takih dob, ko so duhovniki kor-porativno zapustili Čitalnico, ali rajni M. se ni udajal nikakim uplivom in je ostal. •— Čitalnica je razobesila črno zastavo.
Nam je bil prav prijazen, če tudi je bil v marsičem drugačnih nazorov. Par let nam je uredil celo koledar za našo nadško-fijo z vsemi tolmačenji cerkvenih časov in raznih določb.
Pogreb je bil danes popoldne ob 2. izpred stanovanja v Telovadni ulici v St. Andrež.
Med velikanskim nalivom dežja se je zbrala mnogoštevilna množica občinstva iz najboljših in drugih krogov meščanstva, samih častilcev odličnega moža. Do stolne cerkve je silno lilo izpod neba; vsi udeležniki premočeni. Cerkev je bila natlačeno polna.
K žalnim molitvam se je pripeljal tudi prevzv. knez in nadškof.
Mir njegovi duši! Slovenski narod tuu I ohrani blag spomin.                                         j
Naš nadškof in knez — kardinal l
— Širi se govorica in laški listi poročajo, da utegne nadškof in knez, dr. Jak. M i s s i a, v kratkem postati — kardinal.
Koliko je resnice na lem, ne vemo. »Tribuna* poroča, da se v Rimu vrše pogajanja da postane kak avstrijski škof — karo.."' in sicer imenuje kandidatom baš našega nadškofa in kneza. Bomo videii!
Žnpnlški izpit je naredil z dobrim vspehom veleč. g. Fran R a z p e t, vikar v Orehku pri Cerknem.
Zopet zaplemba. — V današnjem zju-tranjem izdanju nam je drž. pravdništvo zaplenilo več kot polovico sestavka »Zupan v Devinu zaprt", v katerem smo povedali, kje da tiče vzroki zaporu ter koliko vere ima še ljudstvo v nekatere oblastnije.
Zaplembe so na dnevnem redu, skoro vsaka krepkejša beseda zapade zaplembi.
Potem lahko sprevidite, kako se nam godi v Primorju.
Obravnava a zaplembi  »SoeV, — Zjutranje izdanje  »Soče*  z dne 23. sept, je bilo zaplenjeno radi člankov »Po izgredih" in   »V Batujah   ni   bilo  nikakih  izgredov*. Zaplembo je sodnija potrdila; uredništvo ie podalo utok in v petek  od 11»/, predp. do lžJ3/4 pop. se je  vršila obravnava. — Sodnemu dvoru je predsedoval dež. sodni svetnik g.  Z o r r e r, prisednika  pa sta   bila  dež. | sodna   svetnika   gg.   pl.   K u h a č e v i t   in I DelTAra. Drž. pravd. g. Jeglič;  urednika je zastopal lastnik g. Gabršček. — Predsednik je  otvoril  razpravo  v slovenskem jeziku in jo  vodil do konca; laške besede ni bilo slišati. (S tem je poravnan  naš spor s  tem g. svetnikom. Upamo, j da ne bo nikdar več podobnih prizorov v i deželno-sedni dvorani, ki bi dajali povod ta- J kim  odporom   od   naše   strani,   kakor   po obravnavi 27. sept.  Veselje lahonskih listov \ je bilo torej prezgodnje, ker s ni o dosegi i, kar smo želeli. — Gosp. svetnik Z. pa bodi prepričan, da so nas vodili le s t v a rut j razlogi  k tako odločnim   nastopom.  Torej: | konec dober — vso dobro!)
Po navadnem čitanju vseh spisov in obeh zaplinjeuih člankov, je izpregovoril državni pravd.iik par besed, kakor po navadi, ker je vedno povsem gotov svoje stvari, — čemu zgubljati čas in napenjati ' grlo. — Dejal je: »So č a" v zaplenjenih člankih sicer obžaluje izgrede, ki so se vršili proti Italijanom na Primorskem po umoru presv. cesarice, ali obžalujemo jih vsi! Toda »Soča" ob enem tudi zatrjuje, da izgredom ni pripisovati preveč važnosti, ker niso bili tako veliki, kakor se govori; trdj, da seje sploh le trt a I o zgodilo -< ona skuša torej izgrede opravičevati, kar pa je pregrešek po § 305. Zategadel prosi, naj se zaplemba potrdi.
Na to je govoril obširneje g. G a b r 5 č e k; glavne misli so te-le:
V tej dvorani sem imel že cesto priliko naglašati, da živimo na Primorskem v nekakem izjemnem stanju in da jo to sploh »das Lanc! der Umvahrsehciulichkeitenr, da ni sploh tako kmalu dogodka, ki bi me iz-nenadil. Toda ko sem dobil obvestilo, da je zaplenjena 70. štev. »Soče", me je to zares presenetilo, in jaz, star in izkušen časnikar, sem postal prav radoveden, kje se dobi kak paragraf, ki bi zaplembo vsaj navidezno opravičil. Naposled mi je došla razsodba, ki je zaplembo potrdila po § 305.
D. p. je danes rekel le nekoliko besed, in prav je imel, ker veliko pametnega se ne da povedati v zagovor zaplembi. On se je vjel  za zadnjo   rešilno   vejico   §   305.,   ki
pravi, da kriv pregreška je tisti, ki:  „........k
nenravnim ali po zakonih prepovedanim dejanjem nagovarja, spodbuda ali zapeljali skuša,   ali   jih   hvali,   ali   opravičiti
s k u š a........" Zdaj  pa prosim, gg.  sodniki,
le čitajte pozorno oba članka in uverite se, da je ni niti ene besede, s katero b i s e opravičevalo nekaj takega, kar je ne-nravno «li po zakonih prepovedano. Pač pa je nasprotno res, kajti „Soča* je pisala že v prvem zaplenjenem članku na dveh mestih tako-le: »Ne moremo odobravati izgredov, ker  rodč  «16   posledice  in   vržejo  ljudi   v
bedo.....*, in niže:  ».....le žal, da ljudstvo v
svoji ogorčenosti v prvem hipu pograbi orodje ier stori kaj takega, da pride navskriž z zakoni*. To j« menda jasno dovolj! V ostalem pa sta članka edino le pripovedovanje tega, kar se je res zgodilo, in odgovor na nesramme, iažnjive, zlobne napade lahonskih listov, ki so slikali hudiča na steno, kjer ga nikdar bilo ni, ki so naše ljudstvo obrekovalt na najinfamnejše načine ter si izmišljevali grozodejstva, o katerih se našemu ljudstvu še sanjalo ni, — in vse take lopovščine je drž. pravdništvo j svobodno pustilo v svet in, kakor se i vidi danes, jim pritiska ce!6 pečat resnice.... !          Predsednik pretrga govornika, češ,
i naj se drži predmeta, ker tu ni govora o tem, kar so pisali drugi listi, ampak kar je pisala »Soča".
