The (Meti and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ca pravico in resnico — od boja do emage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRU2BE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V JENVER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. štev. (no.) 205. CHICAGO, ILL., TOREK, 22. OKTOBRA — TUESDAY, OCTOBER 22, 1935 letnik (vol.) xliv -•r&ttm Francoski min. predsdnik Laval hoče dovoliti Mussoliniju, da si obdrži ozemlje, ki si ga bo prisvojil. — Liga odobrila sankcije proti Italiji; najbolj učinkovita bo prepoved izvoza blaga iz Italije. Pariz, Francija. — Dasi se Je koncem preteklega tedna omilila nekoliko nevarna napetost, ki je nastala v Evropi, vendar se še zdaleka ne more trditi, da se je doseglo soglasje med tremi državami, ki vodijo glavno vlogo, točasno na evropskem pozorišču, namreč Francijo, Anglijo in Italijo. Interesi Italije se pač ne strinjajo z interesi Anglije, Francija pa, dasi se je uklonila angleškemu pritisku in odobrila ekonomske kazni za Italijo, Vendar še vedno išče priliko, kako bi omilila položaj za svojega zaveznika, Mussolinija. Najnovejše vesti, ki prihajajo iz zanesljivih virov, trdijo, da ima francoski min. predsednik Laval nov načrt v dobro Italiji, namreč, da bi se mednarodno dovolilo Mussoliniju. da lahko obdrži zemljo, katero bo uropal Abesiniji ,in poleg tega, c'.a bi se mu podelila ekonomska kontrola nad osta-^ delom Abesinije. Diplomatski krogi trdijo, da bo La-Vf*l težko prodrl s svojim nakitom. Nasprotovala mu bo Anglija, katera zastopnik se Je že- ponovno izrazil, da se ne bodo podvzela nikaka pogajanja z Italijo, dokler zadnja ne izprazni ozemlja, ki ga je zasedla. Enako tudi ne bo 2 njim zadovoljen abesinski cesar Selassie, ki je tudi že Parkrat povdaril, da njegova država ne bo mirovala, dokler bo en sam italijanski vojak stal na nje ozemlju. Kljub tem oviram je Laval do skrajnosti optimističen, da se bo dosegel kak sporazum z Italijo vsaj od strani Anglije, in sicer še pred koncem tega meseca, Predno ne stopijo v veljavo ekonomske kazni, katere je Liga narodov preteklo soboto naložila Proti Italiji. Vse države, včlanjene v Ligi, izvzemši Avstrije, Ogrske in Albanije, so se omenjenega dne obvezale k izvajanju večvrstnih kazni, da prisilijo Mussolinija, da preneha svojo vojno proti Abesiniji. Med temi kaznimi je glavna in najbolj učinkovita prepoved izvoza iz Italije blaga v druge države. Besedilo se glasi, da se Prepove uvoz "vsega blaga, ki Prihaja iz Italije, ali pa je v Ita-"ji zrastlo, bilo pridelano ali izdelano." Ako se bo ta sankcija Pričela izvajati v vsej strogosti, Italija s tem strahovito udarjena. Italija namreč potrebuje tujezemskega denarja, da lahko z njim nakupi v tujezemstvu 8voje vojne potrebščine, in ta 'njezemski denar si preskrbi v Pi'vj vrsti s svojimi izvozi. Di^a prepoved govori, da se j!e sr..ejo v Italijo uvažati raz-'ciie živali in blago. Med temi v nvi vrsti konji, irule, osli n kameie I te živali potrebuje a'ija pri, svojem vojnem poho-u v Abesiniji. Dalje se prepove di uvoz raznih kovin in su-°vin. Čl • či lce narodov si kon-° °bUubljajo, da se bodo medte})0'1110 podpirale Pr* izvajanju sankcij; zlasti pa, da se bo POTRES V MONTANl Dve osebi našli smrt v teden dni se ponavljajočih sunkih —o— Helena, Mont. — Skoraj celi zapadni del države Montane trpi že več kot teden dni na neprestano se ponavljajočih potresnih sunkih, kateri so zlasti občutni v tukajšnjem mestu. Dve osebi ste bili do nedelje ubiti, večje število pa je zadobilo poškodbe. Mnogo ljudi se ne upa ostati ponoči v hišah in spijo zunaj na cestah v avtomobilih. Ponesrečenci so še tembolj prizadeti, ker je v nedeljo zapadel sneg in pritisnil mraz. Materijalna škoda se računa, da znaša preko dva milijona dolarjev. -o- ITALIJA SNUBI POLJSKO Warsava, Poljska. — V tukajšnje mesto je prispela pretekli ■eden posebna vojaška misija iz Italije, ki je pričela pogajanja s poljsko vlado za nakup raznih potrebščin. Istočasno vodi Italija intenzivno kampanjo, da pridobi poljsko javno mnenje za se. Tisoči vplivnih Poljakov so prejeli po pošti malo knjižico, v kateri se jih nagovarja, naj zastavijo dobro besedo v prid Italije in ji s tem pomagajo, pridobiti kolonije. Nasprotno se tudi obljublja, da 1)0 Italija pomagala Poljski, da bo ta dobila kolonije. -o- STALIN OBISKAL MATER Moskva, Rusija. — O diktatorju Stalinu, ki so ga še pred nedolgim časom opisovali kot trdega moža, brez vsakih nežnejših čustev, brezobzirno vdanega samo dolžnosti, so pa pričeli zdaj listi pisati tudi glede teh, prej nepoznanih čustvih. Tako se je pred kratkim čitalo, da je ta železni mož ob nekem sprehodu v parku božal male otroke in se igral z njimi, in pretekli teden so listi objavili, da je odpotoval Stalin v mesto Georgio, ki leži v provinci Tif-lis, in tamkaj obiskal svojo staro sivolaso mater. Torej končno vendarle ni Stalin taka zverina. ARMADA POTREBUJE KOVAČEV Rim, Italija. Vlada je izdala pretekli teden poziv v vojaško službo vsem kovačem, kateri so služili v armadi med leti 1905 in 1910; obljubljeno jim je tudi, da bodo takoj povišani v korporale. Iz omenjenega poziva je razvidno, da Italija vidi, da bodo konji in mule igrali važno vlogo v afriški vojni. KRfflHjVFTA _ Cardiff, Anglija. --- Kakor se računa, je bilo koncem preteklega tedna na stavki v Angliji kakih 30,000 premo-garjev, in sicer iz solidarnosti do 79 premogarjev, ki-so skozi šest dni ostali pod zemljo, da dosežejo .izpolnitev svojih zahtev. — Berlin, Nemčija. —-Nem-ško-afriška parobrodnn družba je odredila, da se njeni parniki do nadaljnjega ne bodo ustavljali v Gcnoi. Pori Saidu in Djibouti; zadnje mesto je v francoski Somaliji. Odredilo se je to zaradi nevarnega vojnega položaja. — Rim, Italija. — Ugotavlja se, da uporabljajo Abesin-ci puške, izdelane v Italiji, proti Italijanom samim. Kakor se razvidi iz orožja ujetih Abesincev, ima Abesinija šti iri vrste pušk, iri sicer italijanske, nemške, angleške in belgijske. FARMER USMRČEN NA ' ELEKTRIČNEM STOLU Michigan City, Ind. — Opolnoči med petkom in soboto je v tukajšnji državni kaznilnici storil smrt na električnem stolu 21 letni farmarski fant Richard Chapman iz Gary.'Obsojen je bil zaradi roparskega umora, ki ga je izvršil 1. januarja letos nad nekim drugim farmarjem. NAPETOST MED ČEHI IN POLJAKI Varšava, Poljska. — Napeti odnošaji, ki so vladali zadnje Čase- med Čehoslovaško in Poljsko, vsled katerih so se ojačile obmejne garnizije na obeh straneh, so se pretekli teden še poostrili, ko je čehoslovaška vlada izgnala poljskega konzula v mestu Moravska Ostrava, češ, da je konzul s svojo propagando povzročal nemire v tamkajšnjem okrožju. Poljski uradni krogi trdijo, da bodo podvzeli proti-korake proti temu činu. skušala na kak način nadomestiti izguba, ki jo bodo nekatere države trpele vsled prekinjenega prometa z Italijo. Sankcije stopijo v veljavo s koncem tega meseca. HITLER UKAZUJE Nov zakon sprejet v Nemčij' glede ženitev. Berlin, Nemčija. — Nemška vlada je pod Hitlerjevim vodstvom pretekli teden sprejela nov zakon glede ženitev. Po tem zakonu si morajo pari, ki hočejo dobiti dovoljenje za poroko, najprej preskrbeti zdravstveni izkaz od kakega državnega zdravnika. Zakon se ne bo dovolil v slučaju, ako je eden izmed njiju bolan na kaki nalezljivi bolezni, ki bi utegnila vplivati na otroke. Dalje, ako je eden-od obeh bolan na živcih ali pa na kaki podečlovani bolezni. Končno tudi, ako je kateri ocl njih nesposoben, da bi mogel skrbeti za svoje lastne zadeve, in potrebuje varuha. -o- ZAGONETNI UMOR NAD INŽENIRJEM Moline, II]. — Pod roko neznanega napadalca je pretekli petek ponoči. storil smrt 35 letni inženir T. A. Olson iz Morris, ill., kateri je bil zaposlen tukaj pri graditvi nekega poslopja. Na tajinstven telefonski klic jo neki zdravnik odhitel v barako, ifjer je inženir stanoval, in ga tam našel mrtvega, zadetega od petih strelov. Bržkone je bil to roparski umor. ■-o- WM. GREEN PONOVNO IZVOLJEN Atlantic City, N. J. — Pretekli petek se je zaključila konvencija delavske federacije in ob uradniških volitvah je bil dosedanji predsednik Wm. Green ponovno in skoraj enoglasno izvoljen za to mesto še za eno leto. Precejšnja opozicija pa je nastala proti ponovni izvolitvi dosedanjega tretjega podpredsednika, M. tVolla, ki pa je končno vendarle prodrl. DOSMRTNA JEČA ZA ZENGEJA Chicago, 