203. številka. Trst, v četrtek 5. septembra 1901 Tečaj XXVI .Edtnost „ • z eakrut aa limi. rar.nn oedel) k* r jnikoT ob 4. uri zvećer. V aro?at na in«U : za relo leto ........24 kroo za pol l**t* .........12 „ za. četrt let*................„ ca !»n me*ec ........ 2 kroni Nrrofaino e plačevati naprej. M« na-mi! t f>re* piiloiene aim^nm« narava c sira. _ .Jo tobakaruab v Trstu ne prodajajo po-9 možne Številke po 6 stotink 13 nvč.t; »79n Trata pa po 8 stotin r (4 nvć.. Telefon Str. 870. ■e računajo po vrntah v petitu. Z.t% večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglani itd. ne računajo po poeoiibe Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu Nefrankovani dopisi se ne nprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T edinosti je moč! Naročnino, reklamacije iu oglase sprejema upravnlStvo. Naročnino in oelas« j« plačevati lo«o Trst. Uredništvu lit tiskarna se uabajata v olioi Carinim Šiv. 12. 1 pravnlStvo, In sprejemanje inseratov v ulici Moliš piccolo Stv. II. na«i»li. ladajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konaorcij liata „Edinost" Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Načrti na sanje Velonemcev. in. Nemčija ima že doslej v raznih svetovih več svojih većih ali manjših naselbin. Kaj je storiti s temi posestvi ? Naš avtor pravi, da za sedaj naj jih Nemčija le ohrani; tekom časa more ž njimi barantati in doma napraviti dobro kupčijo, da bo Nemčija toliko veča v Evropi in v nepretržni dotiki tud: v Aziji. Nepretržnost v razširjenju dosedanjega obsega zemlje, — to je teorija Deltfs-ova. Poprej =o mogle obstajati v Evropi razne države, kakor Italija, Španija, Francija itd., danes pa, ko je popar premagal daljave, je potrebno pmatrnti Evropo kakor svojstveno celoto, torej jo treba spraviti pod jedn«, seveda pangermansko streho. Ako vsaki veliki narod dobi svoj kontinent, potem, misli dr. Delffs, se izognejo medkontinentalnim vojnam, se znatno zmanjšajo državna bremena, katera obtežujejo narode, zlasti pa armada, mornarica, diplomacija in zastopstvo; jeziki malih narodov, ki niso sposobni /a življenje, in ki so torej neopravičeni, prenehajo ter ne bodo zavirali sosedov v borbi za obstanek. Raztrgana Evropa bi se proti združeni Severni ali jednako združeni Južni Ameriki ne mogla braniti. Avtor brani svojo teorijo tudi z mednarodnega gospodarstvenega stališča, in v tem pogledu se kaže o njem zopet bolj človeško, plemenitejše mišljenje. Tako kaže on na južnoamerikansko deželo C h i le, kjer je celo gorovje rude (^alj>eter) za gnojnino ; a te rude že sedaj poku p uje nemško kmetijstvo po 70 milijonov marek na leto. Ako ne l>o Evropa združena v veliki državi, utegne Amerika zabraniti pokupovanje te rude. Takisto bi mogla Rusija ob vojni z Nemčijo tej zabraniti uvažanje žita pa petroleja. Ali pa bi Zjedinjene države Severne Amerike ob sporu Velik«»neračije z Rusijo ali Francijo mogle zabraniti uvažanje žita, l>ombaža in petroleja v Nemčijo. Pantjermanski pisatelj misli cel<5, da radi občih potreb pridejo narodi v ne-dolgi dol»j do tega, da razglasi, da salpeter, petrolej, sol, premog in žito, kjer so v obilici, ne bodo smele pojedine države zapirati in zaliranjevati, ker imajo vsi narodi pravico d** takega blatja. Ko bi kaka država hotela zaltraniti tako blago, bi nastala mednarodna vojt»a. Prineip solidarnosti narodov se utegne razviti radi občih potreb. Pisatelj priporoča Nemčiji, naj bi že sedaj za svoje naseljenje priborila reciprocitetu med deželo Chile in pa Zjedinjenimi državami radi gnojil, ki jih imajo te države ; Nemčija ima namreč velikansko množino kalija v obliki kajnita, Zjedinjene države pa fosfat, kakor Chile salpeter. Glavna zadača vsakega velikega kulturnega naroda je svoje lastno ohranjenje, in za to ima poroštvo le tedaj, ako more vse pridelke in izdelke za življenje proizvajati v krogu svojih mej in istočasno na istem čeliku. Ker pa vsaka evropska država nima vseh potrebščin za življenje doma, bo v interesu pojedinih držav in skupnosti, da se zjedinijo v občnoat pridelkov in izdelkov, v communia bonorum z namenom kooperacije, ali s kooperacijo v namen konsolidacije. Dandanes pretresa svet dvoje gibanj: da se utrjuje, kar je sorodnega, in da se izločuje, kar je drugorodnega. Kar pa je drugo-rodnega, se zopet po svoje konsoliduje, torej se oboje gibanje vrši vsporedno. Jedino narod, ki vključuje v lastnem svetu, na svojem kontinentu, vsa podnebja, more skrbeti na svojem za vse potrebščine za življenje. Evropa je premajhna in preveč na severu, da bi pridelovala surovine toplih dežel ; torej potrebuje razširjenja proti j u g u. Ural ni zadostna meja med Evropo in Azijo, sosebno dandanes. In kakor Anglija pa Unija si jemljeti pravo, da izpreminjati »providencijalno« geografske tradicije ter jih zamenjujeti z imeni bolj praktičnimi, istotakć morejo postopati tudi kontinentalni Evropejci; in tu bi morda ne bilo n ipačno trditi: Nekaj takega kakor Evropa ali pa Azija sploh n i ; obe skupaj vstvarjati še le jeden kontinent, in njegovo ime se glasi na zemljepisnih kartah — E u r a s i e n ! Politični pregled. V TRSTU, dne 5. septembra 1901 Ferri V Trstu. (Dalje.) Zakaj ravno mi Slovenci ne smemo biti internacionalni v taktiki ?! Odgovor na to vprašanje dozdeva se na prvi pogled nelogičen, a vendar je popolnoma logičen : Ker smo še preveč internacij o nalni! Namreč internacionalni, kakor zdrav socijalizem umeva