I^T/Pl^llflv Ift t* lfilflilfl li jI J in language only. ■ all If I I I VB al I VM Ml I . i| I_ Vlv t JL 1111V1AA1M M j . ......; .dJ ' ' NEODVISEN 3LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI r * ' * ' i m n NO: 48. . CLEVELAND, OHia MON1DAY, APRIL, 24- 1916. LETO IX. - VOL. UL Mestne novica. Novi državljani so morali priseči, da se bodejo borili proti Nemčiji, Se se napove I—ilzvanreduio slovesno zase-j#aanje sodtaije Zjed. dri a v v I Clevelandu je (bilo v (peteik na ^ zvezini sodtiiji. Sodnik John H. , Clarice, pristen Amerikanec, je imel (pred seboj 36 prosilcev, katerim najbii(podelil državljansko /pravico. Vsi prosilci so prestali državljansko skušnjo pred Mr. Kerlinom, zvezinim eksa-minatorjem. In potem se je dvignil sodnik Clartke in dejal i i "Vi možje, 'ki prosite iza driav-i ljanske papirje republik* Zjed, ' držav. morate vedeti, da zna i as nastati boj med Nem-1 Zjed. državami. Vi ste jeni v deželah, ki ee na-danes v vojni. (Predno Noidelirn državljanske pa-morate priseči zvestobo državam. Če bo potreba, morate vzeti orotžje za va- 0 domoviho, in če bo t-re-►rate dati svoje življenje 5. Predno vam podelim janslko pravico, -se mora-iviti, ali ste za Zjedinjene ; ? Ali se Ibodete borili za države, če pride Vojna?" jvesna tišina je nastala, injega šumi a »i bilo sliSa-flvorani. Konečno pa pri-ist vseh navzočih pro&il-Da, tmi prisegamo, da se 10 borili iza Zjed. držalo tem odgovoru je clerk er narekoval prisego. Med ki so prisegli, so bili 1 Slovenci: Peter Maglič, Primčič, John Simrak, Katčič. si ameriški državljani, slovenskega ranil Politični oblaki so čimdalje bolj rafcni! Varujte se govorov an dtikaizov v -prid cesarske avstrijske tiranije! Ne veste, kaj se |_jfem zna pripetiti! Odločno k svarimo torej rojake, da bi Se I kaj ameli opraviti z črno avstrijsko tiranijo, postanite lA- i—-Slovenski {Politični Klub v Clevelanidu je poslal v Washington na senatorje in kon-1* gresmane države OHio brzojavke, naj podpirajo dotični administracijo. Slovenski državljani so lojalni napram Zjeil1. dr-I 'kavarn. Enake brteojavke je poslala Slovenska Liga. Naj vedo ameriški vladni krogi, da Slovenci nismo avstrijske klečeplazne kreature, ampak svobodni ameriški dtržavljani! —Dne 29. aprila priredijo članice pevskega dr. "Edinost" jalko zanimiv serpentinski in prestopnega leta ples v Grdi novi Kloratih Dekleta imajo ob tej priliki pravico izbirati mo-l ie. Da bo pri tem imenitna za-| bava, nam ni treba šfe posebej |vy—iV torek so volitve. Voliv-he koče so odprte ob pol šestih zjutraj do pol šestih zvečer. Saloonii ostanejo tekom volitev plaprti, Vspeh volitev naznani-jjno v sredo zjultraj, ko izide naš ./časopis. Vsak državljan mora / voliti. To je vaša pravka, kate-I ri se, ni treba odrekati. Volite —Okradfen je bil ponoči na Glass ave. in E. 6rsrt St. rojak je Ibilo že več rojakov riapadJe-nih. —Sledeče slovenske druižine so dobile novorojence tekom zadnjih dVeh dnij: Mrs. John Raje iz St. Clair ave dečka, Mrs F. Sluga iz E. 39. ceste deklico, Mrs. Geo. črnkovič iz Burke ave. deklico, Mrs. Rud. Kenik iz E. 82. ceste deklice, Mrs. A. Rosen, cječka. Nase častitike! —Sledeči' Slovenci so dobili stavbena dovoljenja v preteče-nem tednu: John Medved za hišo na 15003 Sylvia ave. za $3000, John Konec na 16213 Waterloo Rd. hiša za $2800. Anton Gubana njf 16717 Watefc loo Rd. prizidek k trgovini za $500, John Mole, 5608 Bonna ave. ihiiša za $2000. —Uslužbenci pri American Steel & Wire Co. dobijo izboljšano plačo.* American Steel & Wire Co. sipada k ogromni 'kor-poraciji "United Steel Corporation". —Rojak Josip Kazar, stanujoč na 727 E. 157th St. Collin-wood,4 je bil v soboto ponoči napaden na St. Clair aye. in E. 43*rd St. Sedem roparjev se je navaliilo na njega, toda odnesli niso ničesar, ker Kožar ni nosil kaj (posebnega s sriboj. —Vsak kandidat, ki želi, da pride njegovo ime na volivno listo, in če mu služlba nese več kot 5000 dolarjev na leto, -mora plačati $25, če je izvoljen ali ne. S tem se bodo vsaj deloma pokrili vezivni stroški. —ičlani umije voznikov, bro-jeci 700 so ustavili z delom, in njim se pridružijo najbrž še 30.000 mizarjev, tesarjev, zidarjev in in sfe proglasiti za pravegia vladarja Meksike. Ban dit Villa je poslal več svojih zaupnih mož k voditeljem Car-ranaoVe stranke, (katerim je dal razumeti, da če bo Villa proglašen za vladarja Mekfsilke, da bo ljudstvo nenadoma na njegovi strani, in da se združeno misksikansko ljudstvo lahko u-stavlja vsej vojaški moči Zjed. držav. Nekje pri Parralu so meksi-kanslke oiblasti izkopale neko truplo, o katerem se je trdilo, da je truplo ViHe. Skazalo se je seveda, da je trnlplo čisto nepoznano, in nepobitna resnica je, da Villa še vedno iiživa svobodo v gorah. Po razni'h meksikanskih mestih so poulične druhali napadle Amerikance. Mnojgo stotin Amerikancev je že pobegnilo iz Meksjke. Pri Ourango so banditje povzročili železniško nesrečo, pri kateri je bilo trideset ljudi j ubitih. Iz Cdkiflnbusa, N. Mex., se poroča, da so ttosedaj Šest izmed osmih vojaških zrakoplovov, ki so bili dodeljeni nasi ar-maldi v Meksiki, požgali kot stvari brez pomena. Zrakoplovi so najslalbejšega izdelka, in pot-poplnoma nesposobni za vsako službo. Ameriške čete v Meksiki imajo sedaj samo dva zrakoplova še. ' o Wilson v gledališču. ■Washington, 22. aprila. Predsednik Wilson se je dianes mudil v nekem gledališču za premikajoče slike, kjer so med drugimi kazali-tudi najnovejšo Sliko, kako pride predsednik Wilson v( kongresno zbornico, tda prebere svoj ultimatum Nemčiji. Ko je navzoča množica opazila Wilsona na sliki, je nastalo ogromno navdušenje