111. — Pretekli petek ponoči se je končala obravnava proti Mandeville Zenge, 26 letnemu farmarju iz Missouri, in porota mu je naložila kazen dosmrtne ječe za njegov čin, ko je z zločinsko operacijo povzročil smrt svojemu tekmecu v ljubezni, dr. Batierju. Dosmrtni zapor pomeni, da bo moral obsojenec sedeti v kaznilnici najmanj 20 let, predno bo prišel v poštev za parolo. Obsojenec je proglasitev kazni sprejel s skrajno vmir-nostjo; njegov zagovornik se je izrazil, da bo vložil priziv. Kakor že znano, se je zločin nad dr. Bauerjem, zaradi katerega je Zenge obsojen, izvršil 31. julija, dobra dva tedna po poroki bolničarke Louise Schaffer z dr. Bauerjem. S tem dekletom je bil Zenge znan že izza mladih let in nenadna izguba ga je napravila začasno blaznega, kakor so njegovi zagovorniki zatrjevali, in v tem stanju je čin izvršil. ——o-- "Vsak naj spozna, da bve? agitacije za katoliški list smo vsi zakopani v tihi, sramotni (?rob in naš mili nnrod ne KS cIo 'šival prepotrebnega bodrila." ODPOR ABESINCEV Pričakuje se, da bo šele zdaj prišlo do pravih bojev med italijanskimi in abesinskirm četami. Addis Ababa, Abesinija. — Kakor vsa znamenja kažejo, namerava italijanska armada v najkrajšem času izvršiti nov sunek od severne strani. Odkar je bila tamkaj zavzeta Adua, je italijanska armada skoraj popolnoma mirovala in izrabila čas za graditev cest iz ozadja do novih postojank. Te ceste so zdaj dogotovljene in je tako zasiguran dovoz živeža vojaštvu, in tako bo lahko podvzela nov napad. Ni pa sigurno, da bodo ta čas imeli Italijani tako lahko delo, kakor ob prvem prodiranju, ko so Aduo zavzeli tako-rekoč brez vsakega boja. Ugotavlja se namreč, da so Abc-sinci naravnost nabasali z vojaštvom celo ozemlje med Aduo in mestom. Makale, kateremu bo veljal prihodnji italijanski udarec. Ta pokrajina je gorata in težko pristopna ter se pričakuje, da se bodo šele tukaj pričeli pravi boji. Govori se, da bodo Abesinci nalašč pustili Italijane, da prodro nekoliko bolj v notranjščino in jih s tem bolj od-režejo od zaledja. Okrog 120,-000 abesinskih vojakov baje pričakuje pri Makali italijansko vojsko. fx Jugoslavlie Veliki vojaški manevri v Jugoslaviji. Pri Brčkem se je zbrato nad 30,000 mož-vojakov, ki so v polni bojni opremi izvajali pravo vojno. Radovedno ljudstvo jih je celo noč opazovalo. — Nezgode in nesreče. — Haifa, Palestina. — Z mrzlično naglico popravljajo Angleži utrdbe okrog staro davne postojanke Acre ob morskem obrežju. Poleg dosedanjih topov je bilo pripeljanih tja še število novih. angleška mornarica pripravljena Na vseli strategicnih točkah v Sredozemskem morju postavlja Anglija svoje bojne ladje, ko se napetost med njo in Italijo čimdalje bolj ostri. Gornja slika kaže neko ladjo, ko_je pripeljala oddelek vojaštva na Gibraltar. Topovi grmijo... Brčko, 2. okt. — Da se pokaže moč in izvežbanost vojaštva, je vojaška komanda odredila velike vojne manevre in mobilizacijo, ki je uspela nad vse pričakovanje. Že dne 27. sept, so se začele zbirati velike vojaške čete v tukašnji okolici, ki so se pozneje razdelile v dva sovražna tabora "severnjake" in "južnjake." Vse vojaštvo je bilo v polni bojni opremi, kot bi šlo v resnici na pravo vojno. Ko so se pričele sovražnosti obeh armad, je bila istočasno izdana splošna mobilizacija, ki je bila razglašena po vaseh in naseljih v okolici Brčko. Vojaškim obvezancem ni nihče govoril ali jim sporočil, da so poklicani na manevre in zato so mnogi mislili, da gre za resnično vojno. Vse oblasti so delale brezhibno in nihče ni izostal od vojaškega poziva. V mnogih krajih je prišlo do zanimivih prizorov. Menda najzanimivejši je bil v vasi Miraševcu, kjer ni bilo občinskega predstojnika slučajno doma, je pravoslavni duhovnik sam prevzel nalogo in odprl ovitek z vojaškim pozivom iz katerega je videl da gre za mobilizacijo. Sam je prevzel poveljstvo nad vasjo in izvršil-mobilizacijo. Pri tej poskusni mobilizaciji so pokazali kmetje toliko elana in vnema, da je bilo vse opravljeno 24 ur prej, kot so pričakovali vojaški poveljniki. Zanimivi so bili prizori pri mobilizaciji posameznih obvezancev. V krajih, kjer je prebivalstvo pomešano, kot pravoslavni, katoličani in muslimani, so se vsi brez izjeme z navdušenostjo odzvali pozivu. Ženske so močno jokale in matere so spremljale svoje sinove do meje svoje vasi. — Nič čudnega ni to spričo razmer in vojnega duha ki veje v Evropi radi Italije. Mnogi so bili prepričani, da se bodo udarili z neprija- j teljskim sosedom in da je pri- j šla ura odločitve. Oba nasprotna tabora, "se- j vernjaki" in "južnjaki" so se pa junaško borili. Topovi so grmeli, regljale so strojnice, padale bombe in pokale puške noč in dan, dokler se ni zlomila sila nasprotnika in se je umaknil. Umikajoči "južnaki" so za seboj "razstrelili" most čez Savo in tako za nekaj časa zaustavili prodiranje "severnjakov" ki so morali zgraditi zasilni most. Ljudstvo je bilo celo noč pokancu in opazovalo prehod čet čez Savo po zasilnem mostu. To so bili največji manevri, kar obstoja zedinjena Jugoslavija, katere je zaključil sam kraljevi namestnik knez Pavle. Vojaštvo se je skazalo kot dobro izvežbano, ki razume svoj položaj tako v napadanju, kot v umikanju pred sovražnikom. Eksperiment se je popolnoma posrečil. Inozemski vojaški atašeji, ki so manevre opazovali, so bili polni hvale nad krasnim uspehom. Izrekli so soglasno priznanje vztrajnosti in svežosti jugoslovanskega vojaka. --o- Vijolice jeseni Na svojem vrtu v Marmuto-vi ulici v Ljubljani je našel Ivan Nučič več cvetočih vijolic, ki se, ne po velikosti in ne po duhu, prav nič ne razlikujejo od spomladanskih. Pač redek jesenski pojav. Škoda Tz Maribora poročajo, da je po okolici pomorila slana ajdo. Okoliški posestniki ki prihajajo na trg, pripovedujejo, da bo letos pridelek ajde skrajno pi&el. Velike njive, bodo namesto zrnja, dale le ma-lovredno slamo. --o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Julija Skočir, zasebnica. — V Celju so pokopali Franceta Rebeus-chegga, daleč znanega in priljubljenega hotelirja starega 49 let. — V Mariboru je umrla Marija Walner, zasebnica stara 75 let. ——o- Z vagona je padel V železniški delavnici v Mariboru se je ponfesrečil ključavničar Miha Pači. Pregledoval je streho vagona, pri tem je pa zdrknil in omahnil z višine. Pri padcu se je zataknii za neko kljuko, katera se mu je globoko zarila v meso, da je na njej obvisel. Tovariši so ga rešili neprijetnega položaja in oddali v bolnico. VELIKA BUZNIKOVA PRATIKA ZA LETO 1936. JE TUKAJ! Ravnokar smo jo prejeli in je kakor vsako leto tudi letos zelo zanimiva. Krasijo jo številne slike, kakor tudi bogata vsebina. Naročite jo takoj, dokler zaloga ne poide. — Stane z poštnino vred 25 centov Naroča se od: KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL. f> UM. Krt*»r Rt t* Pifrnuchv Ire --VM« ".»»fj^p?« Pr.K"-i.-»i| b» KJmou« Jtopkk and M« v Duiritoulrd by UNITED FEATURE SYNDICATE: INC- ®®»a 1 ^___"AMERIKANSKI SLOVENEC" Torek, 22. oktobra 1935 Amerikanski Slovenec. Prvi m t najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki. Newspaper in America. Ustanovljen leta 1891. Established 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon-deljkov in dnevov po praznikih. day and the day after holidays. Izdaja in tiska: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina: Subscription: Za celo leto .......................................$5.00 For one year ......................................$5.00 Za pol leta .......................................... 2.50 For half a year ................................ 2.50 Za četrt leta .................................... 1.50 For three months ............................ 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: * Chicago, Canada and Europe: 7.;i celo leto ........................................$6.00 For one year ......................................$6.00 Za pol leta ........................................ 3.00 For half a year ................................ 3.00 Za četrt leta ..................................... 1.75 For three months ............................ 1.75 Posamezna številka .......................... 3c Single copy ....................................... 