in-ternacijonalizem, t. j. : mi zastopamo vedno načelo jednakopravnost! za vse narode. Mi nismo narodni šovinisti, med tem, ko so vsi drugi narodi, ki nas obkrožajo: Italijani, Nemci, Madjari, najhujši šovinisti. Ako bi hoteli mi tudi v taktiki do skrajnosti izvajati internacionalno načelo, bi ravno s tem najuspešneje delovali proti zdravemu internaci-jonalizmu. Zakaj ? Ker, kdor hoče ob silni burji obstati po koncu, mora se nolens vo-lens nagniti proti burji ! Ako bi se postavil naravnost po koncu, bi ga burja gotovo v rgla na nasprotno stran. V takem položaju smo tudi Slovenci. Ako smo mi internacionalni, med tem, ko so narodi, ki nas obkrožajo, nacijonalni, izračuni lahko vsakdo, ki zna le do pat šteti, da se mora porušiti ravnotežje in drugi narodi bi nas potujčili brez najmanjšega truda. S tem bi se pa mi pregrešili proti programu socijalizma, ki zahteva, da se vsakemu narodu zagotovita obstanek in jednakopravnost ! Naša pogrešena politika bila bi kriva, da se je pogubil jeden cel narod. Načela pa so za to tu, da se jih izvršuje, ne pa, da se jih rabi le za reklamo kaki stranki ! Svobodo v mišljenju, to zahtevamo zopet. Mi smo prepričani, da ob sedanjih razmerah le potom nacijonalne ideje do-spemo do zdravega internacionalizma in v tem »mu popolnoma v soglasju s socijalnimi načeli. Kar se popolnoma prilega jednemu značaju, ne prilega se vselej drugemu ! Katje koristno jednemu narodu, ni vselej koristno drugemu ! Pri Nemcih, Lahih, Madjari h je povdarjanje internacijonalizma potrebno, ker so od vselej bili šovinisti ! Pri Slovencih pa je povdarja-pje internacijonalizma strup, ki uničujenegatstva. Tega psihologienega momenta nočejo ali pa ne morejo umeti naši pritlikavi socijalni demokratje ! Zato pa njih besno zaganjanje v odprta vrata. Oglejmo si stvar nekoliko z materijal-nega stališča. Slovenci smo po ogromni večini kmetijski narod. Naloga socijalizma je, kakor je trdil socijalist Ferri, skrbeti za blagostanje vseh slojev, torej tudi kmetijskega. Kak socijalist je za vraga oni, ki bi hotel meti Slovenci delat' samo za blagostanje delavcev (povdarjamo »hotel« delati, s tem pa ne priznavamo še, da res dela) ter pušča v nemar in še cel<5 škoduje interesom celokupnega naroda, ki je zatiran: moralno, in-telektuelno iu materijalno. Tak je najhujši nasprotnik socijalne ideje, ne pa socijalist !! In ravno radi tega se bomo vedno najodločneje borili proti tem laži-socijalstom, ki de- lujejo za vse kaj druzega, nego za socijalno idejo ! Ponavljamo: Slovenci smo po ogromni večini kmetijski narod. Trgovina, industrija in sploh, kakor smo že omenili, buržuazija je pri nas še v povojih. In vendar smo Slovenci geografično na tako ugodni legi, da bi mogli iz zgoraj omenjenih panog crpiti še neizmernega blagostanja. Tu je polje za slovenske socijologe in socijaliste vseh barv, ne pa nezavedno robovanje gnjili židovski so-cijalno-demokratični stranki. Slovenskemu narodu treba, da mu najprej zagotovimo vse življenske pogoje, da ga najprej gospodarski osamosvojimo in še le potem more nastopiti špecijelno delovanje za končno socijalistično načelo: gospodarska jednakopravnost. Najprej mora biti narod, kakor tak, politično in gospodarsko jednakopraven z drugimi narodi in še le potem je možno misliti o gospodarski jednakopravnosti njegovih delov. Dokler bodo tuji narodi odločevali o naši osodi, se bo vselej po mačehevski postopalo z nami. Vsakdo |je svoje sreče kovač in kdor misli, da bo i drugi skrbel zanj proti lastni koristi, ne ; pojmi naravnih zakonov in ne sme se nikdar siliti voditeljem naroda, katerega zavaja le v nesrečo se svojim delovanjem. Naši »socijalisti« so tudi poslušali Fer-rija; da*li so ga umeli in da-li se bodo hoteli ravnati po njegovih načelih — to je drugo vprašanje! Odkrito povedano : tu smo neverni Tomaži bolj nego kedaj. Vendar smo j zadovoljni, da je Feiri prišel semkaj in da i so iz njegovih ust slišali to, čemur se bi oni gotovo le rogali, ako bi prišlo iz drugih ust. Vsaj njegovim besedam bi morali verjeti, ako se jim že vsi drugi dozdevamo nekompetentni v tem vprašanju ! Zavod sv. Jeronima. Včeraj je pričela razprava o tožbi rektorja Pazmana proti Alacevichu in družbi radi motenja hišnega miru in pregnanja iz posesti. Pazmana sta zastopala odvetnika Pediconi in Tonietti ; obtožence pa] odvetnika Grassi in Zamputti. Alacevich je oporekal nekaterim vestem, ki so se raztrosile o postopanju njega in njegove družbe, kakor da bi bil zabranil, da bi kdo obiskal Pazmana in da so odklonili zastopnika avstrijskega poslaništva. Ko so govorili zastopniki obeh strank, pretrgala se je razprava za 48 ur. Alacevicheva banda je bila, ko je zapuščala sodišče, od poulične sodrge burno pozdravljena. Tudi že večkrat omenjeno vatikansko glasilo »Voee della veritrf« se strinja z nami, da je bila Alacevicheva PODLISTEK ^ Gospodje iz Trsta. .