ŽELEZUR 
MESEČNIK DELOVNEGA KOLEKTIVA ŽELEZARNE JESENICE 
Produkcija žice 
Foto: Slavko Smolej 
JULIJ 1952 
Kaj boste brali v tej številki 
Ob 22. juliju Dnevu vstaje slovenskega naroda 
Miha Klinar: Tri pesmi iz partizanske lirike . 1 
L. F.: Osamosvojitev 2 
Zasedanje Delavskega sveta — pregled polletnih 
uspehov delavskega upravljanja .... 3 
Zbor Osvobodilne fronte Jesenice — pregled dose­
danjega dela in pot k novim uspehom . . 8 
Sušnik Matija: Trudnova domačija na Plavžu . 12 
B. E.: O toploti in gospodarjenju z njo ... 13 
Prof. Franjo Baš: Vzgojne naloge muzejev v proiz­
vodnji 15 
Sindikalno gibanje v svetu 
Sindikalno gibanje v Indiji ..... 16 
Dogodki zadnjih tednov 
Uroš Zupančič: Bogat doprinos jeseniških planincev 18 
M. S.: železarska Kropa je doživela svoj veliki 
praznik 20 
Iz gasilskega festivala Ind. gas. čete železarne Je­
senice 21 
Fizkultura in šport 
Pomemben uspeh naše mlade sodelavke ... 23 
Kultura in prosveta 
Ž. E.: Ob pripravah na nov kulturnoprosvetni dom 
na Javcrniku 23 
ž. E.: Na Javorniku snujejo delavsko društvo 
»Svoboda« 24 
Lutkovna sekcija teden dni na gostovanju po Do­
lenjski 
Culjkar Franc: Jeseniški pionirji taborijo 
Film — kino — Po svetu — Objave 
Nove delovne knjižice Sreča čaka tudi tebe! 
Že v 4. številki smo opozorili, da 
- . . , j. . i ... . Kazalec na uri je kazal nekaj mi- To se je zgodilo nekaj dni pred 
je treba zbrati dokument«, ki bodo , „ J j & j r 
. „... .... «• . . ... nut po pomoči. V enega izmed oddel- prvim žrebanjem 31. kola. 
sluzih izdaji novih delovnih knjižic. 
Vsak se mora zavedati, da gre k°V *MoUk* zelezame Je «*opUa Bilo je na dan žrebanja. Nekako 
za njegov osebni dokument, s ka- Z8nfa let Bila je ena iz" °b 19- je zapel v filijali Državne 
terim bo v bodeče uravnaval vsa med ™luzbenk tovarne. V loterije v Ljubijani telefon. Gias iz 
vprašanja, ki izhajajo iz delovnega ^kah £ fela "f-hen zavltek' De" Beograda je javil rezultate žrebanja, 
razmerja. Službena leta in delovna laVC1 °ddeIka S° dobro vedeh kdo * m*d drugimi tudi: »Premijo 200.000 
doba, ki bo vnesena v delovno m "f*1 je priŠla- Stopiia je k njim' & ^dela srečka št. 349393 
knjižico, bo v bodoče edino prizna- cd^ta *"?tek' Z katerem je imela * Slovenskega Javornika«. 
... , , srečke Državne lterm FLRJ. Razen „ x. .... .. . 
na zakonita osnova za dosego vseh , . , .„ . , . Navzoči so bili vsi prijetno prese-
...... _ . nekaj polovičnih je bila v zavitku ena , . .. „. .... . 
pravic, ki lzhaiaio iz tega. To le nečem. Premija v Slovenija in to v 
, , " . -ji sama cela srečka, vse ostale je že . . , ... 
važno zato, ker je priznana delov- , , _r ' .. J delavskem revirju! 
. , . . . . . razprodala. Ponudili jih je delavc:ni 
na doba ena izmed osnov pri do.o- >>&amo Na javorni:, je Kla poslana brzo-
cevanju plače, pr. napredovanju, fe w ^ &<< ^ javka. 
pri uveljavljanju pravic, k, pripa- ^ y ^ Pred Mkaj dneyi je predstavnik 
dajo delavcem iz socialnega zava- ^ ^ y eden ra^je Državne loterije iz Ljub-
rovanja, kot je starostna pokojni- navzoem go ge ijane izpla5al v .slovenskem Javorni-
na, renta družinska pokojnina, do- nasmejali saveda bolj ^ w ku premljo v znesku 200 000,- din. 
sega dodatka za otroke itd. _ dobro ^ Jq poznaU_ Bm £Q njem gtal Težke delovne roke so s tresočo kret-
ttiacs ne sme pozabiti, da je ^ odjemalcl in že marsiltateremu ie njo vzele den:r. Srečnika, delavca iz 
vsak sam poklican uve- inegla ve-jo aU manjšo srečo Pro železarne na Jesenicah: 38-letni Pur-
Ijavit. svoje pravice m oskrbeti vse dala polovičnin sreck. Dva gar Emil s Koroške Bele in dve leti 
dokazne emitelje, s katerimi bo . , , , , i., „ r>o*,. . Tr„K„ „+„ „ 
, ... ' ... ' izmed delavcev sta se pa sporazumela starejši Javor Peter iz Vrbe sta se 
potrdi resničnost svojih navedb o fc 2a ceio zadovoljno £mejaIa| ko sta pregledo. 
delovni dobi. Napačno bi ravnal ^ ^ ^ pTlnes]a ^ kup_ vala a^^. Prvi jlh bo uporabli za 
tisti, ki misli, da so komisije dolz- ^ minutah nove- novo življenje v zakonskem stanu, za 
ne zbrati zani dokazno gradivo. , ± ,. . 
. "T s . . ga delovnega jutra. katerega se pripravlja, dru;i pa si 
Vsak mora opraviti to sam, saj je « namerava dograditi hišico. Oba pa 
tudi osebno njemu v korist. Zla- _ . sta izjavila, da bosta dala del dobitka 
sti jo to važno pri tistih dslavcih, l^h uradov in ustanov o času za- ' m OF 
ki so stare dokumente uničili, za- poslitve, delovne knjižice, izpiski iz 
vrgli, izgubili i« morajo šelo iskati evidence socialnega zavarovanja, Ali že veste, da je žrebanje Držav-
novih dokaz.'.. V takih primerih je izjavo prič itd. ne loterije FLRJ v avgustu v Slove-
tudi dokazni postopek težji in dalj- Podrobnosti so objavljeno v »Ob- to sicer 18- avSusta cb 17- url 
ši. zorniku«, prilogi DMavske enotno- v *™niu «» 23. avgusta ob 17. uri na 
Vse delavce in usT.užbence po- sti, od 21. junija 1952. Jesenicah. Udeležite se tega žrebanja 
novno opozarjamo, da takoj zbi- Pohitmo z zbiranjem teh doku- Polnoštevilno, da se sami prepričate, 
rajo listine in dokumente za dokaz mentov v naš;m lastnem interesu, da so_ vse nepravilnosti popolnoma 
delovne dobe, ki jih bodo rabili pri poleg tega pa bomo olajšali te- izklJucene. 
vložitvi prijave za zamenjavo de- žavno delo komisijam. Nadaljna Za Jesenice lahko koristite povrat-
lovnih knjižic. To so potrdila pod- navodila bomo še objavili. ne nedeljske karte. 
izdaja Tovarniški odbor sindikata metalurgov „2elezarna" Jesenice. — Ureja uredniški odbor, odgovorni 
urednik Bojan Čebulj, Jesenice Fužinska 12. — Tisk Gorenjske tiskarne v Kranju 
ZELEZAR 
SX. 7 B HB H BS M BM KJB MESEČNIK DElCfNEGA KOLEKTIVA ŽELEZARNE JESENICE 
JULIJ 1952 
3z partizanske lisike-
JUiiia TClitiarfa 
Ob 22. juliju Dnevu vstaje 
slovenskega naroda 
Miha Klinar 
Bor ne kloni pred bičem vetrov, 
bor se ne vpogne teži sneženi, 
bor ni služabnik sili nobeni, 
raje se zlomi pod silo plazov. 
Bor je ponosno gorsko drevo, 
bor je ko zemlja, ki srka jo, boren, 
bor je zasidran Se v svojo zemljo, 
žilav ko skala, ko skala odporen. 
Bor je svobodno, svobodno drevo, 
sili ne vkloni se, raje se zlomi, 
in še tedaj, ko pod silo se zlomi, 
pade ponosen na svojo zemljo; 
bor je še v smrti svobodno drevo... 
r()i(>miU 
Težko pogrezajo se v sneg koraki 
in trudnost lije mrtvo nam z oči... 
O dalje, dalje! — Vsakdo le molči,,. 
Mi moramo naprej ob uri vsaki. 
Koščena spremljevalka gre med nami,, 
nenehoma nas spremlja na poteh... 
Ozri samo po naših se grobeh! — 
A daJlje gremo z našimi željami 
Mi gremo dalje, mi se ne bojimo 
ne zime mraza in ne bele smrti; 
v daljave vabijo nas rožni vrti. 
Tja k njim nas žene strastno hrepenenje 
in preko smrti v novi čas hitimo, 
tja k našim ciljem, kjer žari življenje... 
(1944) 
Za nami je enajst let, enajst borbenih in zmago­
vitih let naše ljudske revolucije, borbe za svobodo in 
graditve naše nove socialistične stvarnosti. 22. julij 
bo ostal v zgodovini slovenskega naroda kot naj­
svetlejši in najpomembnejši datum, mejnik med ti­
sočletnim suženjstvom in hlapčevanjem ter prvim 
svitom naše resnične svobode in samostojnosti v 
bratski zvezi z ostalimi jugoslovanskimi narodi. Saj 
Foto: Slavko Smolej 
je prav 22. julij jasno potrdilo nerazrušljivi zvezi 
jugoslovanskih narodov, ki so prav istega meseca v 
usodnem letu 1941 pod vodstvom naša slavne in 
prekaljene Komunistične Partije in tovariša Tita 
kot en mož vstali proti zdivjanim tolpam nacistič­
nega Herrenvolka, fašističnega Rima in njunim val-
ptom. Jugoslovanski narodi, ki so tisočletja prelivali 
svojo kri, ki so rodili nešteto junakov od Ljudevita 
Posavskega do judenburških žrtev, ki so žrtvovali 
svoja življenja za tisti davni in zlati sen — svoboda 
in peli pesmi o kralju Matjažu, kraljeviču Marku, 
Matiju Gubcu in hajduku Stanku, poosebljenih sim­
bolih svobode, so se težkega in krvavega leta 1941 
odločili, da raje pokonci in pogumno umro, kakor 
hlapčevsko in ponižno na kolenih žive. Mera je bila 
polna. 
Nemški nacizem je slavil zmago za zmago in bil 
na vrhuncu svojega triumfa. Usoda slovenskega na­
roda je bila po njegovih računih zapečatena. Takrat 
je zadonela prva partizanska puška. Upor! Smrt fa­
šizmu ! Svobodo narodu! David se je zoperstavil Go-
ljatu. Bilo je 22. julija. Borba je bila neizprosna, 
krvava, toda zmagovita in slavna. Vse napredno 
in pošteno človeštvo se je čudilo neustrašenemu he-
roizmu jugoslovanskih narodov. Klic po svobodi, ki 
so ga ponesle v svet puške jugoslovanskih partiza-
Stran 2 ŽELEZAR Julij 1952 
nov je našel mogočen odmev po vsem svetu. Zmaga! 
Svoboda! Iz naroda hlapcev se je rodil narod svo­
bodnjakov, narod ki bo sam in svobodno ukrepal o 
svojem življenju in bodočnosti. 
22. julij je praznik našega vstajenja, rojstvo, te­
žko in krvavo rojstvo naše svobode, svobode, ki je 
lahko edina zagotovila našemu narodu nov, še ne-
sluten razvoj boljših in človečnejših odnosov socia­
listične družbe, ki jo je spočela revolucionarna ideja 
Marksa - Engelsa - Lenina in si jo je tlačeni in izko­
riščani delavski razred zapisal na svoj prapor. 
22. julij je dokaz, da ima slovenski narod skupaj 
z vsemi jugoslovanskimi narodi pravico do življenja, 
da si zna to pravico tudi izbojevati za ceno krvi in 
žrtev, in ne bo nikdar več to pravico prepustil ko­
murkoli iz Vzhoda ali Zahoda. 
22. julij je neusahljivi vir borbenosti, odločnosti 
in neizprosnosti za dosego tistih svetlih ciljev, ki si 
jih je delavski razred s svojo Partijo na čelu zadal 
za uresničenje nove boljše družbene ureditve. Pot, 
po kateri je stopil prav z Dnevom vstaje naš sloven­
ski narod je pot zmage, pravice, pot — socializma. 
Nihče nas ne more od te poti odvrniti, saj smo že 
dokazali in če bo treba bomo še, da je svoboda, naše 
žMjenje in bodočnost samo stvar nas samih in ni­
kogar drugega. 
Dan vstaje je svetal in svečan dan, praznik zma­
govitega proletariata slovenskega naroda in vseh 
jugoslovanskh narodov, ki so pod vodstvom svoje 
Partije mogočen svetilnik vsemu zatiranemu ljud­
stvu, silen kovač svoje lepe in svetlejše bodočnosti 
in odločen borec za resničen mir in sožitje med na­
rodi. 
Naj živi 22. julij Dan vstaje slovenskega naroda! 
Smrt v čeladi 
Ludviku Stražišarju in tovarišem, ki so padli kot talci 
septembra 1941 na Koroški Bell. 
Nebo jesensko, od dežja umito, 
se ko oko dekliško čisto lesketa, 
nad hribi sonce zlato je razlito 
in veter v vejah z listjem se igra, 
pod težo zrelo jablana krivi se, 
prezrela jabolka ležijo v travi 
in zdijo se mi ko krvave lise 
na prestreljeni Ludvikovi glavi; 
O, smrt v čeladi ne pozna srca, 
v čeladi sivi smrt se krohota. 
Na petih kolih so ljudje razpeti, 
pobila jih je s severa drhal; 
glej, v ranem jutru morali so umreti, 
ko svit dotaknil se je gorskih skal, 
poljubil, ko da ljubil bi, vrhove 
te zemlje, ki se vdala ni nasilju, 
pobožal nežno smrekove gozdove 
in zažarel v vsem svojem izobilju; 
ko kača takrat siknili so streli 
in talci so na kolih onemeli. 
Že dan jesenski se v večer pretaka 
ko ruda raztopljena iz peči, 
po ulicah v čeladah smrt koraka, 
ko da življenja se gozdov boji. 
Gozdovi vsi od zarje so obliti 
ko talci, vsi obliti od krvi; 
mar misli smrt, da mogla bo zdrobiti 
živlenje, ki ga je spočela kri? — 
Življenja tega smrt ne more streti 
in v njem bo sama morala umreti. 
OSAMOSVOJITEV 
Vsak tehnični napredek v naši težki industriji 
razveseli slehernega zavednega člana naše nove so­
cialistične Jugoslavije, ki iz podedovane zaostalosti 
gradi nove temelje enakopravnosti ne samo v be­
sedi, temveč tudi z dejanji. 
Nešteto objektov, neizvedljivih v stari Jugosla­
viji, ki jih je pod vodstvo naše KP in naših stro­
kovnjakov izvršil naš delovni človek v večini brez 
tehnične pomoči iz inozemstva, že obratujejo v 
korist vsega jugoslovanskega ljudstva. 
Pri vseh do sedaj izvedenih velikih remontih in 
novogradnjah, n. pr. montaža železne konstrukcije 
valjarne 2400, generatorske lope, izdelava in mon­
taža generatorjev na Javorniku, več žerjavnih mo­
stov, remont plavža in 350 m konstrukcij transport­
ne naprave, so se izkazali delavci in monterji kon­
strukcijske delavnice, saj je vse to v tej delavnici 
bilo tudi izdelano. Ko je »Slov. poročevalec« 21. 6. t. 
1. prinesel posnetek transportne naprave žične va-
jarne smo sodelavci konstrukcijske delavnice s po­
nosom gledali uspeh svojega truda. Čudimo se le 
članku S. M., ki navaja, da je vse dele nabavila tuja 
tvrdka Hermann Bocher iz Kolna, ki je v resnici 
dobavila samo navijalce žice in pogon za stroje. So­
delavci konstrukcijskega oddelka želijo, da dopisnik 
popravi napako 
Pri graditvi socialistične Jugoslavije in moderni­
zacije težke industrije ne smemo podcenjevati naše 
delovno ljudstvo, kot so ga podcenjevali v predvojni 
Jugoslaviji, ko je delavski razred predstavljal samo 
brezpravno in ceneno delovno silo. Z novo sociali­
stično Jugoslavijo je prišlo tudi novo obdobje, za 
katero je prav delavski razred toliko žrtvoval. Ne­
šteto udarnikov, racionalizatorjev, odlikovancev in 
z njimi vse delovno ljudstvo je pripomoglo k temu, 
da smo se prav pri mehanizaciji naših tovarn že 
skoraj popolnoma osamosvojili. 
Za konkretni primer naj služijo prav nove pra-
žilne peči, prve te vrste v Jugoslaviji. Katera ino­
zemska tvrdka je izdelala načrte in katera je doba­
vila konstrukcije? Načrte so izdelali strokovnjaki 
naše železarne, vse konstrukcije pa je izdelala kon­
strukcijska delavnica, brez najmanjše pomoči iz 
inozemstva. Tudi pri VI. novi Siemens Martinovi 
peči bo oddelek konstrukcijske delavnice dal svoj 
delež in zastavil vse sile, da bo šla peč predčasno 
v pogon. L- F. 
Julij 1952 ŽELEZAR Stran 3 
ZASEDANJE DELAVSKEGA SVETA -
PREGLED POLLETNIH USPEHOV DELAVSKEGA UPRAVLJANJA 
8. julija t. m. se je vršilo VII. zasedanje Delav­
skega sveta z nalogo, da pregleda uspehe upravlja­
nja našega podjetja po proizvajalcih samih v prvem 
polletju 1952. 
Prva točka dnevnega reda je bila 
KAPITALNA IZGRADNJA 
Poročilo je podal šef kapitalne izgradnje tov. ing. 
Gostiša. V začetku svojega poročila je navedel nekaj 
predvsem finančnih težav zaradi novih gospodarskih 
uredb in sprememb in zaradi zvišanja faktorjev pri 
gradnjah, opremi in montaži, ki so prvotni finančni 
plan kapitalne izgradnje zvišali za še enkrat. Zato 
je bil tudi letni plan kapitalne izgradnje 1. julija do­
sežen tehnično samo s 36%, medtem pa finančno s 
50%. Vendar so zdaj vse zapreke več ali manj od­
stranjene, tako da se naloge kapitalne izgradnje ne­
moteno izvajajo. Veliko pomoč so dali tudi ukrepi 
Upravnega odbora pri izpopolnitvi personala. Za čim 
večjo kontrolo dela na terenu in koordinacijo celot­
nega dela so se uspešno izkazali gradbeni nadzorniki 
in od Delavskega sveta postavljene operativne gru­
pe. 
Gradnja predelovalnih obratov v glavnem na­
preduje in bodo vsa dela kompletno izvršena do 
konca leta. Vsi potrebni načrti so izdelani razen to­
plovodne in kurjavne instalacije, zaradi sprememb, 
ker je bila prvotna zamisel dovajanja pare zame­
njana kasneje s posebnim sistemom tople vode di­
rektno iz centrale. Vse obveze so izpoljene do rokov 
in lužilnica in žarilnica bosta po sedanji obvezi go­
tovi že do 1. septembra 1.1. Nabava opreme predelo­
valnih obratov za prvo fazo je zaključena delno iz 
domačih delavnic, delno pa od iznozemskih tvrdk, 
75% celotnega uvoza je namenjenega za predeloval­
ne obrate, to je za novo lužilnico, napravo za FeS, 
novo pocinkovalnico in stroje v obratih. Nova elek­
trična instalacija bo izvedena v roku 3 mesecev. Kri­
tičen problem predstavljajo žerjavi za nove prede­
lovalne obrate, ker jih je zaradi dolgih dobavnih 
rokov tovarne »R. Končar« obljubila šele marca 
1953. Zato bomo morali žerjave za lužilnico in ža-
rilnico opremiti sami. 
Montažo strojev smo prevzeli sami, razsvetljavo 
tvrdki Trafo - elektro« in »Elektro - signal«, insta­
lacijo pa »Toplovod«. Vsi termini so določeni in iz­
vedljivi. 
Gradbena dela pražilnih peči in montaža je izvr­
šena v celoti. Zidana je že ena peč, druga pa se je 
začela, po naknadni določbi, da se izzidata obe pači. 
Oprema je za obe peči zagotovljena in deloma že 
v izdelavi. Elektro - mantažo izvršujemo sami, tako 
da bo 1. peč s 1. oktobrom pričela obratovati. 
»Gradiš«, ki je prevzel gradnjo kavperjev se vseh 
terminov drži. Oprema je zagotovljena in so tur­
bine že nabavljene. Tudi pri kavperjih bomo elektro-
montažo izvedli sami. Prevzeli smo tudi £idavo ka­
mina in sicer v prostem času. Termin za obratovanje 
1. 12. t. 1. je nekoliko kritičen, ker je pri montaži 
po krivdi gradbenega podjetja nastal zastoj. Toda 
z dvojno delovno posado bo podjetje skušalo zamudo 
nadoknaditi. 