v gledališču, priredile so se velike demonstracije v počast predsednika, in godba je pričela igrati narodno himno. Wilson se je deset minut zahvaljeval, toliko časa je namreč trajala ovacija. ) ' - .., -.'iS 24,000 na Strajku 24.000 premogarjev v okraju Pittsburga je zaštrajk^o za boljSo plačo. Rami Štrajki po drugih mestih. "" ' T*. , '' ' ' ' Pittsburg, Pa. 22. aprila. ^Predsednik Bittner od unijske-ga distrikta št. 5. premogarjev je danes ukazal 24.000 premo-garjem v PitCsburškem okraju, da odidejo na štrajk. Štrajkarji navajajo vztoik štrajka dejstvo, da se Pittsburg Coal Co. ne drži pogodbe, ki se je pred kratkim časom sklenila v^New Yor-ku. Trdi se zajedno, da premo-garji v drugih distriktih ne bodejo izaštrajkali. Predno se je razglasil štrajk, so se posvetovali zastopniki premogarjev in delodajalcev, toda delodajalci «0 zavrgli nasvet premogarjev, naj so držijo svoje pogodbe. Ko so delavci v soboto prišli po'svoje plačilo, niso dobili 5 procentov zjboljšane plače, kakor so jim premogarski baroni obljubiili. Povelje za štrajk je bilo potem nemudoma izdano. Drugf štrajk se je izačel v East Pittsburgh, kjer so za-štrajkati uslužbenci Westing-house Electric & Manufacturing Co. 500 štrajkarjev je para-diralo včeraj po mestu,, in šerif je prijel dVa štrajikarja in ju za^ pri. Pcizneje so štrajkarji korakali proti policijski postaji, kjer so se izjavili, da ne bodejo trpeti, da bi policija zapirala njih pristaše. »Policijski načelnik East Pittsburga ima samo policistov na razpolago. 10.000 delavcev j« prizadetih od tega štrajka. Kakor poročajo listi, je mnogo stotin delavaev v tej tovarni naredilo od $10 do $26 na dan (???), da so bila dečki stari 16—18 let plačevanj po 30 dto 60 dblarjev na teden, in da so celo dekleta dobivala p4 $30 na teden plače. Kofmpanija trdi, da je radi teh ogromnih (??) plač -delavcem zrastla zavest, dbčim delavci trdijo, da se borijo za osemurni delavnik in za priznanje unije. Kompani-ja ima ogromna naročila za evropske armade. * ' --o-- Sofija bombardirana. SoOun, 22. aprila. Neki francoski zrakoplov je prfpljul'nad glavno mesto Bulgarske in zagnal več bonjb nad mesto. Francozi so bombardirali Sofijo v povračilo, ker so nemški zrakoplovi napadli francosko taborišče severno od Soluna. Francosko poročilo pravi, da je nastala v Sofiji precejšna škoda od požarja, povzročenega od bomb. i., , \ Memci morajo iz Portugalske. Pariz, 22. aprila. Iz Lizbona se poroča, da je portugalska vtakk izdala ukaz, da se morajo Nemci, naseljeni v Portugalski, pobrati tekom 5 dnij iz Portugalske. (Možje pa, ki so vojaške starosti, so bili (zaprti.- IFbrtu-igalska vlada je prekinila vse trgovske zveze in pogodbe z Nemčijo. — "O Ford ne bo samolaaten. New Yloric, 22. aprila. Henry Ford se je danes izjavil, da bo le v tem slučaju kandidat za predsednika, če bo . imenovan od repu/blikanisike konvencije, toda sicer na noben način ne. izjarvil se je, da ne bo zapravil niti enega centa, da bi ustanovil svojo lastno stranko in kandidiral na neodvisnem tiketu. Ameriški vojaki bolni. Washington, 22. aprila. Vojaška statistika kaže, da izmed vsakih 1000 ameriških vojakov se jih na leto prijavi 629 kot lboInc- ; * Iz bojišča. . Smrt okoli Verduna. • London, 23. aprila. Najbolj krvavi boji se vršijo ponovno okoli Verdluna brez prenehlja-ja. Na Obeh straneh se vršijo ogromni infanterijski napadi. Kot se čuje so Francozi dose-daj postavili okoli Verduna 36 divizij vojaštva. Iz tega se sktlepa na velikanski pokolj, ki vlada v okolici trdnjave. Najhuje Iklanje je. v okolici hriba4 "Mrtvega človeka", kjer so Nemci kot Franoozi zaporedoma prešli v ofenzivo, toda niti Francozi niti Nemci rte morejo zaznamovati uspehov. V Berolinu priznajo izgubo. Berolin, 22, aprila. iPariz pfi-r znava, da so Nemci »zasekih del novega »strelnega jarka, dose-daj v francoski oblasti, toda pozneje so Francozi znova napadli in odvzeli Nemcem* strelni jarek. Nadalje pripozna nemški generalni štab, da so Francozi osvojili več ozemlja v Caurette . gozdovih. Toda kljub vsem naporom, in kljub groznemu nemškemu obstrer-Ijevanju in infanterijskim napadom, se Nemcem nikjer ne posreči niti za eno ped napredovati Več generalov je že odsvetovalo kronprincu, ki je vrhovni poveljnik nemške armade pred Verdunom, naj odneha, tcida Ikronprinc je za trdovrat-' no, četudi brezupno nadaljevanje npadov na Verdun. Ruske čete pri Verdunu. London, 22. aprila. Ruske čete, ki so se pretekli tfotrtek izkrcale v mestu Marseifl OS, 'SO že na potu na fronto pri Verdunu. Včeraj so potovale preko Uyonsa, kjer jih je francosko ljudstvo navdušeno pozdravljalo. Po celem železniškem tiru, kjer se vozijo vlaki z vojaškimi •četami Rusov, stoje ljudje in ganljivo pozdravljajo svoje hrabre zaveznike, ki so prišli 12.000 milj daleč, da se borijo za Skupno stvar. Dohod ruskih čet na francoska tla, je silno utrdil prijateljstvo med obema narodoma, in Rtusom 'strežejo povsod, kolikor morejo. V mestih, kjer so se ustanovile ruske čete, so ustanovili za nje ruske časopise. Poroča se zajedno, da prvi ruski oddelek, ki dospe pred Verdun, je 40.000 mož močan. Angleži potolčeni ob Tigrisu- London, 22. aprila. Iz Carigrada se poroča, da so Turki v Mezopotamiji teško poraziili angleške čete pri Kut-el-Ama-ra. Turško poročilo pravi, da so zgubili Angleži 4000 mrtvih in ranjenih. Tuiki so zavzeli tudi one pozicije, katere so jim Angleži poprej, odhrzeli. Zajedno *se poroča, da je nelki turški zrakoplov napadel angleško taborišče pri E1 Kan t ari, kamor je bilo. zagnanih mnogo bomb. Laško uradno poročila Rim, 22. aprila. Avstrijci so e velikima silami napadli naše