»Sočin* zastopnik: Prosim, g. predsednik, jaz sem popolnoma pri stvari, ker hočem le to reči, da »S o č a* je hotela popraviti laži in obrekovanja Jahonskih listov in sploh eovražnikov našega naroda s tem, d a je povedala resnico o izgredih. In da so se pošiljala v svet do skrajnosti p r e-I tirana poročila, to je izjavil sam vladni
»Fremdenblatt* in tudi »Mattino* od pone- i deljka. Čudno je vendar to, da drž. pravdništvo se postavlja na stališče teh očitnih nasprotnikov slov. naroda in jemlje za resnico, kar se oni pisali in govorili, za neresnico pa jemlje »So-čino* obrambo slovenskega ljudstva, češ, da ona izgrede pomanjšuje itd. Kak6 pa more d. p. že danes vedeti, kaj je resnica?!
In denimo tudi, da bi »Soča3 hotela kaj pomanjšati, po kaki logiki pride d. p. do trditve, da ona s tem opravičuje nekaj takega, kar je nenravno ali proti zakonom? Jaz moram tako podtikanje d. p. odločno zavrniti, in to toliko bolj, ker je j v inkriminovanih člankih dovolj jasno označeno »S.* stališče do izgredov, in ker je »Soča* tudi v posebnem, debelo natisnjenem sestavku ljudstvo svarila pred takimi čini. — G.dje sodniki, prečitajle pozorno oba sestavka in videli bodete, da je ni niti ene besede, ki i bi se dala stlačiti pod kak harmonika §300-305. Doslej se je še vedno potrdila vsaka i zaplemba, če tudi ni in ni res, da bi imelo vedno le cl. p. prav. In v tem dan?ši jtin slučaju pričakujem, da se ugodi vsaj enkrat tudi meni..,."
Sodni dvor se je na to posvetoval nad j pol ure. Ko se je vrnil v dvorano, je pro- | I gtasil preds. razsodbo, ki ugodi »toku glede j \ obeh zaplenjenih člankov. Razlogi so bitstveno | j isti, katere je navajal zastopnik »Soče*. D, I p. naznani vsklic.                                             |
Javna varnost v Gorici. — Ob uhodti iz Gosposke ulice v ulico Vetturini ie govorit 12. t. m. neki gospod ob polnoči slovenski z I dvema gospema   Prišla je iz ulice  Vetturini j cela tolpa  laških  barab  v  gosposkih hlačah j ter je!a zmerjati Slovenca, kakor že znajo.
Počasi sta prilezla dva redarja, katera sta stopila k Slovencu ter ga izpraševala, na mesto, da bi bila za p o d i 1 a laške bar a b e, katere so hitro porabile ugodno priliko ter redarjema pred nosom odšle!
Neki   vinski   trgovec  s  Kranjskega  je gledal to ponočno idilo z okna   hotela »treh ' kron",  ker   vpitje je   bilo   tako,  da   so   ga vzbudili iz spanja.
Kaj si je mogel misliti mož. Imen in vseh podrolmoslij še ne vemo: kadar  bodo  nam  znane,  spregovorimo več.
Vinarsko In sadjarsko društvo za Brda (vpisana zadruga z omejenim jamstvom) je bilo, za dne 1(#„ 17. in IS. avgusta t. I. na jubilejski razstavi na Dunaju razstavljena vina odlikovano z broitteuo s v e t i u j o in po zasebnih poročilih je vdo-bilo za od t do 10. oktobra t. I. razstavljeno grozdje in sadje srebrno svetinjo jubilejske razstave.
»Šciitlnella* je dobila pogum. V predzadnjem številu pripoveduje, da se morajo Italijan; m e d s e b o j podpirali, edini morajo bili, ker čakajo j »h grozni dogodki. Potem moleduje, da je italijanski narod ima premalo »cdticaztone in malem nazionalc e politica".
Na drugem mestu pa pravi, da Italijan razume biti Italijan (ogli serile d' esser ita-liano). Mi rečemo: to pa to! Ti ljudje znajo biti »Italijani*, mi jih predobro poznamo, poznamo njihov značaj; sladak ti jo kot med, kadar bo dobil od tebe d e rt a r, trd, kadar ti ima on kaj dati. Za Slovenca nima drugega, kot psovko: »ščavo*, potem izzivanja, osohne napade itd., zavijanje resnice, lopovščine, kakor jih more uganjati ie naj-podlejša duša, in še več takih in jednakih »čednostij* je lastnina italijanskega značaja. To se pravi »esser italiano" ! — Vzgoje jim manjka, d«, ali ne samo v gori navedenih dveh rečeh, temveč — n a s p I o h. Taki so sinovi »avite eolture* I
Kako sodijo Lahi o Avstriji. — Očividec nam poroči sledeče: „V nedeljo teden je prišel neki laški delavec, rodom iz Motilo ve, na povratku v domovino iz Avstrije, na postajo v Vidmu, kjer se je zamešal med druge laške delavce. Vsi so Avstrijo hvalili, da tam se more živeli in tudi kaj prihraniti. Slednjič zavpije omenjeni delavec „Evviva I' Austria'!, drugi so mu pritrdili. Komaj pa je izrazil te besede, padejo na njega navzoči uradniki in druga mestna inteligenca ter ga do dobra namlatijo. Delavec jim je pa vedno pripovedoval in zatrjevat, da dokler so bite laske dežele pod Avstrijo, se je imelo srebrnega denarja in se je po človeško živelo, sedaj pa nima nobeden, ako ne prinese iz Avstrije, niti papinartega denarja in tudi p a 1 a n k ne, ki tako že niso nič vredne. Ves potolčen se je peljal naprej v Montovo in še iz vagona je k-iMl avstrijske srebrne goldinarje in jilj poljub^ al*.—Kaj pravijo k temu renegati pri „ Seutinelli * in čifuti pri »Karjoli ?*
Društvo Šolski dom*' — je prevzelo »Siogine* zavode, katere bo za naprej vzdrževalo. Pri tej pritiki bodi povedano, da mestni občini goriški so zaseženi dohodki za vzdrževanje samo Štirih razredov ljudske šole. I Ker šteje slovenska ljudska šola letos enajst j razredov, ostane sedem razredov »Šolskemu domu*, ki mora za nje skrbeti. Vrhu tega vzdržuje »Šolski dom" dekliško obrtno šolo, namreč strokovno šolo za vezenje belo m šivanje ter šolo za šivanje oblek in ž njima združeno obrtno-nadaljevalno šolo za deklice. »Šolski dom* sodeluje pri obrtno-nadaljevalni šoli za dečke in vzdržuje tri otroške vrte v mestu. Vse to zahteva mnogo stroškov; zato I prosimo rodoljube, naj ne odtegnejo društvu
svoje radodarnosti, marveč zbirajo in žrtvujejo zanj, kakor so delali doslej, ko je društvo »Sloga* nosilo breme narodnega pouka.
