Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije. likala v Ljubljani mk torek, četrtek is soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 Ki za četrt leta 3’50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7-90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9-50 K za četrt leta 4'80 K IB v. Reklamacijo so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne »prejemajo. Rokopisi »e nei vračajo Insorati: EnOttopna pett -vratiča' (lirina 88 mm) sa enkrat 80 vin.-večkrat po dogovoru. 70. štev. V Ljubljani, v torek, dne 14. junija 1910. Leto XIII. NASLOVA: Za dopise in rokopis* za list: Uredništvo >Rdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne počiUatve naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravni! tro > Bdečega Prapora*, IJnbUasa, Šelenburgova ulica 6/II. Vlada in delavstvo. Iz govora sodruga Muchitscha v proračunski razpravi dne 10. junija 1910. Socialni demokratje odklanjajo proračun predvsem radi njegovega razrednega značaja in pa zato, ker bi dali, ako bi ga dovolili, vladi sredstva na razpolago za podpiranje kapitalističnega gospodstva v državi. Proračun ne določa skoraj ničesar za socialno* politične namene. Že s tem se izraža so* vraitvo kapitalistične razredne države do proletariata. Delavske množice se v Avstriji na najne-sramnejši način izkoriščajo od vseh strani: Od države in od podjetij. Od tega pa, kar se jemlje delavstvu, se porabi prav malo, skoraj nič, za izvršitev socialno-političnih nalog. Vlada se čuti kot izvrševalni organ posameznih razredov in se ne briga za interese slojev. Socialni demokratje uravnajo svoj nastop napram zahtevam delavcev. Kot zastopniki delavcev imajo vse razloge za najodločnejši boj proti tej vladi. Skoraj dveletno dobo označuje dvoje momentov: Izredna draginja in slaba gospodarska konj unktura. čeprav so zakrivila razloge draginje dejanja prejinjih vlad, vendar ni sedanja vlada ničesar storila, da bi se ublažila draginja. Vlada tudi ni storila ničesar, da bi se vsaj nekoliko olajšale strašne posledice gospodarske krize. S svojimi dejanji je celo povzročila, da so se še močno poostrile. (Pritrjevanje pri socialnih demokratih.) Naravnost brezvestno je oplenila državne blagajne za voj aške namene in potem, ko so bile blagajne prazne, je zapostavljala naročila, ne da bi bila porabila ugodno konjunkturo za oddajo dela na račun države. Na sodalno-političnem polju je ostala ta vlada ravno tako neplodna kakor vse prejšnje, dasi ima v svoji sredi trgovinskega ministra s •socialnim programom". Brezbrižnost v so* ci'alno-političnih vprašanjih je ostala pri vladi enaka, kljub imenovanju Weisskirchnerja za ministra. Najvažnejša socialno-politična potreba za delavce je ta, da se zniža sedanji postavni maksimalni delavnik, ki določa sedaj enajst ur in ga je delavstvo v praksi že davno prehitelo. Posl. Hanusch: Sedemdeset odstokov delavcev dela manj kakor enajst ur. Posl. Muchitsch: Vsak podjetnik, ki hoče veljati za dostojnega, se sramuje, da bi silil delavce delati enajst ur. Veliki uspehi strokovnih organizacij na polju skrajšanja delavnega časa se morajo tudi postavno zagotoviti. Ampak tuui v tem vprašanju šepa Avstrija za vsemi drugimi drža* vami. Najprej se mora za vse obrtne obrate vpeljati deseturni delavnik in potem se mora polagoma skrajšati na osem ur. Krščanski socialci pa so rekli, ko je bilo posvetovanje o socialno-demokratičnem predlogu: SocialcM demokratje zahtevajo preveč; vprašanje se mora .študirali*. To je najnovejša moda krščansko-socialne .socialne politike". Pri vsaki predlogi, ki pride v socialno-političnem odseku na razpravo, predlagajo, naj se odkaže strokov* nim svetom; če se na ta način ne onemogoča vsako socialno-politično delo, se pa vsaj silno zavlači. Smoter gospode je, slepiti javnost. V Avstriji pa ni dovolj, da se vpelje le deseturni delavnik, ampak za vse obrate, kjer se dela nepretrgoma, se mora takoj določiti osemurni delavnik, ker je delo v takih obratih telesno najbolj naporno in za zdravje najbolj nevarno, kakor n. pr. v kemični industriji, ki je naravnost morilna za delavstvo, ali pa v industriji z železom in v plavžih, kjer so šihti po dvanajst do osemnajst ur. Že človečnost zahteva, da se to izpremeni. (Odobravanje pri socialnih demokratih.) Sedanji trgovinski minister je včasi govoril 0 boju proti velikemu kapitalu in krščanski socialci imajo tudi nekaj o tem boju v svojem programu. Tu bi imeli krščanski socialci prav lepo priliko, da bi nastopili boj proti .