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in. pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu jo čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March'3, 1879. in kulturo.. Kdor prosto uporabo krajevnih imen ovira ali prepoveduje, skuša narod odtujiti njegovi domovini in ga napraviti brezdomovinskega. — Kongres je zaključil dr. Wilfan s primernim nagovorom. J. M. Trunk: Manjšinski kongres v Ženevi Te dni so se zbrali v Ženevi delegati evropskih manjšin pod predsedstvom bivšega slovanskega poslanca v italijanskem parlamentu dr. Josipa Wilfana k svojemu 11. kongresu. Došla je večina dosedanjih zastopnikov manjšin, nekaterim so vlade izpotovanje onemogočile. Delegati nemških manjšin so tvorili tretjino udeležencev. Iz Avstrije so zastopali Slovence č. župnik Stare in dr. Franc Petek, gradiščanske Hrvate drž. svet. dr. Lovro Karali in dunajske Cehe bivši posl. Machat. Kongres je otvoril preds. dr. Wilfan s poročilom o položaju evropskih manjšin. Ugotovil je, da se je položaj narodnih manjšin v Evropi poslabšal. Vendar je manjšinsko vprašanje najožje povezano z vprašanjem vojne ali miru v Evropi, zato bo kongres kljub dosedanjim razočaranjem nadaljeval svoje dosedanje delo v prilog narodnim manjšinam. Sledil je referat tajnika kongresa dr. Amende o nad-državni narodni skupnosti, ki naj veže narodne manjšine z materinskim narodom. Glavne misli je prevzel kongres v posebni resoluciji, v kateri je povdaril, da je povezanost posameznih po državnih mejah ločenih delov enega naroda po duševno-kulturnih vezeh in medsebojni opori pravična in nujna. Ne sme se pa naddržavna skupnost udinjati nasilni politiki katerekoli države in. ne sme ovirati državljanskih dolžnosti svojih članov. Najvažnejši referat tokratnega kongresa je imel v rokah bivši slov. poslanec v rimskem parlamentu dr. Engel-bert Besednjak, ki je orisal stališče manjšin do avtoritarnih držav. Govornik je uvodno omenil, .da odprava demokracije nikakor ni nujno manjšinam v zlo, kar dokazuje položaj narodnih manjšin v Avstriji, katerih življen-ski pogoji se niso poslabšali' V posebni resoluciji, ki jo je kongres z velikim pritrjevanjem sprejel, je dr. Besednjak naglasil, da je gibanje narodnih manjšin samostojno duhovno in etično gibanje,, ki se ne sme istovetiti z nobenim političnim režimom. Kongres je pripravljen sodelovati z vsemi političnimi režimi na polju rešitve manjšinskih vprašanj seveda pod pogojem, da je sodelovanje manjšin sploh mogoče. Kongres zahteva od avtoritarnih držav, naj priznajo pravico narodnih manjšin do svobodnega kulturnega razvoja in do razvoja svoje narodne biti ter naj jim dajo primerna zastopstva v vseh političnih, kulturnih in gospodarskih ustanovah, zastopstva, ki bodo odgovarjala narodni samobiti dotičnih narodnih manjšin in ki bodo z zakoni zajamčena. V posebni resoluciji se je kongres zavzel končno za prosto uporabo krajevnih imen. Imena krajev, dolin, voda i. dr. so bistven del narodne govorice, ker tvorijo nevidno vez med ljudstvom in domovino, njegovo zgodovino GLAS IZ JOHNSTOWN A Johnstown, Pa. Ljubljanski škof (nadškof dr. Rozman,) to je bil glavni predmet te dni med nami Slovenci v Johnstownu. — Precejšnje število se nas je zbralo na grišku sv. Terezije pred lui*ško groto ob napovedanem času, ko je imel priti nadškof. Kar se začuje z zvonika glas zvona. Vse se zgane. So že tir! Na motociklih se najprej, kot častno spremstvo prikažejo mestni policaji in za* njimi cela vrsta avtomobilov. Nadškof z duhovščino izgine skozi prednja vrata v cerkev, ne da bi ga pričakujoči videli. Čez par trenutkov pa se odpro stranska vrata nasproti groti in skozi nje prikoraka težko pričakovani vladika. Med navdušeno in burno pozdravlja jočo množico gre naravnost pred groto, kjer ga poleg našega župnika Rev. p. Odila, pozdravi še več oseb. Prevzvišeni vladika si je na mah osvojil srca vseh, ki so ga videli. Ostal je med nami tri dni in vodil 40 urno pobož-nost. Njegovih besed in očetovskih naukov ne bomo nikdar pozabili. Videli, slišali, oziroma brali smo, kako prijazen je nadškof Rožman, a da je tako priprost, domač in ponižen, tako ljudski, to smo še le skusili. Ni čudno, da je pisec teh vrstic pozabil da ima pred seboj nadškofa; ko mu je podal roko, da je pozabil poljubiti prstan na roki prevzviše nemu in da se je tega šele čez čas spomnil in napako popravil. Dasi je prevzvišeni v visok cerkveni službi, vendar hočr biti v občevanju z ljudmi, enak najnižjemu. Nadškof Rozman je odšel od nas, pa ni odšel, ostal je med nami in ostal bo med nami do naše smrti. Ostal bo med nami v živem in globokem spominu in spominjali se ga bomo s spoštovanjem, hvaležnostjo in ljubeznijo. Prevzvišeni vladika! Povsod, kjerkoli boste hodili, naj rosi na Vas blagoslov božji in naj Vas spremlja na vseh Va ših potih, pri vseh Vaših delih, za Boga, Cerkev in narod slovenski. Vi ste ves naš in mi smo vsi Vaši. Pozdravljeni! A. Tomec PISMO S PUEBfeLSKIH FARM Pueblo, Colo. Zima prikima, ptičke zbeži-žijo, hribci pod mrzlim snegom ležijo. — Tako poje sta ra pesem in tako je v resnici bilo tukaj pri nas. Zgodaj nas je letos obiskala zima; že koncem meseca septembra je sneg pokril VvSe naše pueblske naselbine, hribe in doline in ravnine. Res, da se je tudi kmalu stopil pod žarki še vedno toplega sonca, vendar je napravil veliko škode. .Vsled snega so nastale občutno mrzle noči in slana je pobrala farmarjem t veliko jesenskih pridelkov. Farmarji bi teh pridelkov lahko še veliko prodali, sedaj jih ni več. Tudi po mestih je bilo žalostno, zlasti po mestnih vrtovih, kjer je slana pokončala vse krasno' cvetje, ki je krasilo te vrtove. Za časa velikega evharistič-nega kongresa. v .Clevelandu, smo imeli v naši cerkvi Marije Pomagaj tri večere po-božnost in blagoslov z Najsvetejšem, da smo se tako v duhu udeležili velikih evharistič-nih slavnosti. Sedaj pa z veseljem pričakujemo prevzvi-šenega nadškofa dr. Rožmana iz Ljubljane, da nas obišče. Čast visokemu pastirju, ki se je potrudil da obišče svoje ro jake, ki so šli za kruhom v tujino. Vsi ga iz srca pozdravljamo in mu kličemo dobrodošli. Naj tukaj tudi zapišem, da je še vedno dobiti dobrih, ljudi na svetu. Tak0 je oni dan prišla k meni Mrs. Fricel, če bi šla jaz z njo in bi se peljale nekoliko v "Raj" (Rye.) Bila sem takoj pri volji iti in sem se hitro odpravila. Kako tudi ne, ko sem pa vsa vesela mislila, da gremo v pravi "Raj," v katerem sta nekoč živela Adam in Eva. Pa je Rye res pravi raj, to smo videli, ko smo prišli na omenjeni kraj. Lepa zelena okolica, da se je kar ne moreš nagledati. Poleg tega je tam tudi zdrav zrak. Peljali smo se tudi čez en most, kjer sem, ko smo že bili na clrugo stran, zapazila pod seboj velik prepad; zato rečem, da bi Billi Fricel šel vendar pogledat, če se brez skrbi lahko peljemo, pa je šele potem vprašal. Mrs. Foks, ki je bila z. nami, se je moji pripombi prav veselo našimi j a-la, češ, da sem res "smart." — Lep dan smo imeli na tej vožnji, zato se pa Mrs. Fricel in njenemu sinu prav lepo za-hvalujeva jaz in pa moj sin. Lepa hvala tudi Mrs. Foks za prijaznost in jo še vprašam, če se še domisli onega lepega dneva, ko smo bile v tistem lepem Raju. Na zdravnikovo odredbo se je potem Mrs. Fricel podala nekoliko na oddih. Ustavila se je pri sinu in sestri v Chicago in se tudi srečno vrnila nazaj. Sedaj pravi, da se prav dobro počuti. Veliko pravi da je videla po svetu. Pravila nam je tudi, kako lepo je bilo v Clevelandu in tudi v Milwaukee in je še rekla, da je bila s tem oddihom prav zadovolj na. Da boste pa vedeli kako sem radovedna, vam še povem, da mi noben ženili ne uide. — Tukaj se je v kratkem času poročilo kar sedem parov. Prvi ženin je Frank Prme, ki si je izbral za nevesto Mary Kočevar; drugi ženin je John Lekše, ki je vzel Zofi Prme; tretji ženin je John Jersin, kako je pa nevesti ime na žalost ne vem. Četrti ženin je Tony Kočevar, nevesta pa Mirni Grahek; peti ženin je John Simonič, ki se je zbral za družico Frances Rozs ;n šesti ženin je Stepan, nevesta je pa Amerikanka. Sedmi ženin j" Frank Kočevar, ki si je izbral za nevesto Lilijan Grm, ki pa ni hči Mr. Germa, samo piše se tako in je Mr. Germ tema dvema poročencema zopet zapel milo pesem: Šel bom na hribček... Saj poznamo Mr. Germa, da on povsod rad zaboje slavo Mariji, ! o j slavo Presveti, pa če gre na hribček ali ne. — Vsem tem novopo-ročenim parom želimo mnogo božjega blagoslova in lepih ter veselih dni v zakonskem stanu, tako veselih, kot so jih imeli na dan poroke. Mr. Ger-mu pa