Šolski , dom v Gorici je malone dovršen. V prvo in drugo nadstropje so se Z*. naselile zasebna ljudska šola, dekliška obrtna šola ter obrtno-nadaljevalna »šola za dečke. V pritličju se naseli v kratkem štirirazredna mestne ljudska šola. Ko bo Šolski dom povsem dovršen in ko bo tudi železna ograja pred hišo napravljena, se poslopje blagoslovi in se priredi primerna slavnost, kar se slovenskemu občinstvu za časa naznani. Šolski dom ima nad pritličjem v sredi sledeči napis v zlatih črkah: Šolski dom — v spomin 50iet-nega vladanja cesarja Franca Jožefa 1. Slovenski narod na Goriškem je na dostojen način in viribus unitis (z združenimi močmi) poslavil cesarjev jubilej. Ta dobrodejna naprava bo Slovencem, kakor upamo, se pozne čase v korist in spodbudo.
Dekliška obrtna šola društva »Šolski dom* ima dva oddelka: za umetno vezenje in belo šivanje (s tremi letniki) ter za šivanje oblek (z dvema letnikoma), in bo imela v zimskem tečaju pouk od osme do devete zajutra, ter od dveh do štirih popoludne (izvzemši sredo in sobote). V šoli za šivanje oblek se bodo učenke učile izdelovali vsakovrstno žensko in otroško obleko od najpreprostejše do najuktisnejše, Delo se bo tudi sprejemalo tudi od strank in se bo izvrševalo po želji in po nizkih cenah. Tudi šola za umetno vezenje sprejema vsakovrstna naročila za vezenje zasebne in erkvene obleke v svili, srebru in zlatu. V omenjeni šoli se sprejemajo učenke še vedno; vendar priporočamo, naj se kmalu oglasijo one, ki mislijo na to, ker po Vseh svetih bi ne bilo lahko katero sprejeti.
Obrtna tečaja za gospe in gospodične, ki se hočejo vaditi in popolniti v umetnem vezenju ali v šivanju oblek, se začneta v dekliških obrtnih Šolali »Šolskega doma" z mesecem novembrom. Tečaj za umetno vezenje bo imel dvakrat na teden po dve uri (od desete do dvanajste), enako tudi tečaj za šivanje oblek, pa ob drugih dneh. Šolnina bo znašala v vsakem tečaju po dva gld. na mesec za one učenke, ki ne bodo oproščene. Oglase sprejemata učiteljici gčni Arko in llro-vatiu ali šolsko vodstvo.
Ohrttio*iiadaljevaltia §ola za deklice je združena z dekliškima obrtnima šotama »Šolskega doma* in daje pouk v teoretičnih predmetih, ki so: verstvo, slovenščina, računstvo, zemljepis in zgodovina, naravoslovje in prirodopiii, spisjo in knjigovodstvo, risanje in lepopisje ter kot neobvezen predmet nem« žčina. V tej šoli se poučuje vsak delavnik od desete do dvanajste, neobvezni predmeti se poučujejo ob sredah in sobotah popoludne. Ta Šola ima pripravljalni tečaj ter prvi in drugi razred. Deklice, ki ne obiskujejo društvenih obrtnih šol, se smejo vpisali v to šolo, ki jim nadomestuje ljudsko nadaljevalno in višjo dekliško šolo.
Priloga. — Današnjemu številu je priložen vozni red železnic, parnikov in poštnih zvez, veljaven od 1. oktobra t. 1. dalje.
Isti smo poslali tudi na razne javne lokale.
Prosimo jih, da vozni red razobesijo na kakem vidnem kraju, ker je splošne važnosti.
Župan v Devinu — zaprt. -- Vsemogočna irredenta se je trudila na vse načine, da spravi župana devinskega g. Miroslava Plesa pod ključ — in zgodilo se je, kar je želela! Včeraj leden so ga aretovali in prepeljali v torek v Trst. Evo vzroki!
Devinski grad je bil prešel v last knezov Hohenlohe, ki so uganjali laško .politiko. Sprejemali so v službo te Lahe, ki so hoteli širiti svoje lahonstvo tudi izven gradu med čislo slovenskim prebivalstvom. Zadnja leta se je ustanovila tam še tovarna za sardine, v katero je došlo tudi nekaj laških rodbin. — Irredenta vidi v teh ljudeh seme za p o-i t a 1 i j a n č e n j e D e v i n a ! Sezidala je ondi celo svoje poslopje, kjer naj bi odprla laško šolo.
Toda »Legi* ni šlo vse tako od rok, kakor si je želela! Umevno, kjer Lahov ni, jih ni mogoče najti! Glavni lahonski krieač, grajski oskrbnik Negrin — italijanski podanik! — je prišel v navskrižje z županom m od tedaj so začeli Lahi sovražiti g. Plesa, kakor da je on glavna ovira njihovim nakanam. Zaprisegli so mu sovraštvo in maščevanje. (Dalje zaplenjeno). ,           Iz Vrtojbe nam poročajo; »Te dni je
| prišel izkaz dobitkov efektne ljubljanske | loterije našemu Vrtojbanskemu županu. No-i beden pa bi ne pričakoval in sram naj bo i dotičnike, ki pošiljajo iz slovenske stolice I takšne naslove kot tu: Poslušajte: Herrn Giuseppe Nemec (nam. Nemec) Gaslhofbes. Vertojba
P. St. Pietro b. Gorz Kstld. To ni ne nemški, ne italijanski, ne slovenski. Čas je, da bi še se enkrat konec storil takim neumnostim in izdajskim naslovom*.
V   Dornbcrgu in v ltihemberga  so
j nedavno  otvorili brzojavni  urad z običajno
j dnevno službo.
i           V Rihembergu torej brzojavni urad ne
posluje že dolgo, temveč prav malo časa. J           Zato pa  menda zveza med Gorico in
j Rifembergom še ni vajena slovenskih besed!
Ličnov brzojav!