Najtežji objekt predstavlja gradnja VI. Siemens-
Martinove peči. Dela se vršijo v dvorani, katere pre­
delava je mogoča samo pod težkimi delovnimi po­
goji.. Načrti so vsi izdelani. Gradbeno podjetje »Pri-
morje«, ki je gradnjo prevzelo nima še zadostnih 
izkušenj za tako delo, zato le počasi napreduje. 
Opozorili smo na kritično stanje, toda drugo pod­
jetje za gradnjo ni mogoče pridobiti. Zato je pod­
jetje na intervencijo Upravnega odbora odstranilo 
vse organizacijske hibe in dobilo na gradbišče po­
sebnega inženirja in dodatne delovodje in tehnike. 
Temu objektu posvečamo vsi največjo skrb in upa­
mo, da bomo na vsak način uspeh peč izročiti v 
obratovanje na naš državni praznik 29. novembra 
kljub zelo težavnemu delovnemu mestu, zaradi dela 
in plinov v martinarni. Izkop za dimnik in peč se je 
zaradi omenjenih hib podjetja »Primorje« /.avlekel, 
tako da tudi termin 1. 9. za zabetoniranje ne bo iz­
polnjen. Nadoknadili pa bomo zato pri montaži in 
zidavi peči, saj je oprema že zasigurana, kakor tudi 
opeka za peč in dimnik. 
Zelo težak objekt, ki pa uspešno napreduje je 
podzemni kanal za napeljavo hladilne vode, zraka, 
pare, pitne in tlačne vode in ostalega. Cevi izdelu­
jemo sami, montažo, pa je delno prevzel »D. Dako-
vič«, delno pa »Toplovod«. 
Od nadaljnjih del kapitalne izgradnje bi omenili 
še nov parni kotel za kotlarno, ki je deloma v delu 
in deloma v nabavi. Modernizacija žične valjarne je 
v celoti izvedena, razen motorja »Rade Končar«, 
ki pa je že opremljen. 14 dnevna zakasnitev gre na 
račun zakasnelega prihoda inozemskega monterja. 
Za valjamo 2400 je trafo in usmerjevalna postaja 
zgrajena, oprema vmontirana, čakamo samo na uvoz 
elektromateriala do konca julija. Drugo leto bo v 
valjarni 2400 zgrajena tudi nova potisna peč, za ka­
tero še čakamo na ugodne ponudbe. Še letos bo iz­
vedena odstranitev starih generatorjev, premestitev 
tirov in rekontrukcija nove hale. Od sedmih novih 
generatorjev bodo štirje postavljeni še ta mesec. 
Nova kisik naprava na Javorniku je bila do 15. 7. 
zmontirana s 15 dnevno zamudo, ki pa bo nadokna-
dena, tako da bo delovala do termina 1. 9. 
Za modernizacijo težke proge so vse priprave 
v teku, tekom tega meseca pa bodo izdelani tudi vsi 
načrti. 
Družbeni standart. Na Javorniku se završuje 8 
montažnih hiš in vrši zidava 3 četvorčkov na Kor. 
Beli, na Plavžu pa se pripravlja za gradnjo bloka 
5. Dograjenih je bilo 16 stanovanj, 140 stanovanj pa 
je v gradnji. Težave povzročajo kasno odobreni kre­
diti, otežkočeno koristenje istih in razlastitve sveta 
za gradbene parcele, zlasti na Plavžu za pokopali­
ščem. Zdaj, ko je dokončno odobreno, da bo novo 
pokopališče na Belem polju so težave z razlastivijo 
zemljišča manjše. Na vsak način pa bodo potrebni 
izdatnejši krediti, da bo uspelo vsaj minimalno za­
dostiti potrebi po stanovanjih. 
Stran 4 ŽELEZAR Julij 1952 
Po poročilu šefa kapitalne izgradnje se je razvila 
živahna diskusija, ki je poleg objektov v poročilu 
kapitalne izgradnje zajela tudi vse ostale probleme 
modernizacije in razširitve našega podjetja. Tako je 
bilo iznešeno opozorilo, da je treba urediti vse, tudi 
za zvišanje produkcije v kamnolomu zaradi vse več­
jih potreb, ki jih kmalu ne bo mogel več kriti. Prav 
tako je bila iznešena potreba po modernizaciji kok-
prevzelo mestno remotno podjetje tudi v Železarni 
sami, če bo potreba. 
Plan za 1. 1953 je že izdelan in poslan Svetu za 
industrijo FLRJ, ni pa še jasno v koliko je odobren. 
Obsega v glavnem sledeča dela: preureditev trans­
formatorjev in elektrocentral, dograditev dveh kav-
perjev in čistilca plana, rekonstrukcijo visokih peči, 
dograditev peči in modernizacija opekarne. 
Gradnja kavperjev 
po dovršitvi fundamentov 
I 
m ob začetni fazi 1 
montaže 
velikega dimnika 
I 
I 
Foto: France Torkar 
sarne in ureditvi Hrenoviee. Načrti za razkladalnico 
vagonov s koksom so že izdelani in bo delo izvršeno 
iz lastnih sredstev. Člani Delavskega sveta so se za­
nimali zakaj ne napreduje graditev Asejo peči, na 
kar je ing. Gostiša pojasnil, da je vdrla voda v te­
melje in dokler ni bil najden izvor te vode z delom 
niso mogli nadaljevati. Voda je pritekala iz kanala 
lužilnice in čim bo urejena vsa kanalizacija se bo 
delo dokončalo, saj imajo elektrodelavniee vse pri­
pravljeno. 
Modernizacija jeklovleka se bo izvedla v sklopu 
modernizacije vseh valjam v eni sami hali v letih 
1954-55. Delavski svet tudi sprejme sklep, da mora 
biti v interesu produkcije in možnosti prostih nedelj 
martinarjev VI. peč 29. novembra t. 1. izročena 
obratovanju. 
Delavski svet je nato razpravljal o družbenem 
standartu in sprejel sklep o pospešitvi gradnje blo­
kov na Javorniku in drugih stanovanj, kot eno nuj­
nih in važnih nalog. Prihodnje leto, ko bomo lahko 
črpali finance iz lastnih sredstev bo veliko lažje re-
reševati vprašanje gradnje novih stanovanj. Urediti 
pa je treba čimpreje, da že zgrajene stavbe dobijo 
vso potrebno opremo, ne tako, kot bolk III. in VI. na 
Plavžu, ki še kar čakata na kopalnice. 
Gradbenemu oddelku našega podjetja primanj­
kuje delovne sile zato tudi ni mogoče izvršiti vseh 
številnih velikih in majhnih naročil v tovarni sami in 
izven nje. Zato so tudi ukinjena vsa popravila, ple­
skanje in beljenje stanovanj na račun Železarne, ker 
prvič tega ni mogoče storiti, drugič pa cela vrsta 
delavcev, ki ne stanujejo v tovarniških stanovanjih 
te ugodnosti nimajo. Ker je nemogoče računati na 
kakršnokoli razširitev gradbenega oddelka, temveč 
prav obratno, bo v bodoče vsa taka in slična dela 
Po končani diskusiji je sledilo 
POLLETNO POROČILO UPRAVNEGA 
ODBORA 
ki ga je podal predsednik Upravnega odbora tov. 
Dolinar. Naglasil je, da bo podal samo najvažnejše 
probleme, ki jih je reševal Upravni odbor, ker so vsi 
ostali več ali manj razvidni iz dela samega Delav­
skega sveta. 
V začetku se je dotaknil ženske delovne sile v 
našem podjetju. Komisija, ki je bila poverjena, da 
pregleda delovna mesta, na katerih so zaposlene 
ženske je ugotovila, da je 153 žena nepravilno zapo­
slenih. Ponovna komisija je ugotovila isto, zato je 
upravni odbor sprejel sklep, da se ta delovna mesta 
postopoma zamenjajo z moško delovno silo. 
Prav tako je Upravni odbor izvršil personalne 
spremembe zaradi ureditve posameznih gospodarskih 
problemov in izmenjal glavnega mehanika tov. Be-
guša s tov. Cenčkom, šefu prometa je bila pravno-
veljavno predana službena odpoved, njegovo mesto 
pa je začasno prevzel tov. Markelj. Tov. direktorju 
je bila poverjena razformaeija gospodarskega od­
bora, kar je tudi izvršil. Ob ugotovitvi, da gradbeno 
podjetje »Prknorje« ne izvršuje svojih delovnih ob­
vez do rokov je Upravni odbor takoj sklical kon­
ferenco z vodstvom podjetja, ki se je obvezalo, da bo 
izboljšalo organizacijo in kontrolo dela ter zamudo 
nadoknadilo, toda zaželjenega uspeha še vedno ni. 
Vsa ostala podjetja se držijo terminov in pogodb. Z 
oziram na katastrofalno nesrečo v pretekli zimi za­
radi snega je Upravni odbor poveril posebno komi­
sijo, da pregleda vse strehe v tovarni in ukrenil vse 
potrebno za popravilo vseh, ki so v slabem stanju, 
zlasti na Javorniku. 
Julij 1&52 ŽELEZAR Stran 5 
Zaradi prešteviinih bolezenskih dopustov je bila 
personalnemu referentu poverjena naloga, da s po­
sebnim kontrolorjem uvede kontrolo nad vsemi, ki so 
v bolniškem staležu. Občutek, da se to izkorišča je 
bil upravičen, saj je kontrola našla kar tri primere 
izkoriščanja in neupravičenega bolezenskega dopu­
sta. Jugovic Anton je doma v Žirovnici v času svoje 
bolezni pospravljal in vozil seno, Pretnar Martin je 
pospravljal žito, Noča Tomaža pa kontrola ni dobila 
niti doma, ker je okoli kmetom popravljal strehe. 
Sestavljena je bila tudi komisija za tarifni pra­
vilnik, ki bo izvršila vse popravke in izdelala cenik 
normiranih mest. Da so gotovi popravki nujni in da 
je delo komisije nujno in odgovorno priča dejstvo, 
da je n. pr. v žičarni zmanjšana produkcija samo 
zaradi nizkih plač, ker delavci zapuščajo delovna 
mesta in si poiščejo druga. 
Upravni odbor je tudi sprejel sklep, da iz fonda 
za svobodno razpolaganje na predlog Delavskega 
sveta izplača 10 milijonov dinarjev kot akontacijo 
za davek LOMO Jesenice, 40 milijonov pa vloži v 
družbeni standard. 
Po končanem poročilu so diskutanti zahtevali po­
jasnila, kaj se je zgodilo s simulanti, ki so izkori­
ščali bolezenski dopust. Ker se še ni ničesar toza­
devno ukrepalo je Delavski svet enoglasno sprejel 
sklep, da naj se Jugovicu Antonu, Pretnarju Marti­
nu in Noču Tomažu izreče eksemplarična kazen in 
sicer takojšen obračun, socialnemu zavarovanju pa 
naj se da predlog naj jih toži kot tatove. Kazen naj 
bo opomin njim samim in vsem, ki mislijo, da bodo 
izkoriščali žulje delavskega razreda in simulirali na 
njegov račun, pri tem pa še pomagali vaškim ku-
lakom. 
V nadaljnji diskusiji so diskutanti obravnavali 
vprašanje norm. Orientacija pri sestavi cenika nonm 
naj bo naš družbeni plan in plačni fond. Na ceniku 
norm dela norm-biro. Naloga vseh članov Delavskega 
sveta in sindikalne organizacije je, da se doseže čim 
enostavnejši pravilnik o normah. Nove norme se 
starim ne dajo prilagoditi, ker jih ni mogoče uskla­
diti z družbenim planom. Zato jih je potrebno jasno 
in enostavno postaviti tako, da bo odpadla vsa do­
sedanja nepotrebna evidenca, računanje in zato 
potrebna delovna sila, ki samo zvišuje režijske ure 
in s tem stroške proizvodov. 
Diskusija je tudi bila o samovoljnem razpola­
ganju s procenti presežka, kar je zagrešilo obrato-
vodstvo plavžev, saj je to protipravno in o tem 
lahko ukrepa samo in edino Upravni odbor. Končno 
je bilo iznešeno tudi vprašanje plačevanja bonov, kar 
vnaša samo zmedo in odvisno delo v finančnem po­
slovanju in obračunavanju, zakar se sprejme sklep, 
da se to uredi z Narodno banko. 
Naslednja točka dnevnega reda je bila 
POLLETNO POROČILO GLAVNEGA 
DIREKTORJA 
Izvršitev plana v mesecu juniju za vso Železarno: 
na osnovni plan na operativni plan 
Po količini 98 % 96.6%> 
Po vrednosti 98.2% 97.1%> 
Po asortimanu 91.8% 90.4% 
Polletno poročilo izvršitve v % 
na osnovni plan 
količina vrednost 
na operativni plan 
količina vrednost 
! 
! 
Plavž 110 100 
Martinarna 103 101.3 
Eelektropeč 84 * 86.2 
Siva livarna 71 
<£ 
O 
77.8 
Jeklolivarna 88 
a 
87.6 
Težka proga 98.3 
<D 
u 95.5 
Lahka proga 100.2 > 98 
*jična valjarna 93.3 
o 
ft 
90.3 
Valjarna 2400 82.1 o 87.5 
Valjarna 220 99.4 .22 102 
Valjarna 1300 100 100 
Pocink. pločevina 106 104 101.5 100.1 
Hladna valjarna 91.4 * 90.5 * 
Posvinčevalnica 73.4 78 76 77.5 
nevarna varil. 106.9 * 105 * 
Cevarna vlačil. 160 150.9 
Cevarna pocink. 101 102.9 
Žičarna 91.2 91 
Poeinkovalnica 90.5 89 98.5 98.6 
Žebljarna 97.6 97.6 96.5 96.1 
Varilna žica 62.2 61 
Jeklovlek 106.1 105 
Opekarna 103 102.1 
Skupaj 99.6 97.3 97.5 96.5 
a 
5 
Kisik 108.2 108.2 
Acetilen 87.9 • 
ft 
96.3 
Katran 149 
I 
146.1 
Elektrocentrale 94.6 102 
Apnenca 89.1 
> 
a 
89.1 
Kamnolom 88.5 P. 88.1 
Skupaj 91.5 
97.8 1 
93.5 
.5 
a 
o 
102.2 « 
Izvršitev polletnega plana v % za vso Železarno 
Na osnovni plan na operativni plan 
Po količini 97.5 96.4 
Po vrednosti 98 96.8 
Po asortimanu 97.1 96 
Lastna previdnost 
j e najboljša 
varnostna naprava t 
Nato je tov. glavni direktor podal analizo nezgod 
in odsotnosti. 
V letošnjem prvem polletju je bilo 8 smrtnih ne­
sreč in sicer 3 pri zrušitvi strehe v pražarni zaradi 
snega, 1 v Puli zaradi neprevidnosti, 3 zastrupitve s 
plinom in 1 na Hrušici pri razkladanju starega že-
Stran t> ŽELEZ Aíl Julij 1952 
leza. Vse smrtne nesreče so brez krivde zaradi po­
manjkanja zaščitnih sredstev. Nadalje je bilo 7 tež­
jih nesreč in 557 nezgod. 
Skupaj torej 572 nezgod, kar predstavlja izgubo 
12.344 delovnih dni ali 9.3% odsotnih od celotnega 
števila zaposlenih. V 1. polletju 1951 je ta procent 
znašal samo 7.9, torej vidimo, da se je letos nevarno 
dvignil. 
Nova trafo - postaja 
tik prsti dograditvijo 
Foto: Franc Toi-kar 
Vse lažje nezgode so se zgodile večinoma po last­
ni krivdi to je nad 70%. Številne nezgode pa imajo 
svoj vzrok v premajhni uvežbanosti na posameznih 
delovnih mestih in nezadostnem opozorilu delovodij 
na posamezne nevarnosti. Tudi menjava delavcev po 
različnih delovnih mestih, nered v obratih in pred 
njimi so cesto vzrok nezgodam. Potrebno bo izbolj­
šati vse higiensko-tehnične zaščitne naprave, v ko­
likor pa so potrebne še nove, morajo obratovodstva 
vztrajati, da se urede. 
V 1. polletju je bilo sprejetih 469 delavcev in 419 
odpuščenih. 
Stalež je bil dne 30. junija 1952 6102 delavca in 
nameščenca. Pregled staleža delavcev po mesecih: 
V staležu Na delovnem mestu Odsotnih 
bol., dop. 
itd. 
Januar 5411 4242 1169 
Februar 5407 4267 1140 
Marc 5404 4285 1119 
April 5488 4377 1111 
Maj 5521 4036 1535 
Junij 5505 4139 1366 
Razviden je nenaden porast odsotnih v mesecu 
maju in tudi juniju, zato je Upravni odbor tudi 
uvedel kontrolo nad bolovanjem. 
V nadaljnjih izvajanjih je tov. direktor podal 
izčrpno finančno poročilo polletnega poslovanja pod­
jetja iz katerega je bilo razvidno, da je podjetje 
rentabilno in dobro posluje kljub elementarni ne­
zgodi v letošnji zimi, ki je tovarno zelo prizadela. 
Akumulacijo v polletju z ozirom na celo leto nismo 
dosegli, zato tudi ne moremo še v celoti koristiti 
plačilnega fonda predpisanega po družbenem planu. 
Toda po predloženem računu je razvidno, da smo 
stvarno akumulacijo dosegli, saj je bruto dohodek 
ustvarjen, le banka ni sprejela denarja, zaradi ne­
plačanih dolgov posameznih podjetij, ki ne morejo v 
v roku 8 dni nakazati denar. Naši uspehi v proizvod­
nji in dosežena akumulacija, ki sicer še ni v celoti 
dosežena, temveč dokumentira z računi, sta nam ga­
rant, da lahko s tem staležem kot ga imamo dose­
gamo še nadaljnje uspehe. Pravico do koriščanja 
celotnega plačilnega fonda pa bomo imeli čim nam 
banka prizna doseženo akumulacijo. 
Po poročilu tov. glavnega direktorja je sledilo 
kot naslednja točka 
POROČILO O ZAPOSLENI ŽENSKI 
DELOVNI SILI 
ki ga je podal tov. Mlakar Janez. 
Uvodoma je povedal, da prvo komisijo sestavlja­
jo 2 zdravnika, član Delavskega sveta in član Sin­
dikata. Ko je ta komisija ugotovila delovna mesta, 
ki so neprimerna za ženske, je prišlo do neupraviče­
nega strahu in mnenja, da bodo sploh vse ženske 
morale zapustiti svoja delovna mesta. To pa ni bilo 
res. Druga komisija je imela nalogo, da preveri ugo­
tovitve prve komisije z nalogo, da poišče primerna 
mesta za ženske in vojne in delovne invalide. 
Nato je podal poročilo komisije, ki so jo sestav­
ljali tovariši Mlakar Janez, Šorn Ivan, Mikolič Ivan 
in Ambrož Stana, v vsakem obratu pa so sodelovali 
tudi obratovodstva in zastopniki Sindikata in Par­
tije, iz katere povzemamo. 
Obrat Plavž: je težak obrat, kjer je težko zapo­
sliti ženske. Pri lažjem delu kot pazniki ogrevalcev 
zraka in čistilnih naprav so zaposleni delovni inva­
lidi, ki poznajo obratne razmere. V skladišču so za­
poslene ženske. 
Martinarna in elektro peč imata zaposlenih 18 
invalidov. Zaposli se zaradi težkega obrata (vročine, 
prahu, plinov) lahko le malo žensk, kot čistilke in 
pisarniške moči. 
Julij 1952 ŽELEZ AR 
Stran 7 
Žična valjarna nima novih delovnih mest za 
ženske. Vseh 10 invalidov je pravilno zaposlenih. 
Predelovalni obrati. V žicami komisija meni, da 
se pri gladilcih votlic lahko zaposli ženske in tako 
sprosti moška delovna sila, pravtako tudi v obrat­
nem skladišču. V patentirani žici in pocmkovalniei 
ni mesta za ženske. Hladna valjarna ima 8, žičarna 
pa 16 invalidov, ki so pravilno zaposleni. Varilna 
žica zaposluje 33 žensk, vsled velikih naročil, pa se 
lahko število podvoji. Zaposlenih je 6 invalidov. V 
eevarni so ženske žerjavovodje zamenjali z invalidi. 
Rezkalkam navojev zatekajo roke, zato obrat sam 
želi, da jih postopoma zamenjajo mladinci. 
Jeklovlek ne more zaposliti žensk. V zavijaluici 
in žebljarni bi se lahko pri pakiranju žičnikov za­
poslili 2 ženski, toda spremeniti bi bilo treba normo. 
Ženska je tudi lahko pri rezanju papirja. V grad­
benem oddelku ni delovnih mest za ženske. Od 12 
zaposlenih invalidov se pritožuje le Pogačar Franc v 
tesarni, da je za njegovo invalidnost delo pretežko 
in prosi za premestitev. Na transportnem oidelku 
bi se lahko zaposlilo še 15 žensk. Na prometu ni 
dela za ženske. V konstrukcijski delavnici tudi ne. 