železo žrečim zverinam". Ampak gospodje so že davno sklenili mir z velikim kapitalom. Ne le, da se nič ne stori za skrajšanje delavnega časa; tudi tam, kjer bi trgovinski minister z naredbami lahko kaj storil proti strašnemu izkoriščanju delavstva, se ne zgodi nič. Tako bi trgovinski minister v industriji z železom lahko z naredbo ukazal delovne pavze, J za katere ima oporo z zakonu. Ravno tako ni trgovinski minister ničesar storil za nedeljski počitek v mlinski industriji, kar je obljuboval že pred desetimi meseci. Tudi predlog, da se izdela zakon za varstvo pekov, se je v socialno-političnem odseku pokopal na ta način, da se je odkazal strokovnemu svetu. Tak zakon pa bi ne bil potreben le za peke, ampak za ljudsko zdravje spl oh. Zavlekli so se tudi vsi predlogi o varstvu rudarjev, zlasti o izplačevanju v rudnikih, o čemer je poslanec Schoisvvo hi predlagal, naj se vpelje mesečno plačevanje. Poslanec Schoiswohl zasluži res premijo od alpinske montanske družbe; kajti bolje se ne more nastopati za interese mogočnih rudniških posestnikov in proti interesom delavstva kakor s tem predlogom, dasi je izkoriščanje delavcev pri alpinski družbi naravnost strašno. Ureditev rudniškega nadzorstva v zmislu socialno-demokratičnih predlogov, tako da bi si delavci volili nadzornike in da bi se vpeljalo zakonito varstvo za delegate rudniških zadrug, je ravnotako nujno potrebna, kakor vpeljava popolnega nedeljskega počitka v rudništvu. Vse rudarsko delavstvo v Avstriji zahteva, da se že odpravi dolgoletni škandal bratovskih skladnic, ki ga vlada že davno pozna, ne da bi kaj sto* rila v tem oziru. (Pritrjevanje pri socialnih de- mokratih.) Največja krivica je bila, da se ni raztegnilo zavarovanje za slučaj nezgod tudi na rudarje, ki so veliko slabše zavarovani proti nezgodam kakor ostali industrijski delavci. Kaj je še z rešitvijo zakona o nezgodnem zavarovanju v stavbni obrti, ki se je itak poslabšal s predlogom gospoda Stranskega ? V Avstriji se prepreči vsako, tudi najneznat-nejše socialno-politično delo, če se misli, da se mora preprečiti. v interesu podjetnikov, kakor se je n. pr. zgodilo s predlogom o odpravi delavske knjižice. Vlada se trudi, da bi z vsemi sredstvi pokrivala vojaška bremena, da bi zvišala državne dolgove, da bi izprešala iz ljudstva nove davke. Sicer je pa popolnoma neplodna. Ta položaj je neznosen in se mora izpremeniti. Meščanske stranke so odgovorne za neplodnost vlade. Iz vseh navedenih razlogov bodo socialni demokratje glasovali proti proračunu. (Živahno odobravanje pri socialnih demokratih.) Belgijski samostani. Poleg Španije, ki n jim je zadaje Čase te precej zamerila, je našim klerikalicem Belgija najljubša dežela. Tam imajo namreč, hvala pluralni volilni pravici, vlado v tvojih rokah. Kako dolgo bo tako ostalo, je seveda še vprašanje, zakaj od volitev do volitev se krči število klerikalnih glasov in klerikalnih mandatov. Kdo pa ima od klerikalne vlade v Belgiji naj* več koristi P Klerikalci bodo seveda farizejska trdili, da ljudstvo. Resnični odgovor pa pravi: Nihče drug kakor cerkev in njeni služabniki. V šestindvajsetih letih, odkar vladajo klerikalci v deželi, ni nič tako napredovalo kakor samostani. Poglejmo. Lfita 1846 je bilo v Belgiji «s*n»o» 800 samostanov in v njih 11.968 duhovtah o«eh Za malo deželo je že to velikansko število. Tmia v primeri s sedanjim položajem je to Se nuien-kost. Kajti leta 1890. je doseglo število samoUaaov že 1500, števila nun in menihov pa 45.000 Ko se je na Francoskem sprejel zakon o ločitvi cerkve in države, se je na tisoče francoskih samostancev obojega spola preselilo v Belgijo, kjer jih je vlada sprejemala z odprtimi rokami. Dane« se ceni Stavilo menihov in nun v Belgiji na 60.000. Klerikalna vlada je pa še našla posebno po’, da jih podpira; daje jim namreč subvencije »a «*nl«ke namene*. Zidnja leta so znašale te subv. nc 185 imhonov. Po uradni statiitiki — in to sestavljajo klerikalci — znaša vrednost samostanskih nepremičnin 615 milionov frankov, premično premoženje je vredno 310 milionov in zemljišč imajo za 130 mi* lionov frankov. Belgija in slovenske dežele si torej v tem oziru lahko podajo roke. Ampak »budil se je protiklerikalni duh v Belgiji, pa se bo tudi na Slovenskem* Politični odsevi. * Državni ibor je v soboto nadaljeval proračunsko razpravo. Za zabavo je skrbel krščansko* socialni poslanec Bielohlavek. Od socialnih demokratov je govoril češki poslanec Hudec, ki je kritiziral socialno-politično lenobo vlade in dejal, da je Bienerthov kabinet poln sovraštva do češkega naroda. Kritiziral je tudi sodbo v takozvanem proti* militarističnem procesu. Avstrijska socialna demokracija ne soglaša z nazori francoskih antimilita« ristov, zahtevati pa mora, da isposluje vlada po- MiloScenje aatirailitaristov na Češkem. Nadalje govori c adresi, ki so jo avstrijski socialni demo-kratje podali ruski dumi radi Finske, in pravi, da bi tudi ruska duma lahko, poslala podobno adreso avstrijski vladi, ker imajo slovanski narodi T Avstriji tudi toliko trpeti kolikor Poljaki in Finci na Buškem. Končno je zahteval, da se vpelje splošna volilna pravica za deželne zbore. Izjavlja, da bodo socialni demokratje glasovali proti proračunu. — italijanski klerikalec Bugatto je govoril o vprašanju italijanskega vseučilišča. * Italijansko vaenčiiliko vprašanje dela zdaj vladi velike preglavice. Ves čas je Italijanom obljubovala in obljubovala, a sedaj, ko bi bilo treba izpolniti obljube in so Italijani postali nestrpni, pa ne more. Bienerth prosjači pri vseh strankah, naj mu pomagajo iz zagate in dela vsak dan nove načrte, pa vendar ne najde rešitve. Italijani žugajo, če ne dobe vseučilišča v Trstu, da zapuste vlado. A če se to zgodi, splava Biener-thova večina po vodi. Kako pa naj ugodi Italijanom, ko Nemci nimajo prave volje, da bi jim pomagali, Slovenci pa celo žugajo z obstrukcijo. Veliko napako so napravili Italijani sami, ki niso hoteli ničesar slišati o sporazumu s Slovenci. * Bivši aerniki minister Pravde hoče odložiti