V  Ko čin ju so dobili od namestništva I v Trstu, menda  potom  goriškega   okr. gla-
varstva, laške tiskovine k razpisu natečaja za posipanje cesta. Debelo so gledali v stara-šinstvu, kako je vse laško, kamor so obrnili priposlane jim tiskovine in pozive.
Preziranje slovenskega jezika in izsiljevanje lašCine se vrši v Primorju sistematiški na vsej Črti!
Iz Štanjela se glede1 na vest pod jed-nakim zaglavjem poroCa, da gospod grof Mels-Goiloredo postopa popolnoma korektno 7. ljudmi; jih podpira, daje fcaslužkaj'oskrbuje ubožne za zimo, samo da niurajše prihajajo na delo, radi pomanjkanja delavnih moCij.
Da je neki dan nekega domačina okrcal, je imel popolnoma prav, ker ga je dotični surovo zasramoval na javni cesti in ker se mu je nesrarnnik silil pod nos, ga je-požteno-L cmoknil, kar so vsi pametni odobravali, ker vendar takega suroveža ne more tožiti ali morda zahtevati zadoščenja na drug način.
Povedati se mora, da štanjelski grof nima druzega greha nego tega, da je po rodu pošten Italijan, plemenitega in blagega značaja, ki spoštuje našo narodnost in se sploh s politiko ne peča.
Opomba uredn. - Tako nam piše nekdo iz Štanjela. Obljubljen je pa nam končni odgovor v tej stvari od gospoda, ki tudi korenito pozna grofa Molsa. Pride prihodnjič.
Izgubljeno — najdeno. — Na poli i/. Sovodenj do postaje v Ttubijah je bila najdena zlata ura z zlato verižico.
Kdor jo je izgubil, naj se oglasi pri Štefanu Develak v Sovodnjah v tako-imenovani Gasi.
Ustnica uredništva. — Dopisniku iz Soče: Vse skupaj in primeren opis pošljemo prevzv. g. nadškofu in knezu. Ako ne bo pomoči, potem pač: Ist nothuendig ein Scnndal so gesehehe det* Seandul, ~ Pozdrav l
po slovanskem svetu.
Razgled po svetu.
K položaju. — Ministerski predsednik, grof Thuu, igra nasproti Jugoslovanom nekam čudno vlogo. Sedaj jim ponuja ministerski portfelj, ker jih hoče pridobiti, da glasujejo za nagodbo, sedaj pa se zopet izreka nasproti zahtevam Slovencev, Deputacija kranjske odvetniške zbornice v zadevi slovenskih razprav pri višjem sodišču v Gradcu in v zadevi ustanovitve višjega sodišča v Ljubljani ni nič opravila pri njem. Izrekel se je proti, kakor tudi tu unet za slovensko vseučilišče. Potolažil jih je zopet, da hoče izrečenim željam posvetiti svojo pozornost. Kakšna bo ta, kdo ve ? Najbrž« pa taka, da bomo zopet - čakali, dokler ne dobimo ničesar.
Jugoslovanski poslanci so pozorni in tudi so povedati ministerskemu predsedniku svr;« zahteve. Oni ne bodo odnehali in za to iias vesele besedo v listu .der Suden*: „M i hočemo naše m u naro d u v e n-d a r enkrat nasproti vladi, n a-sproti naši m prijateljem i n n e-prijateljem priboriti njegovo pravo in če bo p o t r e h a, i s t o izsiliti t uporabo vseh m o č i j !*
Na Interpelacijo o izgredih, katero je stavil Italijan Gatnbini, je odgovoril mini-.-•tt-rdki predsednik, da izgredi proti Italijanom niso nastali vsled narodne mržnje. Zlasti v-'i''tit> na izgrede v Trstu se ne sme poza-i-".!i, da so tamkaj takrat, ko je vsa država .-suvala, prirejali veselice, kar je moralo raz-. iiiti v*e lojalni' kroge. Vlada hoče obdržati I i-ijatcijstvo z Italijo, zato hoče preprečiti '->e daljše izgrede in ostro kaznovati v.^aki '¦!učaj izgredov. ,piceolo" z odgovorom ni ; adovoljfn ter pravi, da je grof Thuu odgovoril ,malo in slabo'. — Lopo je v tom poginili »odprto pismo' vflee. prvaka Naber-;oja do ministerskega predsednika: isto iriubčimo prihodnjič.
O razoroženju je v seji li. t. m. mi-!:i?ti*rski predsednik povedal, da je minister--tvo zvimanjih po»lov naznanilo ruski vladi, da bo z veseljem pospeševalo prizadevanja radi razorozenja,
V proračunskem odseka je načelni-Kum izvoljen bil: dr, Ž a č e k, zapisnikarjema |u dr. Gregorčič in dr. Krek.
Italijanski poslanci, s katerimi se grof Thun pogaja, so bili tako lojalni, da jih ob otvoritvi drž. zbora n i bilo v seji, ko se je podala izjava žalosti o smrti cesarice, in tudi ne pri ,requiem"-u drugi dan! Kako so lojalni i!
Novejše testi. — V vcerasnji seji na-podbenega odseka je finančni minister dr, Kaizl izjavil, da je pogoj novega modusa, kateri se nas vetu je glede užitninskih davkov, dviganje ogerske kvote. Izjavil je, da je ^ada pripravljena znižati nasvetovane užittiinsfce davke do skrajne meje, da se ž njimi pokrijejo samo unifikacije in olajsila ter zaključil svoj govor z grožnjo, da Lre za veliko več, kakor samo za nagodbo. Ta grožnja 'e obudila veliko senzacijo. Vsi obstrukcijski listi se bavijo z grožnjo, s katero je finančni minister dr. Kaizl zaključil svoj današnji govor v na-godbenem odseku. Jedni so mnenja, da hoče vlada zasedanje zaključiti ali zbornico razpustiti, drugi zopet tolmačijo Kaizlove besede tako, da napovedujejo p r e-'nembo ustave ali sestavljenje novega volilnega reda in novegadržavno-zborskega opravilnika.
Razpravo radi zadnjih izgredov. —
V petek se je vršila razprava proti onim nesrečnežem, ki so razgrajali v hiši nekega Italijana na cesti proti Dolini. Šestnajst ljudij je bilo obtoženih, da so ubili 1 psa, da so ranili drugega, da so poškodovali razne stvari, da so s silo udrli na dvorišče, da so metali kamenje itd. fObsojeni so bili od 3 tednov Jft> 22 mesecev; 14.»45,.lG,4B*S4cev itd.!