Šimencu Antonu je treba najti kot bolezenskemu 
invalidu drugo primerno delovno mesto. V mehanični 
delavnici bi se lahko pri večjih strojih zaposlile 
ženske s primerno strokovno izobrazbo. V tem obra­
tu je zaposlenih tudi 6 poročenih žensk, ki nimajo 
posebne kvalifikacije. V livarni in modelni mizami 
ni dela za ženske, od 13 invalidov, pa jih je 5 ne­
primerno zaposlenih. V energijskem oddelku tudi ni 
mesta za ženske. Od invalidov bi se eden lahko za­
poslil v valjarni 2400. V elektrodelavnicah po norma­
tivu lahko takoj sprejmejo 6 navijalk motorjev, ven­
dar še nimajo zato primernega prostora. Na komu­
nalnemu oddelku so skoraj same ženske. Upravnika 
kolonije Straža bi lahko zamenjal razgledan in 
energičen invalid, prav tako tudi zaposlene upoko­
jence pri lažjih delih. 
V OTK se lahko zaposle ženske s primemo in 
potrebno strokovno izobrazbo. V nabavnem oddelku 
bi bili klasifikanti starega železa lahko invalidi, 
prav tako v skladiščih. V opekami lahko ostane 47 
delovnih mest za ženske. Od 6 invalidov sta nepri­
merno zaposlena en vojni in en bolezenski invalid. 
Javornik I., II., III. in valjarna 2400 nimajo no­
vih delovnih mest za ženske. Mesta, ki jih je komi­
sija označila kot neprimerna za ženske, pa ženske 
same zapuščajo. 
V vseh obratih, kjer ni posebej navedeno, so vsi 
invalidi pravilno zaposleni. 
Po ugotovitvi zdravniške komisije je 153 delov­
nih mest, ki bi odpadla po uredbi v Uradnem listu 
št. 7 z dne 7. HI. 1952. Največ teh mest je v sa­
motami, pa še tam se je 49 teh mest po točnejših 
ugotovitvah znižalo na 33. 
Glede invalidov pa večinoma sami obrati urejajo, 
da so invalidi zaposleni na primernih delovnih me­
stih. Če obrati sami za nje ne morejo najti novih 
mest, je jasno, da jih tudi komisija ne more. Seveda 
pa bi bilo prav, da so na mestih, kot čuvaji, tehtalci, 
vratičar n. pr. v martinami zaposli zdrav človek. 
Ob diskusiji o tem vprašanju je postalo jasno, 
da je nemogoče zamenjati vsa neprimerna delovna 
mesta, ker bi bilo nemogoče najti ustrezno nado­
mestno moško silo za v delo vpeljane ženske. Po­
lagoma pa se bodo ta mesta z upokojitvami ali iz 
drugih vzrokov itak spraznila in jih z novim doto­
kom zavzela moška delovna sila. Obrati sami, ki naj­
bolje poznajo svoje razmere in delovne pogoje naj 
prvenstveno sami rešujejo ta vprašanja. Jasno pa 
je, da je treba pri tem upoštevati enakopravnost 
žena in tudi računati s tem, da bi v primeru vojne 
morale ženske zasesti številna delovna mesta, četudi 
bi ne bila čisto primerna za nje. Prav te požrtvoval­
ne vloge žena ne smemo podcenjevati, in se spom­
nimo pri tem herojske vloge, ki jo je odigrala v 
NOV ne glede na vse muke in težave prav naša 
žena. Dolžnost obratov je, da rešujejo pravilno te 
probleme in točno pregledajo stanje zaposlenih žena. 
Vsa diskusija je bila ena sama potrditev skrbi in 
brige naše socialistične države za čim pravilnejši 
odnos do naših deklet in žena, ki jim bodisi kot de­
lavkam ali materam pripada važna vloga pri gra­
ditvi naše socialistične družbe in bodočnosti. 
Ob koncu je še predsednik Delavskega sveta tov. 
Jasnič Dante pozval vse člane Delavskega sveta, da 
naj razširijo in poglobijo svoje delo po svojih obra­
tih, da naj se tesno povežejo z obratovodstvom in 
člani svojega kolektiva in signalizirajo vse probleme 
obrata ter tako pomagajo resnično na široki demo­
kratični osnovi vpeljavati vse delovne ljudi v uprav­
ljanje in gospodarjenje podjetja in jih tako zainte­
resirati na uspešni proizvodnji, ki je garant lepše 
bodočnosti vsakega od nas in vse naše socialistične 
domovine. 
Po krajši diskusiji o nekaterih nepravilnostih v 
podjetju, kot n. pr. 15 ton zavaljanega materiala 
v Javorniku I. za kar se ni pozanimal nihče od čla­
nov Delavskega sveta, tako da je moral na to opo­
zoriti nekdo drugi in po diskusiji še o drugih manj­
ših problemih in vprašanjih, je Delavski svet ob za­
ključku zasedanja sprejel sledeče sklepe: 
1. Izvršitev sklepa o simulantih, ki so izkoriščali 
neupravično bolezenski dopust. 
2. Razdelitev fonda za samostojno razpolaganje 
in sicer 10 milijonov LOMO Jesenice in 50 milijo­
nov za družbeni standard. 
3. Obratovodstva morajo točno izdelati analizo 
svojih obratov in skupno z računovodstvom stalno 
voditi evidenco nad svojimi finančnimi in proizvod­
nimi uspehi. 
4. Nabaviti je treba primerni sliki obeh narodnih 
herojev Joža Gregorčiča in Verdnika Matija - To­
maža in se tako primemo oddolžiti spominu padlih 
borcev za delavske pravice in našo svobodo. 
LETNI KINO 
za »Jelenom" 
BIFE Predstave vsak dan 
MMM ob 2030 uri 
Stran 8 ŽELEZAR Julij 1952 
Zbor Osvobodilne Fronte Jesenice 
Pregled dosedanjega dela in pot k novim uspehom 
V začetku tega meseca je bil zbor Osvobodilne 
fronte mesta Jesenic, na katerem so aktivisti, od­
borniki in člani OF pregledali svoje dosedanje delo, 
ugotovili uspehe, ki jih organizacija OF na Jeseni­
cah vse več dosega, pa tudi neuspehe in pomanjkji-
vosti in si zadali nove naloge za predstoječe polletje. 
Zbora se je udeležilo 72 članov. Sekretar Mest­
nega odbora OF Jesenice tov. Soklič je podal svoje 
poročilo in v imenu, na zadnjem zboru izvoljenega 
odbora, ki si je zadal kot največjo nalogo politično 
vzgajati članstvo Fronte in ga zainteresirati na go­
spodarstvu v podjetjih in pri sodelovanju v ljudskih 
organih, ugotovil sledeče: 
Naše skupno delo po dolžnostih, da vodimo 8.598 
članov OF je bilo pomanjkljivo izvedeno, kar je 
razvidno iz točno vodenega dela terenskih odborov 
OF, od katerih gre nekaterim vse priznanje in za­
sluga pri njihovem delu, drugi pa so spričo našega, 
razvoja zelo nedelavni. Praksa je pokazala, da je 
delo uspešno in politično življenje na višini prav na 
tistih terenih, ki so uspešno delali že v času naše 
NOB. Na teh terenih se politične in gospodarske na­
loge z lahkoto izvajajo in delo političnih funkcio­
narjev ima veliko pomoč pri članih. 
Naloge, ki so še pred nami niso lahke. Sami 
boste priznali, da uspešno izvedena politična akcija 
zavisi samo od dobre priprave, v nasprotnem pri­
meru pa funkcionarji ostanejo osamljeni. Zato je 
treba politično delo omasoviti, mu dati današnjemu 
razvoju primerno vsebino, predvsem najširšo demo­
kratičnost in se posluževati oblik dela, ki so za po­
samezen teren najbolj primerne. 
V mestnem odboru OF samem je uspešno izpol­
njevalo postavljene naloge 7 članov, nadalje 11 čla­
nov zadovoljivo, 4 člani odbora pa so ostali nede­
lavni in sicer: Markelj Slavko, Zalokar Andrej, Ska-
pin Stane in Knaflič Gizela. Zadnjima je nedelavnost 
v neki meri upravičena zaradi bolezni, prav pa je, 
če o vseh diskutiramo tudi na tem zboru. 
Z linijo direktivnosti smo v celoti prekinili in te­
renski odbori naj bodo vedno bolj samostojna poli­
tična telesa in regulatorji življenja na terenu. 
Iz 7 terenskih odborov smo prejeli podatke, da 
je na področju teh terenov 198 nečlanov Fronte, 13 
pa teh podatkov še ni poslalo. Zakaj je še tako 
število nečlanov še ni jasno ugotovljeno, prepričani 
pa smo, da jih je med njimi precej, ki nimajo no­
benih zaprek, da bi ne bili člani Fronte. 
Seznam nečlanov Fronte smo oddali Sindikatu 
Železarne v obravnavo, da se ugotovi njihovo delo­
vanje v Železarni. 
Tov. sekretar je nato podal splošno poročilo o 
politični dejavnosti ostalih množičnih organizacij in 
terenskih odborov. Poudaril je pomembno in uspeš­
no vlogo, ki jo je na političnem in gospodarskem 
polju dosegel Sindikat. Delo AFŽ je med našimi 
ženami uspešno, vendar mora svoje delo še bolj 
aktivizirati. Mladinska organizacija je svoje delo 
poglobila in poživela. Zveza borcev mora svoje delo 
poživiti in prav z »Dnevom vstaje« zaktivizirati svo­
je članstvo. Z ostalimi organizacijami MOOF ni 
imel stika ali vse premalo, zato ne more podati po­
ročila. Naloga nadaljnjega dela pa je, da se naveže 
tesnejši stik z vsemi ostalimi organizacijami in 
društvi in pomaga predvsem pri njihovem politič­
nem delu. 
Pri izvrševanju nalog OF so nam v veliki meri 
pomagali tudi posamezni člani MLO, ki so na zborih 
volivcev tolmačili naše nove zakone in aktivni člani 
raznih organizacij, ki so individualno delali s člani 
Fronte na terenu. 
Sklepi zadnjega zbora so bili izvršeni. Posamezni 
sklepi so bili rešeni tudi z odloki MLO, ki jih j3 
treba stalno uresničevati v vsakdanjem življenju. 
Nato je tov. sekretar podal kratek pregled dela 
posameznih terenskih odborov: 
TO OF Groblje. Zadnji zapisnik tega odbora smo 
prejeli iz dne 30. I. 1952! Čeprav je na tem terenu 
dosti aktivnih članov OF, delavnost silno pada. V 
odboru nimajo še nikogar, ki bi organiziral udarni­
ško delo na postaji in ostale delovne akcije. 
TO OF Sava pri Jelenu. Je delaven teren tako v 
poličnem smislu, kakor tudi na gospodarskem pod­
ročju. TO OF Sava Delavska ulica tudi ne pošilja 
zapisnikov in seznama o nečlanih in tudi bolj slabo 
dela. TO OF Ukova je zelo delaven, kar je razvidno 
iz dokaj rednih sej in sestankov. Odbor je tudi 
organiziral delovno akcijo za položitev kabla v let­
nem gledališču. TO OF Središče je z ozirom na pre­
teklo leto organizacijsko delo precej izboljšal. Ni pa 
podal poročila o številčnem stanju članstva, razde­
litvi izkaznic in nečlanih OF. TO OF Murova vse­
stransko izpolnjuje svoje naloge. Z ozirom na poli­
tično stanje na tem terenu ima precej oster kurs 
kdo spada in kdo ne spada v Fronto. Navedli so 
kar 34 volivcev, ki niso vredni, da bi bili člani OF. 
S posebnim ozirom na močan klerikalni center pa 
je treba te stvari še pregledati. TO OF Plavž je zelo 
delaven, toda na žalost ne pošilja zapisnikov in 
poročil. TO OF Hrušiea je po izvolitvi novega odbo­
ra popolnoma zaspal. Odbor v celoti še ni konstitu­
iran, zato je tudi politična aktivizacija na Hrušici 
popolnoma splahnela. Do danes še nimamo niti ene­
ga poročila o sejah in sestankih ter nečlanih OF. 
TO OF Sv. Križ je v zadnjem času zelo nedelaven. 
Poročil ni nobenih. V tem terenu je precej volivcev, 
ki niso člani OF in potrebno bi bilo temeljito se 
pogovoriti o njihovem sprejemu v članstvo. TO OF 
Plavški rovt kljub svoji majhnosti odgovarja orga-
nizacijkim nalogam OF. TO OF Stara Sava je vse­
stransko zelo agilen. Posebno skrb posveča pionir­
jem in samostojno rešuje probleme terena. TO OF 
Kamnolom je tudi zelo agilen in samostojen. TO OF 
Podmožaklja sicer dosega posamezne uspehe, ki pa 
Julij 1952 ŽELEZAR Stran 9 
niso teč tako vidni kot poprej. Je pa v zaostanku s 
poročili in seznami. TO OF Ročna še kar zadovoljivo 
dela, le poročil ni. Terenska odbora OF na Javor­
niku delata različno. TO OF Borovlje je organi­
zacijsko boljši, ker vedno dostavlja vsa poročila in 
podatke, česar TO OF Javornik ne in zato sklepamo 
je tudi njegova delavnost slabša. TO OF Koroška 
Beia je problem za se. Morda na Kor. Beli sami 
najbolje vedo zakaj ta odbor tako slabo dela, čeprav 
je bil enkrat eden najboljših. TO OF Potoki je na 
gospodarskem polju zelo delaven, ne pošilja pa po­
ročil in podatkov. TO OF Javorniški rovt je tudi de­
laven na gospodarskem polju in prav tako ne po­
šilja poročil. TO OF Blejska Dobrava je eden naj­
boljših terenskih odborov, ki zna reševati politična 
in gospodarska vprašanja. Pravilno so znali raz­
krinkati delovanje njihovega duhovnika in so v 
tem pogledu pravilno razumeli sklep zadnjega zbo­
ra o čim večji osamosvojitvi terenov. 
Po tem kratkem poročilu je sledila diskusija v 
kateri so člani posameznih odborov nakazovali pro­
bleme svojih terenov z ozirom na poročilo. Tako je 
od 34 nečlanov na terenu Murova 14 takih, ki so 
nevredni, da bi boli člani OF, ostali pa so jehovci 
ah versko blazni ljudje. Terenski odbor Javornik pa 
je v celoti svoje delo v zadnjem času poživil in 
organiziral za delo vse ljudi, ki dosedaj niso bili 
delavni. Še pri tistih 10, ki so bili izključeni, se 
opaža, da jim ni vseeno, da niso več člani. TO Ja­
vornik je tudi pristopil kot prvi k predpripravam za 
občinske volitve. Diskutanti so nasplošno reševali 
predvsem vprašanja točne evidence članstva, čla­
narine, iznašali svoje težave pri delu na terenu in 
predlagali tudi točnejšo evidenco nad mladino in 
njenim sprejetjem v članstvo, daljše roke za dostavo 
važnejših poročil, pomoč pri zaposlovanju mladine 
in pouka v šoli ter vrsto drugih problemov. Disku-
tirali so tudi o nevarnosti koloradskega hrošča, ki 
se je zelo razširil in dolžnost vseh odborov kakor 
tudi vseh članov OF je v lastnem in skupnem 
interesu, da pokrenejo vse za zatiranje tega nevar­
nega škodljivca. 
Nato je, kot ga. navajamo v celoti, sledil 
REFEKAT PREDSEDNIKA MO OF JESENICE 
TOV. BRUNA VIKTORJA 
Na današnjem zboru polit, aktiva OF Jesenice je 
potrebno, da se dotaknemo nekaterih aktualnih po­
litičnih vprašanj in iz njih izhajajoče naloge, ki naj 
bodo v ospredju aktivizacije OF in njenih organi­
zacij v naslednjih mesecih. Osnovna orientacija naše 
celotne politične dejavnosti je vsekakor ideološko te­
oretski priprava terena na jesenske volitve občin­
skih odborov. 
Iz dosedanje razprave o uspehih in pomanjklji­
vostih naše Fronte smo zasledili pri ocenjevanju 
posameznih terenskih odborov pa tudi drugih orga­
nizacij kritikarstvo ali samokritično priznavanje 
slabosti. Naše politične organizacije in društva so 
tako ali toliko dejavna in uspešna, oziroma obratno 
neuspešna, v kolikor si prizadevamo, oziroma nepri-
zadevamo zanje odgovorni in voljeni faktorji. Za 
primer navajam frontni odbor Podmožaklja, ki je z 
vsem članstvom zastavil vse sile za ureditev Delav­
skega parka. Tudi javorniški odbor je znal zaintere­
sirati člane za ureditev poti in nasadov in s svojo 
akcijo uspel. Nasprotno pa na Kor. Beli vprašanje 
vodovodne napeljave terenski odbor OF in odbor­
niki MLO še kar rešujejo s prepričevanjem, da je 
akcija v interesu posameznika ¿n skupnosti. Tudi 
zasip vodovoda nad bolnico na Plavžu ni ravno po­
pónos odboru in frontovcem Plavža. Ti primeri 
jasno kažejo kako se komunalna dejavnost na go­
tovih področjih v interesu terenske skupnosti da 
izvesti z aktivizacijo frontovcev za prostovoljno 
delo. 
Osnovna naloga Fronte pa je politično vzgojno 
delo za dvig socialistične zavesti in poglobitev socia­
lističnih odnosov. Na tem področju so naši odbor­
niki precej dosegli, predvsem na terenih Podmožak­
lja, Sava, Javornik in Središče. Na ostalih terenih 
je te prizadevnosti manjkalo, kljub bogati in za-
mivi tematiki, ki jo moramo črpati iz naše druž­
bene stvarnosti in zunanjih političnih dogajanj. 
Ena takih oblik kulturno političnega vzgajanja 
je tudi Ljudska univerza. V letošnji sezoni je bilo v 
okviru LU 21 predavanj s 4.334 slušatelji, s pov­
prečno udeležbo 206 slušateljev na enem predavanju. 
V primerjavi z lansko sezono je napredek znaten, z 
večjo zainteresiranostjo in agitacijo pa bi mogli 
doseči še večji razmah LU. LU ni delovala na Ja­
vorniku in Hrušici, temveč samo na Jesenicah. Od­
govornost nosimo zato vsi, zlasti, pa lokalni poli­
tični faktorji na Javorniku in Hrušici, kakor tudi 
Mestni odbor Ljudske univerze, v katerem je delal 
edino predsednik, ki mu gre tudi vse priznanje za 
uspeh. Premalo je bilo agitacije po sindikalni in 
frontni liniji, čeprav so bila predavanja aktualna in 
zanimiva ter predavatelji kvalitetni. 
Pomembno vlogo pri posredovanju kulture in 
oblikovanju zavesti delavstva in ostalega prebival­
stva Jesenic in okolice bi moralo imeti Mestno gle­
dališče, kot kulturna umetniška ustanova. Zato mo­
ramo za dosego tega to ustanovo moralno in gmotno 
podpreti, česar pa prav na Jesenicah ni v zadostni 
meri. Iz podatkov je razvidno, da gre v gledališče 
vsaki tretji Jeseničan enkrat na leto. Za svojo de­
javnost gledališče ob raznih finančnih težavah ni 
našlo razumevanja in pomoči pri sindikalnih foru­
mih in DS naših podjetij. Gledališče ima 30 stalnih 
članov ansambla od katerih je polovica delavcev. 
Kje so vzroki, da je tako majhen odziv delavcev za 
udejstvovanje v gledališču? Po našem mnenju je 
vzrokov več. Eden od teh je, da so dalj časa v gle­
dališču samem nezdravi odnosi, grupiranje po sim­
patijah članov do režiserjev, ki nimajo zdravih med­
sebojnih odnosov, temveč polno zakulisnih trenj. 
Drugi vzrok je v tem, da se gledališče s svojim re­
pertoarjem ni približalo delavstvu in ga delavci niso 
čutili za svojega. Tretji vzrok pa je, da merodajni 
faktorji niso gledališču posvetili dovolj pažnje in mu 
niso nudili moralno in materialno podporo in po­
moč. Vsekakor je treba v bodoče spremeniti tak 
odnos do gledališča, ki mora svoje poslanstvo od­
igrati v večji meri, kot jo je v letošnji sezoni. V 
gledališču pa je treba dobro prezračiti, da bo za­
vladal zdrav duh, volja in elan za napredna in kva­
litetna odrska dela. 
Stran 10 ŽELEZAS Julij 
KOLIKO IN KAKŠNE KNJIGE ČITAMO 
NA JESENICAH 
V centralni sindikalni knjižnici je bilo v I. pol­
letju izposojenih 14.793 knjig. Od tega 9.553 lepo­
slovnih, 3.517 mladinskih, 137 znanstvenih, politič­
nih 32 in ostalih 1.112 knjig. Od tujih jezikov so 
najbolj črtane nemške knjige. 
Največ obiskovalcev ima mladina, kar je zelo 
razveseljivo. Mladincev je 2.045 in 1.181 mladink, 
skupaj 3.226 mladine od skupnega števila 6.181 obi­
skovalcev. Žene so bolje zastopane kot moški in 
sicer 1.704 proti 1.231. 
Po socialni strukturi odraslih je od obiskovalcev 
2.118 delavcev 671 nameščencev in 46 ostalih. Pov­
prečno pride na obiskovalca 2,5 izposojeni knjigi. 
Zelo majhno število izposojenih knjig politične 
vsebine daje dva zaključka. Ah ima skoraj vsak Je­
seničan svojo knjižnico politične literature ah pa je 
za politično izobrazbo in politično literaturo tako 
minimalen interes. Vsekakor vprašanje, ki ga je 
treba konkretneje analizirati ob dejstvu, da je na 
Jesenicah v politično-družbenih organizacijah preko 
900 funkcionarjev, ki je za njihovo uspešno politič­
no delo politična izobrazba nujna. 