vse svoje mandate in opustiti politično življenje. Ker ima svojo ministrsko penzijo v žepu in mu gospodarske špekulacije več neso kakor mandati, se mu zdi, da nima politika zanj nobenega pomena več. * Zvišanje prnike civilne Hite je proračunski odsek pruskega deželnega zbora soglasno odobril. V odseku ni nobenega socialnega demokrata. * V Kima 10 ee aitraiill nevihte, ki jo nastala na Nemškem radi zadnje papeževe enciklike. Izdali so nekakšno pojasnilo, da papež ni hotel žaliti Nemčije in njenih vladarjev, da je Nemcem naklonjen in da niso prizadeti nemški nekatoličan;. To je posledica interpelac;j in pisave nemških ne-klerikalnih listov. Ampak njegova «svetost> se na ta način ne bo opravičila. Eaciklika zmerja vse ljudi, ki ne ližejo prahu s popovskih čevljev in celo lastne duhovnike, ki «e upajo le nekolika misliti s svojo glavo. To se ne izpremeni, pa naj se zdaj kolikor boča dobrika Viljemu in njegovim poslanikom. * Aagliika zbornica poilancev je imela v srauo po daljših počitnicah zopet sejo in je razprav,, la o mornariškem proračunu. id doni je večina s 196 glasovi proti 105 sklenila, začeti podrobno razpravo o zakonskem načrtu, po katerem se ima uničiti finska ustava. Socialni demokratje so pred glasovanjem demonstrativno zapustili zbornici. Med podrobno razpravo je vsa opozicija zapustila dvorano, ker je večina odUonila predlog, da se zakon razdeli v posamezne članke in o vsakem posebej razpravlja. * Nemiri v irednji Ameriki. V Mas ki so vstali, ki jih vodijo Maja-Iadijanci, napadli več mest. Število puntarjev, ki so naskočili Valadolid, znaša 5000. Načelnik policije in mnogo uradnikov je ubitih. V bojih z vstaši je padlo 500 vojakov. * Bojkot proti Grški se na Turškem oddne-dodne bolj širi. Izlet v Trst. Izlet, ki je bil prvotno določen na dan 17. julija, se je moral radi drugih priredeb, ki se vrše ta dan v Trstu, preložiti na nedeljo, dne 24. julija. Za sedaj veljajo sledeče določbe, ki se pa seveda še dopolnijo, čim bodo vse predpriprave dokončane; Vlak odhaja iz Ljubljane v noči od sobote na nedeljo tako, da prispe v Trst ob prvem jutranjem svitu. To je gotovo ugodno, ker se izletniki pred odhodom labko naspe in pridejo spočiti v Trst. Pogled na morje pa je ravno ob jutranji zarji najkrasnejši. Iz Trsta odide vlak v nedeljo okoli polnoči ter dospe v Ljubljano okoli 5. zjutraj. Poskrbljeno pa bo, da bodo vozni listki več dni veljavni ter da se bodo izletniki lahko vračali tudi z drugimi vlaki, izvzemši brzovlake, pri katerih bo seveda doplačati razliko pri vozni ceni. Cena vožnji s posebnim vlakom je določena nuslednje: III. razred 5 K 80 vin., II. razred 8 K 60 vin., 1. razred 11 K 30 vin. Obenem z voznino je položiti še 50 v kot režijski prispevek. Voznina se plača takoj ali pa v obrokih po 1 K. 9 prvim obrokom je položiti tudi režijski prispevek, skupaj torej 1 K 50 vin., kateri znesek se smatra za varščino in zapade, če se priglašenec skesa, oziroma se ne udeleži izleta. Priglase in denar sprejemajo: Upravništvo -Rdečega Praporja* (sodruga Franc Bar tl in Josip Berdajs); Strokovno tajništvo (sodr. Ivan Tokan) ter odbor »Vzajemnosti* (sodruga Ivan Kocmur in Stefan Le h p amer). Upravičeni sprejemati priglase in denar pa so tudi zaupniki, ki se izkažejo z nalašč za to napravljenimi legitimacijami in ako imajo na razpolago za sprejem denarja tiskana •začasna potrdila*. Zunanji sodrugi, ki te nameravajo pridružiti v Ljubljani, morajo to naznaniti najkasneje teden pred izletom. Obenem s priglazom je vposlati tudi denar; na zakasnele prijave ter priglase brez priloženega zneska se ne bo oziralo. > Izletniki, ki se mislijo pridružiti na zunanjih postajah, morajo to ravnotako pravočasno naznaniti ter vposlati potrebni znesek. To je potrebno, da se lahko določi, v katerih postajah naj se vlak ustavi in pa, ker nepriglašenim vstop v vlak ne bo dovoljen. Denarne in pismene pošiljatve glede izleta je vpošiljati edinole na naslov: »Splošna delavska zveaa ,Vzajemnost' v Ljubljani*. Ljubljanski udeležniki dobe vozne listke teden pred izletom v zvezinl pisarni, zunanjim pa »e dopošlje po pošti Gano vožnji od izvenljubljanskih postaj naznanimo prihodnjič, h resi se pa. da kdor se misli izleta udeležiti, to takoj nazoani, ker so od števila udeležencev precej odvisne priprave so-drogov v Trstu, Domače vesti. Ljubljanske vesti. — Ptpilni Bicikllk«, ki ja dvignila že tolika prahu, da menda tudi gaipdio v vatikanu že skele oči, nam pokazoje, kako »uljudno* in (olikano* majo veliki pridigarji krščantke ljubezni govoriti, kadar hočejo zadeti nasprotnika. V omenjeni encikliki ae n. pr. nahajajo sledeči ljubeznivi stavki: •Sredi tega so vstali ošabni in rebelični možje; sovražniki kristovega križa; molje Živinske misli, katerim Je trebuh bog. Oni niso izkušali, poboljšati šege, ampak so tajili dogme (in svet se ni podrli!), pomnoževali so nered in so sebi in drugim v prid popuščali vajeti svobode. Prezirali so, sledeč strastem najbolj korumpiranih knezov in narodov, avtoriteto in vodstvo cerkve ter so skoraj tiranično razdirali njen nauk, njeno konstitucijo in disciplino. Potem so posnemali hudobneže, katerim velja žuganje: »Gorje vam, ki pravite zlemu dobro in dobremu zlot* Ta vihar rebelije in to perverzijo (nasprotnost) vere in šege so imenovali reformacijo, sebe pa reformatorje; ampak v resnici so bili po-hujševalci, oslabljeni vsled nesloge in vojne. Pripravljali so r e b e I i j o in apostazije (odpadnižtvo) moderne dobe In podkurili trojno preganjanje (joj, joj 1), proti kateremu se je morala cerkev (revica!) doslej zmagovito bojevati, namreč prvič krvavo, progonstvo prvih stoletij (ko še ni bilo Husa, Lutra, Kalvina i. t. d. na svetu!!), drugič domačo kugo herezije (krivoverstva) in tretjič pod imenom «evan-gelske svobode* tisto korupcijo in perverzijo discipline, ki je ni poznal srednji vek.