Človeka kar groza obhaja, ko čita take strašne razsodbe c. kr. sodnije v Trstu.
Kako je rekel ministerski predsednik v odgovoru na Gambinijevo interpelacijo? — „ Vladi je na tem, da ohrani prijateljstvo z Italijo in za to stori vse,- da prepreči nove izgrede in bo ostro kaznovala vsak slučaj". —S tem je menda povedano dovolj !
„Slovenski Narod" in ,,Edinoč t". - 1 Iz  zadnje   polemike,  katera je bila nastala med rečenima listoma o siov. ministru, je nas i razveselil članek   .Edinosti"  pod zaglavjem: »Bodi   jim pojasnilo!" dne 11. t, m.
Iz tega sestavka posnemamo lo-le:
„To pa je že res, da so naše polemike s »Slovencem* postale redkeje, nego so bile nekdaj; ali to se ni zgodilo vsled tega, ker smo se morila spremenili mi ali izdali svoja načela, amnak to je posledica dejstva, da je „Slovenčeva* stranka z ozirom na naše pokrajine jela pametno poštevati naše odnosa je in naše potrebe, ter n ?i m pušča sedaj svobodno roko v m a r s i c e m, radi česar bi bili pred par leti gotovo na vstal najhuji prepir. In ne le svobodno roko smo dobili v teh stvareh, ampak celo podporo dobivamo sedaj od somišljenikov aSIovenčevih* na Primorskem. Danas smemo mi svobodno grajati škofa, o r d i n a r i j a t, p o s a m i č n e d u-hovnike, ne da bi se nam bilo bati zamere mej duhovščino! V naših sedanjih bojih nam je ta svoboda neprecenljive vrednosti. To svobodo more primerno ceniti le oni, ki pozna naše razmere in naše boje.
V  Ljubljani bi seveda lahko našteli na prstih par rok vse one, ki res poznajo te naše razmere. Toda jednega Hribarja imajo tam, ki je med tistimi, ki so pogledali malone v sleherni kotiček naše domovine. To je gotovo značajen mož, nepremično zvest načelom narodne stranke; njega naj vprašajo torej gg. uredniki »Naroda* za mnenje o izreku, ki ga je nedavno zopet, napisal neki dolenjski dopisnik »Slov, Naroda", o izreku namreč, d a Slo v e n c i se m o r a j o u v e r i t i, d a p r a v lahko i z h a j a m o b r o z d u h o v-n i ko v 5! G. Hribar pove gospodom lahko, kaj bi bilo n. pr. v Istri brez duhovnikov!! izhajali bi že,   toda — na narodnih grobeh.
V  /.mistu tega izreka je dosledno uredovan »Slov. Narod". Naravno je torej, da moramo prihajati v navskrižje z listom, urejevanim v tem zmislu. »Slov, Narod" vidi pred seboj v prvi vrsti „ Slo vence vce", mi pa vidimo pred seboj tolpe ljutih in brezsrčnih sovražnikov in vidimo pred seboj narod, ki krvav i iz s t o in s t o r a n v o b u pne m boju s tem i sovražniki. Tu gre za življenje, gospoda! In pa še za lako dragoceno življenje — di življenje naroda! V takem po-loženju smemo že zahtevati od rodnih bratov, da so pripravljeni iti do skrajne meje v samozatajevanju. Le onega moremo sma*-trati pravim prijateljem našim, ki je pripravljen za vsaki »sacrifizio del intcietto", ko treba pomagati 'z nevarnosti za življenje. Tako zahteva rodoljubje.
»Narodovci" naj le govore: mi, na Kranjskem, izhajamo lahko brez duhovnikov, — in mi na Primorskem bodemo molčali k temu, prepuščajo bratom na Kranjskem, naj sami pridejo na čisto med seboj. Dokler pa se bode izdajala parola, da Slovenci sploh lahko izhajamo brez duhovnikov in dokier bode »Narod" urejevan v tem zmislu, dotlej se bodemo postavljali po robu takemu — nepoznanju potreb naroda ob periferijah!
Ali nas ume sedaj »Narod* da postopanja »Edinosti* ne narekuje ni bojevilost proti njemu, še manje pa strah pred »Slovencem".
To so besede, katerim nimamo dodati nič posebnega, podpišemo pa jih z obema rokama.
»Edinost* je bila dalje napisala nekaj besed na naslov »SI, N.", ali, gospoda, če vzamete v roke navedena lista ter citate »napad" »Edinosti* in odgovor »SI. Nar.% se morate ob zadnjem zgroziti in zgražali so se gospoda na Goriškem, ko so čitali -— kakor pravi ,Ed." — da jej meče v obraz »i n-famijo, perfidijo, da na* obdolžuje, da sleparimo javno mnenje, da si iz-m išljamo — ter da oni ne zalit evajo, da bi bila ,Ed." poštena nasproti njimi Povemo kar naravnost, da so se ljudje pri nas ob zadnjem stavku spogledovali in opravičeno srdili, ker kaj takega se ne more vendar odgovoriti na pohlevne besede »Ed.B, čeprav je od »SI. N." primeren odgovor zaslužila.
Ko so gospodje okoli »Si. N." čitali tiskan svoj odgovor, menda njim samim ni bil všeč, ker v sestavku: »Nekoliko besed resnici na čast" dne 12. t. m. pravijo, da so prijeli „Ed." in no ravno z rokavica m i" ter nadalje pripovedujejo, zakaj in kak6 so jo prijeli!
Pod navedenim sestavkom »SI. Nar." pa čitamo koj v prvih stavkih to: — »Polemike ne ljubimo in je tudi nikdar ne iščemo. Zlasti ne z obmejnimi listi. Kadarkoli
smo še poiemizovali s kakim obmejnim listom, vselej nas je dotični list ali naravnost napadel, ali izzval, sicer pa smo obmejne liste radi podpirali in bomo to tudi v naprej, kolikor je v naših močeh" 1
Prosimo gospodo pri „SJ. N.*, da si izprašajo vest, pa sprevldijo, da n i vse res, kar so zapisali o polemiki z obmejnimi listi! O tem bi vedel naš list mnogo povedati. Toda pustimo to, ker z zadovoljstvom moramo konstatovati, da. se gospoda okoli »SI. N." trudi spoznavati naše žalostne primorske razmere, in na znanje jemljemo besede »SI. N", da se bo trudil tudi v prihodnje podpirati slovenske obmejne liste.