postojanke pri Largartzi, toda ogenj naših topov jih je prisilil na umikanje. Avstrijci so se posluževali eksplozivnih 'kro-gelj v svojih puškaih. V gorenji Cordevole dolini smo napredovali. V Plava okraju pri Gorici je divjat ves dan topniški boj. Naši topovi so razbili sovražnikove postojanke pri Zagori, katere so morali Avstrijci (zapustiti. Rusko uradno poročilo. Petroigrad, 22. aprjla. Nemoi so z vso silo bombardirali ruske pozicije pri Gaitnmovki. V Galiciji so avstrijski zrakoplov-ci napadli Tarnopol. Na kav-kaški fronti so ruske čete zopet .napredovale zapaldno od Tra-pecunta. Poskus Turf$ov, začeti z ofenzivo pri MamaMcatu-nu, je bil ckfbk. Nemci odlašajo z odgovorom. Wilson čaka do torka. Washington, 22. aprila. Uradni Washington pričakuje nemškega odgovora pred torkom, ko se vrši kabinetna seja. Kabinetna seja v torek Franciji. Rusija je it od začetka vojne hnela na raznih frontah, kjer se je borila z različniimi uspehi, več vojakov (kot jih je morala nanekrat oborožiti in uiporalbiti. Dočinn je Nemčija, Avstrija in Francija klicala že svoje zad-njerezerve v Ibojno črto, se Rusija niti dotaknila ni že svojih prvih rezerv. Kljub temu pa se je Rusija bolj borila, na (večjih frontah in ': na večjih \bojiščih tkot vsaka druga država. Njena bojna črta v Evropi od Dvina do Dnje-stra znaša preko 600 intlj. Bojna orta Rusov v Aziji je a uničuje Turke v Aiziji. In pri vsem gplli ima ta ruski medved še tretjo taco, katero je stegnil v Franciji, da tudi tam pomaga ponižati ošalbne Germane. Ruski kot nemški državniki v dobro vedo, da bo ipadla odio-W§Ml (bitika na tzaipadnem bojišču. Zadnji nemški naval na ptwijo in nemški naval na Srbijo, vso to so bile samo pred-prinpave za večje dbigodke. Predrto Nemci koncentrirajo svojo lito na zaipadnem bojiščui, bo morali Alvstrijo oprostiti njene-nega nevarnega nasprotnika — Srbdv. nemški fronti proti Rusom so ®e morali Namci tako utrtfiti, da jim Ru«i ne morejo do živega. In ko je bilo vse to idogotovljeno, tedaj so (pričeli Nemci, pošiljati svoje če* te na zapad. 'Meseca marca se je vršilo v Parizu skupno Zborovanje zaveznikov, kaj naj narede v bo-idočnosti. Prav z gotovostjo se trdi, da je (bil na tem zlborova-; nju sprejet predlog, da pridejo pruske čete v Francijo. Rusija dobro ve, da je njena uisoda odvisna od1 usode njenih zapad-nih zaveznikov. Zato je bila Rusija takoj pripravljena, da pomaga zaveznikom na talk na-t čin, kii j (ikega pomena, ampak važnost, da silno važno je, da se nahajajo Rusi v Franciji, in da so zavezniki sposobni nekaj narediti, čemur se čudi ves svet. In Nemci Ibodejo komaj pozabili svoj »strah radi rudke navzočnosti na francoskih tjeh, ko bodejo udarili Rusi na dveh frontah na Nemce. Trdi se, da ix> rusjca vlada laglje oborožila svoje moštvo na Francoskem kot v -Rusiji, •kamor je po^ za pošiljanje orožja vel?ko daljša kot v Francijo. Zato so ruske čet$, iki so bile poslane v Francijo, jako ogromne. Vojaški kritiki so mnenja, da je najmanj 500.000 ruskih čet bilo tra/nsportiranih, dočim trdiijo zmernejši krogi,, ida jih je dospelo le kakih 250.000. Francoska vojna uprava ima streljiva za vse dovolj, ruska vojna uprava pa ima moštvo. Na vsak način .moramo pričakovati prihodnji mesec velikih dogodkov. Strašni morilni nemški militarizem se giblje v vseh tečajih. In mogoče bo ravno slovanska roka ona, ki ga 'bo stria in mu izdrla strup uničevanja. Potem se bodejo evropski narodi oddahnili. o_______,—j Slovensko Zavetišče. •Slovensko zavetišče je postalo predmet, ob katerem se nekateri spOdltikajo, druigi se mu smejejo, tretji kažejo, kako med nami vse umira, četrti, kako postane vse nič, k&r začnemo. Itn potem pridejo še peti in šesti in tako naprej. Cela vrsta jih je. Kafk samoten, dolgočasen dopisnik, ki piše vsak teden dva dopisa iz naselbine treh hiš, premišlja, ikje bi dobil dobro gradivo. Aha. Sk>vensko Zavetišče Nikdar ni dal sicer centa, aJi pa je daroval le tedaj nekaj zanj, (ko ga še ni bilo. Zastonj ga iščemo med članstvom. Ampak je treba1 poznati slabe stn&ni našega naroda. Malo sumnje, kot bi bilo kaj iziginilo -r- kje je nabran denar? Za njim prid« drugi in tretji. In tako gne dalje. In ker imajo posamezni odborniki • usmiljena sirca, poročajo javnosti to, kar je flyiilo poročano. Te vrste gimpdni so poraz* t rešeni vse,povsod* Včasih so imeli mogočno tiesedo, včasih se je dlalo sijajno izlhlajati v jav>-nosti, če se je mamigavalo., Danes me ivkče več to. Drugi omenjajo Zavetišče tako, da se za v9atko besedo vidi smeh. Tem ni zaimere. Kaj pa je z Zavetiščem. Odbor ničesar ne dela in prav posebno tajnik jte na piki. Odbor je delal. Leto in pol je pošiljal mesečna poročila in prošnje v javnost. S ikakšnlm vzjpehom ? Z nobenim. Kjer se začne denar, tam se neha navdušenost. Dobro in -lepo ibi bilo Zavetišče, ko bi s«e zgTadilo samo, 'ko bi ga zgradili drugi, ampak da bi morali mi kaj dati ,— denar, kar se ga' je nabralo, niti ; ne zadostoval za tobak, kar ga . porabi v teku enega leta jeden revež, je fbilo tretba afli pustiti : Zavetišče in vso misel ali pa ga skušati oživiefti na kak drug način. Tajnik izarvettišča je obupal 1 nad1 tem, da ;bi bilo kdaj mogo-1 če postaviti ali vzdrževati s tem, kar bo javnost dala prostovoljno. In tako so morali obupati drugi -h te v a državni zakon, da skrbi vsaka organizacija >za dtobo človeškega živltjtenja, katero zaznamujemo z imenom: old age — po naše: starost. Ktfaj pride starost ? Tega ne more določiti nikdo. Če človek teško dela, je prav kmalu star, to vemo vsi. In ko postani človek tako oslabel, da si n»e more več služiti kruha s svojim delom, tedaj je