-piT-ul Ivo Troit. — To, to, vidite, to po ve »o v Trstu, je hitel Grm, pa nam l>odo verjeli, da smo hodili Nanosu jx> glavi. — Tako je. je pomagal Jože Hezgovičar, ki je navadno molče požiral jed, pijačo in razne anekdote, ter zoj>et omenil vipavsko dolino, mrzli Hnbelj in svojega svaka v hotelu ob Hublju, kjer bi se gotovo zabaval vsaj telesno za bolje nego na strmem Nan< su. — Ali napolnim te-le steklenice ? je pra-šala zopet črnolaea Vipavka, ne meneča se za negativno misel v družbi glede izleta na Nanos, samo da bi čim preje mogla ugasniti luč. In zopet se je omaial prijatelj Jaka ter je. že precej oduševljen vsled vipavske kapljice. nasvetoval : — Pa jih napolnite ! — Saj j>opijemo lahko še tisto! — Pa ne nocoj, prosim, ee je oglasil gostilničar, poprosi! uljudno, da bi kmalu sklenili pijačo in pogovore, naj ostane še Nanos za Bedaj tam, kjer je bil doslej. — Ležišče, mislim, bo pripravljeno; ker ni drugod prostora — na senu. Jaka se je dvignil, kakor je bil visok, segel po listnico in potegnil iz nje pripravljenega »lisca«. Tedaj pa se je na nevidno povelje družba dvignila in zapela »nrzerere-slovo«, ne vem pa: Jaki ali »liscu«, ki je nocoj poravnaval račun. Popolnoma negotov, da-li pojdejo ali ne pojdejo zjutraj Nanosu na hrbet, sem ostavil gospodo iz Trsta ter jim voščil — srečno pot — kam? tega najbrže niso vedeli še niti oni sami. II. Se prej nego so prve lastovke naslednje jutro začele iskati si vsakdanjega kruha, so se dvignili gospodje iz Trsta z mrve ter godrnjaj e zapuščali ležišče ; godrnjali so pa tudi v soseščini ležeči vojak', češ: še nikdar nismo imeli tako nemirnih sosedov. Dr. K ovc je zaprl svoj dežnik, ki si ga je bil, legaje spat, raztegnil nad glavo in zabavljal : čemu je toliko sena na svetu, [da sili njemu kar za vrat?! Mari mislite, da sem — vol ? — Jaka je iskal ovratnico na kupu mrve, odkoder so strčale brke doma- čega volarja. Nande je izgubil desno nogavico in se hudoval, pokaj mu je ostala samo noga, ko bi imel sedaj baš na polovico manj sitnosti. Grm se je še poslednjič obrnil v zid in prašal mrmraje, kje je vodnik ? Jože je pa nemirno — kakor na jezicah — stopical semtertja in tjatersem ob visoki lini, ki je razsvetljevala ležišče, kolikor je mogla. Tam blizu je bila tudi že razvrščena garda steklenic, napolnjenih s pristno vipavsko zeleni ko. Zaradi varnosti, da se katera ne prevrne, so jih bili, -odhajaje spat, obložili s kračo, sirom, salami in z nekaj ogli kruha — vse lepo zavito v papir, da se ne bi do jutra preveč zdišalo — v bližino smrčečega volarja. Vodnik je še hrkal pod lino, in kmalu je tekoči provijant zlezel na njegova pleča. Zaspano se je obračal potem na cesto in migal s košatimi obrvimi, češ: kdaj se neki izvle-čejo vsa ta gospoda iz lože v ? E, gospoda je zjutraj počasna kakor — strupenina. Kar je bilo za pod zob, so iz znanih vzrokov, porazdelili izletniki sami, varno, oprezno skrivaje tudi žganje. Dan je bil še prav majhen, ko seje vsa družba umivala — iz umivalnika podna- noškega vodovoda in se hrepeneče ozirala na Plešo vrhu Nanosa: kdaj bomo še le skupaj ? Med kratkim počitkom ni bil namreč nihče zatisnil očesa. Zato so gospodje iz Trsta šli blizu s takimi obrazi na goro, kakor so nekdaj častilci lepe Židinje Avrelije prišli že z Nanosa. Sveža studenčnica je marsikomu privezala dušo. Kakor širno jezero se je prostrla za njimi z meglo pokrita planjava do Postojne in ko so došli više, so v potu svojega obiaza — to ni fraza! — občudovali pivško meglo tudi po ravnini proti St. Petru, toda le za malo časa. Vodnik je bliskal z obrvimi, otepal svojo pipico — kakor za stavo in zatrjal: —Kmalu bo bolje, potrpite gospodje, saj moram še jaz, ki nosim težo. — To je pa naglašal zlasti zato, ker je nekako zavohal, da diši nekomu iz žepa — palenka. Mislil si je: primojtri-krat, ne bi se je branil, gospoda ne pijejo slabega. (Pride še.) družba le orodje laške vlade, katera je rabila pretvezo, da se polasti zavodovega premoženja. »Voce« dostavlja, da bodo denarji zavoda sv. Jeronima služili Italiji, da plača puške, ki jih je odposlala v Albanijo! »Fanfulla« trdi, da misli Avstrija napraviti iz tega dogodka diplomatično vprašanje. Nekateri drugi laški listi delajo že čisto hladnokrvne kalkulacije, kako bo laška vlada prodala vse premoženje zavoda sv. Jeronima in kako obrne skupljeni denar. Kljubu temu pa menijo laški listi in tudi nekateri avstrijski židovski, da bi morala biti naša vlada v tem vprašanju nepristranska, ker so laški »Dalmatinci«, ki so nastanjeni v Rimu, ravno tako avstrijski podaniki, kakor Hrvatje. No, no! Predvsem si ne stoje tu nasproti Hrvatje in Dalmatinci, temveč je tu laška vlada, ki bi hotela hrvatskemu narodu odvzeti to, kar je njegovega. Putem pa če bi tudi bilo res, da si stoje nasproti na jedni strani Hrvatje, na na avstrijskem Dunaju in k: je baje oeUS glasilo neke stranke, ki se imenuje staatspar-tei in v katerega baje celo jako visoki krogi, celo vojaški, polagajo svoje menenje, da torej »X. Fr. Presse« tudi to pot ni mogla drugače, nego da rimski slučaj izkorišča v zasra-movanje Strossmaverja, v klevetanje lastnih sodržavljanov slovanske narodnosti in da se je postavila na stran inozemskih brigantov in zasramovalcev monirhije. Takov je vsikdar — brez domovine, brez poštenja in brez srama — tisti mejnarodu- židovski psevdo-liberalizein ! Kjer išče le najmanjo strankarsko korist, je pripravljen izdati — vse!! Mesto Bolc&n — kaznovano. Pred nekoliko meseci je prišlo v Bolcanu na Tirolskem do konfliktov med vojaškimi osebami in civilisti. Kar se je bil nedavno temu raz- organom so po-železniškim ču- drugi stvari. Vsem drugim l)oljšali plačilo in stanarino, vajem pa nič. Ti ubogi čuvaji na c. kr. drž. železnici morajo mnogo d:ijati v službi drŽave, a prejemajo pičlih 60 K na mesec. Pa, ko bi jih vsaj prejeli vseh! Od tega morajo plačevati 2 K 40 st. za penzijo, 1 K 20 8t v bolniško blagajno in 2 K za kurjavo in to vsaki mesec. Zdaj naj si človek misli, kako more