Prav želeti je in morda je tudi že skrajni čas. da se spoznavamo tesneje; v tem pogledu bi nam baš ljubljanski listi lahko mnogo, mnogo koristili, toda povsodi skoro vidimo tam samo grdo polemiko na tej ali oni strani in človeku se zdi, kakor da bi mi Slovenci ne mogli živeti, ako ne polemi-zujemo ob vsaki priliki prav srdito med seboj, Polemika v časnikarstvu je v slučajih res neizogibno potrebna in tudi koristna, ali tiste cvetke, katere frč.6 o takih prilikah iz jednega tabora v Ljubljani v drugi, in od tam na mejo, dišo po po najostudnejših ma-nerah pouličnjakov!
To pač nam na sploh ni v čast in želimo le, da bi naše dobrohotne besedo našle v tem  pogledu  primeren  zadovoljiv odmev.
Dostavljamo pa izrecno, da smo vse to napisali samo zato, ker želimo prav iskreno, da bi se v takem obziru obrnilo na bolje.
Pozabimo, kar je bilo, odslej pa se priučimo malo več k o l e g i j a 1 n o s t i in s p o z n a v a n j a mej seboj, potem morda res pride kedaj nad Slovence— »sprava*!
San Josl-Jevn oklepna us. IV.
(Konce.)
Imamo sicer znatno število izvrstnih sredstev, ki uničujejo sadne škodljivce, a baš za ta slučaj je mnogo težjo dobili povsem uspešna. Ker so le živalice — namreč samice — opremljene s trdno, roženasto, ščitu podobno plastjo, koja brani truplo pristopa najrazličnejših kemijskih tvarij in hi se tudi uporabljevaje raznovrstna mrčes uničujoča sredstva v prav mnogih slučajih nežneji deli rastlin z lahka poškodovali, aH celo uničiti, se je moralo ozirati po drugih sredstvih, ki bi ne škodovali rastlinam, ali k večjemu le toliko, da bi bilo odstotno razmerje povzročene škode s koristjo uprav neznatno in bi se ž njimi do cela ugonobil ta nadležni mrčes. Hadi omenjenih razlogov, se je skrčilo zelo število San Jose-jovo oklepno uš uničujočih tvarij in ostal je le majhen broj več ali manj uspešnih pripomočkov. Omeniti hočem tu le one, kojih uporaba nam kaže do sedaj najboljše posledke.
1.  Zmes žvepla in sode.
V   to svrho se vzame 1 kg. žvepla, 3/4 kg. sode in 5 kg. navadnega mila. Žveplo in sodo je treba 1 uro kuhati in tej mešanici se prilije raztopino mila in 45 I. vodo, na kar se še vse dalje kuha kake '/s ure, ter na to tako stanjša, da se dobi približno 230 1. Tako prirejeno tekočino se mora izbrizgati na okuženo rastlinske dele, ko je še gorka.
2.  Mešanica apna, žvepla in soli v razmerju 2 :1 : a/4.
En del gašenega apna (približno '/4 prvotne množine) in žveplo je treba kuhati z vodo (nekoliko več od množine apna), ter tej mešanici pridjati ostali del gašenega apna in sol, na kar se to vse še približno 1 uro kuha, potem pa z vodo tako stanjša, da dobimo pri 20 kg. apna, kacih 400 1. tekočine.
3.   Kot izvrstno sredstvo je znano kameno olje; toda ne za mlade rastlinice, kajti ono je za nežne dele preostro. Nadalje seje mora uporabljati le o mrzlem času, torej o zimskih dneh. To delo se lahko vrši prav jednostavnim potom, brez posebnih priprav, treba je le z navadnim čopičem namazati okužene rastlinske dele. Pripomnim, da so tudi brizgali v nekterih krajih drevesa s kamenim oljem, in sicer s za to tekočino pripravno brizgalnico. Ker pade iz nje izbrizgana tekočina v prav tenkih curkih na rastlino, ne trpe drevesa pri uporabi tega pripomočka nikake bistvene Škode; vsaj se glase do sedaj došio poročilo o vspehu tega sredstva povsem povoljno.
4.  Slednjič omenim mešanico kamenega olja z milom, — petrolejsko emulzijo — o kateri se je pri raznih poskusih uverilo, da je izredno dobro sredstvo. V to svrho se raztopi V4 kg. navadnega mila v 5 1. gorke vode, ter temu prilije 9 1. kamenega olja. To zmes se more dolgo časa dobro tresti, istotako tudi pred vsakratno uporabo, t. j. predno se posamezne rastlinske deie pomaže z navadnim čopičem. Pri tem je vsakemu opreznemu biti in paziti je treba, ds se ne dotakne cvetnih popkov. Sicer je škoda, koja se jim povzroča le začasna, toda mladi deli vsekako zastanejo nekoliko v razvoju, akoravno se jih s tem, kakor sem omenil, nikakor ne uniči. Vendar je priporočati, da se pri namazanju pazi na nežne dele.
V   Nemčiji ugonobljajo s to mešanico San Jose-jevi oklepni uši sorodne vrste in so se osvedočili, da je to sredstvo najboljše in najbolj  zanesljivo.  Ker je ta  snov   precej
draga, so poskusili z več ali manj stanjšano mešanico, toda brez posebnih uspehov. Treba je torej uporabljati to mešanico v koncentrirani obliki in sicer najprimernejše meseca svečana in sušca.
Zadnji dve sredstvi sta posebno priporočljivi in v slučaju, da bi si prikazal pri nas ta mrčes, bode pač slehernika skrb uporabljati omenjena pripomočka, da se z uspehom brani zoper to nevarno živalice. Opomniti moram da sti ti sredstvi le tedaj uspešni, ako se ju vporabljuje tam, kjer niso še drevesa močno okužena. Kjer pa San Jose-jeva oklepna uš že trinožki gospoduje, treba je najkorenitejšega sredstva, namreč drevje izruti s korenino vred, ter je sežgati. Predno končani svojo razpravo, navedem še to kar je državna oblast odredila, da se zabrani pojav tega škodljivca. Z odlokom ministerstva notranjih zadev, ter finančnega, trgovinskega in poljedelskega — od dne 30. aprila t. 1. drž. zak. št. 54, se je ukrenilo v sporazumljenju s kr. og, vlado naslednje:
1.   Prepovedano je uvažati iz Amerike zeleno rastlinje, trtne cepiče, divjake in sveže rastlinske odpadke sleherne vrste, nadalje sode, zaboje itd., vporabljene za prevažanje raslin,
2.  Istotako je zabranjen tudi uvoz svežega ovočja, ter sadnih odpadkov, kakor tudi zavojev, če so našli po preiskavi na mejni postaji — v blagu ali pa v zavojih — San Josč-jevo oklepno uš. Mejne postaje z glavnim carinskim uradom, ki imajo pravico za tako preiskave, so: Podmokli-Tečon (Bodenbach-Tetschen), Trst in Reka.