Na Javorniku je bilo izposojenih 3.384 knjig in 
1.416 obiskovalcev. Izposojenih je bilo iz tujih je­
zikov samo 12 knjig v nemščini, medtem pa lepo­
slovnih 2.758, mladinskih 587, znanstvenih 19 in 
ena politična. Mladine bere 566, delavcev 745 in 
1.104 nameščenci. Medtem ko na Jesenicah 80% pre­
bivalcev obiskuje knjižnico, jo na Javorniku samo 
46% prebivalcev. 
Ljudje radi berejo, naloga Fronte je le, da širi 
s politično propagando krog obiskovalcev in jih 
usmerja v večji meri k aktualni politični literaturi. 
Problem za upravo knjižnice so bralci, ki niti po 
2 kratnem in celo 4 kratnem opominu ne vrnejo 
knjig, saj je samo letos bilo že 572 takih primerov. 
Uprava knjižnice je za materialno zasiguranje uvedla 
za posamezne bralce kavcijo v višini vrednosti izpo­
sojene knjige. 
KAKO JE Z NAŠIM TISKOM? 
Lenin je tisku posvečal veliko skrb. Nekje je 
dejal, da je tisk kolektivni mobilizator in organi­
zator delavskega razreda. 
Naša frontna organizacija je dosedaj vsekakor 
premalo storila za širjenje našega tiska. 
»Slovenski poročevalec« ima do 1.700 naročnikov 
in mesečno kolportažo od 4000 do 6000 izvodov. 
»Ljubljanski dnevnik« ima 186 naročnikov in me­
sečno kolportažo od 8.500 do 13.000 izvodov. Pone-
deljsko izdajo »Slov. poročevalca« prejema 300 red­
nih naročnikov in kolportažo 900 do 1500 izvodov. 
»Tovariša« bere 500 do 1005 bralcev, »Borbo« od 
600 do 1000, »Gorenjski glas« pa 1.400 do 1.700 
bralcev. »Ljudsko pravico bere do 250 bralcev od 
tega 170 rednih naročnikov. Število naročnikov 
»Slov. poročevalca« je padlo od 3.600 na 1.800, 
»Ljudske pravice« od 750 na 170. Kje so vzroki? 
Cesto se sliši, da se je naročnina preveč podra­
žila, da ni denarja. To ne bo čisto držalo, ker člo­
vek, ki čuti potrebo po tisku in vzgoji ne bo pogre­
šal 140.— din za »Poročevalca« in 60.— din za 
»Pravico«. 
Pri MOOF se je formiral klub dopisnikov, ki si 
je zadal nalogo, da bo seznanjal našo javnost o delu 
in problemih na Jesenicah, svoje člane pa bo vzga­
jal in ideološko dvigal tako, da ne bodo samo ko­
mentatorji dogodkov, temveč, da bodo zavzeli tudi 
svoje stališče do konkretnih pojavov. Brez dvoma 
je klub dopisnikov pozitivna pridobitev za Jese­
nice, ki bo izboljšala dopisništvo in prispevala k dvi­
gu interesa Jeseničanov za tisk. Potrebno bi bilo, da 
se na terenskih odborih poveri tovariša ah to-
varišico za širjenje našega tiska. 
KOLIKO JE BELO NA JESENICAH 
POPITEGA V POL LETA 
Na Jesenicah in v okolici se okrog vsakega 1. in 
15. v mesecu pojavlja precej alkoholikov, ki nam 
niso preveč v ponos. Številke, ki jih bom tukaj na­
vedel, nam narekujeo, da se tega pojava resno lo­
timo v prvi vrsti s pomočjo Fronte in sindikatov, 
ki naj organizirata zdravstveno prosvetna preda­
vanja itd. in skušamo odpraviti pretirano pijanče­
vanje, ki ne more koristiti skupnosti. 
Vina se je popilo 287.243 1 za 26,502.000.— din 
Piva se je popilo 125.500 1 za 6,116.600.— din 
Žganja se je popilo 32.442 1 za 10,355.000.— din 
Likerjev se je popilo 1.8151 za 770.000.— din 
Skupaj 456.0001 43.743.600.— din 
V te uradne podatke pa ni všteto, koliko se je 
popilo na kolodvorski restavraciji, kjer točijo Pri­
morke in privatne dobave. 
Povprečno vzeto 6.000 pivcev je vsak od njih v 
6 mesecih potrošil 7.290.— din. Mogoče bi kazalo 
ustanoviti društvo abstinentov. 
NEKAJ O PROPADLI BIRMI NA JESENICAH 
Mnenja smo, da je to vprašanje po vseh govo­
ricah, ki so se širile pred in po 22. juniju treba 
obravnavati in zavzeti jasno linijo do klerikalnih 
elementov na Jesenicah na eni strani in do resnično 
rehgioznih ljudi na drugi strani. 
Znano je, da so se klerikalni elementi zelo vneto 
pripravljali, da pod krinko birme manifestirajo svo-
svoje sovražno protiljudsko razpoloženje. Našli so 
se celo »preroki«, ki so vedeli, da bo po birmi na 
Jesenicah v Jugoslaviji prevrat in, da bodo kleri­
kalci prišli na oblast. Ta »preroška« napoved je 
zagledala beli dan na Hrušici pri Kraševčevi Kri­
stini, po domače Tenjkova. Na Javorniku so kleri­
kalni elementi razširili govorice, da se bo birma 
vršila, ker tako zahtevajo zapadne sile itd. 
No, svoj odgovor je dal napredni jeseniški prole-
tariat, delovna inteligenca in revolucionarna mladi­
na na zborovanjih ob priliki otvoritve mladinskega 
festivala in ob sprejetju tekmovanja v čast VI. kon­
gresa KPJ. O tem so obvestili tudi škofa Vovka. Je­
seniški klerikalci pa so si le malo preveč privoščili, 
ko so vseeno povabili Vovka naj pride birmovat, češ, 
da je na Jesenicah le nekaj gobcačev, ki delajo hrup 
okoli njegovega prihoda. Pri Markežu, znanem kle-
Julij 1952 ŽELEZAR Stran 11 
rikalnem jedru, so dan pred 22. junijem z vso vne­
mo očistili ob hiši že pet let staro smetišče, ki je 
širilo smrad po celo Murovi. Najbrže je Murovčane 
nadaljnjega smradu obvarovala sama božja previd­
nost. Pri Markežu je tudi neumorno poslovala posre­
dovalnica za botre in botrce, ki so se rekrutirali iz 
bivših aktivnih belogardistov in njih zaupnikov. 
Segala je celo do kranjske okolice. Neka Štarkova iz 
Save je vodila poslovalnico za posojilo oblek, čev­
ljev, daril itd. V zobni ambulanti pa je bila telefon­
ska centrala in informacijska pisarna. 
Zavedni jeseniški delavci še vedo kdo je streljal 
in s kundaki pretepal še noseče žene, še pomnijo 
kako so bili preganjani po naročilu krvoloka mini­
stra v orni suknji Korošca. 
Nikdar ne bodo pozabili klerikalnih porokov, ki 
so se vezali z gestapom in izdajali zavedne Slovence 
in borce za svobodo in vseh grozot, ki jih je priza­
dejala izdajalska duhovščina med NOB in po njej. 
Zato je jasno, da so našli 22. junija spontano, smer, 
ki so jo jasno in odločno pokazali škofu. 
Ob tej priliki so se razkrinkali razni ljudje s svo­
jimi izjavami, kot Krašovčeva, Černetova, Furlanovi, 
Žagar, Ažman in Hafnerjeva iz Plavža, ki je dan 
po 22. juniju pljunila v našega sekretarja MOOF. 
Mi poznamo te ljudi. Med njimi je nekaj zaslepljen-
cev, ki jih moramo rešiti iz krempljev sovražnikov 
ljudstva. Ostalim pa moramo povedati, da jih bomo 
tolkli toliko časa, da bodo zlezli nazaj v luknje iz 
katerih so le malo preveč pogledali. 
Za nedeljo 22. VII. pa so padale izjave, da se 
preganja vera, da pri nas ni svobode itd. Tem lju­
dem je treba, da povemo, da pri nas ni svobode in 
demokracije le za sovražnike naše socialistične do­
movine, za Vatikanske politične agenture in po­
dobno. Razlikovati moramo poštene vernike od kle­
rikalno politično dejavnih ljudi. Mi marksisti se ne 
bomo nikdar odrekli antireligiozni propagandi. Če z 
ustavo dopuščamo cerkvi religiozno propagando 
imamo mi, delavski razred, isto pravico do antireli-
giozne propagande za osvoboditev človeštva vseh 
predsodkov iz srednjeveške mistike. Antireligiozno 
propagando moramo razviti na široki fronti v raz­
nih oblikah. Razkrinkavati moramo eskponente proti-
ljudske duhovščine in ostanke klerikalizma. Zato 
imamo vso moralno in politično pravico. Ti kleri­
kalni eksponenti skušajo spraviti v defenzivo naše 
aktiviste z očitki, da ni kulturno, ko se Vovka ni 
pustilo birmovat. To izjavljajo ljudje, ki nimajo zato 
nobenih moralnih kvalifikacij, kot Langus Jože, ki 
je med okupacijo z Nemci zasledoval partizane in 
zvesto služil Luckmanu. Dalje Pogačnik Jernej, ki 
je upognil hrbet pred okupatorjem in Eržen Franc, 
ki se je držal sredine, čeprav se je večina Hrušiča-
nov opredelila za NOB in OF. Mi pa vprašamo te 
kulturne ljudi, ali je bilo kulturno, kar so počenjali 
duhovniki po Dolenjskem in drugod, ko so ubijali 
nedolžne otroke in matere, škof Rozman pa jim je 
pošiljal svoj blagoslov in pohvale. Prav to bi danes 
počel tudi Vovk, saj si drzne matere pozivati v 
imenu božje milosti, da se ne prepuščajo zdravniški 
indikaciji. 
Kako daleč gre klerikalna kultura pa naj služi 
tudi primer na Kor. Beli, ko so številni ljudje pod 
vplivom župnika Teršiča demonstrativno odklonili 
posojilo narodnih noš za gasilski festival. Sploh je 
stvar Fronte na Javorniku in Kor. Beli, da razvije 
ofenzivnejšo borbo proti klerikaliznmi Teršiča in 
poglobi ideološko vzgojo in v večji meri skrbi za 
razvedrilo mladine in pionirjev. 
Pionirski sveti na Hrušici, Savi, Plavžu, Pod-
možaklji in Javoirniku so priredili več pionirskih iz­
letov, ki so se izkazali kot ena najboljših oblik za 
delo s pionirji. Tako so bili javorniški pionirji v 
Crikvenici in na Krku, pionirji iz Podmožaklje pa so 
bili ob pomoči in organizaciji DS trgovskih podjetij 
v Gozd Martuljku, kjer so se imeli prav prijetno. 
Vzgledu DS trgovskih podjetij naj bi sledila tudi 
ostala podjetja, forumi in množične organicije in 
tako koristili našim pionirjem in naši bodočnosti. 
Fronta mora nuditi največ pomoči terenskim pionir­
skim svetom in odgovarja za njih uspešnejše delo 
zlasti med počitnicami. 
V diskusiji, ki je sledila, so predvsem obrav­
navali pereče probleme vzgoje naše mladine in vlogo 
Fronte v vseh ostalih organizacijah, v katerih mo­
rajo prav člani Fronte skrbeti, da se vanje ne 
vrinjajo naši nasprotniki. 
Po končani diskusiji je bila predlagana komisija 
za sestavo sklepov. 
SKLEPI ZBORA OF 
Na podlagi diskusije in referatov na mestnem 
zboru OF Jesenice, ki je vsestransko obravnaval do­
sedanje delo terenskih odborov, kakor mestnega od­
bora OF, ter nakazal bodoče naloge naših frontnih 
odborov je zbor sprejel naslednje sklepe: 
1. V zvezi s predstoječimi volitvami v ljudski 
odbor mestnih občin in okrajev je potrebno, da 
odborniki terenskih odborov temeljito prouče refe­
rat tov. Edvarda Kardelja na zasedanju Zvezne 
ljudske skupščine in referat tov. Marijana Breclja 
na zasedanju glavnega odbora OF Slovenije (glej 
Slov. por. z dne 28. 6. 1952.) O tem na"„ razprav­
ljajo terenski odbori s svojimi člani na v ta namen 
sklicanih množičnih sestankih. Poudarjamo, da sa 
z ozirom na našo demokratizacijo in prenosom ljud­
ske oblasti na ljudske množice (neposredne proizva­
jalce) pravilno in posameznemu članu tolmači ta 
uspeh našega razvoja. 
2. Nenehno delo osnovnih organizacij OF je, da 
še nadalje delajo na tem, da se odbori OF uveljav­
ljajo v svoji dejavnosti kot politična organizacija. V 
tej smeri naj se utrjujejo predvsem odbori OF, ki 
morajo postati na svojem področju organizatorji 
vsega političnega in družbenega življenja delovnih 
množic. 
V zvezi s tem naj se odbori OF še bolj tesno 
povežejo z vsemi množičnimi organizacijami in dru­
štvi na svojem terenu in tako vnašajo v njih poli­
tično vsebino z namenom boljše in uspešnejše akti-
vizacije in vzgoje svojega članstva. 
Na tej osnovi naj se vrši diferencijacija članstva, 
Stran 12 ŽELEZAR Julij 1952 
delo pa naj bo merilo pri ocenjevanju slehernega 
člana. Le tako bomo lahko še bolj uspešno razkrin-
kavali sovražnike socializma predvsem pa klerofa-
šistične elemente, ki hočejo pod krinko vere rova-
riti proti pridobitvam naše borba. 
3. Z ozirom na dejstvo, da posamezni frontni od­
bori sploh nimajo nobenega pregleda nad članstvom, 
ali pa imajo pregled nepopoln, naj frontni odbori 
izvrše točen popis v okviru že danih navodil, ter na 
podlagi tega sestavijo analizo o članih in nečlanih 
OF. 
Istočasno naj predložijo polletni pregled fron­
tnega dela na svojem terenu. 
4. Ker se je v preteklem mesecu ustanovil pri 
MO OF »Klub dopisnikov« za tisk OF pri MO OF 
Jesenice - Radovljica, je potrebno, da frontni odbori 
določijo tovariša, ki naj se bavi z dopisništvom. 
Člani omenjenega klubi, bedo obiskali predsednike 
in sekretarje množičnih organizacij na terenih, ter 
se legitimirali z izkaznico izdano od MOOF. 
Klub je odprt vsak torek od 17. ure daflje v De­
lavskem domu (pri Jelenu) kamor ima vsak dostop, 
posebno pa tisti, ki jih različni problemi teže in bi 
radi te probleme obravnavali v našem časopisju. 
5. Koloradski hrošč se je nevarno razširil tudi 
na našem področju. Najbolj uspešno sredstvo proti 
uničevanju nevarnega škodljivca je dnevno in skrb­
no pregledovanje krompirišč, tako družbene kakor 
privatne lastnine. 
Terenski odbori OF naj s svojim članstvom živo 
zainteresirajo javnost o borbi proti zatiranju kolo­
radskega hrošča. Nudijo naj vso potrebno pomoč 
odgovornim ljudskim odbornikom svojega terena in 
tako delajo na tem, da bo škodljivec pravočasno 
odkrit in zatrt. 
Vsak pojav koloradskega hrošča na novih pod­
ročjih pa takoj javljati svojim odbornikom in mest­
nemu ljudskemu odboru. 
Gornji sklepi so istočasno točke tekmovanja v 
počastitev VI. kongresa KPJ, ki naj postane mno­
žičen odraz naše aktivnosti in predanosti, ter od­
govor, da je dejansko program Fronte, program 
naše Partije. 
Da bi bilo tekmovanje čim bolj uspešno in ži­
vahno, naj si organizacije posameznih terenov med 
seboj napovedujejo tekmovanja. 
V ta namen je pri Mestnem odboru OF sestavlje­
na tekmovalna komisija, ki bo iz mesečnih poročil 
terenskih odborov spremljala tekmovanje, ter me­
sečno razglasila uspehe tekmovanja. 
Pripominjamo, da gornje točke niso edini pro­
gram tekmovanja, ker. lahko vsak terenski odbor 
zase z ozirom na posebnosti svojega terena tekmo­
vanje dopolni, kar bo povečalo samo njihove uspehe. 
Sušnik Matija: 
TRUDNOVA DOMAČIJA 
V naši železarski kroniki ne moremo iti mimo 
Trudnove domačije, katera je brila nekoč tesneje 
povezana z našo železarno, ker je bila njen nekak 
stranski obrat. 
Trudnova hiša stoji na zelenem holmu pod Žer-
javcem. Okoli nje so sadna drevesa in precej obse­
žen travnik. Poleg hiše in za hišo je več globokih 
rovov, v katerih so proti koncu 19. stoletja začeli 
kopati temnomodro ilovico, ki jo je železarna potre­
bovala za oblaganje martinarskih peči, ponev in za-
maškov. 
V drugi polovici 19. stoletja so se v tej hiši ro-
€£1& posestniku Koširju sinovi Tomaž, Šimen (in 
Janez, ki so že v miadih letih kopali ilovico za po­
trebe železarne. Janez je po očetu prevzel domačijo, 
Tomaž je ostal pri hiši in kopal ilovico, Šimen pa 
je nastopil službo v železarni. 
Tomaž in Janez sta dnevno nakopala okoli pet 
ton ilovice, ki jo je železarna Janezu plačevala po 
teži, ta pa je brata Tomaža plačeval po 1 gld. 35 
krajcarjev na delovni dan. 
Janezu, ki se je 1. 1895 oženil z brhko Kemfar-
jevo Katreo z Javornika, se je redilo 7, Tomažu 12 
:n tudi Šimnu cela vrsta fantov in deklet. Večje 
število teh otrok in pozneje tudi vnukov je dobilo 
zaposlitev v železarni. 
Vsi trije bratje so že pred desetletji legli k več­
nemu počitku. Z njimi pa je zamrlo tudi delo v 
temnih rovih. 
Na nekoliko višje ležeči gmajni za Trudnovo 
hišo so še pred 60 leti kopali tudi gips za žele­
zarno. Ta gips so v posušenem stanju mleli v malem 
NA PLAVŽU 
mlinu, ki je stal ob sedaj že pokriti strugi potoka 
Roje v bližini nove bolnišnice. 
V rovih, v katerih so kopali ilovico, je prevla­
dovala mokra in polzeča zemlja, zato so se rovi 
kmalu sesedli, v rovih, v katerih so kopali gips, 
pa je prevladoval bolj suh in skalnat svet, zato 
so se rovi bolje ohranili. 
Janez Košir Janez Košir starejši 
Med narodno osvobodilno borbo so se v nekem 
opuščenem rovu za gips v času najhujše nevarnosti 
zadrževali partizani. To je prišlo na uho Gestapov-
cem, ki so prišli k sedanjemu gospodarju Janezu 
in zahtevali, da naj jim takoj pokaže rov, v katerem 
Julij 1952 Ž E L E Z A R Stran 13 
so si uredili bivališče partizani. Janez jim je pod 
pritiskom pokazal vse sesedle rove na svojem svetu, 
ni jim pa pokazal rova višje gori v gmajni, v kate­
rem so bili v kritičnem času partizani. 
Partizani so si v tem rovu uredbi zasilno biva­
lišče. Potrebne slannjaše in odeje jim je preskrbel 
Janez. Za razsvetljavo jim je služila stara rudarska 
leščerba, ki je nekdaj služila pri kopanju ilovice 
stricu Tomaže. Ta leščerba se nahaja sedaj v jese­
niškem muzeju in nosi inventarno številko 557. 
Ker je bil rov za gips le preveč oddaljen od 
Trudnove hiše, v katere podstrešju so v senu več­
krat spali partizani, sta Janez in Franc zgradila v 
hiši bunker, v katerem ti se v slučaju sile skrilo 
do 10 partizanov. Vhod v bunker je bil tako za­
maskiran, da ga je nemogoče odkriti, izhod pa tudi, 
da bi partizani nemoteno odšli, če bi se nevarnost 
pojavila v bližini. V tem bunkerju si je marsikateri 
borec rešil življenje. 
Janez Košir je bil dne 27. aprila 1.1. odlikovan 
cd IOOF za požrtvovalno delo in trpljenje med oku­
pacijo. Med okupacijo so ga belogardisti odvlekli 
na Gestapo, kjer je bil pet dni strašno mučen in 
obsojen na smrt. Obsodba pa ni bila izvršena, ker 
se je neki vplivni Jeseničan v zadnjih trenutkih po­
tegnil zanj. 
Ker je dobri in težko preizkušen mož že dlje 
časa bolan, so mu frontovci terena Plavž, v katerem 
vsa leta uspešno deluje, prinesli odlikovanje na dom. 
V imenu centra sta z lepimi nagovori čestitala tov. 
Viktorija Bregant in Vinko Kunšič. Pevski zbor 
kovinarjev pa mu je pod vodstvom tovariša Ulaga 
zapel nekaj partizanskih pesmi. 
Stara Trudnova hiša je bila takrat tako polna 
ljudi, kot še nikoli in ta dan je bil za Janeza Ko-
5irja najlepši dan v življenju. 