star. Leta ne igrajo nobene uloge. Poznamo ljudi, kateri so krepki z sedemdeseti leti, pa jfh (poznamo tudi, (ki so popolnoma oslabljeni s petdesetimi leti. iPosebno ljudje forež profesije morajo opravljati kaj teška dlela in je skoro gotovo, da ne bodo mogli ostati pri tistih delih dosti nad petdeseto leto. »Danes imamo starčke, ki so .po zakonu opravičeni, da jih podpirajo Jedbote, v naj mah j petih naših organizacijah. Jih ima SNPJ, KSKJ, JSKJ. sv Barbara in Avstrijsko društvo v Kansasu. Kako je to, dia ni menda še nobena teh organizacij izplačala nobene starostne podpore? Naj^rže ne vedo ljudje, da so opravičeni do ttelga? Ampak bodo izvedeli —- in dolžnost organizacij je, da se jim pove. In .potem bode treba izplačati iz smrtnin — koliko? Po par sto na letto — dokler bode kaj. Kteuj potem? . To so vprašanja, katera nas silijo, da mislimo na Zavetišče. Tem starčkom se da prilika, da p r Mej o za svojo smr tni.no v Zavetišče, kjer so preskrbljeni do smrti. Kdor ima svoje ljudi in bi ne hotel iti v Zavetišioe, bi se izplačfel denar njegovim ljudem. Ti bi pa morali dati zadostno varstvo, da ne bo tisti starček ostal kdaj zopet na ra-maili javnosti. Predložil jte tajnik potem resolucijo, kaftera je bila vzpre-jefca soglasno in katera je v novih pravilih SN1PJ stran 103 in 104, in katera se glasi: RESOLUCIJA. (Sprejeta na šesti' redni konvenciji v Pittsburgiu, Pa.) Šesta redna konvencija SN.BJ priznava nujno potrejbo ustanovitve Slovenskega tZavetišča z odkfelki: a) (Bolnišnica, v kateri bi čtani slovenskih organizacij dobivali vspešno zrfranmiško po- podpornih organizacij, resnjoni dom vtseh tr^ah bratov in sester, naj bo Cvetje, kamor ne b#do segale politične, verske in drugi© borbe sveta. Zgrajen naj bo torej temelju popolne o-sefbtne svobode. Priznavamo, da spopoJnuje-mo z ustanovitvijo Slovenskega Zavetišča tisto nalogo človeške družbe, katero bo morala vršili država, in vlagamo s tem nas formalni protest v imtenui trpečega delavstva. Šesta redna konvencija naroča in pooblašča tglavni odbor SNPJ, da stopi v dogovor v svrho skupnega dela z odobo-rom (Slovenskega Zavetišča iA z odbori dlrugili slovenskih podpornih .organizacij, ki so zadovoljne sodelovati pri' skupnem delu. Pooblaščamo ga, da ima glede Uega vprašanja popolno pravico reševati finančno stran Slovenskega Zavetišča za našo organizacijo, da pridemo čimprej do plemenite ideje — Slovenskega Zavetišča. S to resolucijo je stopilo Slovensko Zavteftišče v rejelo Slovensko Zavetišče v program. Potem ne bode treba druzega, kot sestaviti centralni odbor iz vseh organizacij in vrediti vprašanje, da 3o rešeno za vse pravično. Vsaka, organizacija bi se zavezala prispevati k gradnji in vzdVžbi Zavetišča, dokler bi bi-o namreč to sploh potrebno. Gotovo je, da pridfe čais — ne *k*lgo ipottem, ko se izroči Zavetišče svojemu namenu — da se bode vzdrževalo Zavetišče s svojimi Ustnimi dofoodki. Jeden sam dan v letu, kjer bi se delovalo za Slovensko Zavetišče po vseh naselbinah, kp bi se wiredllo veselice — bi prišlo zadosfti, da se vzdrži Zavetišče, ^dkaj dairov, nekaj, volil, nekaj smrtnin za tistimi, ki pridejo notri — to bi zadostovalo- V jem tistim, ki se smejejo naid Slovenskim Zavietiščem, ,K>vemo jedlno: Zavetišče bo. Vsem tistim, ki izprašujejo nervozno vsakih par mesecev, kaj je z Zavetiščem, povemo: Zavetišče bo. Ti nisi vzrastel v jedrnem dfnevu, pa tudli za Zavetišče ne more® zahtevati, da boi vse gotovo v jednem letu. Je še več organizacij, katere bodo vzprejele Zavetišče. Katere ga pa ne marajo — pa ttudi dobro. Zavdtišče pojde preko njih do svojega začetka. Najboljša garancija za vres-ničitev je sklep SNPJ na Pitts-•btorški konvenciji. Temelj je tukaj — zgradba pa samo vprai-šanje časa. Tisti, kateri ima pripravljen kak kamen za odbor, naj ga rajši obdrži v žieipu. Odbor je preiskal imenik članstva Slovenskega Zavetišča — je nekaj .posameznikov — manjka pa Slovenskega naroda v Ameriki. Ko bi bil vsak rojaik storil to, kar je storil odbor, bi bil vsak rojak čkan Zavetišča in bi ga 'že danes imeli. Tako je pa videl odbor, da odrtebajo čuti v srcih, kadar pride na vrsto žep — in storil je, kar je bilo sploh mogoče v dtanih razmerah. Slovensko Zavetišče bo — in to nas tolaži* da ni bilo naše delo zastonj. Velike misli potrebujejo veliko časa, potrebujejo veliko sredstev in velikega dela. In vie to se ne da napraviti kar tako. Taka vprašanja dozorevajo t potrebami. In te nastajajo danes. Organizacije se starajo, kot se staramo mi, ljudje. Ca« čili rešitev vprašanj, katera so bila nepotrebna prej. Da, Slovensko Zavetišče bo — Slovensko Zavetišče je že. ' "čas". Tisoče in tisoče rojakov bere "Clevelandsko Ameriko". Ali ste tudi vi med njimi, ali ste zvest naročnik listo? t f V ; - ■ ; i . k • . 1 (x/Oius Fi< naiiuneriirifr.) La ( S stalnim in neprestanim napredkom človeštva in s pron-čavanjem temeljnih načel človeške družbe se razvija tudi vedno silnejši čut odgovornosti pri onih, ki so zmodhiejši, pripravnejši in razumnejši ter tvorijo uspešnejši in bogatejši del ljudstva, ki s svojimi načrti in idejami nadzirajo in vodijo s takozvanim "javnim mnenjem" one, kojih usoda manj srečna in (kateri so manij koristni člani ljudstva. Vsepovsod se .pojavljajo akruistična gibanja, v nekaterih slučajih dob na, v drtfcgihl na napačni podlagi, redkokdaj pa znanstveno utemeljena, dasi jih po večini preveva ista splošna misel. Dobrotljivost je najočividnej&i izraz teh gibanj, ki so najbolj razširjena, najmanj znanstvena in največkrat se jih zlorab-Ija. . . Škodljiva in slabo upljiva}o-ča so ta gibanja zato, ker streme ža tem; vsaj v nekaterih