* V takem tonu govori «sveti oče* in to je seveda dovoljeno. Če se pa upa kdo le nekoliko krepkejšo besedico izreči o cerkvi, ki ima take navade in zna tako robato zmerjati, je pa takoj cel kup paragrafov po koncu. Nimamo nič proti temu, da piše papež, kakor zna in da robantijo klerikalci po njegovem «nezmotljivem* vzoru. Ampak če je že tako, tedaj nsj velja enaka pravica za vse. Nismo prijatelji zmerjanja; ampak da bi «božji namestniki* polivali vsakega, ki ni njegovih misli, z gnojnico, človek pa da ne bi smel povedati svojih misli niti z dostojnimi besedami, jo vendar preveč. Credarski ton papeževe enciklike kaže, da je boj proti klerikalizmu potreben in važen, in posebno na Slovenskem, kjer je klerikalcem že tako zrastel greben, da ne pozna njihova ošabnost nobenih me;A — Občinska volilna reforma Ko je ljubljanski občinski svet odklonil reformo občinskega in občinskega volilnega reba. ki ga je bil sklenil deželni zbor, je tudi zaključil, da izdela iz lastne iniciative drugačno reformo. Sedaj je izdelana in občinski svet jo je odobril. Po tem bi se imel vpeljati poseben četrti volilni razred, ki bi dobil šest mandatov. Med važnejšimi določbami reforme je tudi ta, da ima župana na magistratu zastopati podžupan, dočim ga doslej zastopa magistratni ravnatelj. — Reforma, ki jo predlaga občinski svet, je ravno tako polovičarska, kakor ona deželnega zbora. Kdo naj razume, zakaj naj ima vsak razred po deset mandatov, le četrti samo šest? Kaj ni še dovolj privilegija, da imajo patentirani volilci svoje posebne razrede? Pri nas sploh ne veljajo načela ne za liberalce, ne za klerikalce. Eni in drugi izdelujejo reforme le z ozirom na to, kako bi sami imeli največ dobička od njih. A liberalci so vrhu vsega še nerodni. Dobro vedo, da bo tudi o novi reformi zopet razpravljal in sklepal deželni zbor, če ne bo prej sankcionirana reforma, ki jo je bil sam izdelal. In to vedoči vendar zopet predlagajo tako krparijo, da jim bodo klerikalci zopet lahko očitali nedemokratičnost in nesocialnost. Politične pameti jim bog res nikdar več ne bo dal. — Ta bo neračev! --je zaklical občinski svetnik Turk, ko je magistratni svetnik dr. Zarnik na zadnji seji naznanil, da se je v občinsko zvezo poleg 116 moških prosilcev sprejelo tudi 53 žena in 145 otrok. Kdo je dal gospodu Turku tak proročanski dar, da že naprej ve, da bodo to berači, nam ni znano. Ampak da more vzklik uiti le občinskemu očetu Turkove sorte, vemo čisto dobro. Oospod Turk pač menda ne bo berač, dasi pravi pregovor, da so tudi hišni posestniki že umirali. Drugo vprašanje je pa, če bi berače zaničujoči gospod .bil graščak, ako ne bi bil leta in leta zbiral sadove dela, ki so ga opravljali drugi, sebi za malenkostno plačo, njemu pa za velik profit In drugo je vprašanje, če bi bilo toliko beračev na svetu, ako ne bi tisoč in tisoč ljudi po krivici imelo toliko premalo, kolikor imajo gospodje a la Turk preveč. Jeziti se seveda ni treba preveč radi Turkovega sirovega klica, kajti tpko prostaštvo je po njegovem mnenju „ duhovitost*. — Msitna posredovalni« s« raspsčavanje men, mleka in drugih živinskih produktov se po sklepu občinskega sveta ustanovi, čim zagotovi poljedelsko ministrstvo vsakoleten prispevek. O tej stvari bomo še natančneje pisali. — Proti doiolnoao šolskemu sveto je v torek nastopil ljubljanski občinski svet. Zadeva je našim Citateljem deloma že znana. V deželnem šolskem svetu nosijo sedaj klerikalci veliki zvonec in zato je za Učitelja, ki hoče dobiti boljše mesto, najboljše priporočilo, da postano klerikalec, Občin- ski svet je sprejel resolucijo, v kateri protestira, da se oddajajo složbe, ne da bi se razpisale in da se šolski svet ne ozira na predloge občinskega sveta. »Slovenec* seveda zagovarja klerikalne komandante. Po njegovih trditvah se ozirajo lc na sposobnost. To mu tudi verjamemo. Vpraša se le, kakšne sposobnosti prihajajo v poštev. Kdor je najbolj sposoben za klečeplazca, ima po klerikalnem mnenju največ pravic do službe. — Resolucija občinskega sveta se predloži ministrskemu predsedniku in naučnemu ministru. Ce ne bi bU ministrski predsednik Bienerth, naučni minister pa Stflrgkh 1 — Mrilskoga radarji Rajca, ki je bil zadnjo soboto pri ljubljanskem porotnem sodišču obsojen na smrt, ker je pahnil svojo ženo v Idrijco, kjer je utonila, obeša pobožni »Slovenec* socialni demokraciji za krila. Klerikalnemu glasilu se zdi »zanimivo*, da je bil Rejc »socialni demokrat*. Mi ne vemo, kaj naj bi bilo na tem zanimivega, tudi če bi bilo resnično. Ampak pred vsem ni resnično. Rejc je bil namreč samo član strokovnega društva rudarjev in dobro je znano, da to nikakor ne zadostuje, da bi bil do-tičnik