siromak živeti s to b;jrno plačo! Pomislite potem, koliko odgovornosti imajo ti ubogi čuvaji ! Vsaki čuvaj ima po 2 km proge in jo mora prehoditi trikrat na dan. Torej vsaki dan mora prehoditi 12 km proge. To pa ni še vse. Zraven mora še žeblje zabijati, navijalke natezati in še v tej hudi vročini po progi travo Čistiti! Po zimi pa se in nesel glas, da bo mesto Bolcan kaznovano s žnjimi tudi huda godi. V vsem mrazu tem, da mu odtegnejo garnizijo. To je vzne- burji v vsakem vremenu, morajo vršiti svoje mirilo mestne očete bolčanske. Oni so sicer sila drugi laški Dalmatinci nima naša vlada še bojeviti tudi proti vojaštvu, ali pogrešati tega vedno nikakega vzroka, da bi se zavzemala za par Italijanov, živečih v Italiji, ki se ho- vojaštva bi vendar ne hoteli. Zato ao skrbno povprašali na kornem poveljstvu i a to jim čejo |M»laa tudi tako majhna, da se človek v njih komaj obrača. Kaj pa, kjer jih je v družini G, 8 —10 in morajo vsi v eni sobi spati!! Prav tako kakor cigani . . . Država je preskrbela za vse druge služabnike, na bednega železniškega čuvaja se pa nikdo ne zmisli! Sedanji gospodje na c. k. Možtvo, katerega je bilo do 1700 glav, je nosilo raznobarvne in raznolike lampijone, kar je napravljalo diven u tis. Med tem, ko se je možtvo razvrščalo, je godba polka svirala povzdigajoče napeve koračnice »O da mein Oesterreich«. Po dovršenem razvrščenju si imel skupno sliko, ki je imela impozanten prizor. V tem je slovensko pevsko društvo, sestavljeno iz možtva in izborno izvežbano od četo vodje Sonca, zapelo jako primaren zbor, ki je žel občo pohvalo. Temu je sledil komad glasbe, na kar je pevski zbor, sestavljen od Italijanov, zapel jedno pesem. Po odpeti pesmi je deputacija, sestavljena o 1 vseh stopinj možtva, odšla pod vodstvom najsta-rejega narednika v polku, gospoda Zaklana, da se pokloni jubilarju, obdanemu od vseh častnikov, da mu čestita v imenu vsega možtva ter mu pokloni od kiparja poddesetnika Novellija, umetniško izdelani slavljenca relief v gipsu. Kratko čestitanje se je zaključilo z navdušenimi »živio- in hoch-klici« vi-sokospoštovanemu poveljniku, katerim se je pridružilo tudi mnogoštevilno občinstvo. — Ta ugodni trenotek so porabili enoletni dobrovoljci polka, da so od svoje strani z bri-lijantnimi umetalnimi ognji povzdignili ova-cijo do viška bleska. Mej tem koje kapelnik Iržavnem železniškem ravnateljstvu, pravijo, polka dal intonirati svojo jubilarju posvečeno škega kralja svojim, potem pa vendar ne bi smeli biti tako brezohrazni, da zahtevajo od avstrijske vlade naj jim pripomore do zmage krivice nad pravico, do zmage irredentarskih Tja ho v nad lyialnimi Hrvat*. Po našem menenju stopa za avstrijsko rebitna prizadevanja za sistiranje te odredbe.« Tableux! Kitajsko odposlanstvo v Berolinu. Cesar Viljelm je res, kakor pravijo Nemci : pravi pravcati »Universalgenie«. Vse zna, državo juridiška stran dogodka bolj v ozadje, povsod je doma, v vseh strokah znanosti in V sedanjem h pu ni zanjo odločilno vpraša- umetnosti se je že skušal in povsod je dose- nje, da-li je imela sv. Stolica pravico do pre- g.eI najlepših uspehov. Ob prihodu kitajskega od poslaništva v Berolin se je pa pokazal bolj od svoje komične Btrani. To vam je bila prava komedija! Neki dunajski list je to cerimonijo naslikal jako drastično z izrekom, da se je godilo vse rivno tako, kakor da bi bil Berolin na — Kitajskem! Le poslušajte: Ko je šel kitajski princ Oun v cesarsko palačo, se častna straža ni niti ozrla nanj, temveč so imeli vojaki puške »ob boku« in ravnodušno so kadili Bvalčice ali smodke; nekateri menda cek> — pipe. Ko je princ stopil pred vsemogočnega in vsevednega nemškega imperatorja, se ta ni niti zganil se svojega preotola, temveč le nekoliko pomigal z roko globoko priklanja -jočemu so princu, kateri mu je izročil ni rumeni svili z rudeeimi črkami »pisan kes ali »greven^o« svojega brata, nebešfcega sinu vn kitajskega vladarja. Kitajski poslanik je pre-čital nato nemški prevod »skesanega« pisma« osnove kongregacije m da-li imajo tisti takozvani rimski Dalmatinci kako pravico do premoženja zavoda? Zanjo mora biti odločilen način kakor so ti psevdo- Dalmatinci za-|>oseli zavod, ne brigaje se za to, da je ona, avstro-ogrska monarhija, protektorica zavoda! V prvo je bil način postopanja tolovajski ; v drugo je labko z roko prijeti, da je bil izvršen v soglasju z oficijelnim! krogi. Ne toliko fakt, da so tolovaji prezirljivo }>ostopali z zastopnikom naše monarhije, ki je hotel varovati pravo te poslednje kakor protektorice zavoda, ampak neizrečeno bolj okolnost, da so tudi oficijelni krogi cinično prezirali lastnost naše monarhije kakor protektorice: to je, kar dela dogodek nečuvenim in kar sili našo državo — ako imamo v sebi le še iskrieo sled* samoljubja —, da vzame stvar od naj-resncje strani. To že ni več žaljenje, to je da nam je dobro. Da, dobro »stojimo«, če imamo — dobre čevlje! Sedaj nam v resnici ne preostaja druzega, nego da se obrnemo do naših gg. državnih poslancev, da bi oni gori na Dunaju predstavili to našo bedo in bi nje ekscelenci ministru \Viteku povedali resnico!! Kajti na tako pomoč od naših ravnateljstev absolutno ne smemo računati. Za sladko grozdje — kamen ! Z Op- čin nam pišejo: V nedeljo dne 1. t. m. je šel tukajšnji kmet Jaruej Ravbar po svojem polju in je o tem naletel na trojico tržaške mularije, ki je opravljala svoj posel pri — grozdju. Da mu ni bil ljub