B. E.: 
O toploti in gospodarjenju % njo 
Na splošno je naloga toplotnega gospodarstva 
dvojna: 
1. nuditi in zagotoviti protrebno množino toplote 
primerno temperature za posamezne proizvodne pro­
cese in 
2. bdeti nad produktivnim gospodarjenjem z isto. 
Končni cilj toplotnega gospodarstva mora biti 
ustvarjanje prihrankov ob proizvajanju in izrablja­
nju toplote pri najboljši stopnji koristnega učinka. 
Kako naj bo toplotno gospodarstvo organizi­
rano, da bo moglo izpolnjevati svoje naloge ? 
Toplotno gospodarstvo mora imeti statistično 
službo. Ta mora tekoče izračunavati toplotno ener­
getski tok celokupnega podjetja. Vsa praktična teh­
nika bazira pravzaprav na izsledkih dobljenih, s po­
močjo skrbno zbranih statističnih podatkov. Stati­
stika naj bo mesečna, po potrebi tudi dnevna, in se­
stavlja bilance najvažnejših vrst energije. Dalje pri-
lagojuje tekoče porabe in dobave ter primerja po­
rabe posameznih potrošniških skupin z že znanimi 
specifičnimi porabami. 
Statistika mora imeti dnevno evidenco nad vse­
mi pišočimi in števnimi merilnimi instrumenti. Me­
rilne trakove zbira in določa s planimetriranjem 
povprečne rezultate. 
Statistika naj bo organizirana tako, da odgo­
varja željam tehničnega vodstva, knjigovodstva in 
samegp. toplotnega gospodarstva. 
Zunanja služba opravlja nadzor nad toplotno-
tehničnimi napravami v pogonu. Sem spada šolanje 
in podučevanje posluževalcev teh naprav. Toplotno 
gospodarstvo mora imeti dalje nadzor nad merilnimi 
instrumenti in nad periodičnim umerjanjem istih. 
Toplotno gospodarstvo organizira in izvaja en­
kratne meritve naprav, na katere je postala stati­
stična služba pozorna radi neenakomernih porab. 
Neizbežna je povezava s kapitalno izgradnjo pred­
vsem pri postavitvah novih obratov — porabljal-
cev toplote in drugih oblik energije. Nujno je tekoče 
spremljanje vse strokovne literature. 
Oglejmo si še pomen meritev. Že znani naravo­
slovec Galilej je dejal, da je treba vse meriti, kar 
se meriti, more. Vse, kar pa zaenkrat ni mogoče me­
riti, je treba preurediti tako, da bo meritev možna. 
Sistematična merjenja se izvajajo v industriji šele 
kakih 20 do 30 let. Pred tem časom so se vršile 
meritve v industriji le izjemoma. Specifične porabe 
še niso bile važne. Temparature so se ocenjevale. 
Točnosti ni bilo nobene. Za. vse je bilo odgovorno 
izvežbano mojstrovo oko. Merilna tehnika je prišla 
do izraza šele z vedno večjo konkurenco med posa­
meznimi proizvajalci. Meritve namreč pomagajo pri 
štednji. 
Tehnika je izdelala tekom let celo serijo merilnih 
pripomočkov. Najboljši med njimi so se udomačili 
in jih v naprednih državah uporabljajo v vedno 
večji meri. Proizvodnja, merilnih instrumentov in pa 
načini merjenj se vedno bolj izpopolnjujejo. Posebno 
po zadnji svetovni vojni se je merilna tehnika nad­
vse poživila. Države, ki na tem področju do sedaj še 
niso kdovekaj prispevale, so skušale po vojni za­
mujeno nadoknaditi. Naj omenim samo velikanske 
napore, ki so jih na tem polju napravili v Angliji 
na področju metalurške merilne tehnike: merjenju 
temperatur, pritiskov itd. pri metalurških proce­
sih. 
Nemška merilna tehnika je imela na tem pod­
ročju svojčas velik naskok. Sedaj je seveda napram 
Ameriki pa tudi napram Angliji v zaostanku. Če 
je Anglija leta 1939 izdelala merilnih instrumentov 
samo za 7,5 milijonov funtov sterlingov, je narastla 
vrednost te produkcije v letu 1942 že na 30 milijo­
nov. Seveda je ta nagel skok proizvodnje merilnih 
instrumentov posledica vojne. Mnenja so, da je 
razvoj znanosti odvisen merodajno in izključno od 
razvoja merilne tehnike in njenih pripomočkov. 
Ogromen napredek je dosegel razvoj merilne teh­
nike v Ameriki. Pravijo, da uporabljajo v tovarnah 
za atomske bombe okrog 200.000 merilnih instru­
mentov. V Ameriki so neverjetno izpopolnili avto-
Stran 14 
ŽELEZAR 
Julij 1952 
matično vodenje posameznih proizvodnih postopkov. 
Veliko je k temu pripomoglo pomanjkanje izvežbane 
delovne sile med vojno. 
Brez dvoma je primerna sodobna oprema pod­
jetja z merilnimi instrumenti neobhodno potrebna, 
če hočemo tudi po sodobnih principih voditi naše 
delovne postopke. 
Merilni instrument ima vzgojen moment. On 
uvaja kontrolo in olajšuje delo. Seveda je pa kori­
sten šele takrat, če kaže pravilno. Ljudje morajo 
dobiti zaupanje v instrumente. Sicer je z instru­
menti tako, kot s pokvarjeno javno uro: enkrat 
kaže, pa spet neha, kadar pa kaže, kaže narobe. Do 
instrumentov, ki tako funkcionirajo, ne more imeti 
nihče zaupanja. 
Brez dvoma je potreben temeljit prevdarek, ko­
liko in kakšnih instrumentov potrebujemo za posa­
mezne proizvodne proseče. Instrumenti so namreč 
izredno dragi. Treba je postaviti tudi tukaj, kot 
povsod v sodobni tehniki, rentabilen račun. Na no­
ben način ne smemo v nabavo merilnih instrumen­
tov vložiti več denarja, kot nam ga ti lahko prihra­
nijo. Na podlagi statistike se ugotovili, da je mogoče 
povprečno z merilnimi instrumenti prihraniti ca 5% 
pri posameznih porabah. Mnogokrat je pa ta pri­
hranek lahko tudi občutno večji. 
Instrumenti zahtevajo mnogo nege. Osebje, ki 
jih poslužuje, mora biti s konstrukcijo in funkcijo 
istih dobro seznanjeno. Šele takrat bodo v stanju 
najhitreje odstranjevati defekte in najpravilneje 
organizirati njihovo vzdrževanje. 
Pri odčitavanju merjenih rezultatov je treba biti 
točen, kolikor to instrument dopušča. Naj navedem 
samo sledeč primer: za 14—15° C prenizka tempe­
ratura pare pomeni 1% večjo porabo toplote pri 
parnih turbinah. Pri velikih enotah bi torej kazalo 
skoro namestiti posebnega človeka, ki bi pazil iz­
ključno na temperaturo pare. 
Omenil sem že, da je nepotrebno kopičenje in­
strumentov potrata. Poglejmo si sledeč rentabdli-
tetni račun, ki je povzet po neki nemški reviji iz 
leta 1951. 
Imamo vodocevni parni kotel zmogljivosti 20 
ton/h. Predpostavimo, da kuri ta kotel črn premog 
(7500 Kal/kg) in da obratuje v enem letu 5000 ur. 
Letni izdatki za premog znašajo 600.000 DM. 
Kotel naj ima kompletno merilno ploščo za mer­
jenje dobave vode, merjenje potrebnih temperatur, 
vlekov, CO2 + O2. Taka oprema naj velja 10.000 DM. 
Proračun predvideva letno sledeče izdatke za 
vzdrževanje teh naprav: 
nadomestni deli 400.— DM 
nadzor 600 del. ur 1.200.— » 
revizija instrumnetov s strani do-, 
bavne firme 300.— » 
plača toplotnega tehnika . . . 3.600.— » 
amortizacija 1.500.— » 
skupaj letno izdatkov .... 7.000.— DM 
Če smo dosegli 1,2% manjšo porabo premoga, 
smo pokrili vzdrževanje merilne naprave. 
Če ima isti kotel 7500 obratnih ur, rabimo v isto 
svrho samo še 0,8% prihranka na premogu. Po 
vsem tem je jasno, da je v odgovarjajočih mejah 
organiziranje toplotnega gospodarstva neobhodno 
potrebno. Seveda mora biti naše toplotno gospodar­
stvo prilagojeno našim domačim potrebam in raz­
meram. 
Omenim naj še, da je n. pr. dobra gospodinja 
nujno istočasno tudi dober toplotni gospodar. Do­
bra gospodinja zakuri takrat in toliko, kadar in ko­
likor potrebuje toplote. Dobra gospodinja ne bo 
nikdar napolnila štedilnika z drvmi in premogom, 
kadar mleku v lončku le še malo manjka, da bo 
vrelo. Tako bo delala samo gospodinja, ki ne ku­
puje sama drva in premoga. Dobra gospodinja bo 
preklopila električni tok ali plin na majhen ogenj, 
če mora krompirček ali juha samo pomalem vreti. 
Uporabila ne bo največje kuhalnikove plošče, če 
mora pogreti samo čisto majhen lonček vode. Tudi 
bo po končani kurjavi pozimi pri štedilniku potisnila 
zapah v dimni kanal in zaprla odprtine za vstop 
zraka v kurišče. Zdi se mi, da bi se marsikdo, ki 
ima V službi opravka s toplotno tehničnimi problemi 
mogel na domačem ognjišču marsikaj naučiti. 
Dalje ne bo dobra gospodinja nikdar zakurila v 
sobah, da bi morala pozneje odpreti okna. Ravno-
tako ne bo pretirano dolgo zračila pozimi sob. Saj 
se nezakajena soba v 15 minutah brez dvoma dovolj 
intenzivno prezrači. 
Na podlagi dosedanjega dela toplotnega gospo­
darstva moremo ugotoviti pri nekaterih obratih pol­
no razumevanje do teh problemov, pri drugih zopet 
več ali manj odklonilno stališče. Razumem tako ene, 
kot druge. O sličnih stališčih in odnosih do toplot­
nega gospodarstva sem čital tudi v inozemskih re­
vijah. Vendar sem prepričan, da se bo s pravilno 
taktiko dalo urediti, da se bodo ti odnosi, kjer niso 
dobri, zboljšali. Dejstvo je, kot so v inozemstvu 
ugotovili, da more dober toplotni tehnik prihraniti 
toliko premoga, kot ga nakoplje 5 rudarjev. Torej 
je dober toplotni tehnik lahko obratu samo v pomoč, 
nikakor pa ne v izgubo ali nadlogo. 
• • 
Julij 1952 ŽELEZAR 
Stran 15 
PROF. FRANJO BAŠ: 
Vzgojne naloge muzejev do proizvodnje 
Muzeji za uporabne znanosti, oziroma gospodar­
ski muzeji, se niso zadovoljili samo s povezavo s 
šolstvom, temveč so razširili svojo dejavnost tudi na 
strokovne šole, kakor so jo pričeli prvi tehniški 
in umetno obrtni muzeji in na vso javnost in šli 
tako po poti, ki jo je umetnostnim muzejem nakazal 
1886 A. Liehtwark z izjavo, da so ustanove, ki ini­
ciativno delajo na umetnostni izobrazbi ljudstva. 
Muzeji za uporabne znanosti so dosegli uspehe in po­
pularnost, ko so opravljali znanstveno izobraževanje 
strokovnjakov v proizvodnji kot svojo posredno na­
logo in prevzeli za svojo neposredno nalogo skrb, da 
seznanijo z znanstvenimi odkritji in s produkcij-
Foto: Franc Torkar 
skimi procesi ljudi, ki so strokovno v tem laiki, tako 
da izobražujejo ne samo pripadnike strok, kj. so jim 
muzeji namenjeni, ampak predvsem nestrokovnjake. 
Obrtni, industrijski in uporabno-znanstveni muzej v 
svoji sodobni obliki ne apelira samo na obrtnika, in­
dustrijskega in podobnega nameščenca, temveč na 
vse ljudstvo in se mu predstavlja kot ponazorilo 
tehnične kulture in s tem tudi novega časa: brez ro­
mantičnih občutij, temveč predvsem z znanstveno 
dokumentirano uporabnostjo razstavnega gradiva z 
vsestransko psihološko ter pedagoško opremo, ki je 
sorodna razstavljenemu gradivu, da ga kar najbolje 
uvršča v funkcije življenja, ki ga je rodilo in razvilo 
ter tako približa nestrokovnjaku, da ga doume in 
doživlja, strokovnjaku pa, da se poživi in poglobi v 
svoje delovno okolje. Ker pri tem posamezni nestro­
kovnjak ni mogel doumeta v vrsti genetično raz­
stavljenih predmetov njihovih posameznosti in vpli­
va na proizvodnjo, se je poleg genetične razstavne 
metode pokazala za potrebno in uspešno ergološko 
poudarjena biocentrična razstavna metoda — ana­
logna biološki v prirodoeiovnih muzejih in kulturno­
zgodovinski v historičnih — ki podaja deloma pro­
dukcijski proces, deloma pa sestav delovnega obrata 
z njegovim razmerjem med strojem in orodjem in 
surovino. K dotedanjima vzgojnima ciljema muzejev, 
da vplivajo s tolmačenjem, umetnosti in prirode se je 
tako pridružil novi tretji vzgojni cilj muzejev, da po 
vzgledu prirode in delavnice dinamično ponazarjajo 
proizvajalno delo in ustvarjanje. 
Široke, izvenstrokovne vzgojne naloge muzejev 
za uporabne znanosti izvirajo tudi iz širokih organi-
nizacijskih temeljev, kjer se družijo eksaktne zna­
nosti z gospodarskimi obrati in delovnimi skup­
nostmi, da tako ustvarjajo za muzeje primerne ma­
terialne in psihološke delovne predpogoja, ki omogo­
čajo smotrno znanstveno in vzgojno delo tudi za 
daljše dobe. Sodelovanje strokovnjakov iz muzejev 
s predstavniki uporabnih znanosti, gospodarskih 
podjetij in delavskih organizcij pri postavljanju na­
čel o muzejski politiki je v veliki meri zavarovalo 
muzeje uporabnih znanosti pred profesionalizmom, 
jih ohranilo v stiku z razvojem posameznih znan­
stvenih disciplin ter jih povezalo s proizvodnjo in z 
delavstvom. Vprav delavsko gibanje je na prehodu 
19. in 20. stoletja ponovno postavilo zahtevo, da po­
stanejo muzeji ljudske izobraževalne ustanove in v 
izročilu teh zahtev pripada našim sindikatom po­
membna iniciativna vloga v naši današnji muzejski 
politiki. i 
Z razširjeno delavnostjo in z delom ne samo za 
strokovno, temveč tudi za vso laično javnost so mu­
zeji za uporabno znanost prenehali biti pomočnik 
šolstva in so postali samostojne izobraževalne usta­
nove. Njihova samostojnost se izraža v muzejski 
metodi za posredovanje uspehov znanstvene in mu­
zejske dejavnosti, t. j. v predmetnem ponazorjevanju 
na smotrnih in znanstveno dognanih razstavah. Mu­
zejska razstava postaja sodobna, ekonomična in pe­
dagoško utemeljena metoda za posredovanje zna­
nosti in umetnosti, ki so enakovredno druži z govor­
jeno besedo, tiskom in filmom. Če uporablja pred­
vsem govorjeno besedo prosveta od ljudske do viso­
ke šole, tisk predvsem institutni, pa uporablja mu­
zej za posredovanje razstavo, ki ji priključi govor­
jeno besedo in tisk, da stopnjuje učinkovitost raz­
stave. Muzeji so tako postali avtonomne vzgojne 
ustanove, ki delujejo z lastno metodo za iste cilje 
kot govorjena beseda, tisk in film. S svojo delovno 
metodo vplivajo na konkretne mislece, dvigajo s 
predmetnostjo na razstavah nazornost do višine, ki 
jih slike ne dosežejo, vodijo do jasnih zaznav, pred­
stav in pojmov, dvigajo smisel za kritično opazo­
vanje in obujajo spomin v večji meri kakor je to 
mogoče govorjeni besedi ali tisku. 
Velika večina ljudi v proizvodnji so konkretni 
misleci, t. j. realisti, ki jim vzgojno muzejska de­
lovna metoda psihološko in praktično najbolj ustre­
za in jih dejansko tudi izven muzejev preko poizku­
sov in delavnic razvija v samoizobrazbi brez govor­
jene besede ali knjige, kar jim navadno nadomešča 
slika. Prav v tem psihološkem in pedagoškem teme-
melju so dosegli velike uspehe Conservatoires des 
arts et métiers, South-Kensingthon muséum, Oester-
reichisches Muséum fiir Kunst und Industrie, Deu-
tsches Muséum, Palais de la découverte in vrsta 
umetno-obrtnih muzejev, M so praktično pokazali 
vzgojne naloge muzejev do prozvodnje v populari-
Stran 16 ŽELEZAR Julij 1952 
zaciji znanstvenih izsledkov in našli za populari­
zacijo primerna sredstva v smotrni razstavi, ki jo 
posvečujejo beseda, tisk in film. Ni pa to samo na­
loga gospodarskih in tehniških muzejev, temveč v 
isti meri tudi prirodoslovnih in umetniških, da med 
množico v proizvodnji popularizirajo prirodo in 
umetnost. 
Vzgojna muzejska naloga do obrti in industrije 
obstoji po ugotovitvah iz preteklosti v zbiranju, 
upravljanju in ponazorjevanju historične in sodobne 
obrtne ter industrijske proizvodnje z njeno kako­
vostno dokumentacijo. Ta vzgojna naloga je po 
smotru vzporedna z nalogami prirodoslovnih, histo­
ričnih in umetnostnih muzejev, ki jih razširja na so­
dobno tehnično kulturo. Narobe kot obrtni in indu-
rijski muzeji 19. stoletja, ki so s svojim delovnim 
programom vplivali po vzornih zbirkah izdelkov in 
kot šole na stroko, ki so ji pripadali, apelirajo so­
dobni muzeji obrtne in industrijske proizvodnje prav 
tako na laike, medtem ko skrbijo za strokovnjaka 
poklicni instituti. Sodobni muzeji obrtne in indu­
strijske proizvodnje so tako nazorne izobraževalne 
ljudske univerze. 
Posebne vzgojne naloge muzejev uporabnih zna­
nosti do proizvodnje obstojajo zato zlasti iz uva­
janja v historično gradivo obrti in industrije in s 
tem v zbiranje in obravnavanje dokumentarnega 
gradiva za njihovo zgodovino, ki je pri nas še malo 
razvita, da tako nadomeščajo pomanjkanje zgodo­
vinskih uvodov v posamezne uporabne znanosti in 
proizvodne panoge. Ta vzgojna naloga je predvsem 
znanstvena in namenjena visokim šolam in šele v 
drugi vrsti prosvetna. Druge vzgojne naloge pa so 
za muzeje uporabnih znanosti skupne z umetnostni­
mi, historičnimi in prirodoslovnimi muzeji in ob-
stojijo, poleg znanstvenih nalog študijskih zbirk, v 
popularizaciji izsledkov posameznih znanstvenih di­
sciplin vsemu ljudstvu z razstavami. Umetnik kot 
laik uporabnih znanosti bo našel v muzeju proizvod­
nje možnost, da se na najhitrejši in najbolj ekono­
mični način seznani z izsledki proizvodnje in upo­
rabne znanosti; zgodovinar kot laik prirodoslovja v 
prirodoslovnih, prirodoslovec kot laik umetnosti v 
umetnostnih muzejih in podobno. S tem razširjajo 
muzeji kulturno obzorje specialno šolanih posamez­
nikov, jih seznanjajo z razvojem življenja okoli njih 
in varujejo pred kulturno osamelostjo v strokovnem 
cehovstvu. 
Precej svojstveno je vzgojno razmerje muzejev 
do delovnih skupnosti v obrti in industriji. Vodstva 
obrti in industrije imajo navadno prvenstveni inte­
res na strokovnem izpopolnjevanju svojega name-
ščenstva N.ameščenstvo samo ima po dosedanjih iz­
kušnjah precej enakovrstne interese do prirodoslov­
ja, zgodovine, umetnosti ali tehnike. Pri umetnini 
bo prvo vprašanje povprečnega človeka iz proiz­
vodnje, kako je umetnina nastajala, pri uporabnem 
predmetu, poleg tega še kako deluje in služi člove­
ku in pri prirodoslovnem, kako se množi in živi. 
Splošno je zanimanje za starost in vrednost razstav­
ljenih predmetov, s čimer je človek iz obrtne in in­
dustrijske proizvodnje enak kmetu, ki opazuje pred­
met z vidika interesantnosti in materialne vrednosti. 