Kolikor je meni znano, se San Jose-jeva oklepna uš ni še naselila v Avstriji, pač pa so jo že našli tu pa tam v nekterih drugih državah.
Poznati pa moramo vendar natanko to živalico in nje uničujoča sredstva, da se v slučaju nje pojava pravočasno in korenito ustavimo razširjenju njenega pogubonosnega delokroga, ker le na ta način so zamoromo nadejati gotovega uspeha.                 Dr, P.
I Pil Iflticlfl nPO JR >m Pfottaj po Jako nizki LC|J IUVoM |JCo cenii i>0!UMjpe j0 pošiljati v ulico Torrione SI, 2.                           2—2
Št. 11447
Na
nrodai ie več hiš izve v našem uprav-
Otvoritev gostilne.
I odpisani naznanjam slav. občinstvu v mestu in na deželi, da sem odprl v Kapucinski ulici ŠtCT. 2 v lastni hiši
gostilno pri »zlatem križu"
(po domače »pri Lizi"). Tam točim dobro belo   in črno vino, svoj pridelek iz Prvačine in Bombe r g a, izvrstno Puntigamsko pivo, ter imam na razpolaganje jedi ob vsaki uri.
Lepa, čedna prenočišča. Za v okolico vozne priložnosti.
Priporočam se stavnemuf občšntvu za mnogobrojen obisk ler ostajam
z odličnim spoštovanjem Ivan Kalnlk, gostilničar in posestnik cl.                                   v Rabatišču ±
Odda se v najem
štacuna,  magazin  in  klet.
Riva Corno štev, 1. Prostori so pripravni za vsnkn kupčijo — Več se poizve v našem upravništvu.
Konjedic & Zajec
prva slov. trgovina z železjem
pred nadškofijo št. 5. Za zimsko dobo priporočata svojo bogato zalogo vsakovrstnih pečij,  sledilnih ognjišč, eevij, predpečnikov, pristno pozlačenih nagrobnih križev, vlitih in bakrenih kotlov itd. Vso po najnižji ceni!!
Konsorcij goriških pekovskih mojstrov
javlja p, n, gospodom pekom v deželi, da ima v zalogi
kvasu najboljše kakovosti
po 56 kr. kg.
Obrnili seje na f*. I>.  Conforto na Komu
81. 12 in v pekarne; Karola Drašček, na Komu Št. 3,
Peter Totnnsini v KabatiSt u št. 12, Andrej Fail v GIc-
Uišini ulici št, "j in Ivana Budtnja u ulici Parear št. t (J.
i
t
A       na Acquedottu št. 2"i v Trsti.       kv šm                       priporoča se                       flk
U slavnemu  občinstvu  v  mestu ^
w       in na deželi v blagohotno podporo.       W
Trpeči na plačali, v grlu, na duhu in trakcalni!
Kdor se hoče iznebiti enkrat za vselej plučnih ali trakealnih bolezni tudi zastarelih, bolezni na duhu, katere se dozdevajo neozdravljive, naj uporablja čaj za bolne na plučah in v grlu A. Wolffsky. Tisočere zahvalnice jamčijo pristnost tega čaja. Zavoj, kateri zadostuje dva dni stane 75 kr. Zvezki gratis. Pristnega dobiva se edino pri tvrdki A. WoIffsky, Berlin, itv, 37.
26- 1                                                251 S.
Anton Pečenko
Vrtna ulica S 41 52-37
Via Giardino 8
»Goriška ljudska posojilnica"
razpisuje službo
drugep uradnika in praktikanta.
Plača po dogovoru.
Prošnje ravnateljstvu do 27. okt. 1897.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodili od 56 litrov naprej. Na zahtevo poSiija tudi uzorce.
Cene zmerne. Postrežba poltena.
Trgovina z jedilnim blagom
G. F. Resberg v Gorici,
v Kapucinski ulici št. 11
ter podružnici na Kornu štev. 2
priporoča to-le Mago: Sladkor — kavo — riž — mast — poper — sveče — olje — škrob — Ječmen — kavino primeso — moko
—  fjris — drobne in debele otrobe — turSiso — zdb
—  sol — moko za pitanje — kis — žveplo — cement
bakreni vitrijol itd.             3 20 - 44
Zaloga pristnega dalmatinskega žganja na debela
ter pristnega Črnega in belega Tina.
Y MIGI
v Nunskih ulicah
š*.10
nasproti gostilne ,BeIegu zajca'
priporoča proč. duhovščini in si. občinstvu svojo veliko zalogo nadrobnih vencev vsake vrste, rož za cerkve, palm. šopkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, mrlvaSkih oble!;, rakev vsake velikosti, zlatih črk, lesenih stajal za palme, zlatih loncev, svilnatih trakov vsako šiijave in barv, črno rumenih, trobojnic, bisernih vencev, papirja (rnanšete) za šopke, papirja v vsakih barvah za izdaiovanje cvetlic. Belega in črnega papirja in zlatih nog za rakve, zlata za olepšanje. Hjip- Vse po nizkih cenahl!! -*Jfj| Opozarjam tudi, da tiskam črke na perilo in sprejemam vsa v to stroko spadajoča dela.
]Ai 1881. y Gorici ustanovljena WrdJ<a
;. Riessner, y HimsKi ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovšCini in slavnemu občinstva svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd., vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. cl.)              tiskarno 3rš na perilo.               (P. cl.)
OGLAS.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem po 17-letnem praktičnem svojem, delovanju, v prvih goriških izdelovalnicah utež otvoril
v Semeniškl uliei št. 8
lastno zalogo z izdelovalnico tehtnic raznovrstnih sistemov in vfftine. v kateri izvršujem vsa naročila, hi spadajo v to stroko, kar najhitreje in po najnižji ceni. Reference o izvršenem delu more dati slavno županstvo v Št. Andrežu, kjer sem izdelal občinsko tehtnico.
Prevzemam v mehanično popravo vsakovrstne uteže, kolesa, šivalne stroje »n slične reči.
Ima m glavno zaloge fcolss prvih amori-kanskih sistemov, katera «r; pripoznana najboljša. - Vedno pripravljen an izvrShev «e beleži iidaiii
KAKOL KOMKL,
\M 20-11                    v Semenižki ulici številka &
(»osposka ulica št. 14 (blizu lekarne Giroiicoli).