ozirih, da več ali manj škodijo osebni odgovornosti in individualni inicijativi. V tem ožini se zide, da delujejo ravno nasproti splošnemu napredku in težnjam človeštva, ki si hoče razviti in izpopolniti delavnost posameznikov na ta način, da raziširi oseJbino svobodo. Med veščaki na tem polju, proučevalci in učitelji, je dolgo pre vi a da v a lo mnenje, da je zakonodaja v Nemčiji -v tan oziru še najbolj napredna, znajistvena in uspešna, kar smo jilh ktfej doslej poznali na tem polju. Za tem je tembolj zani-joiivo, da> natančne opazovanje odkriva eno posebnost tega si-, stema in vprašanje pravega razmerja med razvijajočo se delavnostjo posameznikov, odgovornostjo in svobodo na eni strani, na druigi strani pa pokroviteljstvo slalbatnejšrh članov družbe. / "Scientific American" se peča z nekim člankom, ki ga je priobčil' dr. Jehs Fatilsen v nemškem listu "Umschau" glede bolniškega podpornega skla~ da in o upravljanju s strani nemške vlade. V Nemčiji Je bolniško zavarovanje del družabnega dobrodelnogia delovanja. — Vtštevši od zavarovanih odvisne osebe, se tiče 94.4 odstotkov vsega prdbivatstva. Tako zatrjuje dr. Paulsen. V sledečem je nekaj mnenj pisca omenjenega članka: "Po mnelhju pisca so bolj potrebne notranje reforme, ki bodo dovolile večjo * neodvisnost delovanja, kakor pa popolna obnovitev dobrodelnih postav." "Boljše bi bilo, če bi moral bolnik sam plačati del stroškov za zdravila ali celo del stroškov za zdravnika. To bi povečalo zanimanje in upoštevanje bolnika do boniskih skladov, ker le malokdaj je upoštevano ono, kar nič ne staneqt' "ILajik ve, da so pesefbnosti duiha, značaj in slaboumnost povečani dedne lastnosti, toda redkokdaj misil, d'a so tudi telesne bolezni pogosto posledica podedovanih nedostatkov telesa. Da se more oseba s takimi pomanjkljivostmi le redkokdaj uspešno boriti z življe-njenskimi, aH pa samo s pomočjo dobrodelnih zavodov, kar mu pomaga le do slabega in 'neveselega življenskega. obstanka. ' "Zdravnik je zmožen, da večkrat napravi in doseže več, kakor pa samo omili položaj ljudi, ki so tako obremnjenit Težlji slučaji polnijo brezkončne vrste norišnic, zavodov za pohabljene, hiralnic, zavodov za slepe in neme, kateri zavodi 56 vedno bolj in bolj množe po številu in po velikosti. V lažjih •slučajih onih, ki še lahko delajo, pa se s pomočjo dobrodelnih in bolniških društev pomaga za silo naprej. Taki ljudje so tudi povečini največje breme in n največje stroške tankim organizacijam in zahtevajo največ od dobrodelnih društev. "Kadi tega vodi sedanje družabno delovanje kot posledico seboj do tega, da se vzdržujejo nezdravi družabni elemnti na stroške zdravih ter imajo .. ... č ' fc" < zdravljenje le malo kdaj pomaga za vse življenje, povzroča pa, da prihajajo na svet novi tuberkulozni otroci. Istota-ko j4 zdravljenje od pijanosti koristno tako v gmotnem, kakor tudi v zdravstvenem oziru za posameznike, ima pa to sla-Ibo posledico, da se poslabšuje s tem kasneje prebivalstvo, ker se od takih pijancev rode otro-loiv ki imajo dedne napade. " "(Dobro bi bilo za zavarovalne družbe, da bi izdajale natančna naznanjla o številu takih otrok. Na tak način se jasno podlpira slabiče, da se še množe na stroške m škodo zdravih vsPed naših naporov jim pomagati." ' f Iz ljubezni! Brivski mojster na Reki, 26 letni E Torok, doma iz Žolne na Ogrskem, se je zadnje dni jako čudno obnašal in se dne 28. febr. z britvijo smrtno nevarno poškodoval. Prenesli so ga v bolnišnico. So. di se, da je vzrok poskušenega samomora — ljubezen. Vzlic temu, da si je brivec globoko prerezal vrat, šepece neprestano neko žensko ime. V ruskem vjetništvu se nahajajo poleg seznama izgub št. 35s: Anton Dodič Kopra, rojen .1890, v Kamišpu, guber- s^ttats^ i CENIK MALIH OGLASOV. IWK «1 DELAVCI V« VUSTE, do 28 btttd ali S vr«t J 1. kmt po.......................12? 3 krat po.i.......................... 6 krst po.......................30q. vsaka nadaljna vrl« po S«. DELO IŠČEJO VSE VRSTE, do 2S boaad ali S vrat 1 krat po........................ i krat ta vofi po...t.............l7c. v vsaka nadaljna vrata po Se. \ 80EE SE ODDAJO IN NA HBANb » SPREJMEJO, I I ds 25 baaad ali « vrat X krat po....%..................2$c>j S krat ta vefi po.................20c. 1 Vsaka nadaljna vrata po 4o. J| V NAJEM »S ODDA, NIIA, ErTANO-VANJE, TRGOVINA, Itd. NAPRODAJ rN'^uMT'M'm.Jssii LJENO, IN DRUQO NEOZNAČENO, do 26 bsasd ali • vrst I krat po.......................60c. 3 fcmt po.......................42c. 8 krat ta .ve6 po................35c. vsaka nadaljna' vrsta po 7o. *m 48ČEJO SE TRGOVSKI SOLASTNIKI ALI DRUGE DENARNE PRILIKE — PREKLICI IN DRUGE OSEBNO 4J0 26 betid sil 6 vrst 1 krat po.......................60c. * 3 krat ta v«C po'...............$1^0 Vsaka nadaljna vrata po 10c. zahvale, in mrtvaška naznanila. Vsaka vrata po.,................6c. Za vsSkrat se Ista cena pomnoil. DRUŠTVENA NAZNANILA. lkrat po ...................4c vrata | Za. veCkrat po..............3c vrata | 4 do 5 beeed ae«ra>fiima ena vrsta. Mr. Cleraeoa lUtluch*, 8M Palmer St., Detroit, Ml o h., Je rabil Pevero-to Zdmvllo za obistl ln Jetra ko m Imel obUtno nepriltko ter naip je pi- \ *al: "Bil sem bolan več kot eno toto Id pol. Potem Mm Uvedel o £eve-ntvom Zdravilu za oblati in jetra ter tem bil olajftan. It ull tega lahko \ priporočam to sdravllo v»lm, ki trpijo viled obUtulh neprllll^" Kadar vas hrbet boli'. iščite vzrok. Mogoče je, da ga povzroča kaka obistna neprilika in zato rabite Severa s Kidney and Liver ■t J (Severovo Zdravilo za obisti in jetra) ki K MVIAnlf va® bo spravila na pot k zdravju. Rabi lllllllllll V se naj v slučajih vnetja obisti ali mehur-, ja, zadrževanja ali puščanja goste vode, oteklih nog in bola v hrbtu katerega povzročajo obistne nepri-like in v slučajih zlatenice ali kislega želodca. Izkazalo se je tudi kot zelo uspešno za odpravo močenja postelje pri otrocih. 