Sodelovanje proizvodnje in muzejev se začenja 
pri nastanku muzejev, ki bi morali biti iz vzgojnih 
smotrov skupni cilji posameznih podjetij in znan­
stvenikov stroke, ki ji je muzej namenjen. Brez 
codelovanja oblasti in delavskih svetov na pr. ni 
mogoče zavarovati historičnega in produkcijsko po­
membnega inventarja za muzej, temveč bo prišel 
med staro železo. Da naša podjetja pravilno pojmu­
jejo pomen razstavne metode za proizvodnjo doka­
zujejo številne javne razstave zlasti lokalne indu­
strije po vsej Jugoslaviji, interne zbirke izdelkov, 
ki imajo marsikje že same zase znanstveno muzejsko 
vrednost in končno lepe vsote, ki so bile po osvobo­
ditvi uporabljene za nakup umetnin. Večinoma je 
treba to dejavnost zasledovati perspektivno z vidika 
spomeniškega varstva; tu in tam pa že morejo slu­
žiti sodobne občasne razstave in zbirke za temelj bo­
dočim muzejem posameznih proizvodnih nalog ali 
socialistične graditve, kakor so se iz podobnih raz­
stav tudi v preteklosti rodili mnogi naši muzeji. Ta­
ko prerojeni muzej bo rasel v sodelovanju ljudske 
oblasti, gospodarskih podjetij, množičnih organi­
zacij in strokovne muzejske uprave, iz česar bo sle 
dila tudi vzgojna smer rastočega muzeja in njen 
vpliv na ljudstvo. Gospodarsko podjetje bo tako 
vplivalo na bodočo vzgojo ljudstva s konservator-
skim ohranjevanjem inventarja za proizvodnjo in s 
finančno pomočjo pri izgrajevanju muzeja. 
SINDIKALNO GIBANJE V SVETU 
SINDIKALNO GIBANJE V SVETU 
Pod tem naslovom bo »Železar prinašal odslej članke 
o sindikalnem gibanju v svetu in seznjanjal bralce o 
o problemih in delu sindikalnega gibanja delovnega raz­
reda drugih držav in narodov in tako približal njegovo 
borbo za pravice proletariata tudi nam. V tej številki 
pričenjamo s sindikalnim gibanjem v Indiji. 
{ 
SINDIKALNO GIBANJE V INDIJI 
članek je posnet po poročilih tov. Marka Beliniča iz 
Kongresa indijskega sindikata in njegovih vtisih o živ­
ljenju delavskega razreda Indije. 
IZ RAZGOVORA S PREDSTAVNIKI MINISTRSTVA 
ZA DELO 
Ministrstvo za delo (v Indiji) je bilo osnovano šale 
pred nekaj leti. Preje je obstojalo v okviru drugih mini­
strstev, konkretno ministrstva za javna dela in indu­
strijo in je bilo žele 1947 osnovano kot samostojni 
resor na čelu z ministrom, ki je član vlade. Splošno delo 
ministrstva vedi sekretar z dvema pomočnikoma mi­
nistra, ki sta direktno zadolžena eden za delovne odnose 
in drugi za probleme delovne sile. V okviru ministrstva 
dela je tudi generalna direkcija socialnega zavarovanja, 
ki pa se šele formira. Prvi zakon o socialnem zavaro­
vanju je bil sprejet komaj pred štirimi leti in je prav-
Julij 1952 ŽELEZAR Stran 17 
zaprav šele sedaj stopil v veljavo, a to samo v dveh 
mestih New Delhiju in Kampuru, kajti odredbe zakona 
veljajo samo za omejeno število gotovih kategorij de­
lavcev, torej je še zelo ozek. Po njihovih lastnih izjavah 
predstavlja samo eksperiment, ki bi predstavljal osnovo 
za razširitev zakona. Za sedaj je v imenovanih mestih 
zajetih okoli 200.000 delavcev in uvedeni skromni pri­
spevki za tri veje socialnega zavarovanja: hranarina, 
invalidnina in pomoč materam. Pred štirimi leti je bila 
uvedena tudi starostna pokojnina za 300.000 rudarjev na 
osnovi mesečnih vplačil in prispevkov delodajalca. Ru­
darji vplačujejo mesečno okroglo 1 rupijo in prav toliko 
delodajalci. Do zdaj je na ta način zbranih 30 milijonov 
rupij, iz katerih črpajo izdatke za omenjena penziije ru­
darjem, ko dosežejo starost 50 let. V načrtu je, da 
se ta sistem razširi še na delavce drugih šest industrij­
skih panog, tako da bi v perspektivi zajel okrog 2.5 mi­
lijona industrijskih delavcev. Poleg tega pa je predvi­
deno tudi povišanje prispevka delavca, ki bi naj znašaj 
1lie plače. 
Petletni načrt ima, po izjavah pomočnika ministra, 
svoje težišče v poljedelstvu in njegovem razvoju, pred­
vsem na regulacijskih delih in sistemih povezanih jezov 
v rečnih dolinah. Poleg tega država predvideva zgra­
ditev tovarne za proizvodnjo umetnega gnojila in to­
varne letal. Po izjavah uradnih predstavnikov, pa se 
industriji v celoti trenutno na more posvetiti večja skrb, 
ker poleg drugega primanjkuje tudi tujih valut. Zato je 
osnovni cilj petletnega plana Indije zasiguranje pre­
hrane prebivalstvu. Pri takih pogojih se jasno problem 
delovne sile sploh ne postavlja. 
ŽIVLJENJE DELOVNEGA RAZREDA INDIJE 
Čeprav je bil naš obisk v Indiji omejen samo na 
dvoje mest, od katerih je eden (New Delhi) v glavnem 
administrativno središče z manjšim številom delavcev, 
smo vendarle na osnovi opazovanj, razgovorov s sindi­
kalnimi funkcionarji in delavci ter z zbiranjem podat­
kov dobili precej jasno sliko o življenju in razmerah 
indijskega delovnega razreda. To je slika skrajne bede 
in siromaštva ob največji kulturni zaostalosti, slika, ki 
je za naše pojme zlasti z ozirom na industrijske delavce 
enostavno nerazumljiva. 
Stanje v Bombayu, enem največjih industrijskih sre­
dišč Indije in mestu s preko tremi milijoni prebivalcev, 
je v tem pogledu dovolj karakteristično in predstavlja, 
več ali manj tipično ilustracijo življenjskih pogojey de­
lavskega razreda Indije. Položaj delavcev se je v zad­
njih nekaj mesecih še bolj poslabšal zaradi depresije 
gospodarskega življenja Indije. Po umetno ustvarjeni 
prosperiteti izzvani s povečanim povpraševanjem za­
radi vojne v Koreji in dviganjem cen gotovih artiklov, 
je ponovno prišla do izraza tendenca k povračanju 
normalnega stanja. Kot rezultat tega je bil nekaj tednov 
pred našim prihodom zabeležen nagel pad cen nekaterih 
industrijskih artiklov. Kapitalisti so na to reagirali s 
pozivi za omejitev gospodarske dejavnosti, za zmanj­
šanje proizvodnje in zapiranjem podjetij v pričakova­
nju »boljših časov«. Vsekakor so kapitalisti, navajeni 
na ekstraprofite v začasnem ugodnem razdobju, hoteli 
obdržati visoke cene in zvaliti breme gospodarskih tež-
koč na hrbet delavskemu razredu in delavskim množi­
cam sploh. Tako se je število^ brezposelnih naglo večalo 
in skoraj istočasno je še vlada ukinila subvencije za 
prehrano, zaradi česar so v Bombayu v nekaj tednih 
cene prehrambenim artiklom skočile za 50%. Razum­
ljivo je, da se je s tem že itak težek položaj delavcev 
še poslabšal. 
S tem je bila v prvi vrsti prizadeta že itak pomanj­
kljiva prehrana delavcev. Toda problem prehranjevanja 
prebivalstva je tudi brez tega največji problem od vseh, 
kar jih ima indijska vlada. Po podatkih neke ankete 
je od 100 družin samo 39 takih, ki so v stanju, da si 
csigurajo najosnovnejše potrebe v prehrani. Zato je tudi 
umrljivost zelo velika in povprečna življenjska doba zelo 
majhna. Ne samo, da je kalorična vrednost prehrane 
indijskih delavcev med najnižjimi na svetu, temveč je 
tudi njen sestav zelo neprimeren, ker je v glavnem ve­
getarijanski in pomanjkljiv na vitaminih. Meso, ribe, 
mleko, olje in dražja povrtnina — vse to so artikli, ki 
so za delavca skoraj popolnoma nedosegljivi. Isto velja 
za sveže sadje, sladkor in še druge artikle. Nič ni po­
temtakem čudnega, če okoli 25% novorojenčkov ne živi 
več kot leto dni, če je povprečna doba starosti okrog 26 
let in če se bolezni kot malarija, tifus, tuberkuloza in 
kuga razširjajo na vse strani, pretvarjajoč se večkrat 
v epidemije z milijonskimi žrtvami. Delavski predeli v 
Bombayu so zato naselja ljudi izčrpanih obrazov in 
teles, zaostalih otrok, čeprav gre 80% delavskih družin­
skih zaslužkov samo za hrano, to še daleč ni dovolj 
za potrebe ponavadi zelo številne družine. 
Nič boljše niso razmere z obleko. Čeprav tekstilna 
industrija spada med najbolj razvite gospodarske pa­
noge in ima za seboj dolgoletne tradicije, a Indijo 
smatrajo za deželo, ki bi lahko zadovoljila v tem po­
gledu vse svoje prebivalstvo, delavci v Bombayu komaj 
da imajo kaj na sebi. Naj so na delovnem mestu v to­
varni, na ulici ah pred svojimi bajtami niso drugače 
oblečeni, kot z večjim ali manjšim kosom platna ovi­
tim okrog beder ali vrženim preko> ramen, čeprav je 
klima zelo topla, vendarle bi bila potrebna večja sred­
stva za odstranitev bedne in nemogoče obleke. O kakšnih 
čevljih ali obuvalih ni govora. Delavci hodijo, vsi brez 
izjeme, bosi. 
Najmučnejši občutek na tujca pa napravlja stano­
vanjsko vprašanje. V Bombayu okoli pol milijona de­
lavcev sploh nima nobenega stanovanja in spijo na 
cestah. S culo pod roko ali preko ramena čez dan 
opravljalo svoj posel, zvečeer pa zavzamejo svoj pro­
stor med tisočimi sebi enakih na pločnikih Bomfoaya. 
Poleg teh živi okoli 1,300.000 delavcev v »hišah«, ki jih 
je težko opisati. Pri tem naj omenimo, da ni stanje v 
Bombayu nič slabše od stanja v drugih industrijskih 
središčih. Za Kaikuto, Ahmedabad in Madras celo trdijo, 
da prekašajo v tem Bombav. 
Gre za cele mestne četrti, ki se razprostirajo v ne­
dogled in jih človek ne obhodi v nekaj urah ali za 
takozvana »leteča« naselja, ki se selijo iz enega mesta 
na drugo, kakor pač zahtevajo in odrejajo oblasti ali za 
cele vrste »stanovanj« nago-milenih na pločnikih neka­
terih širših ulic. To po večini niso nobene stavbe, niti 
kaj podobne hišam, temveč kolibe in bajte hitro sestav­
ljene iz blata, zabojev, raznih odpadkov in sličnega. V 
nekaterih četrtih so sicer res tudi bloki betonskih na-
jemniških stavb, toda temnega in sivega izgleda, raz-
jedeni od časa in obkoljeni z vseh strani z bajtami, ko­
libami in luknjami najhujše vrste. V celih predelih teb 
četrti sploh ni ulic in o vodovodu in kanalizaciji ni go­
vora. Iz njih se širi na vse strani strahovit smrad, ki 
ga še povečujejo sem in tja napeljani jarki napoljeni z 
zasimrajeno vodo, smetmi, odpadki in mrhovino. 
Obiskali smo dvoje takih četrti. Ogledali smo si ene­
ga od »stanovanj«, kakršni so približno vsi ostali. Pred 
vhodem v edini prostor, ki ni meril ves več kot 6 m2, 
brez vsakega okna ali kakršnekoli ventilacije razen od­
prtine, ki služi za vhod, živi družina osmih članov. V 
tem prostoru vsi žive, jedo, se rode in umirajo. Podobno 
je v ostalih »stanovanjih« z edino razliko, da kje sta­
nuje v njih po ena, drugje pa tudi po tri družine. V 
drugi četrti smo si ogledali cementni blok najemnih 
stavb. Izraz »najemna stavba« še oddaleč ne označuje 
vso strahoto, ki se tu vidi. Obstoji okrog 120 zgradb 
Stran IS ŽELEZAR Julij 1952 
z majhnimi linami namesto oken in človek bi mislil, da 
gre za skladišča, ki vsemu preje služijo, kot pa člove­
škim stanovanjem. Vstopili smo v eno od teh stavb. V 
njih je neznosen smrad in mrak. Le kadar se odpre pre­
grinjalo, ki loči izbe od ozkega hodnika se lahko vidi, 
da so tu ljudje, ki se pojavljajo kakor sence. Stavba, ki 
smo si jo ogledali, velja za eno od boljših, ker ima vsak 
od pregrajenih prostorov približne velikosti 8—9 m2 z 
istim številom prebivalcev, »celo« lino, ki predstavlja 
okno. i ' 
Nasprotno temu, pa so četrti mesta, kjer živi buržo-
azija in premožnejši sloji, tako lepe, da z njimi Bom­
bay predstavlja eno najlepših indijskih mest; široke z 
zelenjem in nasadi obrobljene ulice, kilometrske pro­
menade ob morski obali in povsod razkošje notri in zu­
naj. Če so plače direktorjev podjetja 80 do 100 krat 
višje od zaslužkov delavcev, potem so seveda tudi pro-
fiti dovolj veliki. Indijska buržoazija je uspešno Izko­
ristila obdobje velike gospodarske prosperitete. prvič v 
času pretekle vojne in potem pri vojni na Koreji po­
novno, čeprav je vlada izdala predpise o garanciji mini­
malne mezde, kakor tudi druge zakonske odredbe, s ka­
terimi naj bi vsaj kolikor mogoče zaščltela delavce pred 
breobzirno eksploaticijo, rezervna armada brezposelnih 
je v Indiji tako številna, da so kapitalisti, kljub ogorče­
nim borbam delavcev, ki ne prenehajo, uspeli za se pri­
dobiti ogromne profite. Vlada je skrbela in še skrbi za 
sredstva namenjena stanovanjskim stavbam za delavce, 
kakor tudi v druge socialne svrhe. Toda v sedanjih po­
gojih to ni dovolj, da bi se položaj delavca bistveno 
spremenil. Zato bi bil potreben neprimerno večji tempo 
industrializacije dežele z mnogo aktivnejšim angažira­
njem države pri usmerjevanju vsega gospodarskega raz. 
voja, predvsem na polju industrije, kateremu vlada do 
sedaj po splošnem mnenju- posveča premalo brige. 
Ekonomsko - socialni položaj delavskega razreda In­
dije v primerjavi z evropskimi prilikami je skoraj ne­
verjeten. Vzemimo samo dejstvo, da stanovanje, kot 
smo ga opisali preje in za naše pojme sploh ni stanova­
nje, stane 8—15 rupij mesečno, kolikortoliko sprejem­
ljivo stanovanje 30—60 rupij, dobro stanovanje pa 80 
do 150 rupij mesečno. Pri tem pa znaša največja plača 
delavca 40 rupij in 50 rupij še dodatka na draginjo me­
sečno. Če k temu dodamo, da konkretno v Bombayu živi 
1,800.000 ljudi v naselbinah ne pa v stanovanjih za 
ljudi in da je 500.000 ljudi sploh brez stanovanja potem 
lahko dobimo jasno sliko o ekonomsko - socialnem polo­
žaju delavskega razreda. 
Socialnega zavarovanja v celoti sploh ni in se šele 
sedaj uvaja, a samo za rudarje v celoti, v Bombayu, 
Kalkuti in Madrasu. To socialno zavarovanje pa pred­
stavlja samo brezplačno zdravljenje in delavec za časa 
bolezni ne prejema nobene hranarine. Pri tem imajo 
brezplačno zdravniško pomoč tudi porodnice in sicer do­
bijo samo brezplačno hrano in nego v boLiici brez po­
sebne hranarine v denarju. 
V indijskih tovarnah so glavni akcionarji Angleži 
Eksploatacija delavcev je brezsrčna bodisi od strani An­
gležev ali domačih kapitalistov. Zanimivo je kako šef 
pogona v tovarni gleda na delavce. V svoji vzvišenosti 
nad njimi, mu je pod čast, da bi sploh pogledal, kaj šele 
govoril z Indijcem - delavcem. Delavci in tudi vse pov­
prečno prebivalstvo Indije zelo sovraži tujce, kar je ra. 
zumljivo ob takem postopanju angleških kapitalistov. 
Znano je, da ima Indija veliko živine, toda kljub 
temu samo 1% indijskih otrok pride lo mleka. 9@<>/o 
otrok nikoli v svojem življenju ni okusilo mleka. Socia­
listi popolnoma upravičeno kritizirajo Nelirujevo vlado, 
ki bi laihko povzela energične mere za racionalizacijo 
mleka, da bi ga prvenstveno dobili otroci. Vlada v tem 
pogledu ni podvzela ničesar, saj je vse ostalo pri sta­
rem kot pod angleško vladavino. Vlada skrbi pred­
vsem za izgradnjo stanovanj v Bomabyu in Delhiju ter 
verjetno tudi v drugih mestih, toda ta stanovanja so 
zaradi visokih cen dostopna samo v glavnem uslužben­
cem in trgovcem, delavci pa ostajajo pri tem kot do 
sedaj. Razredna borba ni zaostrena zaradi slabe raz­
redne zavesti delavcev in prav zato jih tudi neusmiljeno 
izkoriačajo. Če delavec primerja prosto življenje brez 
stanovanja in življenje v času dela v tovarni, se mu zdi, 
da je bolje biti v tovarni, kot pa na svobodi, kajti spi 
lahko med dvema izmenama kar v tovarni in kdo ve, če 
med tem kaj je. 
Drugače pa so za indijske razmert še kar tiobro 
urejene ambulante za prvo pomoč in ročne apoteke. 
Stroške za vzdrževanje teh ambulant in nabavo zdravil 
in ostalega materiala nosi podjetje, delavci pa prejemajo 
pomoč zastonj. 
Iz razgovorov s celo vrsto funkcionarje" smo svedeli, 
da so sindikati v zelo slabem finančnem stanju Čla­
narina znaša 4 anase mesečno (15 dinarjev). Ta nizka 
članarina pa se vsa izrabi za vzdrževanje profesionalnih 
funkcionarjev in kritje administrativnih in upravnih 
stroškov, člani sindikata ne dobijo podpor ali material­
ne pomoči niti za časa štrajkov. Če dobijo kakšno po­
moč je ponavadi le rezultat zbiralnih akcij. 
Zanimivo je, da obstoji poleg štrajkov, demonstracij 
in raznih protestov, ki jih organizira Hind Mazdur Saba, 
tudi način borbe zavestnega elementa v obliki prosto­
voljnega odhoda v zapor. Posamezni« gre k načelniku 
občine ali mesta in protestira proti draginji ali drugemu 
zlu, ki pritiska delavske množice in izjavi, da bo pre­
kršil zakon. Zaradi te izjave ga načelnik kaznuje z 
14:—30 pa tudi več dnevi zapora in se takoj domeni 
kako bo kaznovana oseba kazen prestajala. Najpogo­
steje kaznavana oseba, ki prekrška sploh ni naredila, 
pa mora kazen vendarle prestati, odide za nekaj ur 
dnevno po delu v zapor. Socialisti nazivajo ta način pa­
sivni odpor, ki predstavlja specifično obliko borbe v 
indijskih prilikah za dosego gotovih rezultatov. 
DOGODKI ZADNJIH TEDNOV 
Župančič Uroš: 
Bogat doprinos Jeseniških planincev k napredku 
in zdravi rasti slovenskega planinstva 
Planinci in alpinisti iz vrst jeseni- vedno vztrajno kazali pozitivno in 
ških železarjev so bili vedno gonilna progresivno pot naprej — navzgor v 
sila vsega našega gorniškega udej- revolucionaren razvoj socialističnega 
stvovanja. Imena Miha Čop, Joža planinstva in alpinizma. V svobodi 
Čop, Matevž Frelih, More Andrej in pa so prav planinci in alpinisti iz že-
Medja Maks so poleg Miha Potočnika lezarskih Jesenic vodeče planinsko 
društvo v Sloveniji, člani se udej-
stvujejo pri udarniških delih za do­
brobit in napredek vse planinske 
skupnosti, mladi alpinisti pod vztraj­
nim in preizkušenim vodstvom Ja­
neza Krusiča pa so zmagoviti v vseh 
tudi najtežjih in prevesnih stenah v 
poletni vročini in v času ledenih zim. 
Planinci kakor alpinisti so sposobni 
spreminjati nemogoče v mogoče, raz-
Julij 1953 ŽELEZAR Stran 19 
vili so množično —• ljudsko planin­
stvo in vrhunski alpinizem na za­
mejsko raven. Planinske postojanke, 
ki jih oskrbuje planinsko društvo Je­
senice so najbolje opremljene in do-
sedlu. S pesmijo in vriskom so se v 
jutranjo zarjo četrtka, 26. junija spu­
stili preko meje v prekrasno Ziljsko 
dolino. Preko štirideset udeležencev 
je brezmejno uživalo na tej poti, naš 
bi o oskrbovane in založene z vsem, 
česar si poželi najbolj razvajen in 
izbirčen planinec. S pomočjo delav­
cev železarne in velikim razumeva­
njem DS in UO ter še prav posebej 
z vso dobro voljo tov. glavnega di­
rektorja Ropreta je uspelo Jeseniča­
nom elektrificirati sektor Vršiča in 
ga po telefonu zvezati s svetom. Ta­
ko opremljenih planinskih postojank 
ne zasledimo nikjer drugje v naših 
gorah, zato prihajajo na Vršič ljubi-
teelji gora od vsepovsod in uživajo 
vso lepoto, mir in kras bogastva pla­
ninskega sveta. 