že socialni demokrat V vsaki strokovni organizaciji se nahajajo člani, ki ne pripadajo nobeni politični stranki. Tudi Rejc ni pristopil rudarski »Uniji* iz političnega prepričanja, ampak ker je hotel uživati koristi, ki jih daje društvo svojim članom. Bolj »zanimivo* kakor »Slovenčeva* namigavanja, je pač to, da ni bil Rejc pri svojih tovariših nikdar priljubljen; večinoma niso radi imeli opravka z njim. Ampak če bi imel »Slovenec* prav, če bi bilo res, da je bil Rejc socialni demokrat, — kaj hoče bogaboječi katoliški list dokazati s tem? Ob vsakem porotnem zasedanju prihaja cela vrsta obtožencev pred sodišče: Radi uboja, radi tatvine, radi go-jufije, radi detomora itd. In kakor je večina našega prebivalstva klerikalna in do kosti »katoliška*, tako je tudi večina teh obtožencev klerikalna. A kako bi zarjul »Slovenec*, če bi se to povedalo pri vsakem obtožencu posebej! Ni še davno, kar je slovenski farizej pisal, da je nedopustno, po dejanjih posameznih članov soditi celo stranko. Tako lepo zna peti, kadar gre za njegove hudodelce. Čim pa najde najmanjšo smet pri sosedu, so pa pri hudiču vsa njegova načela in čudno je, da ne piše, da uče socialni demokratje, naj možje mečejo svoje žene v vodo. Rejc ni bil socialni demokrat; ampak če bi bil, bi bil vendar le sam storil svoj zločin in le sam je odgovoren zanj. »Slovenčeve* zanimivosti so pa navadne lumparije na »katoliški* podlagi. — Pri IJnblJaaskem obrtnem sodišča so bili pri prvih volitvah izvoljeni za delavske pri-sednike deloma socialni demokratje, deloma vsled pritiska delodajalcev klerikalci. Naši sodrugi so sklenili, da osnujejo društvo delavskih prisednikov, da se bodo mogli sistematično učiti in pripravljati za svojo važno nalogo. Klerikalno glasilo javlja, da klerikalni prisedniki ne bodo pristopili temu društvu. To jemljemo brez vsakega presenečenja na znanje in se prav nič ne čudimo. Klerikalni prisedniki morajo namreč tako plesati, kakor žvižgajo delodajalci in zato je naravno, da ne smejo biti člani pravega delavskega društva._________________ Goriške vesti. — Goriške mestae volitve. V ponedeljek so se vršile dopolnilne volilne v mestni svet in sicer volil je III. volilni razred. Izvoljeni so bili: Anton Bisiach, Josip Juch in Ahil dr. Venier. — Samomor aU nesreča ? V nedeljo pred polu dnem so našli blizu Podgore na Sočinem bregu obleko bivšega pekovskega mojstra v Gorici. I. Turela. Ne ve se, ali je Turel v samomorilnem namenu* skočil v vodo, ali pa je padel vanjo po nesreči. Pokojnikovega trupla niso še našli. — »Baaoa popolaro* v likvidaciji. —• V soboto se je vršil občni zbor tega propadlega zavoda, katerega je sklical odbor likvidatorjev. Predsedoval je župan Bombig. Navzočih je bilo 49 akcijonarjev. Naznanil je, da so člani odseka za preiskavo podali demisijo, ker niso imeli na razpolago knjig, ki se nahajajo pri sodniji. Bilanca do konca leta 1909. izkazuje deficita K 1.783.785.31. Največje izgube so pri bivšem ravnatelju banke lzidoru Coile, ki iznašajo 144.000 K, pri tvrdki Conforti v Beljaku s 317.000 K in pri tvrdki Vidmarjevi, župana iz Lokavca, za 400.000 K. Rekli so, da se svota K 1.783.785.31 še zviša glede na obresti in glede na troške likvidacije. Revizorji so zahtevali, da se imajo nekatere postavke, škodljive banki, dati v pregled novemu odseku za preiskavo. David Bolaffio je zahteval, naj se likvidacija nadaljuje ter skonča kolikor mogoče hitro. Tržaške vesti. — Ponesreči! m jo te dni neki modelikt v stabilimentu S, Andrea pri stroju za oblanje ter izgubil štiri prste leve roke. Nesrečni je komaj 25 let star ter Je postal žrtev današnjega astensa produkcije. Od popolnoma zanesljive strani nam poročajo o tem; Stroj, pri katerem je nesrečni isgubil ■voje prste, ima nalogo, oblati kote desk od ene strani ter ima pritrjene navadno po tri plošnate nože na osi, katere goni jermen transmisije. Delavec pri stroju ima nalogo ntakniti les, odnosno desko v žrelo sire j a ter spremljati držeč in neko* liko porivajoč desko v žrelo. Noži vrteči se grizejo od kraja do konca. Ge so noži ostri, tedaj ni treba preveč pritiskati, toda če so noži skrhani ie, kar vsakdo lahko razvidi, že v začetku nevarno, in sicer vrteč se — za oči delavca — od spodaj navzgor noče zagrizniti skrhan nož lesa, temveč ga odbija vedno nazaj. Delavec je prisiljen, pritiskati z eno roko —■ »pradaj — desko navzdol, v tem da ga z drugo roko poriva v žrelo, in sicer močno. Ko doseže skrhani nož desko, jo udari nazaj, sprednja roka pa zdrsne pod nože. Takolse je zgodilo tistemu delavcu, ki so mu ncži prerezali 4 prste. Za brušenje takih nožev, odnosno za izmenjavo bi moral biti nameščen odnosno podučen poseben mož, ki bi moral skrbeti, da se noži pravočasno nabrusijo. Potem bi bile take nesreče izključene. To pa bi nemara preveč veljalo. Toda ostri noti mnogo hitreje režejo nege skrhani, zato lahko trdimo, da bi se stroški Se znižali. Značilno je, da je gosp. direktor prišel takoj pogledat ter poprašat — z debelo cigaro v roki — kako se je omenjeni dc-lavec ponesrečil. Delavci, neorganizirani in sploh samosvoji kakor volk, si niso upali g. direktorju povedati, da so skrhani noži krivi, čeravno so to dobro vedeli. Na istem stroju in s ravno tistimi skrhanimi noži je poslej delal drugi.delavec, dobro vedoč, da bi bila dolžnost delavcev v prvi vrsti zahtevati, da se noži nabrusijo, In ta, moraličoo bankerotni delavec, pravijo, da je nekakšen zaupnik. No, hvala lepa za takšne zaupnike. Štajerske vesti. — b Savini« ie potegnili v soboto, dne 4 junija mrtvo truplo Ivana Pirca iz Topovelj. Ker je bil primoran zapustiti službo v polzeliki tovarni, je popival s svojimi prijatlji ter se pripravljal za odhod v Ameriko. Vračal se je vinjen iz Št. Petra domov ter se ponesrečil nad grobelskim mostom. 