želimo", da bi še veliko lepih pesmi zapel našemu narodu in bi nas s svojim krasnim petjem še dolgo dolgo razveseljeval. — Najlepše pozdrave pošiljam Filipu Yaklie in njegovi soprogi, ki sta se srečno vrnila z obiska v stari domovini. Ob enem tudi najlepše pozdrave vsem naročnikom tega lista. ' Johana Starcer -0- MOJE POTOVANJE MED VESIFALSKE SLOVENCE Pripoveduje A. Kordeš BOLJŠIM ČASOM NAPROTI Biwabik, Minn. Kar se tiče dela, se je tukaj nekoliko izboljšalo. Ti namreč, ki smo bili brez dela, sedaj popravljamo in cementira-mo mestne ulice. To delo delamo pet dni v tednu in po šest ur na dan, tako da zaslužimo po $60.00 na mesec. — Težko je bilo, ko ni bilo zaslužka, sedaj je nekoliko bolje, dasi ni tako kot je bilo včasih, ko so bile place večje in seveda tudi več dela. Triintrideset let sem že na Biwabiku. To je že lepa doba ' Privadil sem se kraja, privadil sem se pa tudi lista Amerikanski Slovenec in ne veni kako bi bilo, če bi ga> vsaki dan ne dobil. List je zanimiv in prinaša toliko novice z celega sveta. Posebno sedaj bo zanimivo brati, ko se je krvoločni "polentar" pripravil, da zopet začne prelivati nedolžno kri in tirati v smrt številne mlade žrtve. Škoda, velika škoda je to, da mora v to mesarsko klanje tudi toliko naših rojakov. Za katere nam mora biti Zopet v vlaku! Imel sem čast, prvič v življenju se nastaniti v kupeju drugega razreda. Imel sem namreč že za celotno vožnjo tja in nazaj od "Putnika" karto za brzovlak. Zato sem se v osebnem vlaku lahko peljal v drugem razredu. Bil sem že utrujen zato sem se kmalu začel pripravljati, da se čimprej zlaknem za miren počitek na mehke blazine. Pa spaka! Že me zmoti mlad lepo oblečen fant, ki se mi pridruži. V razgovoru ž njim spoznam,da je, podomače rečeno, pravcato teslo: bil je navaden železničarski sin, ki ni bil zmožen nobenega študija in se je o duhovništvu izražal zgol materi-jalistično in prostaško. Pa vseeno sem se z njim razgovarjal, saj sem se podal na pot zato, da študiram življenje in se priučim nemški jezik. Polagoma sem ga le pripravil do tega, da sva u-gasnila luč, se zleknila vsak na svoji strani in se umirila v dremanje. Nikogar nisva pustila notri. Toda poprej, ko bi mogla zaspati je odprl sprevodnik vrata in cela družina s polodraslimi otroci naju je porinila h kotu. Tedaj sem imel priliko cele ure opazovati, kako je ta mladina v vlaku na neprikladnih tleh sitna in nemirna, prav tako kot pri nas mali otroci. V Selztalu so spremenili osebni vlak v brzega in ob 1/213h ponoči sem se imel čast, se slovesno seliti v 3. razred. V kupeju se je prijazno razgovarjal z dobrosrčno mamico lajičen gospod, ki se mi je kmalu predstavil kot duhovnik. Seznanil sem se še z nekim redovnikom. V družbi teh dveh' so hitro minevale nočne urice do Bisehofshofena, kjer Vsva z redovnikom prestopila na električno železnico. Drvela je nato skozi noč v jutro in vedno gostejši dež ki je najmarkantnejša značilnost za Salzburg in njegovo okolico. Neprespana noč mi je utisnila v obraz pečat utrujenosti, ki ga niti z vodo nisem mogel izmiti. Drveli smo nato mimo carinikov in orožnikov bliskovito proti Monakovem in v vedno lepšo jasnost dneva. Občudoval sem značilno ličnost bavar. hišic z zvončki na strehi in z rožami v oknih in na balkonih. V daljavi se je lesketalo chiensko jezero — bavarsko morje s svojima "Herren in Fraueninsel" kjer se lani, ob priliki potovanja z avtobusom v Oberammergau nisem mogel načuditi pestri dra goceni, zlati krasoti kraljevega gradu kralja Ludovika II. Iz Monakovega je drvel brzo- vlak dalje, dalje proti severoza-padu. Nepregledna pestra polja in pobočja, vsa ožgana od suše, so krasila mesta in vasice kakor gnezda sredi poljan, vsa gosta in rdeče barvana. V Nemčiji sem nadomestil kolar s civilno srajco. Mislil sem si: manj oprezo-van bom lahko več opazil. V kupeju kjer sem sedel poleg neke častite sestre sredi oseb nežnega spola je bilo ves čas mrko in tiho, dokler ni priromala mecl nas i velikanskim kovčekom starejša gospodična. Hitro sem ji priskočil na pomoč in posledica tega je bila, da sva začela govoriti. Bila je živahne narave in spretnega jezika v Hamburškem težko razumljivem narečju. Niti to je ni motilo, da sem vzel v roke. brevir in se potopil za dalj časa v svojo duhovniško dolžnost. Govorila sva potem dolgo. Bila je zelo izobražena. Na hodniku sem imel priliko občudovati njeno perfektno angleščino, dokler nisva zašla zopet v nemškem jeziku v živahno versko debato, kateri je prisluškovala vsa okolica. Bila je baptistinja, jaz kat. duhovnik. V okorni nemščini sem pobijal njene mnoge predsodke o redovništvu, celibatu cerkvenem ustroju in hijerarhiji a končno se je le malo zamislila ob moji trditvi, da je gotovo pred Bogom največ vreden tisti, i radi Boga prostovoljno največ žrtvuje na tem svetu in prava tista vera, ki to najlepše uči, in to je katoliška. Ločila sva se prijazno. Dala mi je vizitko. Mogoče zvem še kaj zanimivosti iz daljnjega Hamburga. Čas je mineval s hitrostjo vlaka, ki je bi" zel z menoj vedno dalje v tuji svet. Sredi popoldneva smo zavili v rajskolepo dolino Rheina, kjer mi je minula vsa' utrujf" nost. O tem bom pripovedoval na povratku. Ob 8h zvečer smo prišli v Essen. Hvala Bogu — na cilju. Toda skoraj eno uro in pol sem se še nato peljal s cestno železnico — tramvajem, skozi velikansko mesto Lovarn in ob pol lOh zazvonil na župnišču v Buerju, kjer so me nadvse prijazno sprejeli med svoje. Do pol dvanajstih smo nato sedeli ob jugoslovanskih cigaretih in nemških cigarah pri kupici moz-lerja in renčana v prijaznem kramljanju. V svoji sobici sem se zahvalil Bogu za srečno potovanje in se podal k mirnemu počitku. Objel me je neprobu-den spanec do 9. zjutraj, ko je zaropotal na moja vrata sam g-mežnar, ki je že težko čakal moje maše. (Dalje prih.) ZLATO MESTO IN TARZAN DENARNE POŠIUATVE odpravljamo redno po dnevnem kurzu v Jugoslavijo, Italijo, Nemško Avstrijo in vse druge dele sveta. Denar dobijo prejemniki točno in zanesljivo direktno na dom brez vsakega odbitka. Cene so podvržene Cpremembi kurza. Včeraj so bile naše icene: Dinarji: Za izplačila v dolarjih: Za $ 2.75 .......... 100 Din Za $ 5.00 pošljite $ 5.75 Za $ 5.15 .......... 200 Din Za $10.00 pošljite $10.85 Za $ 7.30 .......... 300 Din Za $15.00 pošljite $16.00 Za $ 9.70 .......... 400 Din Za $25.00 pošljite $26.1C Za $11.75 .......... 500 Din Za $40.00 pošljite $41.25 Za $23.50 ..........1000 Din Za $50.00 pošljite $51.5C Lire; Z* $9.3S_____100 lir; za $44.50...:_____500 lir in za $88.20..........1000 lir Via pisma fn poSiljate nasloviti tis: John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovene*) 1*49 W. CERMAk RD, CHICAGO, ILL (Metropolitan Newspaper Service) Bela in zlata poslopja so se vrstila ob lepi gladki ulici, po kateri so vojaki peljali Tarzana in bahaškega Phobega. Ko so tako hodili že mecej časa, je Tarzan zapazil ob strani veliko palačo z zlato kupolo, v katero se je upiralo jutranje sonce. — Silno zanimivo je bilo vse to za Tarzana. godili so vedno naprej in naprej in prišli na dolg most, ki je izgledal kakor da je narejen iz samega zlata. Šli so naprej preko mosta, ki je držal v veliko levjo areno. Niso bili sami, kajti na mostu jih je sprejela velika množica ki ju je radovedno ogledovala in ugibala kdo izmed obeh bo zmagalec. Tudi stave so se množile med ljudstvom; eni so stavili na Tarzana, največ pa na debelega Phobega, katerega so poznali, da je silno močan. Končno so prispeli do arene. Ko so prišli skozi velika vrata v areno, je Tarzan opazil da se je na vzvišenih sedežih okoli arene nabralo silno veliko ljudstva. Velik smeh je zavladal med ljudstvom, ko sta Tarzan >n Phobeg vstopila v areno. Tarzan ie vpraša! Phobega, kaj vse to pomeni. — "To je del svečanosti, ki se vsako leto obhajajo ob koncu deževne sezone," odgovori ta. — "To je zadnji del svečanosti, ki jih še vidiš, predno te premagam in ubijem." posebno hudo zlasti tem, ki smo doma iz zasedenega ozem jljiu, katerega je Lah po vojni jtakorekoč pograbil in ukradel, j Tudi jaz sem tako nesrečen, da sedaj po vojni spada moj rojstni kraj pod nikdar site jLahone. Zato mi je dobro zrla 'na cela Vipavska dolina, tako ,Orehovec, Šentvid, Ajdovščina, Štanjel, Rihemberk, Dorn-jberg, Prvačina, tja do Gorice i in Monfalkona, Proseka in Na-brežine in Istre. To so kraji* katere je hotel ■ Polentar imeti, da z njimi nasiti svojo la* koto. Tako smo postali žrtve ' (Dalje na 3. str.) živi r->.