Podpisanoc ulj ud no naznanja slavnomu občinstvu, da je otvoril v Četrtek 13. oktobra tv. I.
m zalop poliva, ogledal, si M.
V   GOSpOSki   Uliei   Št.   14   (blizu   lekarne   Giroiicoli).
Priporoča so posebno novoporočencem za preskrbo vsoh inobilij, kakor tudi vsega pohištva, po najnižjih conah.
Daj a so tudi na obroke, bodisi mesečno alt tedensko. Zagotavlja točno postrežbo in ukusne izdelke po najnovejših zahtevah te stroke. — Nadejajo se obiloga oblaka iz mesta in deželo, Imljoži z odličnim spoštovanjem
Anton Brešeak.
Gosposka ultea št. 14 (hlizo lekarne Girrntcoli).
H
•
191        €*osj>oskii ulica št. 14 (bli/n lekarne tilroiitioll).
i Splošno kreditno društvo f
*            V Ljubljani, Dvorni trg št 3            J
+{,   sprejema in izplačuje hranilne vloge vsak dan,  $ obresti 47» # polumesedno ali 4%  od dneva vlo-  # žitve do dneva vzdige. V tekočem računu (Giro-  <J kontom   se računajo obresti od dneva vložitve   \J do dneva vzdige za zdaj po 37*$.             2
Rentni   davek   plača   društvo   samo.           <j+
Posojila in   kredit v vsaki   obliki, obresti so po 5'/«^ in po 5%, brez  vsakih  troškov ali prispevkov.   Poštno-hranilnične   položnici! in J?                        pojasnila brezplačno v pisarni ali po pošti.
^i    Člani se sprejemajo  iz naših pokrajin; potrebno je Is z izjavo pristopa vji                       naznaniti, koliko glavnih deležev po 100 g Id. se želu
<$   Uradne ure od 9.—12. dopolnilne in od 3.-5. uro popoliiclne.
Prva slovenska trgovina z železjem
v Gorici
Konjedic <& Zajec
(prej G. Darbo)
fiHT*   pred nadškofijo št. 5.   -<9Qi
Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa, železne, cinkaste, pocinjene in medene plo-sčevine, orodja za razne obrti in pohlinega, štedllna ognjišča, peči, cevi in prodpečnike, nagrobne križe.
Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja.
Glavna zaloga za Gorico in okolico
izdelkov c. kr. priviligovanih livarn.
Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah.
Edina zaloga
najboljšega koroškega Acalon in Brescian -jekla.
Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih  strojev iz
prvih tovarn.
Kupujeta staro Železje in kovine po najvišji dnevni ceni.
®@©0®©©©©©(
Krojaški mojster                v
FRANC ČUPBRj
v Gorici                 \
v ulici sv. Antona štv. 1, \
izdeluje                          dj
VSAKOVRSTNE OBLEKE       \
za moške po meri, bodisi fine ali pripraste. \
-----              10 52—38     I
Priporoča se svojim rojakom v Gorici   y
in na deželi, posebno pa učencem ljud-   Q\
skih in srednjih šol za obila naročila.   X
Teodor Slabanja
srebrsr
v Gorici, ulica Morelli 12
priporoma velofantiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico za izdelovanje cerkvene posode in orodja. Staro blago popravi, pozlati in posrehri v ognju po najnižji ceni. Da si pa zamorejo tudi bolj revne cerkve naročili cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni a tem, da jim je pripravljen napravljati blngo, ako mu polein to izplačujejo na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevaleč sam lahko določi. — PoSilja v.^ako blago J4!)                          poštnine prosto!
BGB& Špcdlctjslta poelovnica
Mw Ml T Gorici |
») ->\ 35   v ulici Morelli 12 so toplo priporoča Slovencem v Gorici in v. dežele.
Ambrož   Furlan
trgovec
z jedilnim blagom
na TržaSki cosli slov. \ v (Jorici —
priporoča kavo, rSž,  sladkor,  moko,
žilo, otrobe, coment, vse poljske In
domače pridelke, prodaja tudi kroglje
z« Igro.
Podružnica jo: v ulici Parcar it. 10 v Podturnu.
1'oslrožf vestno in po zmerni rvni.
iK«5ee^M*3i
sadjarsko društvo za Irda   ^
t Gorici                  ffi
prodaja pristno
L briško rebulo.   [S|
Goriško pivo!
(na Gorliceku II).
.«Ij,.m:il.-.
lottpisani priporo.-am svnjin svojo posebno diil.ro u.ežuno izvozno, marcim m ule-žano pivo najboljše kakovosti, dobiva m> v M.dčkil. l»o V,. '«. xu i» l', H. kakor lu.li v po.-ebnili otekle nicaii. Zajedno naznanjam, da s-ein v nunoloin le.-i svojo pivovarno znatno zboljSnl in da *r\\\ rabil za varčuje dobrega piva le uajlinljS«* blago: Žatečki brnel, I iu hanaSki ječpien.                                          i; '26    t"
froseč p, n. oiljeir.alee. da se z zaupanjem obračajo name in si obilno naročajo sagotovljam. na;-toč^ejšo postrežbo. Z najodiičnejVnn spoštovanjem
Fr. AVanok,
pivovar.
''A^ŠA^t^tsA
Usojam si slavnemu občinstvu, nazna- . niti, da prevzamem in izvršujem točno i naročila na                                                      j
kavo, čaj, olje, riž, makerone. i "M deHkatese. sadje, ribe, vina Itd. !
^          FoSiljatvo v umolih  l>o  5 K.  oddajatit   i
^  po  pošti, ono od 'M K. naprej  pa po že-  | ijph  leznici s povzetjem.                                         i
5S          Take pojiljatve se izplačajo vsakomur,  j
zS   posebno p. n. gg. krčrnarjem, družinam in  >
fonim, ki ra> .o za dom različne jestune ali j žele o raznih prilikah nabaviti si specijali- j <«. tete, katere se na deželi ne dobi, ali pa le i <fg zelo drago. n. pr. morska ribo in rak«, j Jsj svaia sadje, lino olje itd. <§; Glavni moj namen je razpošiljati ; *g dobro blag-o in po nizki ceni. 4tg( Cenike ilopoSljem radovo\jno in brezplačno. | 4p          Za   p.  n. gg.  trgovce imam poseben ;
^ /"Uiik in zamorem dajati blago po tako ej| nizkih kupih, da se ne bojim konkurence. <f»t          Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka
j&  posredovanja. c§-          Z odličnim spoštovanjem
W                                 Erncst Pegan
*$                                                 TRST
L| (cl.)                     v uliei S. Francesco Stv. 6.