27 letoi fant je bil pošten ter lepega vedenja. — Vsled »tratau umrla. Dne 29. maja je za-< do v Hcklovi raanuf*kturni trgovini v Ptuju na* eokrat goreti. Ogenj so sicer hitro zadušili, 73tetna Hicklova mati pa se je vsled ognja tako prestrašila, da je na posledicah 1. junija umrla. — Obelil se je pondeljek opoldne pri Košta-maju za Voglajno pri Celju 25 letni W e steno v delavec Tičar na nekem drevesu. Vtrok tega čina ja baje nesrečna ljubezen. Leopold Tičar je doma s Kiii gt. Bil je ie enkrat v norišnici. — Umor in aatnemor on vlako. Kakor smo že javili, je v soboto neki ritmojster v vlaku, ki vozi iz Gradca v Budimpešto, ustrelil neko damo in sebe. O tem dogodku se Se poroča: Dejanje je konec ljubezenske drame. Umorjena je Ilona pl. Zavody, žena tajnika velike županije v Ko* mornu. Elemerja pl. Zavodyja, stara 29 let. Ritmojster Emerik Kores pl. Kčreshaza, ki je bil mladostni prijatelj Ilone, je bil nameščen pri 11. dragonskem polku v Komornu, a v zadnjih dneh prestavljen v Kotor. Ilona se je peljala minoli petek na Dunaj in jo je mož še, nič sluteč, do Budimpešte spremljal. Na Dunaju je stanovala skupaj s Koresom v nekem hotelu, odtam sta se peljala v Gradec, kjer sta bila zopej skupaj v hotelu »Danijel*. Koneč žaloigre se je potem odigral v vlaku. Dnevne vesti. x Zeppelinov« vožnja a« Dunaj preložena. Zeppelin je sporazumno s svojimi inženirji preložil na poznejši čas svojo vožnjo na Dunaj z zrakoplovom «Z. III.>, ker se je pri zadnjih poizkusnih vožojah izkazalo, da je treba zrakoplov še nekoliko izpopolniti za tako daljno pot. Zeppelin je sporočil na Dunaj, da bo svoj polet izvršil jeseni, ko bo cesar Franc Jožef zopet n« Dunaju, x Oblo}«« k&pla«. Kaplan Konrad Hftttia-gor in župnik Klemeni Hauer v Aspernu na Nižjem Avstrijskem sta se vedno prepirala. Župnik je slednjič dosegel, da je kaplan prestavljen v Gradec. Preden je pa ta odpotoval, se jo čel zahvalit župniku, s katerim ata se najprej prav dobro oklofutala, dokler ga ni nabil tako, da je sedaj nezmožen za vsako delo. Kaplan je bil obsojen na X mesec težke ječe radi težke telesna poškodbe. x <08« a«i.» Novojorška revija .Truth Seeker" ima sledečo zanimivo vest: Molitev „Oče naš", o kateri je vojvoda We!lington dejal, da mu že sama dokazuje božanski izvir krščanstva, je vzeta iz židovske zadušne in žalobne molitve »kadiša*. Ta molitev se glasi po prevodu kristjanskega duhovnika Ivana uregorie, tako: „Oče naš, ki si v nebesih, bodi nam rai-tostljiv, o gospod naš boe; posvečeno bodi tvoje ime in tvoj spomin naj se slavi na zemlji in na nebu. Naj zavlada tvoje kraljestvo med nami zdaj in na večne čase. Naj svetniki odpuste vsem ljudem, karkoli so zagrešili. In ne vpeljaj nas v izkušnjavo, ampak reši nas vsega zlega. Kajti tvoje je kraljevstvo in gospodoval boš v slavi na veke vekov". Enakost je torej res frapantna. Ta očenaš je tudi dobesedno v židovskem talmudu. Iz stranke. o N« m«ato n|««0« poilanca sodruga B a r t h a e za kandidata v kmečkem volilnem okraju Ja-onec določen sodrug Raimund Trubenecker. Strokovni pregled. Saj« strokov«« komisij« se vrši v četrtek, dne 16. t. m. ob 8. zvečer v prostorih strokovnega tajništva, Šelenburgova ul. št. 6. Sodrugi člani so naprešeni, da se seje gotovo ob pravem času udeleže. I. Toka« tajnik. Zadnje vesti. PoiiUčai položi). Dunaj, 13. junija. Vlada še vedno upa, da bo razprava o proračunu kmalu končana in da dobi zadostno večino zanj. Vendar nočejo potihniti vesti o ministrski krizi in v resnici je Bienerthov položaj jako nevaren. Največje težave tiče v vprašanjn italijanskega vseučilišča, o katerem se širijo naravnost čudne vesti. Na eni strani se telegrafi ra po svetu, da se je cesar izrazil, da italijanska fakulteta ne sme biti v Trstu. Da stojo vojaški visoki krogi na tem stališču, je že znano. Na drugi strani se pa trdi, da sta zunanja ministra Italije in Nemčije pritisnila na Aebrenthala, naj vpliva na Bienertha, da pride fakulteta v Trst. Zagato, v katero se je Bienerth zaletel, je seveda zakrivil sam; ker je ves čas pri Italijanih zbujal mnenje, da dobe, kar zahtevajo. Naravno pa je, da se tudi Italijani ne zadovoljujejo več s samim upanjem, ampak hočejo porabiti položaj, da lahko spravijo vlado v zadrego. Med mnogobrojnimi načrti, ki so se že pojavili, se ogreva vlada za onega, po katerem bi italijanska fakulteta provizorično prišla za tri leta na Dunaj. Seveda vprašujejo Italijani, kaj imajo od tega, ko jim ne more nihče jamčiti, da pride fakulteta vsaj po teh treh letih tja, kjer bi jo radi imeli. Nekateri listi tudi že naznanjajo, da je ministrski svet sklenil demisionirati, če ie ne razjasni položaj do srede. Spravne naroda« konferenc«. Praga, 13. junija. v^eški agrarni »Venkov* naznanja, da hočejo