takov obisk, to se menda umeje. Zagrabil je torej jednega iz tatinskega terceta. Da ne bi bil storil tega nikdar! Pošteno jo je skupil; drago je plačal, ker ni uvaževal, da se laške — kulture ni smeti dotikati niti tedaj, ko — krade. Ko je namreč naš kmet prijel jednega od trojice, pograbil je drugi lopov po kainou, težkem 11/2 k, ter je zalučal istega v gospodarja s tako silo, da je siromak pal nezavesten na tla. Lop' v je seveda zbežal. Naši okoličanski kmetje vedo torej sedaj eno več. To namreč : da jim na lastnem polju ne le pridelki niso varni pred tatovi, »Befnathovo koračnico«, se je polk formiral za defiliranje. Med vsklikajočimi in elektri-zujočimi zvoki koračnice Rideckega je defi-lovalo skupno moštvo pied jubilarjem, vskli-kaje nepretržne »živio« ! Dne 1. septembra je bila budnica z godbo. O poludne sta se ves častniški zbor in deputacija častnikov v Planini nastanjenega 3. art. polka zbrala na slavnostnem lokalu, kjer je divizijonar ekscelenca F. M. L. pl. Chavanne po kratkem in jedrnatem nagovoru pripel jubilarju na prsa službeni križ II. reda v zlatu, poklonjeni od častnikov. V tem hipu je godba polka zasvirala cesarsko himrao. Polkovnik Bernath, ganjen najgloblje, se je zahvalil toliko njegovi ekscelenci, kolikor častnikom na izkazani mu časti. Po tem prizoru, ki je napravil mogočen utis na vse navzoče, so odšli vsi k bogato obloženi mizi, krasno prirejeni od umetniške roke. Ko je po činu najstareji gost, F. M. L. pl. Ca van ne, navdušeno nazdravil Njeg. Veličanstvu, je pričela vrsta govorov, slave-eih slavljenca. Pred vsem je razvnel skladni, uzorni, kakor tudi prisrčni in tovariški govor njeg. ekscelence, ki je na mojaterski način izrazil ravno tisto, kar je najbolje označalo ampak tudi lastnega rojstva ko-iti in eventu- jubik.rja, namreč njega pravo in redko kaki drugi državi, pa bodi katerekoli, navstal bi bii gotovo casus belli. Vedenje Turčije nasproti Franciji v znani aferi radi obrežja v Carigradu ni z daleko ni tako žaljivo kakor — kitajsko •> i t naravnost zaničevanje. Da se je to zgodilo- potem je vsemožni cesar milostno — seveda sedč — odgovoril nekaj bese l in obljubil, da Kitajcem vse odpusti, tudi ubojstvo nemškega poslanika Kettelerja, ako se poboljšajo. S tem so Kitajci obžalovali svoje grehe, se je jH)8topanje i tal i j anskih oficijelnih krogov v ^pokorili čast nemške države in vse Evrope tem slučaju. V carigraiskem vprašanju je prav za prav oficijelna Francija angažirana le v toliko, v kolikor jej je dolžnost, da brani materijalni interes svojih podanikov. Tu, v rimskem slučaju pa sta po postopanju italijanskih oficijelnih krogov zadeta v živo čast in ugled naše države. A kako energično je tudi 5astno „totnijo nastopila oficijelna Francija! S skrajnim di-plomatičnim činom — s pretrganjem odno-šajev — je dala razumeti pašam v Carigrad u» da se ni šaliti žnjo! Mari so na Dunaju res nekako vse drugačni [mjmi o varovanju svo- , jega ugleda! Mari res doživimo, da na Ball-plstzu dunajskem utaknejo mirno in potrpežljivo v žep tudi takov insult monarhije?! To bi bilo tem gorostasneje, ako [»omislimo, kako vse drugače postopajo oni nasproti Italiji, če se je dogodilo le najmanjše žaljenje od naše strani ! Naj je kakov najdvomljiveji subjekt iz Italije le malce zastokal v našem Primorju: to vam igra brzojav med Dunajem in Trstom, to vam lete doli ukazi za »najstrože preiskave« in eksemplarične kazni tudi ne izostajajo. TaKo :ni proti njim, a kako oni proti nam ?! Rimski dogodek daje odgovor! In pa še od te izstradane Italije naj bi se dali in-sultirati. Da su nam je kaj tacega dogodilo v Petrogradu in Berolinu — v božjem imenu ! Tu bi na vse zadnje umeli našo diplomacijo, ako bi že igrala ulogo tistega »pametnejega«, ki odjenjuje. Ali od strani Italije! Ne kaj tacega ne bi mogla naša diplomacija opravičiti niti t najlepšo — trozvezo ! Radovedni smemo torej biti, na katero stran se nagne tehtnica na Ballplatzu dunajskem?! Ali bone o v zasmeh, ali !>omo varovali svojo čast? Zaključuj^ naj omenimo še, da židovska »Neue Freie Presse«, list, ki izhaja menda velno tudi življenje. Lepa slika to naših razmer. Mestni magistrat nam je odvzel poljske čuvaje, ne da bi bil nehal pobirati od nas najrrzličnije davke in doklade in ne da bi nam hotel prepustiti vsaj dohodke od lova, da bi s tem sredstvom mogli sami skrbeti za varstvo na polju. In državna oblast molči k vsemu temu, da je ubogemu kmetu odvzeto vsako varstvo in da je skromni pridelek istega izložen grabežljivi roki vsacega pohajača. Ali slavni vladni organi res nič ne pomislijo, katco odgovornost in kakov greh na javni je rešena in ves svet se sedaj lahko oddahne, ker pravijo, da za sedaj nebo še konca sveta, ker se je Viljelm popolnoma pomiril. Ko je kitajski princ zapuščal cesarsko palačo, — kako vse drugače je bil. Godci so godli, vojaki salutirali in princ si je smel ogledati Popoludne se je vozil celd z Viljelmom na parniku po reki. Kaj, ni bil to lep »špas«, a? Vse nam je jasno in vemo, da se je moralo ravno tako goditi ; samo neka malenkost nam gre navskriž. Ne moremo namreč razumeti, kako da ni nemški j sti do svojih občanov, ali pa da cesar mogel razumeti kitajskega pisma in da že nikakor nočejo zameriti gospodarjem na so mu morali citati nemški prevod, ko je magistratu — sami poskrbeli za potrebno bilo vendar vse njegovo postopanje tako grozno varnost našemu kmetu ?! jaško vrednost, združeno sicer