\i ivi-vi N>..v4 » Stran B ^ Torek, 22. oktobra 1935 AMERI&ANSKK SLOVENEC" POGLAVAR BORCEV ■Bannannnn imUBumiiUiumumiunirgro « 'TmrruTm.Tnxrnm^nTrarmnmpn-m^ TEDENSKI KOLEDAR 27 Nedelja — Sv. Frumencij 28 Pondeljek — Sv. Simon in Juda 29 Torek Sv. Narcis 30 Sreda — Sv. Marcel 31 Četrtek — Sv. Alfonz 1 Petek — Vsi Sveti 2 Sobota — Verne duše Eden voditeljev v abesinski armadi, po imenu Fituraru. Njegovo pokrivalo in plašč sta napravljena iz grive leva, katerega je možakar lastnoročno ubil. boclo pridelali nič, še semenja ne, žita zelo malo, fižol radi prešibke zemlje ne rodi. Na Krasu, kjer je letošnja suša trajala nepretrgoma več me secev, pravega dežja pa na Krasu ni bilo skoro vse leto je zelo prizadejala na letini Pravijo, da je vse tako uniče no, da ni ničesar pričakovati. Strah pred bližajočo se zimo in praznimi shrambami je med ljudstvom čim dalje večji. -o-- Ogenj V -Lomih pri Črnem vrhu' je izbruhnil ogenj na posestvu Karla Rudolfa. Omenjenega ni doma, nahaja se v konfina-ciji, na katero je bil obsojen na tri leta. Požar, ki je upe-pelil hlev in gospodarsko po slopje je baje zanetila strela Že itak prizadeta družina je s to nesrečo gospodarsko po ^oinoma uničena. -o- Novi vojaški vodnjak V Koritnici so pričeli z vrtanjem v zemljo. Pravijo, da nameravajo narediti vodnjak v vojaške svrhe. Kot je pro-računano, bodo skopali v globino 35 metrov in upajo proti v tej globini do vode. Vodnjak kopljejo vojaki poleg Volaso-vega gospodarskega poslopja Odhod v Vzhodno Afriko. V ponedeljek zvečer 30. sept. je odšel v Vzhodno Afriko 518, strojniški bataljon, ki šteje 1160 mož, 50 strojnic in 150 mul. Bataljon spada k 151 peš-polku timovske, to je kraške brigade. Dete se je oparilo z vrelo ,vodo. 15 mesecev stari otrok Franc Žigon iz Ajdovščine je v nesrečnem trenutku prevrnil nase lonec vrele vode. Pri tem se je opekel po obrazu in po prsih. Bil je prepeljan v bolnišnico in so mu ugotovili opekline druge stopnje. NAROČEVALCEM JUGOSLOVANSKEGA ZEMLJEVIDA sporočamo, da je isti razprodan in ga vsled tega ne moremo več dobiti iz starega kraja. Kadar bo izšla nova izdaja bomo javnost obvestili. Za enkrat naj se istega ne naroča, ker z njim ne moremi več po-streči. Knjigarna Amer. Slovenca Na Učki gradijo novo cesto. Od turističnega zavetišča je speljana na koto 1400 m. Cesta bo dolga 4.5 km in 3 m široka. Trije kilometri so že dograjeni. Od konca ceste do vrha Učke bo še 20 minut hoda. Na-več krajih bodo napravili avtomobilska postajališča. Cesto gradijo na stroške lo-vranske občine. V goriško bolnico so pripeljali 10 letnega pastirja Fran četa Dornika, lci je pb obrež I ju Soče, ko je p a sel živino, na šel granato. Pričel je po nje. razbijati, tako da je eksplodi rala. Dobil je zelo nevarne poškodbe po vsem telesu. |r™ . štev. S3, K.S.K.J., Waukegan, 111. 35 letni jubilej 1900 — 1935. Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; v mladinski oddelek p;i od rojstva do 16. l.-ta. — Seja se vrše vsako 2. nedeljo ob 9:30 uri zjutraj Društvo ustanovljeno leta 1900. — Skupno šteje 451 članov(ic). Nadaljna pojasnila se dobi od sle-nečesa odbora: Frank Jerina, predsednik Joseph Zore, tatn:k Mike Opeka, bla-.-rajnik. \raja od 1. marca do 31. decembra 1935 Rojaki Slovenci in Slovenke! Mati vseh drugih slovenskih podpornih organizacij v Ameriki, K. S. K. Jednota, ki posluje že 41. leto, vas potom svoje nove kampanje zopet vabi v svojo sredino če še niste cl#tn(cii1 te ugledne in zaslužne organizacije. Ža pristop imate sedaj najlepšo priliko. Za smrtninsko zavarovanje se vam nudi 5 različnih razredov, med temi tudi eden, da dobite celo zavarovalnino izplačano v denarju ko še živite. v 1 < Člani, ko dosežejo 60 ali 70 let, so upravičeni do starostne podpore; 70 let starim članom plačuje Jednota ves asesment. Razredov centralne bolniške podpore ima Jednota četvero: po $2 dnevno, $1, 50c in $5 tedensko. V Mladinskem oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c v razred "A" in 30c v razred "B'' in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450 in zavarovanega v razredu "B" se plača $1000 posmrtnine. Tekom kampanje ;se nudijo sledeče ugodnosti: Prost pristop, prosta zdravniška preiskava, 50c nagrade pri zavarovalnini $250; $1.00 nagrade za $500 zavarovalnine; $2.00 za $1000; $3.00 za $1500, in $4.00 za $2000 zavarovalnine. i Za nove člane mladinskega oddelka, 50c. Za ustanovitev novega društva (8 članov zadostuje) plača Jednota $20 poleg kampanjskih nagrad. Glede drugih podrobnost za pristop se obrnite na tajnika ali tajnico kakega krajevnega društva, ali pa na glavni urad: 1004 N. Chicago St., Joliet, tU. Slična nesreča se je pripetila 15 letnemu Štefanu Deveta-ku blizu Devetakov. Našel je dinamitno patrono. Ko jo je skušal razdejati, mu je v ro- Stev. 25. K.S.K.J. CLEVELAND, O Najboljši illinoiški mehki premog prodajam; 4 vreče $1. Dostavljam brezplačno v Chi-cagi. Pokličite LAWndale 6699. Leto 1935. Predsednik: Frank Halieek, 6310 Carl Ave. Tajnik: Anthony j. Fort ima, 10''3 E. 64t.h Str. Blagajnik: Anton Korošec, 1963 Addison Rd. Zdravniki: Dr. j. M. Scliškar. Dr. M. T- Oman. Dr. L. J. Perme in Dr. A. J. Perko, Dr." A. Skur m Dr. F. J. Kern. Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v Knausovi dvorani ob r:.iii ;, v,vr. V društvo ho M>rejtM,'in r! a1 ■; < i " 1 "H i A dnevu d« I«, leta in si- jim niulijo 'liri različne vrste utvarovnlninc. od $2.50.00 do 52000.00. V rtručtvo m- »prejemajo tumt* > ' Tel. Canal 0523 Uradna ur* vsak dan od 0. ?n;tra do 8:30 zvečor. Rev. J. C. Smoley: DVAJSETA NEDELJA PO BINKOŠTIH Ta odlomek iz evangelija, ki č ste ga ravnokar slišali, vsebuje i kos zdravega ljudskega živi je- i nji Ni družine, da, ni enega sa- i n%a človeka, da bi ga ne bila i že obiskala — bolezen, in v vsaki ] hiši prej ali slej — smrt. Bole- 1 zen in smrt — to so zelo važne i zadeve v življenju. Srečen člo- ; vek, za katerega je bolezen bla-godarna priprava na smrt. Da : se to zgodi, ni odvisno samo od : bolnika, ampak tudi od skrbi, katero -imajo strežniki ža bolnika. Prva skrb tega, ki bolniku strežejo, je seveda, da store vse, kar morejo, da bi bolnik telesno ozdravel. Poklicati zdravnika, natanko delati vse po njegovih Predpisih,- pravočasno dajanje zdravil, jedi in pijače, ki so dovoljene, svež zrak, primerna temperatura, mir in pokoj v bolnikovem obližju, čuvanje ob nje-Sovi postelji, da bi si v vročini in zmedenosti česa ne storil, to so znaki naše skrbi in dobre postrežbe, imeti moramo potrpežljivost, da z ljubeznijo in brez godrnjanja storimo vse, kar mu Vse kakorsikoli bolečine in trp-1 ljenje olajša. Vse to iz sorodni-1 ške ljubezni, ki je prešinjena z ljubeznijo — kako vse to bolniku, kako je to za-pri Bogu za tega, ki bol- j fiiku streže. Druga naloga krščanskega bolniškega strežnika — in to je glavno, kar hočem povedati, bodi skrb, da rešimo dušo bolniko-v°. Ker smatramo kot našo dolžnost, da smo ob bolniški postelji nevarno bolnega, moramo uva-?-evati, kako dragocen zaklad je '•loveŠka duša, kaka sreča je za ijo, če bo večno zveličana, kaka lesreča, če bo večno pogubljena. 3 tem uvaževanjem združimo molitev, da bomo vse tako vpeljali in uredili, da bo kar najbolje za bolnikovo dušo. Privoščimo bolniku kar največ mirnih trenutkov, da bo razmišljal o Bogu in rešitvi svoje duše, da bc razmišljal o večnosti, da bo premislil vse svoje življenje. Govorimo z njim o vseh teh rečeh, opozarjajmo ga, da je bolezen božji migljaj, da bi človek ozdravil sebe in svojo dušo. Branje iz dobrih molitvenikov in drugih pobožnih knjig, iz življenja svetnikov — je izvrstno sredstvo, da pri vedemo bolnika na razmišlje-vanje o stanu njegove duše, o večnosti, o božji sodbi, da ga tako pripravimo na prejem zakramentov. In da bo bolnik pravočasno previden, da bo pravočasno prejel zakramente umirajočih, to mora biti glavna skrb krščanskega bolniškega strežnika. Kako zaslužna je skrb za bolnika, je videti iz Gospodovih besed, ko je govoril o sodbi in pravičnem plačilu, in te besede se glase: Pridite, blagoslovljeni, vladajte nad kraljestvom, bil sem bolan, pa ste me obiskali." Porabite priliko, če se vam ponudi, da poskrbite za bolnike, z veseljem; ne izogibajte se temu, koristili bote svoji in bolnikovi duši. Ne nalagajte na vašo vest odgovornosti, da ni bil radi vaše krivde bolnik pravočasno previden, recite bolniku — če se boji — da je ustanovil Kristus zakramente za življenje, ne pa za smrt. IZ DEŽELE SUŽENJSTVA IN TRPLJENJA Kako se uničuje naš človek j Reka, oktobra 1935 (Agis.) ] r- Pri elektrifikacijskih delih i Vzdolž železniške proge od 1 ^t. Petra do Reke, je bilo do zadnjega zaposlenih še pre- i cejšnje število domačinov, bodisi kot navadni delavci, bo : disi kot rokodelci. Koncem me-Seca avgusta pa je podjetje °bvestilo vse zaposlene domačine, da morajo prinesti kazenski list. Delavci iz južne Galije, oziroma vsi oni, ki so Po rojstvu Italijani, so bili te Vve Šikane prosti. 