parlamentarni krogi (kateri?) na vsak način, da se skličejo češko-nemške spravne konference ; vrše naj se tudi, če odklonijo češki agrarci udeležbo. Kokot in klerikalci. Budimpešta, 13. junija. Košutova stranka je sklenila s klerikalno ljudsko stranko kompromis, po katerem imajo Košutovci pri ožjih volitvah glasovati za klerikalne kandidate. Kompromis se pripisuje vplivu klerikalnega grofa Apponyija, ki je član Ko-šutove stranke. Kho«« Hedervarr In Sooto« Viator. Budimpešta, 13. junija. Znani angleški pisatelj Watson (Scotus Viator je njegovo pisateljsko ime) je objavil v angleških časopisih več člankov o ogrskih volitvah in o zatiranju nemadžarskih narodov, Madžarski vladajoči krogi trdijo, da je »podkupljen od Rumunov." (Sodijopač po sebi 1) Grof Khuen je podal o stvari sledečo izjavo: Mnogo sem slišal in čital o tem možu. Javili so mi, da živi zdaj v županiji Neutra. Naročil sem velikemu županu, naj mi javi, kaj tam dela. Če zahteva časopisje njegov izgon, se to šele tedaj lahko zgodi, kadar imamo podatke o njem. Na vsak način bom znal preprečiti, da pi ta gospod na ogrskih tleh blatil Ogrsko", (Resnica oči kolje 1) Denilija irbik« vlad«. Bel grad, 13. junija. Ker je pri glasovanju o volilni reformi tudi nekoliko uglednih članov vladne stranke glasovalo proti vladi, je ministrski svet sklenil demisionirati, ker meni, da se ne more več zanesljivo opirati na sedanjo večino. Prati p«p«i«vi encikliki. Berolin, 13. junija. Včeraj popoldne je E* angelska Zveza sklicala protesten shod proti papeževi encikliki. Udeležilo se ga je 4000 oieb. Sprejela se je ostra protestna resolucija, ki se predloži državnemu kancelarju. Bojkot In vojn«. Carigrad, 13. junija. Vojni mirster Šefket paša se je v pogovoru s drugimi ministri izjavil proti vojni z Grško in proti bojkotn. Carigrad, 13, junija. Grški poslanik je včeraj pri turški vladi protestiral proti bojkotnemu gibanju in in opozarjal na nevarnost, ki lahko nastane radi toga. . Poslano. Zavarovanje in pokopavanje Vsled gospodarskih bojev, stanovitnega podra-ževanja konsnmnib predmetov, pojavov, ki otežko-čojejo eksistenco posameznikom ter silijo vlado in zakonodajo, da se posvetuje, kako bi se te razmere dsle sanirati, sili boljinbolj k zavarovanju. Resnično mora tukaj prednjačiti zopet samopomoč pred državno pomočjo. Poiameznik, ki nima večjega kapitala, najsi je kmet, obrtnik, uradnik ali delavec, mu prejemki komaj zadostujejo za potrebne življenske potrebščine in si komaj ut< gae prihraniti del prejemkov, da poravna ž njimi izdatke, ki jih ima zaradi .nepričakovanih dogodkov. Vsakdanjo življenje nam nudi dovolj primerov potrebe in bede, ki jo povzroči obolenje rodbinskega člana, posebno če oboli glavar rodbine, naravnost pretresljivo pa učinkuje smrt kakega roda-vinca, če se pridruži žalosti še stiska zaradi nedo-stajanja materielnih pomočkov, ki se jih potrebuje, da se priredi pokojniku dostojen in časten pogreb. Prav često se izda zadnji vinar, da ie pokrijejo pogrebni itroški, kjer ne zadostujejo prihranki, se siromašneje rodbine zadolže, samo da prirede pokojniku tako dostojen pogreb, kakor se dozdeva po drnžabnih nazorih stanu primeren. Te okolščine, ki so v velikih mestih zaradi ob-čutnejših težkoč bede življenskih razmer in socialnih razlik še veliko izrazoviteje, so dale dunajski občini povod, ki od leta 1907 pokopava sama, da je ustanovila zavarovalnico za pogrebščino. Z razmeroma majhnimi doneski naj se omogoči vsakomur, da si v slučaju smrti zagotovi svejim premoženjskim razmeram primeren pogreb. Ker znaša najnižji donesek 40 h mesečno is se priredi za ta prispevek preprost, pa dostojen pogreb, se lahko zavarujejo celo taki, ki žive od dnin, dočim se pa zavaruje tudi lahko z višjo premijo, ki se polagoma zvišuje, primerno pogrebom srednjih in posedujočih dano v. Kot prava ljudska zavarovalnica od oseb, ki še niso dosegle 50. leta, ne zahteva zdravniške preiskave. Razentega ja plačevati premije le 15 let na eni strani, na drugi strani pa se pogreb, če se je pripetila smrt po enem letu, preskrbi v zavarovani obliki, če pa po pol letu, v nekoliko zmanjšanem obsegu. Osebe, ki so že prekoračile starostno mejo za zavarovanje, ie tudi lahko zavarujejo In licer tako, da vplačajo določen znesek skupaj ali pa v okrokih. Ta uredba se je obnesla na Dunaju. Zavod obstoji komaj tri leta, pa je že sklenjenih 6000 pogodb za okroglo 4,000.000 K zavarovanih zneskov. Občina dunajska je vpoštevaječ to dejstvo, da omogoči zavarovancem* če se preselijo v kako drugo mesto, tudi tam pogreb in natura sklenila pogodbe s pogrebnimi zavodi v kronovinskib glavnih mestih, po katerih so se ta obvezala zavarovane pogrebe preskrbeti proti izplačilu zav. vsote. Obenem se je raztegnilo zavarovanje tudi na kronovinska glavna mesta, ker se tudi tukaj pojavlja tista potreba kakor v velikih mestih, dočm pa ne kaže osnovati samostojnega zavarovalnega zavoda, ker bi nastal zaradi premajhnega števila prebivalstva s zavarovanjem prevelik riziko. Resnično io se že take pogodbe glede izvedbe zavarovanja, kakršne hoče danes izvesti mestna cesarja Franc Jožefi jubilejna življenska in pokojninska zavarovalnica na Dunaju, aklenile v krono-vinskih glavnih mestih kakor Gradec, Lin:, Salzburg, lnsbruck, Brno in Opava in se