7 41 nA t/ a H ponavadi tudi pojavlja med feaom obutnlh neprlUk In da ae laOMVlVIl pomasa sdravljenju, naj af rabi tudi 8CVERA'S BALSAM OP LVE [Severov tlvljenaki Balaam] kateri f «• »ečkral iakaaal avojo vrednost v a veil a Severovlm Zdravilom aa oblati In Jetra. Cene 8everovega Zdravile a* oblati In Jetra: SOo a fi.OO. Cona Beveroveca Življenakega Ualaama: 75c. V praiaj to vaia»a lekarnarja aa Severove Pripravke Ako vaa ne more aaloliti, naročite jih od naa. _ W. Fe SEVERA C04 Cedar Rapids, lom ^■imiimiimimmsmsmii II—iMMEiM»ii«iiaiianwiiMliallBliaHallWlHl CHARLES ARMBRUSTER. MESNICA PRVE VRSTE \ NAJBOLJŠE SVEŽE IN PREKAJENO MESO. 6112 ST. CLAIR AVE. --------------------•--------- mft teaa^B^^ uffalo ^Thm (af^sfct Ship SEEMmtmmF tf ifi.ii.iifi.!aitri......f /v« lj C CLE^^L^^D^ 5 j Zavarujem proti ognju III in drugim nezgodam POSEBNOST I tarnoetni bradi s« društvene uradnike I ps 25c. od $100.00 m leto. - Jami notar. - Pojaanila AUGUST HAFFNER, 1203 Norwood Road iiiovcnMiS iiflnrnfiriiin /iVRTii j \aUITBnUU1 MU I UAL BUWll • ^TTHIr °................... VRHOVNI URADNIKI: PRBDSHDNFK: JOHN O ORNI K, $10S *T. CLAIR AVKNUB. PODPREDSEDNIK: PIRJMOt KOQOJ, »904 ST. CLAIR AVB. TAJNIK: FRANK ttUDOVBRNIK, 1052 BJA8T fllnd BT. QLAGAJNIK: JERNEJ K N A U B. 1061 BABT 6tnA STREET. VRH. ZDRAVNIK: J. «(. fl EL4 SIK AR, «117 BT. CLAIR AVE. ODBORNIKI: Frank M. JAKAIC, 110« Norwood Rd. Jo«. RUM, 8711 Boops m Frank ZORIC, 590» (flrosser »t«. Frank OBRNE, «111 St Olair are. Anton ORDINA, 6117 8t Clalr »ti. I*mo SMUK, 1051 Addlion Rd. Anton O ŠTOR, 1158 B. Uat St fikde vrhovne** odbora se TrtiJo rsako Četrto nedeljo ▼ mesecu Ob ».SO dovoldno t pisarni vrhovne«* urad*. Pisarna vrhovnega urada 0051 «tad SC. dru»> nadatropjs. daj. Cuyahoga Telefon Pr*nceton 1171 R. Val dopisi, drags uradna stvari ln denarna nakaxnioe, nfj ■« pofiiljajo na fwbovnesa tajnika. Zvealno glaaUo: "CLEVBLANDpKA AMERIKA" SPREMEMBE PRI KRAJEVNIM P , ^ DRUŠTVIH BDZ MESECA MARCA, 1111. KbESF' I V ' -. %" Aaesment tt. 29. ZOPET »PREJETI: i Slovenes, it. 1. cert ftt 104 Frank Mam, 239 Ant. Noae, 330 Joa. Ferlin, 551 Ant. PuCak, 979 Fr. Knaua, 1086 Jernej Mavko. 1092 Ant Gombafi, 1097 Gaiper Jeloriek, ,1099 Karol Orajnar, 1291 Mike Korien. ♦ Slovan, it 3. cert. it. 729 J»k. Pe-I Can, 738 Fefd. Oankax, 1068 Alb. Po«. I nik, 4237 Joe. tete. I Sv. Ana, it. 4. cert. it. 447 Ana Ku-SLhtt. 1079 Mary StlplC, 1329 Mary ^ffeketaT, 1381 Rosi Run, 1489 Fr. Str- * Bhd, 1642 M. SUrič, 1551 Ana Furlan, 1578 Roii Zobd«. Novi Dom, it 7. cert it. «10 Joa. Qlas CleV. Delavcev, it 9. cart, it 1195 John Cepirlo, 1488 Ant Kotnik, 1527 Ant. TomilC. . Mlf B. 10. cert. M. 1628 Ant. Corns. Dttiica, it. 11. c. it 664 Fr. Simon-P fil«,/lpa vsaj premenjeina V globo. To upanje pa se ni izpolnilo in obsojenci so že pod ključem.. i 1 —Našim naročnikom bi priporočali, da si pred svojimi stanovanji ali pa pred vratmi nabavijo posebne omarice za pisma in časopise. It vsake škatlje cigar se da narediti ta* ka omarica. Na prednjo stran se pritepi ime doHčhega, ki tam stanuje. S tem prihranite pismonoScyn in našemu razna-šalcD obilo hoje. Mnogokrat se mora dolgo na vrarta trkati, da kdo odpre, če se pa list potem pusti za kfljuko, pa navadno zgine ali ga pa otroci strgajo. To je poteBi večen vzrok pritožbam, da stranke ne dobivajo lista, če b^naŠi naročniki hoteli tako narediti, ibi našemu raznSšalcu precej olajšali njegovo delo in tudi pospešili, da se razdelitev ligta, ki znaša sedaj v Clevelandu že h naročnikov, hit/eje vrši, Cenjenim društvenim tajnikom po Ameriki se priporočamo za izdelavo vseh društvenih tiskovin za vsako Jedlnoto. Izdelujemo društvena pravila, trdo ali mehko vezana, najcenejše, trpežno in okusno. Stotera društvena zahvalna pisma so priča, da smo naredili dobro in trpežpo delo. • Naročnikom v Pueblo, Colo. Naznanjamo rojakom, da je naš zastopnik za »Pueblo, Colo. Mr. John Germ, 412 Spring st.; On sme pobirati naročnino, in izdajati pobotnice. Rojakom IJ skrbet" za svoje drz tj ne v U Nemlčiji; katerih se nalluja tam 1 nekaj tisoč. Ameriški poslanik JlGerand je kfobil mnogo zaupnih H in skrivnih brzojavk od ameri- f HISE NAPRODAJ. j Hiaa za eno dlruBino na 70. oe-' »ti, cena $2100. Hiša za 2 idlruižini, v bližini Addison Rd. velik lot, cena samo $2500. Slovenci, Idobre Wise se danes teško dobijo za ima jih en denar, ne zamudite te prilike. Moderna hiša iza dve družini na Addison Rd. Velik lot. Cena $5500. Lahko se (kupi na odplačila. Hiša za 6 družin na vogalu 64. ceste in Spilker ave. Cena $6000 Lahko kupite s tisoč »dblarji na prav lahke obroke. Lepa hiša na 67. cesti za 3 družine, velik lot, škriljeva streha, cena $4300. Lot v bližini Jos. Drugovidha , v Notthingihlamu, 371 ^ čevljev širok in 100 dolg, cena samo 1 $225. Dočim jih drujgi računa-. jo v isiti okolici po $400. Na ce-, sti je že voda in sidewalk, to je lepa prilika in ker je lastnik v drugi dtžavi, zato lahko ku(pi: te lot [poceni. Imam še nekaj 'drtrgih hiš i naprodaj. Za bolj natančna pojasnili vprašajte pri (50) JOHN ZULIfH, .1165 (Norwood Rd. VOŠČILO. Vesele praiznike želim vsem cenjenim odjemalcem in .znam-cem John Zulich, 1376 Marquette Rd. Vogal E. 55. cesta in Stanard St.. (Ravno za La'ke Shore baniko.) Prodajalec zemljišč in hiš. Kadar ste namenjeni ku>piti ali prodati hišo, se obrnite na mene, ker vam bom (brez dvoma ustregel po