z očetovsko dobroto. Sledeči govori in odgovori so najviše povzdigali itak že nenavadno animirano razpoloženje. Ko je jubilar po zaključenem slavnostnem obedu odhajal v bližnje stanovanje svoje, ga je dvignilo vse, kar je imelo roke: častniki in možtvo so ga nesli na svojih ramah domov ob gromečih »živio« in »hoch« klicih. Tako je bila zaključena ta od vsakogar v polku dolgo zaželjena ovacija visoko ljubljenemu poveljniku svojemu. Pogreb pok. Frana Lu i na, za katerega blaginji tega siromašnega, ali lojalnega in — je tako divno skrbel g. škedenjski zdravnik, v naj blažjem pomenu te besede — konser- — kakor smo že sporočili — se je vršil ob vativnega ljudstva po okolici si tudi oni splošnem sočutju. Iz sv. Marije Magdalene nakladajo s tem, da čisto nič ne store, da bi : nam poročajo : Da-si je neprestano lil dež, se al« prisilili magistrat v vršenje svoje dolžno- bilo je vse polno ljudstva za pogrebom. Naj- in ce se Tržaške vesti. Položenje železniških čuvajev e. k. državne Železnice. Pišejo nam : Gospod urednik ! Že mnogo stvari ste naznanili v svojem cenj. listu. Dovolite nam torej, da napišemo tudi mi precej žalostno poglavje. »Tudi tu je fragment našega socijalnega vprašauja in tudi — temu ni oporekati — socijalne bede. Tudi tu so bitja, ki sicer ne pomagajo množiti slave kakega Kopača ali pa Kristana in ki ne iščejo olajšanja v zasra -movanju svoje domovine in v infamnem klevetanju druži h ljudij, ki se sicer lahko motijo v svojih nazorih, kakor se moti človek, dokler živi —, ne izvzemši istih socijalno-demokratičnih l»ogov —, ki pa vendar mislijo pošteno: torej tudi železniški čuvaji so bitja, ki hudo trpe na ostrostih uredbe«. Krivica, ki jo trpe, pa je tem huja, ker jim niso priboljšali, ne na plači in ne na 401etniea polkovnika Bernatha. O tem Hlavju smo dobili iz Planine še en daljši dopis, iz katerega posnemljemo sledeče v popolnjenje našega dopisa: Le redkokedaj j je zložno prizadevanje v ta namen, da se kaka ?lavnost razvije sijajno in velikansko, imelo takega vspeha, nego se je zgodilo to pot v našem domaČem polku. Visokospo-štovani gospod polkovnik in poveljnik našega domačega polka, Alfons Bernath pl. Bosut-poljski — visokospoštovan tudi v krogih meščanstva — je slavd dne 1. t. m. dovršenje efektivne 40-letne službene dobe. Za prirejenje zaslužene svečane ovacije so se že dlje časa delale razsežne priprave, katerim se je zahvaliti, da je prireditev iz-j.ala po splošni želji. Na predvečer slavnosti, dne 31. avgusta, je vse moštvo polka — nastanjenega sedaj v Planini — - ob zvok'h ve selih koračnic korakalo na širok travnik, ležeči nasproti stanovanju jubilarja in mu je priredilo — izlasti, ako se upoštevajo nenavadne okolnosti — naravnost velikansko se-renado. bolji dokaz, kako ljubljen in spoštovan je bil pokojnik. V sprevodu je pevalo društvo »Slava« in je svirala škedenjska godba tužne žalostinke. Pokojnemu narodnjaku blag spomin ! F. Veselica »Slovanskega pevskega društva« minole nedelje je vspela v moralnem pogledu kar najizborueje. Izvajanje precej obširnega programa je bilo precizno in je ugajalo v obče. Glede posamičnih točk, katere je izvajalo društvo samo, pripomniti nam je, da je znana ljubka Brajševa »Koračnica« — da-si ni posebne vrednosti — vendar jako ugajala vsemu občinstvu, kar bi se o sestavljanju programa za koncert na vrtu moralo upoštevati v prvi vrsti. yO°/o pričujočega občinstva elektrizuje lepo in živo izvajana, če tudi skladba lahkega žaura — a ga ne navduši še tako umetniški sestavljena in izvajana skladba. S tem pa nikakor ne pravimo, da mora društvo negovati le to smčr! O ne! A umetnost le na prostoru — prikladnem umetnosti ! Da »Slovansko pevsko društvo« neguje prav resno tudi umetniško glasbo, dokazalo nam je takoj z naslednjo točko, For-sterjevo »Naše gore«. — Zbor je težak, a j>ri vsem tem ga je j»el mešani zbor precizno, tino nijansirano, polno ognja, in je dosegel popoln vspeb. Posamični glasovi 60 prav -rečno razdeljeni in izvrstno izšolani in prepričani smo, da te je trudil zborovodja mnogo, da nam je zb »r »Naše gore« predstavil v tej obliki. V ol»če je zl»or d»»sti močan, glasovi lepo zaokroženi in se stekajo blagoglasno. Videti je, da se posamični glasovi —in prav lepih glasov spaja v sebi društvo — moderi-rajo celoti v prid! Tako je prav ! Možki zlw»r je v spel posebno v krasni Novakovi »Hrvatskoj«. Polni akordi segajo v dušo poslušalca in ^a na vdnšujejo ! Posebno so se odlikovali tenorji, ki so tudi v najviših legah ostali čisti. Vse v vsem, rekli bi, da »Slovansko pevsko društvo« v sedanjem obsegu zasluži, da se okrog njeea kristalizuje še ostali pevski svet tržaški — iu koliko ga je še raztresenega! — in garantujemo, da nam, osobito v 1 m m!* *či h l»o!jš:h razmerah, železna volja, delavnost in neugasno veselje do božanske muze našega Barteljna ustvari zbor, ki bo ponosito dvigal slavo slovanske glasbe ob sinji Adriji ! Godbi tiče tudi lep del poginoma vspele veselice. Tudi ona je storila svoje, da je navdušila naše občinstvo za milo domačo petem! V speli je bil v moralnem (»ogledu po- polen. Tudi udeležba je bila častna. 