Delo jeseniških planincev in alpini­
stov je vidno. Stalne pohvale in pri­
znanja z najvišjih forumov pričajo, 
da so podjetni in delovni Jeseničani 
dosegli svoj namen: v planinah za­
dovoljiti delovne ljudi. 
V cilju, da planinska in alpinistič­
na skupna zadovolji želje in potrebe 
svojih članov, so se začele priprave 
za samostojno inozemsko odpravo. 
Veliko je bilo že organiziranih re­
publiških in zveznih planinsko.alpi-
nističnih odprav v avstrijske in fran­
coske gore, kjer so bili Jeseničani 
vedno močno zastopani. Pri teh pla-
ninsko-alpinističnih podvigih so do­
bili veliko izkušenj in zato so lahko 
pristopili k samostojni ekspediciji. 
Delo je bilo lahko, ker so dobili vso 
pomoč in razumevanje pri forumih 
železarne. 
Udobni veliki avtobus je hitel po 
dolini skozi noč proti Korenskemu 
tovarniški avtobus pa je brzel po 
lepi gladki asfaltni cesti goram na­
sproti. Vsi udeleženci so bili nestrp­
ni, pričakovali so uresničenje svojih 
daljnih želja, še isti dan pred pol-
hitel, program je bil obsežen, hoteli 
smo videti čimveč novega in lep.ga 
gorskega sveta. Še isti dan smo 
prenočevali ob največjem ledeniku 
vzhodnih Alp na Pasterci, ki je dolg 
preko 10 km. Spanja ni bilo veliko, 
ker smo se vsi pripravljali na težak 
vzpon na vrh Velikega Kleka 3798 m, 
ah kralja Visokih tur, na katerega 
vrh so pristopih prvič 25. avgusta 
1799. leta, torej polnih 21 let pozmeje, 
kar so bohinjski fužinarji uspešno 
dosegli teme Triglava. 
V soboto, dne 28. junija je hitela 
dolga vrsta jeseniških planincev in 
alpinistov preko ledenika Past-erce. 
Dolga je bila pot preko ledenika, na 
nasprotni strani pa se je začel težak 
vzpon v prekrasnem dnevu. Sonce je 
žgalo neusmiljeno, da smo se vsi po-
fiteno potili. Na najvišji planinski 
postojanki (Adlersrube, 3454m) smo 
se odpočili, opoldan pa nas je 32 
udeležencev nadaljevalo strmo, za-
snežno in nevarno pot na vrh ponosne­
ga Velikega zvonarja. Pot je bila zelo 
nevarna, nikomur pa se v varstvu 
naših alpinistov in gorskih reševalcev 
ni nič hudega ali slabega pripetilo. 
Ta naš množični uspeh so pohvalno 
komentirali vsi alpinisti, ki so se v 
1. Pristop 32 naših planincev in alpinistov na vrh 
2. Vrhunski alpinistični podvigi naveze Krušič-šiler 
3. Plezalni vzpon naveze Kočevar-Debeljak 
dnem so dosegli prekrasno tirolsko 
mesto Llenz. 
Drugi dan izleta, v petek, so izra­
bili udeleženci za izlete in težke 
plezalne ture na vrhove in v stene 
Lienskih Dolomitov, ki so jih naši 
najboljši vrhunski alpinisti poznali že 
od preje. Uspešno so bile preplezane 
težke in tudi najtežje smeri v teh 
gorah brez nezgod in nesreč, čas je 
teh dneh nahajali v okolici Gross-
glocknerja, pravilno so ocenili visoko 
stopnjo našega jugoslovanskega pla­
ninstva in alpinizma in mu dali vse 
priznanje, nam pa pohvalo. Višek na­
še zmogljivosti pa so pokazali drugi 
dan naši najboljši alpinisti, ki so 
preplezali sami, brez pomoči katere­
gakoli domačega vodnika skrajno te­
žak Pallavicini žleb na severni stra-
Stran 20 ŽELEZAR Julij 1952 
ni Grossglocknerja. Ta vzpon pred­
stavlja najvišjo stopnjo alpinistične 
zmogljivosti. Tako nam je uspelo po­
kazati v svetu pravilno linijo razvo­
ja našega množičnega ljudskega pla­
ninstva in vrhunskega alpinizma. Vsi 
so dali visoko priznanje našemu pla-
ninsko-alpinističnemu udejstvovanju 
in se čudili, da smo v tako kratkem 
času socialistične družbene stvarno­
sti dosegli tako zavidanja vredno 
stopnjo. 
Dobro razpoloženi smo se vsi ude­
leženci vračali z našim avtobusom 
po prekrasni avtomobilski cesti do­
movini nasproti. 
Planinska odprava planinskega dru­
štva Jesenice je v vsakem pogledu 
dosegla svoj namen. Šli smo v svet 
z radovednostjo, kaj vse lepega in 
dobrega nudi, hvalili smo lepoto in 
bogastvo planinskega sveta, v svetu 
pa smo videli bedo in siromaštvo, od 
katerega smo se pri nas že zdavnaj 
poslovili. Ljudje tam v svetu gle­
dajo zaskrbljeno v bodočnost, mi pa 
Imamo čiste in jasne perspektive. 
Dobro vemo, da si z lastnim zna­
njem in sposobnostmi gradimo lepše 
življenje, katerega si oni težko 
ustvarjajo in neverno pričakujejo. 
Posebno žalostno pa je poglavje in 
bedno življenje razseljenih ljudi — 
brez domovine. Mi jo imamo, zlato 
in nermeizno bogato, in smo ponosni 
in srečni, da se imenuje FLR Jugo­
slavija. 
Kmalu smo se naužili vsega do­
brega in lepega, klicala in vabila nas 
je domovina s svojimi gorami, lepo­
tami in bogastvom, z našimi tovar­
nami, cestami, železnicami in vodnimi 
centralami, ki so delo naših rok, 
znoja in žuljev našega novega člo­
veka in mladine. S pesmijo in vri­
ski smo pozdravili domovino na Ko­
renskem prelazu in blagrovali vsako­
gar, ki jo ima. 
Še bomo šli v daljni svet, ne iskat 
avantur in bogastva, saj avantur ne 
poznamo, bogastva pa imamo doma 
v izobilju. Šli bomo v svet, da bomo 
s seboj nosili resnico in pravico de­
lovnih ljudi, idejo bratstva in enot­
nosti vseh proletarcev sveta. 
Tomislik . . . 
da je glavno žrebanje 
Državne loterije F L R J 
23. avgusta na Jesenicah 
Železarska Kropa JE DOŽIVELA SVOJ VELIKI PRAZNIK 
V nedeljo, dne 29, junija so v starodavni Kropi 
otvorili kovaški muzej, odkrili spominski plošči slikar­
jema Janezu Potočniku in Petru žmitku, odprli raz­
stavo del obeh slikarjev v ljudski šoli, odprli razstavo 
šole za umetno kovaštvo in si ogledali vigene »Viča«, 
ki je obratoval od 11.30 do 13. ure. 
Starodavna Kropa takega praznika najbrže v svoji 
zgodovini še ni doživela. Na to veliko slavje je prišel 
|il|g| 
Kovani zmaj, 
simbol Krope, 
ki bo krasil 
novo kopališče 
Foto: Torkar 
minister za znanost in prosveto LRS tov. Boris Ziherl 
v spremstvu znanstvenikov, umetnikov, književnikov, 
tehnikov in zgodovinarjev. Prišli pa so tudi stari ru­
darji in železarji iz Bohinja, z Jesenic, Kamne Gorice, 
Tržiča in iz Železnikov, ki so desetletja kopali rudo, 
vlivali, kovali, valjali in oblikovali železo in jeklo. 
Bil je lep sončen dan, kot bi ga Kroparji naročili. 
Naselje je bilo v zastavah, po cestah in ulicah je bilo 
praznično razpoloženje. 
Kropa je vsa en muzej. Toliko pestrosti, toliko 
skladnosti in toliko zgodovinskih zanimivosti, starih 
stavb z malimi okni, mrežami in polknicami, ki gledajo 
z enega brega, na drugi breg Kroparice, najdeš samo 
v tem odročnem kraju in morda nikjer drugje na svetu. 
Ob 9. uri je domačin tov. Laizar Janez otvoril sve­
čanost odkritja spominske plošče na rojstni hiši sli­
karja Petra Žmitka na zgornjem koncu Krope. Vse-
učiliški profesor dr. Franc Štele je prikazal lik Petra 
žmitka kot lovca, portretista in krajinarja, ki je štu­
diral doma in v tujini, ustvarjal pa v Ljubljani dolgo 
vi sto let. 
Spominsko ploščo je po kratkem nagovoru odkril 
minister tov. Boris Ziherl, v varstvo pa jo je prevzel 
predsednik KOO tov. šmdtek Ludvik. 
Isti spored je bil izvršen pred rojstno hišo slikarja 
Janeza Potočnika, nakar so si številni gostje ogledali 
v osnovni šoli dela obeh domačih slikarjev. 
Ob 11. uri je bila otvoritev kovaškega muzeja v 
starinski Klinarjevi hiši. Tu je imel kratek nagovor na 
številno občinstvo in goste direktor »Plamena« tov. 
Lenart Petrač, slavnostni govor pa predsednik Tehni­
škega muzeja Slovenije, univ. prof. ing. Ciril Rekar, 
ki je med drugim dejal: 
Prinašam vam pozdrave Slovenskega tehniškega 
muzeja, čestitke za opravljeno in najboljše želje za bo-
Julij 1952 ŽELEZAR Stran 21 
doče delo, za srečo in razvoj Krope in njenega kova-
štva. 
Mi vidimo danes Kropo v luči in obleki, v kateri 
ste jo samo le redkokdaj videli. Nikoli ne bom pozabil 
usode in bodočnosti Krope in Kroparjev iz vaših ust. 
Rekel mi je nekdo: »Kropa je bila in bo. Še nikoli se 
ni Kroparjem dobro godilo, pa smo le ostali in bomo 
ostali, pa če bo tudi težko.« Mislim, da je to beseda 
vse Krope. So pri nas kraji, kjer je več zemlje za 
polja in vrtove in kjer tudi sadje boljše rodi. V tistih 
krajih je ljudem laže, kot vam. In vendar pri ljudeh 
iz tistih krajev redko najdemo tisto zvestobo in lju­
bezen do svojega doma, kot pri vas. Kolikokrat bi 
že morala Kropa konec vzeti in Kroparji obesiti cule 
na rame, da si poiščejo kraje, kjer je več sonca in 
kjer se laže služi kruh? 
Zato nam daje zgodovina kroparskega železarstva 
in kovaštva dosti dokazov. Lonec za žgance na ozko 
odmerjenem prostoru kovaškega ognjišča v vigencu, 
iz katerega je zajemala vsa družina, ki je tudi tam 
prebila večji del svojega življenja, pa je tako pretres­
ljiv in časten dokument, da so lahko nanj ponosni tisti, 
in to so skoraj vsi Kroparji, ki so v vigencih in pri 
nakovalih izdržali do danes. 
V kovaškem muzeju, ki odpira danes svoja vrata 
široki javnosti, še ni veliko eksponatov. Naj vas nikar 
ne moti, če to ni velika muzejska palača z velikimi 
razstavnimi prostori. To pa, kar je razstavljenega, pn 
nam jasno govori o uspehih in tegobah Krope in vse 
nekdaj tako znamenite Lipnišike doline. 
Dragi mladinci, mladinke, pionirji in pionirke! Mu­
zeji niso namenjeni za stare, ampak za mlade ljudi. 
V zgodovinskih muzejih kažemo predmete, ki nas učijo, 
kako se je življenje razvijalo. Oni nam kažejo temne 
in svetle dobe, nikdar pa nečastne. Kajti le oni človek 
in narod, ki se je držal svojega rodu, ki je imel ponos 
in ki je trdo delal, je obstal, je ustvarjal in postal 
zgodovinsko pomemben. 
Kovaški muzeje je odprl minister tov. Boris Zdherl 
s kratkim nagovorom, med katerim je omenil, da je 
bilai v preteklosti ustvarjalnost rudarjev in železarjev 
v Kropi, Kamni gorica, v Bohinju, na Jesenicah, v Tr­
žiču, Železnikih in drugod najmočnejša tam, 'kjer so 
bili dani osnovni pogoji in kjer so bih življenjski pogoji 
za obstanek delovnega človeka najtežji. 
Ko so si gostje ogledali muzej, v katerem je največ 
pozornosti vzbujala maketa nekdanjih fužin v Kropi, 
ki jo je umetniško izdelal 75 letni domačin Janez Až-
man, so si gostje ogledali še razstavo šole za umetno 
kovaštvo v Kropi, ki je po kvaliteti izdelkov, pestrosti 
in razporejenosti presenetila vse obiskovalce. 
Največjo pozornost pred ra^stavmm poslopjem pa 
je vzbujal kovan zmaj, simbol stare in sedanje Krope, 
ki bo postavljen ob novem kopališču, ki je v dogradnji. 
Popoldne so si gostje ogledali Tomanovo kovačijo 
ob poteku Lipnici, ki je to nedeljo obratovala. Gostje 
so z velikim zanimanjem sledili delu spretnih kovačev, 
Ing. Ciril Eekar govori zbranim visokim gostom 
in številnim udeležencem 
Foto: Torkar 
ki so pod težkim vodnim kladivom kovali in obliko­
vali razbeljeno železo. 
Kakor v Kropi, je bilo tudi ta dan v Kamni gorici 
vse na nogah. Tudi tu so domačini prikazali na raz­
stavi predmete iz davne preteklosti, ki so jih nekoč 
nakovali v svojih vigencih. 
V zapuščenem vigencu na Polju pa so na slavnostni 
dan obratovali. Okrog mračnega poslopja se je zbralo 
okoli 600 ljudi. Po kratkem govoru prof. Baša je 
občuteno recitiral neki domačin Župančičevo »Od štirih 
do ene«. V vigencu pa sta gorela dva kovaška ognja 
v katera sta vpihovala veter mehova na ročni pogon. 
Po nekaj letih zastoja so stari kamnogoriški kovači 
spet pokazali svojo izredno spretnost pri kovanju ve­
likih žebljev, pri čemur so jim pomagale tudi žene, ki 
so k ognju pristavile tudi lonce za žgance, kot v tistih 
starih časih, ko so kroparski in kamnogoriški kovači 
garali, kuhali in spali v mračnih in zaprašenih de­
lavnicah. 
Z gasilskega 
festivala 
Ind. gasilske čete 
Železarne 
Jesenice 
Začetna slavnost festivala v 
Bohinju ob zgodovinski uri 
Zoisove graščine 
Stran 22 
ŽELEZ AR Julij 1952 
Slavnostna tribuna z gosti, predstavniki gasilskih forumov in ostalih 
ustanov. Pred njimi najstarejši edini živeči soustanovitelj gasilske 
s,ete v Bohinju s štaf etno plamenico 
Vse foto: France Torkar 
Prizor iz slavnosti na športnem 
igrišču 
Ob odkritju spominske plošče ustanoviteljem 
industrijske gasilske čete na gasilskem domu 
v Železarni 
Julij 1952 ŽELEZAR Stran. 23 
F i Z K U L T U R A IN ŠPORT 
POMEMBEN USPEH NAŠE 
MLADE SODELAVKE 
Kdo vsaj po imenu ne pozna 
skromne in tihe Burnikove Jelke, 
navdušene športnice padalstva in 
jadralnega letalstva in komaj opaz­
ne tehnične risarke v risalnici naše 
tovarne? Prav ta Burnikova Jelka 
je na nedavnem padalskem in ja­
dralskem prvenstvu v Zemunu od 
9.—13. t. m. dosegla na državnem 
prvenstvu v ženskem padalskem 
tekmovanju častno prvo mesto, 
vsekakor velik uspeh za mlado 
tekmovalko. Od 150 možnih točk 
je dosegla 99.2 točki pred Rabuza 
Danico iz Celja s 84 točkami. Tek­
movanje je obsegalo 3 skoke v 
krog na odrejen cilj in v vodo. 
Skoki na odrejen cilj so bili na 
zemunskem letališču, skoki v vodo 
pa na Savi pri Ali Ciganiji. Tekmo­
vale so vsega skupaj 4 tekmoval­
ke. Za doseženo prvo mesto je Jel­
ka dobila naziv državne prvakinje 
v skokih s padalom, komandant 
padalcev Jugoslavije Gorjup Ivan 
ji je izročil lepo diplomo, socialni 
svet AF2 Beograd pa ji je podaril 
dragoceno in lično ročno uro. 
Burnik Jelka je hčerka delav­
skih staršev in že v zgodnji mla­
dosti je občutila vse grenkobe ta­
kratnega režima. Zato ni čudno, 
če je njen oče, ki je bil kot zidar 
zaposlen v jeseniški tovarni že kot 
mlad fant sodeloval v naprednem 
delavskem gibanju. Garanje in tež­
ka bolezen sta ga 1937 vzela Julki 
in njenima sestricama, v njih sa­
mih in njihovi materi pa je zapu­
stil neizprosno sovraštvo do vseh 
izkoriščevalcev delovnega ljudstva. 
Zato Jelkina mama že takoj 1941. 
leta skupaj z Vido Tomšič, Pepco 
Žagar in ostalimi v težkih pogojih 
prevzame naporno ilegalno delo. 
Ob prehodu bloka pri Ljubljani jo 
aretirajo Italijani in pošljejo v ta­
borišče pri Benetkah. Jelka, takrat 
komaj 10-letno dekletce, rojena je 
1931., pa je s sestricama prepu­
ščena tujim ljudem. Ob kapitulaciji 
Italije 1943 se Jelkina mati vrne, 
poišče svoje hčerke in z njimi odi­
de k partizanom v ljubljansko bri­
gado. V tej brigadi je bil poseben 
oddelek za otroke, nekak DID in 
v njem je Jelka živela svoje novo 
partizansko življenje. Marca 1945 
je s skupino otrok tik pred ofen­
zivo odšla iz Črnomlja z letalom v 
Bari v Italiji. Takrat se je prvič 
peljala z letalom in še sanjalo se 
ji ni, da bb sploh kdaj postala pa-
dalka, saj je le imela željo, da bi 
odšla v partizansko pomorsko šolo, 
kamor pa jo mati zaradi mladosti 
ni pustila. Kmalu nato se je z ladjo 
»Slovenija« prepeljala v osvoboje­
ni Split in v Novem Kaštelu nekaj 
mesecev obiskovala tamkaj orga­
nizirano slovensko šolo. Kmalu po 
dokončni osvoboditvi pa je z vso 
družino prišla na Jesenice in obi­
skovala tukajšnjo gimnazijo, nato 
pa, se vpisala v vojaško šolo za 
tehnično risanje, ki jo je uspešno 
dokončala in je sedaj zaposlena v 
risalnici Železarne. 
1947. leta se je v družbi svojih 
tovarišev in tovariši c, bolj za po­
skus in iz šale kot zares zaintere­
sirala za padalstvo. V Lescah je 
bil organiziran prvi 15 dnevni pa­
dalski tečaj, na katerem se je tako 
navdušila, da je vseh 15 dni vsak 
dan iz Jesenic do Lesc in nazaj 
hodila peš, kajti zaradi urnika se 
ni mogla posluževati vlaka. Velika 
žrtev in zmagala je volja. 16. X. 
1947 je prvič odskočila z letala, po 
3 sekundah odprla padalo in sreč­
no pristala na zemlji. Za seboj ima 
sedaj že 20 skokov in je sodelovala 
na vseh vidnejših padalskih prire­
ditvah. Letos pa je prvič tudi tek­
movala in dosegla častno prvo me­
sto. Zdaj se pripravlja na sloven­
sko prvenstvo, ki bo avgusta v 
Celju. Potožila je, da se zaradi po­
manjkanja primernega letala v 
Lescah padalski šport pri nas le 
težko razvija, čeprav je toliko nav­
dušenih mladincev in mladink na 
Jesenicah, ki bi radi pričeli s tem 
športom. Jelka ima tudi že B izpit 
v jadralnem letalstvu in v krat­
kem bo skušala narediti tudi C 
izpit. 
Mladi in pogumni Jelki, ki se za­
veda pomembnosti padalstva za 
krepitev naših obrambnih sposob­
nosti, želimo še obilo uspehov in 
nadaljne neustrašenosti, ki naj bo 
vzgled vsem mladincem in mladin­
kam. 
teiena, 
da ne boste ta mesec zadeli tudi Vi? 
Imeti pa morate srečko Državne 
loterije FLRJ. - Pohitite, 
srečk je vsak den 
manj I 
* KULTURA IN PROSVETA * 
OB PRD?RAVAH ZA NOV svetne dejavnosti. Tamkajšnje sin- gledališki in glasbeni dejavnosti. 