želji. Jaiz imam vefdno več ' hiš naprodaj, da si lahko zbere-te. '' Kot bi bil nov rojen. Tako se počutita Mr. in Mrs. Andy Soltis, ko sta rabila Tti-nerjevo ameriško grenko vino. Berite pismo: Dragi Mr. Tri-ner: 'IZadnji metsece sem vam pisal, da vam spk>ročim uspeh vašega zdravila. In sedaj vam sporočam v tem pismu, da mi je vaSe Trimerjevo ameriško grenko vino storilo jako dobro, kakor tudi moji ženi, in da sem preprflcan, da je res dobro 1 zdravilo. Oba se počutiva kot 1 hi bila nanovo rojena in vam s ! tem izrekava najino hvaležnost 1 Se vam zahvaljujeva in ostaneva s spoštovanjem Andy & Rose Soltis, Rogers Mjine, Iron River, Miich." Trinerjevo ame- ( ri|ko grenko vino poživi sistem, odlpravi slabost, daje novo moč. Cena $i.oa Po lekar- i irah. Jos. Triner, izdelovalec, ; 1333-39 So. (Asihfland ave. Ohi- i dage, III. 4 * * ♦ / ^ Kadarkoli ipotrBbujete dober lrniment za truldne mišice, lo- 4 kalne bolečine, v«prašajte za 4 Trinerjev limiment. Cena 25 in 4 50c, po pošti 35 in 60 centov. 4 1 1 i , iBsaasv; MLEKO I ,|i:S •Najboljše pasteurizirano mleko, dobite pri ^ratik Jeri6 11SS E. SOtk ST. Prodaja se na drobno in debelo. Svoji k svojim! ® ^CSSSSSSSSSSSmSSSSSSSX ^^ vrnke ——____ r Takoj dobi delo prve vrste me- C sar, ki razume tudi angleško, s 1 B a l IL': f t . lir. L p. vi MrM mm9 AM n -.iii^____ £ SIEGELSTEIN i- . - 3. NADS. PERMANENT BLD6. 746 EUCLID AVL UbaB.Mli St l. " -- ' : KRONIČNE n KRVNE BOLEZNI SE " ZDRAVIJO l" Na isti način in s iatimi aparati k«t sdravUo v ^ o VELIKIH SANFTORI-a JIH V EVROPI ^ U r s d a * arei i, 9.s).ds4.psp. 7. sveC. do S. svs{. a 10. do 12 dop. ob asd«iish. V , ======S===SS=== 0 Ixrgjtit* fa oglas, da nt pozabit* nastopa 0 iWMMW^WWMJWWI k ZOBJE! " Kadar zgubite en zob, ®gu-„ bite dva. In ali veste, da kadar s zgubite dvoje svojih zobt da " zgubite tak or ©koč celo zobov- ie? J-J^ii Manjkajoči zob v spodnji zobni uniči korist zdba, ki je do-tičniemu nasproti v gorenji zo-_ bni in narobe. In to vam ško-. dtrje na zdravju, kajti brez popolnih zob nikakor ne morete biti popolnoma zdravi. Jaz vam lahko presikrbim • manjkajoče zobe in jih naredim " da izgledajo popolnoma' narav-■ nI. [ Dr. F. J. KENNEDY, zobozdravnik. 1 Uradne ure: Od 9. zjuit. do ; ^.30 zveč. Ob pondleljkih, četrt-. kih in sobotah tudi zvečer. Vse delo garantirano. Zobje se iz- - vlečejo brez bolečin. Mi govorimo slovensko. (38) ; NAZNANILO. ■Cenjenemu občinstvu in slav-^ nim društvom! Kot že omenje-( no, da priredi dr. Glas Cleve-t landskit Delavcev št. 9. SDZ ! jresdlico spojeno z banketom, I na nedeljo, 28. maja, t. 1. v t Sohwalbovi dvorani na 6113 St. Clair aive. ob priliki razvit-| ja in blagoslovljenja nove dru-( štvene zastave. Ujljudno nazna-, nj'amo, da se dobijo vstopnice . za banket pri sledečih rojakih in tngovcih: John Gornik, Fran: cis iLausohe, Anton .Grdina,* Lawrence* Petkovšek, Mike Jalovec, Andy Kranjc, John Skuf-ca, Jos. Modic', Frank Miako-vec, Henry Zalokar, Josip Žele, John Cimperman, in pri vseh društvenih bratih. •May Odbor. AAAaaaaa WWWWWWWWWWW^^^WW ♦ 'Vsakemu, kteri mi poš ♦ ♦ Ije naslove svojih prija- ♦ ♦ teljev m znancev živečih + ♦ v Ameriki, mu pošljem ♦ ♦ lep spomin. ap+ ♦ HEN. J. SCHNITZER, ♦ BANKIR. + ♦ 141 Washington St # ♦ NEW YORK. 4 ▲ A A A A A. A. A A A A A A A A ▼ ▼▼▼▼ ▼▼▼ ▼▼▼▼▼▼ ▼ --- , , , f Razglas f Vsem rojakom v Clevelandu se da v naznanje, da je društvo "Srca Jezusovega" se odločilo sprejemati nove čllane od 16 do 35- ,et» vstopnine prosto; in sicer za tri mesece, april, maj in juniij. Torej kogar veseli postati član tega najbolj premožnega društva v Clevelandu, naj nikar ne odlaša, ampak naj se takoj posluži ugodne prilike, katera se mu sedaj nudi. Za več pojasnila naj se vpraša pri predsedniku John Pekolj, M97 < E. 61 st St. ali pri Math Oblak, 1235 E. 60th St. June 9) POZOR! INfetznanjam- cenjenemu občinstvu, da še sprejemajo naročila, kar sč* tiče barvanja in pa-piranja na starem prostoru, t. j. na ion E. 64th St. ne pa na ; 6528 St. Clair ave. dokler se 1 stvar ne urddi. (Wed-June 30) < FRANK MIHELIČ, . 1011 E. 64th St. i -fiW! >•- - V ■ •■ .,!" ' w □ i - , 1 Takoj dobi delo izurjen bartea-l |der. Dobra plača. 322a Lakeside ave. • (48) DELO! Takoj dobijo delo delavci pri (parnih lopatah, železnicah in pri gradbenih poslopjih. Plača $2.00 in $2.50 na dan, Vsak oddelek 25 mož ima svojega kuharja in formana. Zastonj stanovanje in premog. PridSte k Walsh Employment Agency, 615 Superior ave. N. W. Cleveland, O. (50) S. P. Dr. ŽUŽEMBERK. člani društva Žužemberk na-zanjajo, da od 1. aprila naprej sprejemajo ženske in dekleta v (društvo. Vabimo jih torej k obilnemu pristopu. Dru&tvo jribomjie vsalko zadnjo nedeljo v mesecu ob 2. uri, popoldne, n« vogalu E. 31. ceste in St. Clair ave. Društveni zdravnik je dr. F. J. Kem OMon-48) Delo dobijo ženske! Dekleta, stara osemnajst let ali več, dobijo takoj dobro iu stalno delo v tovarni. (Plača znaša $1.50 na dan. Lake Erie Iron Co. 915 E 63rd St." severno od St. Clair ave. ^ (56) Delo dobijo moiki! Takoj dobijo delo možje za navadna in splošna Opravila v •tovarni. Dobra plača- Lake E* rie Iron Co. 915 E. 63rd St. severno od St. Clai ave. (56) HIŠE NAPRODAJ! $2500, za dve družini, 8 sob, blizu E. 69th St. in St. Clair. $3200, iza 3 družine, 12 sob, rent $32, blizu E. 6i«t St. in White ave. Samo $1000 takoj. $3600, za 3 druiine, 13 sob, šlkriljeva streha, blizu E. 6ist St. in Bonna ave. $5800, za 4 družine, 16 sob, in 2 družini 10 sob, lot 40X170, rent $60, blizu E. 71st St- in St. Clair ave. McKENNA BROS. --1365 K. 55th St. Odprto zvečer. (49) NAZNANILO. • Dr..Mir, št. 10. SDZ priredi v nedeljo, .30. aprila ob ipol osmi uri zvečer v Mike Plutovi dvorani na Si*, cesti občni banket, na katerega se uljudno vabijo cenjeni rojaki v Clevelandu in okolici. Na programu je pozdrav predsednika; več govorov in prosta zabava. Vstopnice je dobiti ipri Ignac Baznik, 8117 Aetna Rd. in John Andolšek, 3576 E. 82nd St. in pri Fr. Cesar, 3559 E. 82nd St. Odbof --—- <4&> Takoj debijo delo moški, in sicer stalno delo za celo leto, poleti in pozimi. $2.50 in še več se plača na dan. The Union Salt Co. 65th St. & Lake Shore Railroad, St. Clair ave. kara. <50) hi v— iwii 4« mJ iJhit imlH ■>>■ In ■*»!