10. t. m. l)a je podjetje odslovilo predvsem vse one delavce, ki niso se predložili zahtevane listine ^eš, da je bilo rečeno, da mo-]\lo to storiti v teku 10 dni. : olfeg tega pa so bili postav-^•ieni na cesto tudi vsi oni, ki s° predložili kazenske liste, a lle popolnoma čiste. Ozirali se prav na nobeno okolnost, l^dostovalo je, da je 'bil kdo obsojen morda samo na 1)lačilo globe, pa če tudi sa za 10 lir, bil je odšlo vi j en l'i tem moramo upoštevati.. , ;i .'ie danes pri nas le malo akih oseb, ki še niso bile nikoli kaznovane, kajti ■ ol,i*o vemo, kako se postopa , al)yam našemu človeku. Ta-bilo skoro vse delavstvo ^5:6110 na cesto. Na njihova esta Pa prihajajo Italijani. si —---- °vencev ne bodo Abesinci l , požrli Jubljana. sent. 1935. — I Nek Slovenec iz Primorskega < ki je bil kot vojak poslan z • drugimi v italijanske? kolonije . vzh. Afrike je po mnogih ne prilikah in težkočah dezerti- ' ral v pravo Abesinijo. Po dolgem času je sporočil svojim sorodnikom v Jugoslaviji svoj srečen beg in svoj položaj. V pismu piše, da so ga Abesinci prav lepo sprejeli in da so že vedeli da služijo v ital. armadi tudi Slovenci in Hrvati ter da se v njihovi deželi izborno počuti, da mu ne manjka ne jesti ne piti. Nadalje pravi, da I se Slovencem ni bati, da bi jih Abesinci požrli. --o- Mladina beži Reka, oktobra 1935. — Iz obmejnih krajev poročajo, da je zadnje čase prešlo jugoslo-. vansko mejo precejšnje število vojaških ubežnikov -j Italija nov. Tudi oficirji se bojijo i Abesinije in se tu pa tam kak-, šni okorajži in prestopi mejo. V zadnjem času sta v snežniških gozdovih prekoračila mejo dva tržaška Italijana, er i istrski Italijan in mornar, ki > je pribežal celo iz Pulja. Do-i gaja pa se tudi, da prihajajo ! I vojaki in oficirji iz krajev v • Prednji in južni Italiji. i -o-- i Sla.'ca !otina vsled suše Postojna, v oHobra. — Letošnja suša je ''zadela zlasti na Pivki in na Krasu silen udarec že itak revnemu kmeč-- ikemu ljudstvu. Krompirja ne Tvoj nedeljski tovariš. ^ ___________ __ ______ kah eksplodirala. Raztrgalo mu je obe roki in hudo poškodovalo prsa. Opeka mu je pala na glavo. Ferfolja Konstantin je bil na delu pri graditvi hiše v Brezovici pri De vinu. Na glave mu je pala opeka in ga rani-'ia.tako hudo, da je vsaj 14 dni /.a delo nesposoben. V Nabre-žini je pa kamnarju Josipu Legiši priletel v oko drobec kamna, ki mu ga jo mogei spraviti iz očesa šele zdrav* 1 nik. V Barkovljah pri Trstu je lastal v tovarni za predelave aluminija požar, ki so ga sicer jmejili, a je vendar uničil del stavbe, instalacije in stroje. Skoda je zelo velika, vendar je krita z zavarovalnino. V Solkanu je padel 39 letni kmečki posestnik Anton Kranjec z domačega senika tako nesrečno, da si je prebil lobanjo in pretresel možgane. Ne-nudoma so ga.prepeljali v goriško bolnico, kjer so ga operirali. TO IN ONO IZ DOMOVINE Pod steno 1 Za Bežigradom je s tovariši jodiral neko steno 23 letni lelavec Usar Bozovič iz Bosne, stena se je prehitro podrla in ?a pod seboj pokopala. Tovariši ;o ga izvlekli izpod razvalin n ga oddali v ljubljansko bol-aico. -—o-- Sleparji Pri posestniku Vinku Mraku v Počehovi sta se oglasila dva možaka in hotela pobrati pri-dobnino v znesku 150 dinarjev. Ko je pa po bregu prima hal posestnik Mrak s precejšnjo gorjačo v rokah, sta jo naglo odkurila z izgovorom, da imata še veliko posla. Več sreče sta "davčna izterjeval ca" imela pri posestnici Lvoko-lovi iz Počehove, kateri sta pod isto pretvezo, da sta davčna izterjevalca, izvabila iz nje 110 Din. ----o- Bela vrana Belo vrano je ustrelil pri Sv. Juriju ob Ščavnici posestnik Matija Domanjko. --o-- Ogenj V Gornji Savinjski pri Maj-šperku je'zgorelo gospodarsko poslopje posestniku Recht-bauerju. S poslopjem vred so zgoreli tudi vsi poljski pridelki, ki so bili spravljeni v poslopju. Jubilej Četrto nedeljo v septembru je Ljutomer s svojo okolico doživel praznik vstajenja katoliške Prosvete. D'omafife Prosvetno društvo je slovesno slavilo 35 letnico svojega obstoja in 10 letnico Katoliškega doma. Ob enem je bil tudi slovesen blagoslov novega društ- vršili natančno preiskavo, nakar so aretirance takoj odpeljali z avtomobilom naravnost v Koper. Po mestu krožijo razne vesti o tem razburljivem dogodku, toda nihče ne ve pravega vzroka. -o—-- KRATKE VESTI V Sesljanu je zadel Miroslav Širca iz Nabrežine s svo jim kolesom v tvorni avto. Su nek je bil tako močan, da jo Širca odletel na rob ceste in treščil v obcestni kamen. Dobil je hude poškodbe na gla vi in levi nogi. * enega prapora s krasno izde-ano podobo škofa' Slomšeka / n slovanskih apostolov sv. Ci-•ila in Metoda. r -o- Obsojen Pred velikem senatom v Ce-j I ju se je zagovarjal radi ko- ; munistične propagande 49 let-; ni brezposelni rudar Anton j Omerza. Obsojen je bil na 1 ! leto robije in na izgubo čast-lih pravic za dobo 5 let. --o- Iz rimske ceste — ledenica Ko v Mariboru kopljejo te melj za zgradbo nove pravoslavne derkve, so zadeli na nek trdno postavljen tlak, ka terega so oznanili za ostanek rimske ceste. Ko si je pa r«go dovinar Baš ogledal kako stvar izgleda, je podal i/javo da je to le tlak nekdanje graj ske ledenice, ki je po poroči lih zgodovinarja Puffa, stala na tem mestu. -o- Težak krompir Dva kilograma (okoli 4 funte) težak krompir je izkopal posestnik Alojzij Klavs n? svoji njivi na Malem Osovniku pri Turjaku. — Letos je pridelal dosti lepega krompirja, a ta orjak je bil res neka nenavadna prikazen tudi po svoji obliki. -o--- Nov most Cez potok Ložnico, tako po ročajo iz Celja, bodo zgradili lov železobetonski most, ki bc stal skoro četrt milijona dinarjev. —-o- "Amer. Slovenec je dediščine naših pijonirjev in te dadiščim ne damo iz rok prej, kot ne smrtni postelji amedkanskegn .lovenstva. IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani.) nenasitenega tujca, ki je ste-guil po nas svoje grabežljive roke. Težko mi je ko se zmi-slifn na svoj rojstni kraj, dasi nimam tam več nikogar živega, vsi so pomrli. Že dvajset let nisem dobil od tam ni-kakega pisma, nikakega glasu. Rojen sem bil, namreč v Štor j ah pri Sežani. Na Primorskem, smo rekli včasih, sedaj tega ni več. Ni več Primorskega. Lah ga je po basal v 'svojo beraško malho in iz nje-iga napravil vse kaj drugega, i Zatrl je tam naše slovensko I pismo, zatreti hoče našo besedo. Pri tem se pa usti, da ponese civilizacijo med Etijopce v Afriko. Doma pa ubija civilizacijo in svet to mirno gleda, j Dasi sem Primorec, mi jo znano tudi dobršen del Kranjske, tako Gorenjske, kot tudi Dolenjske, kamor po vseh pra-jvilih spada tudi Ribnica. Ni treba misliti, da sem bil kak potovalni agent, ampak sem Jbil tam s trebuhom ža kruhom, [kot pravimo po domače. Naj-Iprej me je tja pripeljala vojaška komanda, potem sem se pa udinjal na Dolenjskem pn grofu Blaga ju za kočijaža in sicer v graščini Boštanj pri Grosupljem. Tam sem bil štiri leta in nato šel ha postajo Zalog pod Ljubljano, kjer sem zopet bil nekako štiri lota. Po-stajenačelnik je bil tedaj tam ^ jJohan Resman. — Kar se tiče drugih graščin kjer sem vozil, so mi znane Turjak, Leftičji grad, Višnja gora, Kodeljev grad in Smlednik na Gorenj. I skem. — Ko smo bili na vojaških vajah, sem nosil telečjo , kožo ki mi jo je dal cesar _ Franc Jožef, po teli ribenški dolini in nazaj do Loža škoži celi gozd do Št. Petra. Težka je bila pot, pa takrat smo bili Se mladi. — Toliko naj bo dovolj spominov za enkrat. — Pozdrav vsem prijateljem po širni Ameriki. Če je kateremu ■ 'drago, mi lahko piše, moj na-_ slov je Biwabik, Box 95. Jacob Karish, Sr. VELIKA^ KAMPANJA ft S » J^i. t» ,» ' Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC1 Torek,. 