KULTURNO-PROSVETNI DOM dikalno kulturno umetniško dru- Vzporedno z razvojem kulturno-
NA JAVORNIKU štvo, ki nosi ime po padlem revo- prosvetne dejavnosti pa se, kakor 
V letih po osvoboditvi so delov- lucionarju Francu Mencingerju, dolga rdeča nit, vleče pereče vpra-
ni ljudje Javornika in Koroške ima 6 sekcij, ki pod izredno tež- sanje in problem gradnje kulturno-
Bele dosegli viden in pomemben kimi pogoji delujejo in se trudijo prosvetnega doma, kjer naj bi se 
napredek v razvoju kulturnopro- za dosego čim večjih uspehov pri razvijalo bodoče politično in kul-
Stran 24 Ž E L E Z AR Julij 1952» 
turnoprosvetno delo. Zaradi po­
manjkanja primernih prostorov za 
kulturnoprosvetno, kakor tudi za 
delo ostalih množičnih organizacij 
Javornika in Koroške Bele, je bil 
že pred leti ustanovljen prvi pri­
pravljalni odbor, ki je imel nalogo 
pripraviti vse potrebno za začetek 
gradnje. Od tistih časov pa do da­
nes je minilo že pet let in danes 
imajo na Javorniku že četrti od­
bor. Omenjeni gospodarski odbor, 
ki je bil ustanovljen v lanskem 
septembru pri sindikalni podruž­
nici na Javorniku, je v letošnjem 
letu prijel krepko za delo. Člani 
omenjenega odbora so sami delav­
ci iz javornaške valjarne, ki kljub 
vsem oviram niso klonili, temveč 
s podvojenimi močmi dosegli prve 
pomembne uspehe. Pred- dnevi so 
dobili obvestilo o odobritvi loka­
cije zemljišča na nekdanjem Šte-
fančevem vrtu, ki je splošno ljud­
ska last, imajo pa težave z izde­
lavo idejnega osnutka in načrtov. 
Po dosedanjih informacijah bo dom 
gradilo gradbeno podjetje »Pro­
jekt« iz Kranja in v kolikor bodo 
pripravljalna dela gotova, bo ome­
njeno podjetje začelo z izkopom in 
betonskimi deli že letošnje leto. 
Dom, kakršnega si zamišljajo člani 
gospodarskega odbora na Javorni­
ku, bo med najlepšimi te vrste v 
Sloveniji. Člani pripravljalnega od-
nosno gospodarskega odbora za 
postavitev kulturnega doma pa 
stojijo pred kočljivim problemom, 
kako pravilno in sodobnim pogo­
jem ustrezajoče izbrati velikost 
prostorov, ki bi ustrezali potrebam 
in delu novoustanovljenega delav­
skega društva »Svoboda« in osta­
lim množičnim organizacijam Ja­
vornika in Koroške Bele. Da bi 
rešili to vprašanje, so člani pri­
pravljalnega odbora sklenili, da 
bodo v doglednem času pripravili 
širši sestanek, kjer bi se obrav­
navali problemi zadnjih priprav 
pred začetkom gradnje kulturnega 
doma. Na tem sestanku bi raz­
pravljali o številu in velikosti pro­
storov, kakor tudi o ostalih pro­
blemih, kot je potrebna delovna 
sila, ki naj bi pomagala pri grad­
benih delih v letošnji jeseni in v 
bodočem letu. Gospodarski odbor 
želi, da bi delovni ljudje v čim 
večjem številu svetovali s koristni­
mi predlogi, katere bi projektanti 
z veseljem uporabili pri svojem 
delu in izdelovanju dokončnih na­
črtov. Da bi zainteresirali kar naj­
več prebivalcev Javornika in Koro­
ške Bele bo razpisan poseben na­
tečaj za izdelavo idejnega osnutka 
načrta novega doma, želja pa je, 
da bi se tega natečaja udeležili 
tudi nasi gradbeni strokovnjaki, 
kar bo pospešilo pripravljalna dela 
in s tem tudi začetek gradnje tako 
važnega in prepotrebnega kultur-
noprosvetnega doma. E. Ž. 
NA JAVORNIKU SNUJEJO 
DELAVSKO KULTURNOPRO­
SVETNO DRUŠTVO »SVOBODA« 
Kakor vsepovsod, tako so tudi 
na Javorniku začeli s pripravami 
za ustanovitev delavsko kulturno-
prosvetnega društva Svoboda. V 
ta namen so organizirali le inicia­
tivni odbor, ki ima nalogo pripra­
viti vse potrebno za izvedbo usta­
novnega občnega zbora. O ustano­
vitvi novega društva so doslej raz­
pravljali že na sestankih posamez­
nih odsekov sedanjega SKUD-a, 
vedno večje zanimanje pa vlada 
tudi v valjevskem delovnem kolek­
tivu. To ni nič čudnega, saj so na 
Javorniku imeli že v predvojnih 
letih močno podružnico »Svobode«, 
ki ji je po njenem razpustu v letu 
1935 sledilo DKD »Enakost«. Pred­
vojna »Svoboda« na Javorniku je 
bila splošno znana kot najbolj na­
predno delavsko kulturnoprosvet­
no društvo. V »Svobodi« se je ko­
vala delavska enotnost javorni-
škega proletariata in se vzgajali 
prekaljeni borci za delavske pravi­
ce, kakor Giorgioni, Mencinger, 
Vencelj Perko, Noč Anton, Svetina 
Viktor in mnogi drugi. Na Javor­
niku živi danes nad 50 tovarišev, 
ki so bili v času najhujšega priti­
ska s strani klerikalskih režimov, 
neuklonljivi člani »Svobode«. Le-ti 
med njimi Jože Stare, Filip Kle-
menčič, Stanko Pirih in mnogi dru­
gi se dobro spominjajo ogromnega 
dela in vidne vloge, ki jo je opra­
vila predvojna »Svoboda« na Ja­
vorniku v razvoju delavskega re­
volucionarnega gibanja. Kljub tež­
kim delovnim pogojem je delo v 
javorniški predvojni »Svobodi« ne­
nehno napredovalo. France Men­
cinger je s svojim neumornim de­
lom vodil 30-40 članski pevski zbor, 
ki je s svojo kvaliteto žel obilo 
uspeha v javorniškem železarskem 
revirju in v bližnji in daljni oko­
lici. Izredno aktivni pa so bili tudi 
člani igralske družine, ki so z 
uspehom postavila na oder Moškri-
čeve »Rdeče rože«, odrska dela L 
Cankarja itd. Kljub stalnemu za­
sledovanju tamošnjega policijske­
ga komisarja Jesiha in njegovih 
pomagačev in podrepnikov je uspe­
la v letih 1937 in 1939, v letih tik 
pred začetkom druge svetovne voj­
ne, organizirati 30 člansko mladin­
sko skupino z imenom Detoljub. 
Mladinci in mladinke so se v tej 
skupini seznanjali v obliki poučnih 
in vzgojnih predavanj z razvojem 
delavskega gibanja v borbi proti 
kapitalističnim izkoriščevalcem. Po­
leg tega so imeli ustanovljeno re-
citatorsko skupino, ki jo je vodil 
znani borec za našo svobodo tov. 
Marijan Kavalar, ki je bil v letu 
1942 ustreljen kot talec. 
O delu predvojne javorniške 
Svobode bi lahko napisal cele stra­
ni, zato je potrebno, da bo novo­
ustanovljena Svoboda na Javorni­
ku nadaljevala to delo s prav tak­
šno vnemo in doslednostjo. Da bi 
novoustanovljeno delavsko kultur­
noprosvetno društvo Svoboda do­
seglo svoj namen in, da bi pri tem 
posvečalo kar največ skrbi in po­
zornosti idejno vsebinskemu delu 
in vzgoji članstva na sploh, so se 
odločili, da bo pod vodstvom »Svo­
bode« delovala tudi Ljudska uni­
verza, ki bo delovnim ljudem omo­
gočala s poučnimi in znanstvenimi 
predavanji s področja znanosti, 
kulture itd. krepiti in večati nji­
hovo znanje in izobrazbo. E. Ž. 
Me delajte si 
skrbi! 
Kupite takoj srečko 
Državne loterije FLR3 in že 
boste eden izmed tistih, 
ki utegne zadeti v avgustu 
500.000 din 
Dva posnetka iz uprizoritve Kreftove »Velike puntarije« na letnem gledališču v okviru gasilskega 
festivala. Režiral je tov. Srečko Tič, sceno pa jeizdelal tov. Marijan Pliberšek. Škoda, da je odpo­
vedala organizacija in ni bilo zadovoljivega obiska. Kdo je kriv zato? 
LUTKOVNA SEKCIJA TEDEN DNI 
NA GOSTOVANJU PO DOLENJSKI 
Neugnani in delavni člani lutkov­
ne sekcije na Jesenicah si ne glede na 
žrtve in trud kar sami poiščejo nova 
področja svojega dela. Zadnjič smo 
poročali, da so z »žogico nogico« ob­
šli prav uspešno vso Gorenjsko, zdaj 
pa so se pripravili za daljšo pot. 
Sklenili so, da pojdejo na Dolenjsko, 
tja, kjer najbolj pogrešajo kultur­
nih prireditev in kjer tudi tamkajšnji 
pionirji in cicibani le redko kdaj lah­
ko vidijo lutkovno igro. Izbira je bila 
pravilna, zlasti še, ker so pred vsa­
ko predstavo vključili tudi političen 
govor, ki ga je imel vedno drug od 
lutkarjev in tako vršili tudi pomem­
bno politično agitacijo na vasi. 
Skrbno so sestavih svoj potovalni 
načrt in ko je bilo vse do potankosti 
urejeno so 14. 7. na vsezgodaj zjutraj 
odpotovali s tovarniškim kamionom. 
Še isti dan so imeli kar dve predstavi. 
Ob 6 zvečer v Zagradcu, ob 8 zvečer 
pa v Žužemberku. 15. 7. so igrali v 
Dvoru, kjer že 10 let ni bilo nobene 
prireditve in so na predstavi bili tudi 
ameriški rojaki, ki so prišli na obisk 
v domovino in njihovo delo zelo po­
hvalili, in še isti dan v Soteski. 16. 7. 
so igrali v Dolenjskih Toplicah in 
Vavti vasi, 17. 7. v Mokronogu, Šent. 
Rupretu in Mirnem, 18. 7. izven plana 
v Šmarjetnih Toplicah, nato pa še v 
Dobrniču in Trebnjem, 19. 7. v Stični, 
Višnji gori in kot zadnjem kraju go­
stovanja v Grosupljem, kjer so jih 
preprosili, da so še naslednji dan 20. 
7. dopoldne odigrali še eno predstavo. 
Torej najmanj dve predstavi na dan, 
pa tudi tri na dan, in vedno pripra­
viti oder, ga spet podreti in odriniti 
dalje. Težko in naporno delo je to, ki 
pa ga je požrtvovalnim lutkarjem 
obilo poplačal uspeh in navdušenost 
mladih in s.tarih gledalcev. Pri vsem 
tem pa so še za dve predstavi pre­
segli prvotni plan, tako da so imeli 
skupno 16 predstav. Kljub delu in na­
poru so imeli tudi priliko za kopanje 
v Krki, v Dol. Toplicah, spali so po 
senikih in povsod so jih prijazno spre­
jeli dobri dolenjski ljudje. Z njimi so 
po marsikateri večerni predstavi tudi 
zaplesali in kdo bi jim mogel po 
trdem delu odreči tudi kozarec ali dva 
dolenjskega cvička. Seveda bi veliko 
vedeli povedati lutakrji sami o svo­
jih'veselih in neveselih dogodivščinah 
na tej poti, o prahu, ki so ga požirali 
vso pot, o nemogočih dvoranah in 
prostorih, kjer so igrah, o vsemogo­
čih defektih elektrike itd., pa tudi o 
prisrčnih, srečanjih z ljudmi, mladino 
in pionirji, ki so jih povsod še in še 
vabili, da naj spet in kmalu pridejo. 
Lutkovni sekciji za to njeno gosto­
vanje velja vsa pohvala, saj so na 
Dolenjsko ponesli delo in besedo jese­
niškega kovinarja in jeseniške mla­
dine, ki se zaveda pomembnosti kul­
turno političnega poslanstva jeseni­
škega proletariata. Organizatorjem 
tega potovanja pa vse priznanje. 
JESENIŠKI PIONIRJI TABORIJO! 
Od Ribnega do Radovljice na obeh 
bregovih Bohinjke plapolajo na viso­
kih jamborih zastave veselih taborni­
kov. Pionirji in mladinci rodu »Kra­
ških viharnikov« iz Postojne so se 
utaboriili v gozdu nad bodeškim mo­
stom, Trboveljčani pri mostu pod 
Lancovem, Radovljičani so na desnem 
bregu nasproti Bodešč, Ljubljančani 
tik ob Savi, jeseniški pionirji rodu 
»Jeklarjev« pa so si postavili svojo 
vas nad sotočjem obeh Sav. 
Osemdeset pionirjev in pionirk pre­
življa svoje počitnice v veselem vsak­
danjem razpoloženju. Plavanje, čol­
narjenje, nogomet, odbojka, streljanja 
z loki in zračno puško, vsemogoče ta­
borne igre prehitro krajšajo čas. Z 
izleti v partizanske kraje in v bližnje 
hribe, kjer jim domačini pripoveduje­
jo zanimive dogodke iz partizanskega 
življenja si pionirji bogatijo svoje 
znanje. Vsi pa se dnevno učijo po eno 
uro tabornih spretnosti in vrlin, ki 
jih mora imeti tabornik, da bodo lah­
ko položili sprejemni izpit za spre­
jem v taborniško organizacijo. 
Tov. Vovk Pero jim je pred praz. 
nikom Dneva vstaje pripovedoval o 
junaških partizanskih borbah, še in 
še bi ga poslušali. Prosili so ga, da 
jih obišče s pripovedavanjem. Pred­
večer Dneva vstaje so praznovali z 
bogatim sporedom pri tabornem og­
nju. 
Domačini jih imajo zelo radi. 
Kmetje iz Bodešč jim pripeljejo vsak 
dan mleko. Mamice in očetje, ki jih 
obiskujejo pravijo, da so navdušeni 
nad odlično organizacijo, redom in 
disciplino v taboru. Pet obrokov dnev­
ne hrane krepi pionirje tako, da ne­
kateri vidno pridobivajo na teži. 
Šimnicev Lojzek, Ažmanov Emil 
in drugi skrbijo s harmonikami in 
violinami za glasbene točke tabornih 
večerov. 
Letošnje sočno vreme jim še po­
sebno prija. No, pa tudi v dežju je 
lepo, takrat pa šahirajo, študirajo ta­
borno teorijo in šivajo, kar se jim 
po nesreči strga pri giri. 
»Lepo se imajo, tudi jaz bi hotel 
preživeti takole tri tedne v brezskrb­
nem življenju v naravi,« pravi marsi­
kateri oče ali mamica, ki pride obi­
skat svojega sina ali hčerko. 
Letošnji tabor so tudi tehnično iz­
popolnili. Lansko leto so morali no­
siti vodo iz 10 minut oddaljenega po­
toka. Letos pa so si zgradili lastni vo­
dovod. Zajeli so studenec na desnem 
bregu Bohinjke in speljali od tam 
vodovod preko Save prav do kuhinje, 
vmes pa so zgradili tuš za kopanje. 
Preko Save so si montirali splav na 
žični vrvi, Sindikat metalurških de­
lavcev železarne jim je nabavil dva 
kajaka. Ej, to je veselje z njimi. Na 
sredi tabora imajo 16 m visok jam­
bor na katerem vihra 6 m dolga jug. 
trobojnica. Poleg pa imajo lepo ure­
jen taborni ogenj. Vhodni prostor 
z napisom ZTS — Rod jeklarjev, je 
že od daleč viden. 
Notranjščina šotorov je lepo ure­
jena. Na pogradih imajo slamnjače. 
Vsak ima 4 deke, tako, da ga ne ze­
be v hladnih nočeh. 
Vse to in še mnogo drugega jim je 
oskrbela ljudska oblast. Seveda so k 
skupni prehrani prispevali tudi njiho­
vi starši, nekaj pa so pionirji zbrali 
sami z lastnimi sredstvi. 
Pionirji tudi tekmujejo v čast VI. 
kongresa KSJ. Ko jih je zadnjič obi­
skal sekretar republiškega odbora 
zveze pionirjev tov. Kolar, so bih obi­
ska zelo veseli. Vsi se skrbno priprav­
ljajo na sprejemne izpite in vsak dan 
lepšajo tabor. S svojim zastopstvom 
so se udeležili slavnostnega sprejema 
novih članov tabornikov v sosednjem 
taboru »Kraških viharnikov«. 
Do 4. 8. 1992 bodo taborili, potem 
pa jih bo zamenjala nova skupina do 
25. 8. 1952. Vsem bo ostalo taborjenje 
v prijetnem spominu in jih bo bo­
drilo k učenju v novem šolskem letu. 
Kajti prihodnje leto bodo vsi, ki bodo 
imeli dobre uspehe v šoli lahko zopet 
taborih. Culjfcar Franc 
FILM-KJNO 
Od 20. VDI. do 23. VTJI. italijan­
ski film »Beg v Francijo«, ki s pre­
prostimi sredstvi in brez velikih ge-
MESTNI KINO JESENICE predvaja 
Od 3. VIH. do 6. VIII. italijanski 
film »Grenki riž«. Tragična zgodba 
o dekletu Silvani in pokvarjenem pu­
stolovcu in tatu Walterju na pro­
stranih riževih poljih ob Padu v Se­
verni Italiji, kjer garajo dekleta in 
žene iz vseh koncev Italije, da za­
služijo za svoje lačne družine ali si 
kupijo vsaj košček svojih sanj. Re­
žiser je slavni G. de Santis, ki ga 
pri nas poznamo iz filma. »Tragičen 
lov«, igra pa znana Silvana Magnano 
in Vittorio Gasman. Film je mojstr­
sko delo italijanskega realizma. Mla­
dini strogo zabranjen. 
Od 7. VIII. do 11. VTII. ameriški 
film »Težka leta«, ki prikazuje zgod­
bo o mladem dekletu, ki se skuša 
rešiti morečega vzdušja malega ame­
riškega mesta, pri tem pa doživi no­
tranji zlom in tragično konča. Zgod­
ba je spletena okrog gledališča, kot 
pogosto v zadnjih ameriških filmih, 
n. pr. »Vse o Evi« ali »Zaradi njega«. 
Od 12. Vin. do 15. VIH. francoski 
film »Varujte se plavolask«. Vesela 
detektivka, kljub lepemu številu mr­
tvih, o petalinastem reporterju, tiho­
tapcih orožja in mamil in dveh lepih 
plavolaskah. Napeta vsebina in duho­
vit dialog. 
Od 16. Vm. do 19. VIII. angleški 
film »Zadeva WindsIow« po zgodovin­
ski snovi iz 1. 1912, ko sina ne­
kega visokega uradnika banke, ki je 
že v pokoju in prepričan, da bo v 
miru živel, obsodijo tatvine. Oče je 
prepričan, da je sin nedolžen in se 
postavi v obrambo. V začetku je sla­
bo in zadeva postane javna in škan­
dalozna. Šele ko Wiinslow že skoraj 
obuboža po težkih bojih zmaga in si­
nova čast je oprana. Film je mojstr­
ski. 
sel prikazuje bistvo pokvarjenosti fa­
šizma. Mali Erzo Olivieri bo ganM 
vsakega gledalca. 
Od 24. VTJJ. do 27. VDI. ameriški 
film »Dom sovraštva«, ki prikazuje 
brezobzirnega parazita in despota Gi­
na Monetti-a in njegovo družino, ki 
ne izbira sredstev za dosego vse zve­
ličavnega zlata. Glavno vlogo igra pri 
nas dobro poznani Edvard Robinson 
iz filmov »Morski volk« in »Key Lar-
go«. 
Od 28. VDI. do 2. DX. ameriški 
barvni film »Nebo brez jastrebov«, ki 
smo ga pri nas že videli, a zaradi 
svoje privlačne vsebine in številnih 
afriških živali, ki jih prikazuje, za­
služi ponovno pozornost. 
KINO KOROŠKA BELA predvaja 
Od 1. VID. do 3. VID. angleški 
barvni film »Rdeči čeveljčki« s sijaj­
nim baletom. 
Od 8. VDI. do 10. VDI. ameriški 
film »Maščevanje rdeče čarovnice«. 
Pomorska pustolovska zgodba z vse­
mi potrebnimi zapleti ljubezni, sovra­
štva, junaštva in solzavosti. 
Od 15. VDI. do 17. VDI. ital. film 
»Seviljski brivec« po istoimenski ope­
ri Pucoinija. 
Od 22. VIII. do 25. VDI. angleški 
film »Božične pustolovščine«. Napeta 
in prisrčna zgodba angleških otrok 
med okupacijo evakuiranih v Avstra­
lijo. 
Od (24. VID. do 31. VDI. ameriški 
film »Asfaltna džungla«, ki mojstr­
sko obravnava ameriško gangstrstvo. 
ČOLN IZ PLASTIČNE MASE 
Takole izgleda čoln iz plastične 
mase, ki je zelo lahek, čoln je vlit 
iz enega dela, lahek za prenos in 
ima celo vrsto prednosti od lese­
nega: ne rjavi, niti ne gnije, morski 
insekti in alge se jih ne primejo, zelo 
so močni in trdni in kar je najvaž­
nejše, neprimerno cenejši od lesenih. 
Skupina 13 igralcev je pred krat­
kim zaključila svojo turnejo po Ja­
ponski in Koreji, kjer je dajala 
predstave za vojaške edinke Zdru­
ženih narodov. Ista skupina že tri 
leta gostuje po vsej Ameriki in ima 
na repertoarju predvsem svetovne 
klasike. Na Daljnem vzhodu je sku­
pina uprizarjala Shakespeara in 
Molierovo »Šolo za žene«. 
-