7 do ^iKJ ljudij, to je že nekaj. Ali za Trst vendar premalo. Zlasti iz boljših krogov — ki bi bili i>oklicani v prvi vrsti, da podpirajo to društvo — smo jih videli mnogo, mnogo, katerih — ni bilo! To ni lepo, to treba grajati kar najodločneje. Nobenega pardona pa ne zaslužujejo oni, ki isti dan in v isto uro, ko bi se morali združiti vsi na skupno slavje, prirejajo — plesne vaje in škodujejo društvu, katerega velikih zaslug za razvoj naše pesmi v Tr3tu in s tem za razvoj socijalnega in narodnega življenja tržaških Slovencev sploh vendar ne more tajiti nikdo ! Ne, to ni — slovensko! Pa naj si kd > še tako hrupno nadevlje epitet »slovenska« ali »slovenski«. Le to je res slovensko, ako vsi — vsi, brez izjeme — urejamo svoje delovanje tako, da imamo narodno in socijalno organizacijo, delujočo harmonično na vse strani. Ce se pa kdo, bodi iz slabo umevaue ambicije, bodi iz mržnje do oseb, ne more pokoriti tej skupni potrebi, potem to jednostavno — ni slovensko! •leden, ki rad naravnost govori. Na e. kr. pripravnici za srednje šole tla Prošeku bo vpisovanje učencev dne 16., iT., in 18. septembra; dne 17. septembra (torek) bo začetek šolskega leta s sv. mašo ob S. uri zjutraj in dne 2<>. septembra začne redni šolski [>ouk. Na vpisovanje morajo privesti učence starlši ali njihovi namestniki ; predložiti morajo krstni list, zdravniško spričevalo o cepljenju koz iu o zdravih očeh ter zadnje šolsko spričevalo. l'ožili Kr.stijan* K, tudi iz Sv. Križa, ker da jih je po krivici obdolžil, da -o pisali župniku neko žaljivo pismo. Sod --e je sf>oznaio Kristijana K. krivim, ker je re- obtoževal tožitelje, da so pisali žaljivo pismo, ni se pa dokazalo, da so je isti res pisali. Kristijan K. je bil obsojen na 30 K globe tn na poplačanje 2b kron sodnih stroškov. Drobne vesti. Vojaški begun ulov 1 j e n. Včerai zjutraj je policijski ofi-cijal Titz v ulici Ribortro aretiral ^3-letnega vojaškega beguna Viljelma C., ki je nedavno temu ul>e^el s c. in k. vojne ladije »Teget-hoff«. Popoludne so ga izročili vojaški oblasti. Povožena. Včeraj zjutraj okoli 11. uri predpoludne je bila povožena 11-letna deklica Ana Brado v ič, stanujoča v ulici Pati-lia na št. 1 '2. Dobila je več nevarnih ran. Prenesli so jo v bolnišnico. U b e g 1 o dekle. Matilda Licesi, stanujoča v ulici Rigutti št. je ovadila včeraj zjutraj policiji, da je nje 18-letna nečakinja Gilda Pizzerich, stanujoča s svojim lastnim očetom v ulici Molin a vento št. 18, pol^esrnila. Pizzerich je izšla iz hiše v soboto popoluine in se od tistega časa ni povrnila več. Dnibe premičnin. V petek, dne tf. septem. ob 10. uri predpoludne se b<»do vsled oaredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: ulica Chiozza ♦>, železna blagajna : ulica Fontana 6 b, hišna oprava; ulica deli* Istituto 5 in ulica deli'Olmo 22, hišna oprava; ulica Manzoni vis a vis št. 5, kamen: prehod S. Giovanni, oprema v zalogi, glasovir, mize in stolice; Roeol 78, sodi in kadf. Vremenski vratnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 15.4, ob 2. uri popoludne 16.3 C*. — riatroioer ob 7. uri zjurraj 757.1. — Danes plima ob —.— predp. in ob 1.52 pop.; oseka ob —.— predpoludne in oh 10.35 popoludne. Za možko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda je nabrala gč. Elvira Kravos na sokolski veselici v Devinu 2 K 40 sto t. Vesti iz ostale Primorske. X Iz občine dekanske nam poročajo, da je 22 občinskih zastopnikov uložilo pritožbo proti nadžupanu Mahnicu na namestništvo in na sodišče. To da je v odgovor deželnemu nadzorniku Kradečiču na to, da je deputac'jo občinskih zastopnikov vrgel iz občinskega urada. Povdariti treba tudi, da vse nerednosti, ki so se godile na občinski upravi in ki so konstatirane do sedaj, izvirajo od leta 1900 do sedaj, torej brez ostalih let. X Stavka v N a b r e ž i n i in sv. Križu srečno končana. Pišejo nam : Dne 3. septembra je končala stavka, ki se je vlekla celih pet tednov. Gospodarji so ugodili zahtevam delavcev in ti so zopet zapričeli delo. Največ zasluge na tem imajo s r e d n j i i n mali gospodarji, ki so se sporazumeli z de?avci in jih takoj vzeli na delo. Večim gospodarjem to seveda ni bilo všeč, ali slednjič so se tudi oni — vsled nagovarjanja voditelja okrajnega glavarstva — udali in pogodili z delavci. Vredno je ome niti, tla se tekom vseh petih tednov, ko je stavkalo nad tisoč delavcev, ni dogodilo najmanjše motenje miru, s čemer so delavci dokazali, tla se daje mirnim .{»otom več doseči, nejTO z nasilstvom. Omenim naj še, da so delovo Ije Tonniesa, Vildija in Favettija zaman skušali spraviti semkaj laške delavce iz Istre in Italije. o. s. X Širokih so rokavov — za-se! V Pulju hočejo zasnovati ženski licej, ali šolo za višo žensko izobražbo. Deželni odbor istrski se je že izjavil pripravljenim doprina-šati za tako šolo — iz deželne blagajne ! — Dež. odbor je uslišal dalje prošnjo občine Milje, da se s prihodnjim letom ua tamošnji ljudski šoli namesti še peti učitelj. — Morda bi bilo umestno vprašanje, da-li je v malem mestecu, kakoršnje so Milje, toliko otrok, da res treba pet učiteljev ?! No, ne glede na to, bi mi celo pohvalno omenjali radodarnost deželnega odbora v take svrhe, ako ne bi bil vmes neki — ako! In ta »ako« je usoden za nas! Ako bi bili signori istotako radodarni tudi za — nas ! Ali oni so širokega rokava le — za-se ! X ^ 0 v a šola družbe sv. Cirila in Metoda za Istro. Prijateljem javljamo radostno vest, gospodu Kopaču pa o novem grdem činu, ki ga je tista ničvrednica od družbe sv. Cirila in Metoda zagrešila na blaginji ljudstva, otvorivši na Voloskem — šolo. Ali šalo na stran. Bodimo resni. In resnica je tu kruta. V novo hrvatsko šolo je 1 upisanih do 80 otrok, v italijansko — 25 ! ! Za teh 