«■ b wjHi>«JHk »jrtrfl, it n» Msm ntnlU. Vili ijnvitti itMpd Mfftji pHH v TJčzzš: liiž ž^rii."!!^ II pfcdMflftv?! tBaldsIk P^tftk* ^fttiT elfar la ibdktrJ> Goenthers Sloven. Lekarn, ( AddUon Rd. vsgsl St. Clair A vs. DELO! DELO! Takoj dobijo delavci v foundry, ravno tako mladeniči, ki )i se radi naučili modlarskega in drugega dela. Dobra plača taikoj v začetku. Vprašajte pri Walworth Run Fofindry Co. 2488 W. 27th St. (49) Čedna soba se odda v najem. 1447 E. '53rd St. (47) DELO! DELO! DELO! TAiKičJ DOBIJO STALNO DEIX) DELAVCI, DA DELAJO (PRI BATERIJAH. DO BRA PLAČA, PRILIKA, DA PRIDETE NAPREJ. OGLASITE SE PRI WILLARD STORAGE BATTERY CO. 280 E. 131st St. blizu St. Clair ave. in na Marquette ft Lake 1 side ave, (59) I Očistiti se pravi na nora prebarfitžp A. AURBACH, Sedaj jetas, da »čistite in pripravite vaš vrt Ali imate ipotrdbno orodje za vaš vrt in travnik ? Preglejte spodnje cene, n * C, Una ajMUMra for (rmnaportMlon txtwam Detroit ud Ctontand, DatisH I DETROIT A CLEVELAND NAVIGATION COMPANY I PHILIP H. MeMILLAM, Prt«. A. A. BCHAKT2, VW-Pna. * QmL Mer. I . All D. A C. Ilnffltri mrrivm umi 4»p*rt Third Amu Whirl. CMtral Standard Tim.. , ^-^^^^^^^mmmmmmmmmmmmtrnmmmmmmmmmmt * Pravi starobajski br^jevec Cena 6 iteklenic . . . $6.50 I Cene 12 steklenic. . . $13.00 I Oista slivovka kuhana iz pravih češpelj. Cena 6 rtfklffiK. $0.50 I Cena 12 steklenic . . . $13.00 I I Imamo najfinejši tropinjcvec n d rožnik. I gal. $2M, $2.75 I Pristna rodeča ohioska vina . Galons . . 50, 55, 60 in 65c j Katavba in Delavaie vino 80 in 85c «bL I Vnuka poioda ob b do 10 faT. vtfa $1.00. za 25 I g«l. pMods $2.00. Pri več jih naročilih je todbrefr- I pisfien. Te cene ao aamo za na debelo. Naio- I ahi asj ie priloži denar in nstaneni nsilo*. The Ohio Brandy Distilling Co. I Pr.. ao..iuk» druib. prodajo full. pij^. I 6102-04 St Clair Art. - - Cleveland, 0. J Čistenje in likanje oblek. DOBRO DELO. NIZKE CENE. Moška oUckc................$1.00 žemke kiklje .,...................SOc - Molke sttknjc .................$1.00 Ženske dolge suknji........$1.00 Jopi«................................BOc Ženske obleke...............$1M The OAMM DRY CLEANING Cl. CtL X3Q-W 1574 E. 55th ST. IsLJSŽS A. J. DAMM, posloro&ja. (ZGtffX)VINSKA POVEST IZ ŽIVLJENJA SLOVENCEV)' Šlkof je bil postal nefkoliko | llled, poslušalci, katerih je bilo |'*a vriu- in okrog ograje vse pol-iino pa so zadrževali sapo, da bi jim ne uila nobena beseda. —To so popolnoma krivo-ver-ski nazori, je čez neka/j časa I rekel šlkof. Vi torej ne vrjame-j te, da Bog s točo, sušo ali do-: bto letino sdeli kazni ali ndcazn- j—Ne morem tega vrjeti. Ko-likrat se je zgodilo, da sta toča in suša uničila najgorečnejšim ; vernikom ves pridelek, med tem, ko so imeli "krivoverci najboljšo letino. Jaz menim, da . Boga boljše častim, če vie te ! nesreče in dobrote -pripisujem i naravnim iaikonom, kakor pa p|| )bi mislil, da izhajajo narav-* nost od Boga. Kajti če je Bog | neskončno dober, ne more biti povzročitelj nesreč, in če je ^neskončno pTavičen, ne more *ajati Turkom in t, je padla njegova roka na mi zo, potem pa je (planil .pokonci in mogočno je donel njegov glasi ko je rekel: —'Premi lostni gospod1 knez vig' škof — vsaka beseda, ki sem I jo izrekel, kaže da častim stvar-|n»ka. Priznam pa, da je najino |v pojtnovanje Boga.' tako različno, kakor sta različna noč in |*an. iMislil sem veliko o tem vprašanju - —Preveč, preveč, moj ljubi h. gosipod, je s sarkastičnim us- |taevom -rekel škof. Vrjeti je . -i „ trena. ' —Ali mi je Bog dal pamet i »to, da je ne rabfon? Vidite, '; premilostni gospod, meni se vedno zdi, da so si ljudje naif pravili o Bogu podobo, ki je za Boga žaljiva. Vse človeške slabosti se mu pripisujejo. Ali je mo Na jsamotnem kraju blizu Lesnega brda je ležala skrita v gozdu revna oglarska koča. Njen zadnji prebivalec jo je bil v viharni noči vzlic temu, dia je gTmelo in so strele pokale, na-gloma zapustil in je bežal kar so ga nesle noge in ni prej nehal teči, dokler ni prišel v pol-hovgraško župnišče. Ko se je tani odpočil, je še vedno ves zbegan povedal župniku, da so ga iz njegovega bivališča pregnali hudobni d'ufhiovi. Natančno je bil videl, kafko je hudobni dtoh prilezel iz drevesa, kako je pred' oknom sv. hostijo ob tla metal in potem začel praskati na vrata in tako tuliti, kakor cela čreda sestradanih volkov. Napo&led se je spremenil v velikanskega vrana in trkal ob okno, grobni glasovi so klicali okla rja ter zahtevali, naj zapiše hudSču svojo dušo, sicer mu v osmih dneh iizipadejo oči in odpadajo roke in noge. Polhovgraskemu žufpniku so se kar lasje ježili in dasi je oglar pred njim na kolenih ležal in ga s povzdfgnenimi rokami prosil, naj gre hudobnega duha zagovorit, se vend*air ni dal omehčati, češ, da so gotovo hi-teranci hudbbne duhove najeli, naj preženo pobožne kristjane iz njihovih bivališč. Od tedaj se je vse (izogibalo tisti koči, kajti ljudje so ®i še dolgo potem pripovedovali, da so videli pred kočo sedeti hudobnega duha, ko si je česal rep, drugi