22. oktobra 1935 I i 'Deklica z odprtimi očmi' PIERRE L'ERMITE Prevod iz franco- ^ skega izvirnika JIM Oba moža sta odšla; nadzornica je ostala ... Njen obraz je postal spet brezbrižen ; človek bi mislil, da je nastavljenka pri kaki carinarnici. "Želite morda kozarček žganja, da se okrepčate?" "Ne ... ničesar nočem... le odtod!... in nikdar več sem!" Teta Cecilija dvigne roke proti stropu: ' Da je kaj takega mogoče!" "Gospa, tu je vse mogoče ... celo to, da stoji človek pred pošteno žensko, o kateri je bil uverjen, da je tatica. Za svojo osebo — ne tajim vam — obžalujem, da je nadzornik ustavil preiskavo tako hitro .. Naposled — ničesar nisem še ugotovila .. Mogoče ste tako prefrigani!... Vsekakor pazite, da nam ne pridete še enkrat pod roke!" Ko sta stali Rolanda in njena teta zopet na ulici, sta se objeli. "Uboga moja tetka!" "Rolandica moja!" "Ko bi nama bil kdo rekel!..." Takoj se je zbrala okrog njiju radovedna množica, ki se je ob tem nežnem prizoru zabavala. Pristopil je stražnik: "Dalje!... je vzkliknil z istim glasom kakor malo prej nadzornik, ko je rekel proti teti Ceciliji: "Pojdite za menoj!" i XXXII. POGLAVJE i Zvečer sta se po novem razburjenju teta Cecilija in Rolanda komaj nekoliko okrepili. Sedeli sta v jedilnici v istem kotu in pri isti mizi kakor prejšnjega dne. Ves popoldne sta ostali v hotelu. "Kaj bova neki še doživeli?" je brez ne-hanja ponavljala teta Cecilija. "Verujte mi," je odgovarjala Rolanda, "da so to opomini božje previdnosti. Toliko nesreč zapored, kakor sva jih doživeli te dni, to je nekaj nenavadnega. To nekaj pomeni..." "Kaj neki?" "Da Pariz ni za naju in da morava čim prej pobegniti odtod!... Tetka, verujte mi!... Ne nasprotujte božji volji!... Sicer bova doživeli desetero egipčanskih nadlog!" "Hvala lepa!..." Moram vam razodeti, kar msilim ... evo, kar naravnost: zdi se mi, da naju tepe Bog, zdaj nama odšteje eno na desno, zdaj eno na levo lice. In teh zaušnic ne bo konec prej, dokler ne bova sedeli v vlaku na poti proti domu. "Tebi se pa zelo mudi nazaj!.. " "Tetka, preudariva do kraja: upam, da ste pokopali za vselej svojo misel, da bi se poročila z Roger jem Maude!..." Tetka se je obotavljala. Gledala je daljavo in drobila med prsti mrvice kruha. Odgovor ni bil lahak. "Ali se ti ne zdi, Rolanda, da je nekoliko krivice na tem polomu? Kaj moreš prav očitati temu ubogemu mladeniču? On je storil pač, kar je bilo v njegovih močeh ... Službo ima, pobožen je, član družbe gospoda voditelja ... Torej goreč, priden..." "Ničesar mu nimam očitati; toda ni dovolj, da bi bilo treba koga vzeti za moža, če mu nimaš kaj očitati Premisliti je treba, da vzameš poleg moža tudi njegovo družino, njegovo okolico in navade te oko- lice. Povejte odkrito: ali si morete misliti, da bi živela jaz v ulici Charles-Nodier? v tisti neznosni družini? v tisti mrzličnosti? v tistem stanovanju? pod nadzorstvom in neprestano kritiko,tistih treh žensk? v neprestani napetosti med svojim možem in družino? Jaz, ki sem vajena, da me ljudje radi vidijo, ki sem vajena svojega vrtiča, ki ljubim svoje cvetlice in vso neskončnost prirode!... Ne, tetka; ponavljam vam: jaz imam odprte oči... na široko odprte ... kakor da čitam iz odprte knjige, vem, da mojim staršem, da Bogu ne bi bil prav ta korak... Hočem zoreti tam, kjer so zoreli moji dedje ... kjer živijo tisti, ki jih ljubim." -"Torej: Filbert..." "Zakaj pa ne ..." ... ? "Ubogi Filbert, kako mu mora biti zdaj hudo!" "Hudo? ... Rajši bi mislila, da je danes prav vesel in čez ušesa zaljubljen v kako čedno tvojo prijateljico iz Noirmoutiera!" "Teta !... Zabeležite si to krivično in drzno obsodbo za prihodnjo spoved." "Ali se ti zdi drzna? O ti putka mala! Ko bi ti vedela, kakšni so moški... eno izgubi ... jih deset dobi!..." "Tetka, ne smete čakati, da se vrneva domov, ampak kar jutri boste morali k spovedi... v cerkvi Sacre-Coeur .., Ali morda greste rajši h gospodu voditelju?" "Nikamor ne grem rajši... Glej! Tvoj ex-zaročenec prihaja!..." Resnično je vstopil baš tedaj Roger Maude. Toda kako zal je bil danes Roger Maude v svečani obleki, lakastih čeveljčkih, belih rokavicah in z belo samoveznico ... Pred tem blestečim pojavom je Rolanda zaprla oči... v duhu je ugledala ška.\ ljo, ki naj bi bila stanovanje, vso v neredu, goste madeže bele kave na starem prtu ... Kikia, ki je vriskal... Tisto hi- v «« so... Roger Maude se je zelo začudil, da sta še pri večerji in še nič napravljeni za gledališče ... A še bolj se je začudil, ko mu je teta Cecilija odločna dejala, da jo boli glava in da nikakov ne misli na to, da bi se zaprla za tri ure v gledališče ... pa čeprav v pariško Opero ... "Toda, dragi gospod, nikakor vas ne mislim zadrževati..." "Oh ... jaz ... jaz poznam 'Fausta' od začetka do konca na pamet... Šel bi le radi vaju." "Če je samo radi naju, verujte mi, da nimava volje vrniti se doli v mesto po vsem tistem, kar naju je danes doletelo... tem manj ponoči... Kaj vse bi se nama moglo še dogoditi!" "Kaj neki se vama je zgodilo? Nič ne vem..." "Takoj boste izvedeli." In teta Cecilija je na dolgo in široko pripovedovala Rogerju, kar se je bilo dopoldne zgodilo. Mladenič je poslušal in majal z glavo ... in se smehljal... V duhu si je predstavljal, kakšen prizor je to moral biti, kajti koliko je ljudi v Parizu, ki jim je tatvina vsakdanji kruh! Treba je le čitati "Razne vesti" v novinah. "V Noirmoutieru spimo pri odprtih vratih!..." je vzkliknila Rolanda. (Dalje) TISKOVINE PISANO POLJE J. M. Trunk Pasja sreča. Ako hočejo, naj imenujem to srečo, naši slovenski napredni elementi namreč, ako hočejo. Za nas, nazadnjake, taka sreča sicer ne pomeni nobene nesreče, če kdo morda ni z kakimi drobtinami zadovoljen. Ko je prišel k svetovnemu evharističnemu kongresu v Chicagu tudi sedanji nadškof Jeglič in je obiskaval nekaj slovenskih naselbin, se je pri-godilo, da je odložil kolar neki duhovnik prav iz ljubljanske škofije. Utegne biti nesreča za njega, je neka nesreča za katoliške kroge, ako vam je tako po volji, ampak prav pasja sreča je bila tedaj za vse napredne in ateistične kroge, ki so težko požirali veličastno manifestacijo katoliških Amerikancev pri svetovnem ev-harističnem kongresu. Ravno zadnje dni je bil amerikanski evharistični kongres v Clevelandu, prišel je na ta kongres sedanji ljubljanski nadškof, odkril se je v kultur nem vrtu Baragov spomenik, amerikanski Slovenci so nastopili v masah, in vse to napredna gospoda hudo težko požira. Pa je imela ta gospoda zo-pet — pasjo srečo, ker ravno tiste za naprednjake prav pasje dni se je tam v Missouriju neki katoliški duhovnik — oženil, tora.i tudi odložil kolar. Hudo "narodni" naprednjaki, ki se drugače močno potrkajo na svoja narodna prsa, niso videli slovenskega naroda v masah, pač pa so videli tistega bivšega duhovnika iz Missouri j a. Gotovo sq morali biti v srčnih bolečinah, da so njih mlini izgubili dosti na vodi, potrebni hladilne žavbe, in res so imeli prav pasjo srečo. Obžalujemo — nesrečo, ki je več ali manj osebnega značaja, privoščimo pa pri medli letini to — srečo. * Ruski in naši komunisti. Zdaj večinoma vsi priznavajo, da je bil hud diplomati-Čen in političen pogrešek, ko je naša vlada priznala Sovje-te. Kdor pozna moč idej, tudi popolnoma napačnih idej, je moral biti nasproti, odločeval in odločil pa je — žakelj. Za toliko in toliko miljonov bodo Rusi" kupili, so rekli in pričakovali. Pa so "Rusi" skušali nakupiti nekaj le na — puf, zahtevali nove kredite. Na glavo pa Amerikanec ni padel, ni hotel slišati ničesar o kakem kreditu, in — biznes je popolnoma izostal. "Bogata" Rusija je danes revna ko cerkvena miš. Amerika je sicer zahtevala, da morajo "Rusi" vsako propagando za komunizem med nami opustiti, slovesno (?) je Litvinov to tudi obljubil, mačka pa ne more pustiti mišenja, in tako imamo zdaj edini — sad tega priznanja, naravnost silno propa gando, ki se vodi iz Moskve. V Washingtonu so malo za-grmeli, ko se je na kongresu v Moskvi pokazalo, kako hudo ribarijo komunisti v Ameriki, ampak komunistom nikoli ne bo zmanjkalo izgovorov, in tako utegne vse ostati pri starem, propaganda pa veselo napredovati. Amerikanska legija je sprejela neko rezolucijo, naj se pretrga zveza z Moskvo, pa tudi sarhole pri rezoluciji ostalo, in če bo menda delavska federacija (A.F.L.) nastopila zoper ruvarje od znotraj, ne vem, ali sloni ta nastop na idejni podlagi, ker se pač ideje komunizma ne strinjajo 7 idejami te federacije, ali pa bo