pogaja gl«de ustanovitve te uredbo s Prago, Levovom, Krakovom in Cernsvicam. V smislu pogodbe a pngrebnim zavodom gospoda Fr. Doberleta, naj bi se ustanovila ta zavarovalnica tudi v Ljubljani. Zavod Diberletov prevzame glavno zastopstvo. S tem se nudi ljubljanskemu prebivalstvu bres razlike stanu i« imetja, da se posluži te dobrodelne uredbe, da preskrbi še pri življenju za pogreb s tem, da plačuje malenkostne doneske ali pa založi glavnico obenem ali v obrokih ter s tem ne le advrne od preživečih svojcev skrb za pogreb umrlega rodbinskega člana, nege jih tudi obvaruje vieh mučnih okolščin pri naročevanju in kupovanju potrebščin ob hudi uri žalosti. o Delavski kolek s« Kranjsko, Stajarsko in Korofeko. Založništvo tega koleka, ki j? , goriška, istrska, dalmatinska vina in dolenjski cviček po najnižji ceni. 26—18 njej delavs sga kolka. Dalje se lahko naleplja na vstopnice pri raznih delavskih priredbah, na dopisnice in zalepke pri šaljivi pošti ter tudi na dobitke pri srečolt^u, tomboli itd. Noben sodrug naj ne gre na voisče, ne da bi poleg imena kandidatovega ne nalepil vsaj en delavski kolek. Vsaka delavska veselica ali draga priredba služi tudi v to, da se razpeča čim več delavskega kolka. Prosijo se še posebno vse strokovne in gospodarske organizacije, naj sklenejo, da se vsa pisma opremijo z delavskim kolkom. Naročbe iz Kranjske, Štajerske in Koroške je pošiljati edino na naslov: Ivan Kocmur, Ljubljana, Gosposka ulica št. 12. Csna kolku e t Ljubljani ista, kakor v Gorici. Posamezen azvod stane 2 vinarja. Manj kakor 50 kolkov je po pošti ne pošlje, izvzemši če se obenem vpošlje tudi denar. Da ni preveč nepotrebnih troskov (za naknadno pošiljanje denarja in eventualne opomine), se priporoča, da se obenem z naročbo vpošlje tudi denar (lahko tudi v poštnih znamkah). — Sodrugi in organizacije, sezite po delavskem kolku I lastnik reklamnega in plakaterskega podjetja, snaženje stanovanj in okenj Ljubljana Šelenburgova talioca <3 52—3 izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela točno in po smernik cenah. Častiti gospod Gabrijel Piccoll lekarnar v Ljubljani. Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec. Z odličnim spoštovanjem Josip Sterle pssasfailk la pramlranl medvedji lovee v Korltaloah, pošla Knežak ppl it, Petru aa Krasu. UP “*B1 Cjubtjana s Ji dfe m^ 17 4"vBH priporoča svojo bogato -zalogo šivalnih strojev za rodbino In obrt. Pisalni stroji „Adler“. Vozna kolesa. mr: Ceniki zastonj in franko. rrrrr 16 Fran Pohl konjski mesar v Ljubljani, Metelkova ulica štev. 4. ]2-; prodaja konjsko maso po sledečih oenah meso za golaš.......................kg po K —'’7i , , pečenke........................ . —‘St » „ zrezek......................... » » *8( plučna pečenka........................... » 1*- prekajeno meso........................... , 1*— salami .................................... 1*2( klobase kos po . ....................!V. , —*2( Kavarna ,Unlone‘ v Trstu ulica Oaserma in Torre Blanca se priporoča. z Velikim vrtom na lepem prostora 5 je naprodaj cesta v Rožno dolino št. 216 pri Ljubljani. Več se poizve v viti «Minki»,fcRožna dolina št. Ž37. V zadružnem delu is slogi je moč! knjigovez v Ljubljani Slomškova ulica hiš. štev. 31 priporoča svojo nanovo urejeno ***** knjigoveznico ***** za prijazna naročila vsakovrstnih v knjigoveško stroko spadajočih del. 9 Razun vezanja raznih knjig za knjižnice in šolsko rabo se še posebno priporoča za naročila trgovskih knjig (protokolov), različnih map, vzorčnih knjig in vsakovrstnih kartonaž. Izdeluje tudi okvirje in passepartout, prikladne za različne podobe, fotografije i. t. d. Cene nizke« Postrežba točno registr. zadruga z o. p. v Ljubljani tem potom p. n. občinstvu kakor sploh vsem odjemalcem uljudno naznanja, da se je podjetje preselilo v lastne prostore Slomškova ul. št. 27, poprej gostilna »Kranjski biser". Priporočilo. Načelstvo zgoraj imenovane zadruge se uljudno priporoča vsem članom kakor nečlanom, da tudi zanaprej ostanejo zvesti odjemalci sodavice, raznih brezalkoholnih izdelkov, sadnih sokov, ogl. kisline itd. kakor dosedaj. Zadruga hoče tudi nadalje nuditi svojim odjemalcem le to, kar je najboljše in najpopolnejše v tej stroki ter po primerno nizki ceni. Cenjeni tukajšnji naročniki se lahko kakor dosedaj poslužujejo pri naročilih telefona it. 174. V Ljubljanski okolici je zadruga ustanovila dve zalogi, in sicer pri A. Mežanu na Ign In Iv. Kancn, vulgo Gorjancu, Pod smreko pri Bresoviol. V teh dveh zalogah dobijo vsi ceqj. odjemalci zadružne izdelke po isti ceni, kakor pri zadrugi sami. Z zadružnim pozdravom se priporoča načelatro. stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju in kavi; kri, mo5, zdravje dosežete in ohranite, ako pijete Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak knjižico brezplačno. 82-45 V zadružnim dela la slogi je moč! iba združenih plvovaren Žalec In Laški trg v £]ublj*ni T«i«lon it»v. 108. pripmOa svsjs Izborno pivo v sodcih In steklenicah. = ZALOGA V SPODNJI SlSKI. Tlaka Iv. Pit Lampret v Kvanja. Ivtajitmj in odgovoni ircdnik f ran Havli, Stopnice, balkoni spomeniki stavbeni okraski L t. d. Kranjska betonska tvornica Tribuč & Komp. 10-1 v Ljubljani. Cementne cevi v vseh dimenzijah barvaste plošče 1. L d.