potrebo nastopa narekovalo le dejstvo, da vodstvo federacije ni več varno pred komunističnim navalom, kakor se godi to tudi mnogim sociali-tičnim organizacijam. Med ne-angleškimi masami se vrši proj paganda posebno uspešno iz Kanade, in to v prvi vrsti med slovanskimi masami tu pri nas. Komunisti pač niso na glavo padli. Rusijo so izslekli prav do kože, ampak Amerika ima še nekaj pod palcem dasi imamo depresijo, in za to gre, ne morda izboljšanje delavskih razmer. Ampak nimamo le "rusko" propagando pri nas. Pravično-pri delu in mezdah nam hudo manjka, in to je voda na komunistični mlin, ob enem pa delamo tudi sami hudo propagando za komunistične ide- je, ker bolj in bolj lezemo v\ materializem in ateizem. Le. samo en slučaj. V Chicagu obstaja neka kompanija (Carbonite Metal Company Ltd.), ki ne priporo-j ča samole svojih proizvodov, i ampak tudi nago ateistično,! reci toraj, komunistično pro-1 pagando, in to tako cinično,. da prekaša celo znanega Vol-1 tairea, čigar besede o čudežih tudi dobesedno navaja. | Takih slučajev prav pri bi-znesu je nešteto, saj je ta bi-znez hudo hud, ako ga kdo opomni na obveznost deset božjih zapovedi tudi pri bi-znezu. Najhujša komunistična . propaganda pa se dela prav. na najvišjih državnih zavodih in šolah pod krinko svobodne- j ga izražanja. Ko bi se Sovjeti ne bili pripoznali, bi bilo morda malo manj očitne propagande med delavskimi masami, ampak Sovjeti gor ali dol, kjer se širi ateizem, se prav nehote širi tudi komunizem. Pri ateizmu pa smo sicer brez nasilja prav na prvem mestu, zato tudi pri kriminalizmu, ki ne le krade in goljufa in graf-ta, temveč tudi strelja ljudi kakor muhe. r I vse vrste za društva, trgovce in SSS obrtnike izdeluje lično in točno jSffi Slovenska, tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Zbirka povestnih knjig TA ZBIRKA TVORI ZELO ZANIMIVE POVESTI. ČAROVNICA S STAREGA GRADA, povest iz srednjega veka ...................................................................'............................ 40c CIGANOVA OSVETA, povest .................................................. 35c DEVICA ORLEANSKA, slika iz preteklih časov.................... 35c ELIZABETA, hči sibirskega jetnika .......................................... 35c FRAN BARON TRENK, vodja hrvatskih pandurov....... ... 35c FRA DIAVOLO, povest iz roparskega življenja.................... 40c i HEDVIKA, banditova nevesta ........................................................ 35c KRVNA OSVETA, povest ............................................................ 25c MATERINA ŽRTEV, pripovedka iz Dalmacije...................... 75c MRTVI GOSTAČ, povest................................................................ 35c MUSOLINO, ropar iz Kalabrije .................................................... 35c POŽIGALEC, zanimiva povest ...................................................... 35c RINALDO RINALDINI, zanimiva roparska povest.............. 45c STRIC TOMOVA KOČA, povest iz suženjskega življenja. .. 65c TURKI PRED DUNAJEM, zgodovinska povest.................... 45c VELIKI VSEVEDEŽ, zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti ...................................................................................... 60c ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA, zgodovinska novela .............................................................................................. 65c ZLATARJEVO. ZLATO, zgodovinska povest............................ 85c ZMAJ IZ BOSNE, povest iz bosanske zgodovine.................... 75c Naročila je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois IZPREMEMBA V AVSTRIJSKI VLADI Dunaj, Avstrija. — Pretekli teden je bil odstavljen iz vlade dosedanji načelnik heimwehrov-skih čet, major Emil Fey, in njegovo mesto je prevzel podkan-cler von Starhemberg. Zadnji je znan kot vnet prijatelj Italije in Mussolinija. Bržkone Fey ni kazal dosti uslužnosti napram italijanskemu diktatorju in tako je prejel "priporočilo", naj se prostovoljno odstrani, MAGDA POVZROČA RAZBURJENJE V RUMUNIJI Bukarešta, Rumunija. — Med tem, ko se je narodna kmetiska stranka pripravljala za demonstracije proti kraljevi ljubimki Magdi Lupescu, o kateri se je slišalo, da je odšla v inozemstvo, se je pa Magda nepričakovano vrnila preteklo sredo. To je postavilo v precejšnjo zadrego voditelje omenjene stranke, kajti demonstracije so se imele vršiti v svrho, da se prepreči Magdi povratek- O tej ženski se trdi: da ima večjo oblast v Rumuni-ji kakor vlada sama. V CLEVELANDU BOMO GLEDALI SLIKE Cleveland, O. Posebne nove in zanimive. "Evharistični kongres v Ljubljani" Birmo v Žužemberku" In pa: "Procesija v Laščah." To so sedaj čisto nove slike, vredne, da jih vidi vsaki naš katoličan (ka), pa tudi oni, ki so že zgubili veselje in čut do svetih resnic. Slike so vse od kraja do konca zelo jasne in lepo mirno posnete, vsake ganejo v spominu na domovino in a na one srečne čase, ko smo še kot dečki in deklice sami šli k sv. birmi in v procesijo itd. Kako veličasten, da je bi pa Evhar kongres, ste pa že mnogo či-tali in slika to vse potrjuje, le pridite v sredo večer 23. t. m-v S. N. Dom na St. Clair Ave., četrt pred osmo uro žal vam ne bo. Vstopnina k tem slikam bo 25c in 10c dobiček pa gre v podpore za novo cerkev fare sv. Vida. A. Grdina lastnik slik. i^lllllll!lll!llllll!lllllllllll!inil^ RAZVESELITE I vaše domaČe in druge vaše prijatelje v starem KRAJU S STENSKIM KOLEDARJEM "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" ZA LETO 1936! Letošnji naši izletniki, ki so se podali na evharistični | kongres v Ljubljano in na obisk svojih dragih domačih v 1 Sloveniji nam sporočajo, da imajo v starem kraju silno radi | naš stenski koledar, kakoršnega izdaja list "Amerikanski | Slovenec" za svoje naročnike tu v Ameriki. Tamkaj baje ne | izdajajo slovenskih stenskih koledarjev v taki obliki, kakor i mi tukaj. Lansko leto so nekateri celo iz starega kraja pisali ponj. | Znamenje torej, da je slovenski stenski koledar, ki ga izdaja | naš list priljubljen in ga v starem kraju radi imajo. Ker ga nam skoro vsako leto »manjka, smo sklenili letos | oglasiti naročanje koledarja predno bo šel koledar v tisk. In | sicer bomo sprejemali naročanje za stenski koledar za v stari | kraj DO 10. NOVEMBRA. . Istotako naročanje od strani I nenaročnikov tu v Ameriki. Po omenjenem datumu ne bo-1 mo sprejemali naročil za stenski koledar več, ker bo šel ob | tem času koledar v tisk in ga bomo izdali le toliko več, koli-| kor bomo imeli naročil v naprej. To naj blagovolijo vzeti | na znanje vsi naročniki, ker po omenjenem datumu bo za na-| rpčila prepozno. Vsled visoke poštnine in drugih stroškov bo koledarju 1 letos cena 20 CENTOV KOMAD S POŠTNINO VRED Kdor ga želi naročiti svojim domačim, naj torej pošlje j omenjeno svoto v poštnih znamkah ali v gotovini, ter zraven | pravilni naslov osebe, kamor naj se koledar pošlje v stari | kraj. Kakor hitro bo koledar izšel bomo koledarje takoj | odposlali na vse naslove, na katere se bo naročilo koledarje. Torej vsi oni, ki naročajo stenski koledar svojim doma-| čim, ali svojim prijateljem in znancem V stari kraj, naj'to | store gotovo do datuma 10. NOVEMBRA 1935. da bo nam | tako mogoče postreči vsem, ki želijo naročiti za stari kraj 1 stenski koledar "Amer. Slovenca" za leto 1936. Za naročilo se poslužite spodnjega kupona: I:------KUPON-------i g I UPRAVA "AMER. SLOVENCA", | | | 1849 West Cermak Rd., Chicago, II. CENJENI: — Priloženo pošiljam znesek $........................... | g I kot naročila za.................. stenske koledarje za leto 1936, katere I | > §| | prosim pošljite takoj, kakor hitro izide koledar na naslednji | g j naslov: I i ,me.............:..........................................................1 ........................! NASLOV: ........................................................................................... ^ II ................................................................................................................. I 11 ...............................................-..................................-....... | (Podpis naročnika) Naslov................................................................. ' I I .................................... J aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiw ................................................