25 sta nameščena učitelj lin učiteljica, za o n i h b 1 i z u 80 — je moral poskrbeti narod sam, k"r slavne šolske oblasti istrske ne čutijo take potrebe. Pa bi človek ne stiskal pesti in ... . ne, i kletev naj ne pride iz ust omikanega človeka ! X Kmetijsko in vrtnarsko društvo s se d e ž e m pri Orehu. Pišejo nam: Zadnji shod je bil določil, naj sedanji odbor pripravi vse, česar treba za prih. zborovanje. Ker pa odbor ne more vedeti mislih vseh ljudij, tudi ne more biti gotov, da bodo vsi zado volj i m s tem, kar ukrene. Zato meni, da naj bi iz vsake vasi prišel po en zaupnik, da se sporazumemo in domenimo skupno pred občnim zborom, v nedeljo dne 8. t. m. Odbor bo pričakoval te može ob dveh popoludne pri Orehu št. 98. X Poročil seje v Gorici gospod c. kr. sodni taj lik Josip Fon z gospico I r m o K 1 a v ž a r j e v o. Čestitamo. Vesti iz Kranjske. * Pred porotniki v Ljubljani je bil čevljar Bogomir Boskovitz obsojen radi poskušanega umora (steljal je na svojo ženo) na 5 let težke ječe. Tovarniški delavec Fran Bukovič pa je bil obsojen radi zločinstva uboja na štiri leta ječt. Slednjič je bil obsojen radi ubojstva neki Fran Hren na sedem let ječe. * Petin dvajsetletnico svojega službovanja je praznoval včeraj uradnik banke »Slavije« gosp. Jakob Avšie. Tovariši njegovi, z ravnateljem Hribarjem na 1 čelu so mu tem povodom priredili »večer« in mu čestitali najsrčneje. * Kropa po požaru. Iz Krope pišejo »Slov. Narodu« : Minoli teden se je raz- ! delila med tukajšnje pogorelce deželna podpora 4000 kron in državna podpora 6000 kron. Pogorelci zidajo prav pridno. Tri hiše se vsled zaprek pričuo še le v kratkem zidati, ena se pa sploh ne bode več zidala. * D e Ž e 1 n i p redsedni k naKranj-s k e m, b.iron Hein je obolel na Opčinah. * Na c. kr. poštnem uradu v Vinici, v političnem okraju Crnomeljskem, uvedla se je dne 2. septembra 1901 brzojavna služba (omejena dnevna služba). Vesti iz Štajerske- — C. k. uradnik, ki pljuje na slovenski jezik! Z idnja »Sii Isteierische Presse« poroča o nekem dogodku, ki kriči in sili čUveku kri v lice. Neki župnik je prišel na neki c. k. davkarski urad in je predložil slovenski pisano pobotnico v predpisano poslovanje. A tu se je zgodilo nečuveno, da je c. k. uradnik, zazrši slovensko pobotnico, pljunil na pritisujeni pečat in je pustil svojo — svinjarije« na pečatu, dekler ni dovršil svojega opravila. Jako umestno opaža mariborski list: »Kaj tacega je bilo vendar nezaslišano vsaj do sedaj. Le gorostasni potrpežljivosti Slovenca, ki je na robatosti priučen tako, kakor fijakerski konj na bič, se ima zahvaliti c. kr. uradnik, da v c. k. uradu ni prišlo do dejanskega spopada«. Da, da, le ljudem, ki so žaljenju priučeni, kakor — osel gorjači, se more goditi, da jim v Pulju vojaške godbe godejo, da »naj le žvižgajo«, in da jim na Stajarskem c. kr. uradniki pljuvajo na spise . . . ! Mariborski lisi pa je še toliko najiven, da vprašuje, zakaj da take nemške uradnike pošiljajo v slovenski spodnji S t jer, dočim je gornji nemški Stajer poplavljen s slovenskimi uradniki?! Najivno vprašanje zares. Mari ne ve, da v slovenskih krajih je najbolji uradnik tisti......no, kakor pripoveduje slučaj s tistim župnikom ! — Na ustanovnem zboru »Slovenskega stenografskega društva« s sedežem v Celju je bil dne 29. avgusta 1901 društvenim predsednikom izvoljen g. Ivan Krušič, c. kr. šolski svetnik v Celju; odborniki pa gg. Anton Bezenšek, profesor v Plovdivu na Bolgarskem ; Rudolf Binter, c. kr. davčni adjunkt v Ljubljani ; Ivan Bovha, odvetniški uradnik v Celju ; dr. Ivan Dečko, odvetnik v Celju; Josip Kardinar, c. kr. profesor v Celju; Fran Novak, c. kr. prof. v Ljubljani in Anton Santel, c. kr. prof. v Gorici. smrt. Ali sultan je milosten: spremenil je smrtno kazen v 101 leto ječe. Nesrečneža so odveli v Ako Auatolijo, da bi tam odsedel svojo kazen. Le slučajno je izvedela o tem srbska vlada in še le po dolgem prizadevanju je mogla rešiti moža, zakopanega pri živem telesu. Kako se v Curihu dobro delo poplača. V Curihu je pred nekoliko dnevi ušel bik. Neki kočijaž je stopil biku na pot in ga ustavil. V nekaj dneh potem je bil kočijaž radi tega kaznovan in sicer, kakor mu je povedal sodnik, radi tega, ker se je s svojim dejanjem umešal v policijski delokrog iu ker je provzročil nr.val občinstva !! Dete provzročilo požar. Dne 28. m. m. je kmetu Tomi Kodanovicu v Tomaševcu na Hrvatskem zgorela Hiša in hlev se senom. Škode je čez 1000 K. Ogenj je provzročil deček, ki se je, ostavši brez nadzorstva, igral z žveplenkami. Poplava. Dne 1. t. m. je v državi Ohio palo silno dosti dežja ter je mesto Cleveland poplavljeno. Na stotine ljudi je moralo rešiti j se s čolniči. Na pokopališču sv. Josipa je izvela ! voda mnogo mrtvecev iz grobov. Nesreča na morju. Belgijska ladija »No-; ranmore« pod poveljstvom kapitana Nelsona, potopila se je v Ornem morju. »Noranmore« imela je 3500 tonelat, ter je vozila petrolej i/. Batuma v Bombay. Vso možtvo, razen enega Norvežana, se je potopilo. 22 dni spala. V bolnišnici v Carskem selu se je nedavno vzbudila neka Maj Pi-i kalen, ki je spala celih 22 dni. S početka je : govorila s slabim glasom, a se je kmalu okrepila. Lačna ni bila, zahtevala je le čašo vode. V par urah je bila že v popolnoma normalnem stanju. Mej spanjem je bila včasih dobro čula, kaj se godi okrog nje, a zbuditi se ni mogla. Zdravnik Polil meni, da ima Pi-kalen zastrupljen organizem, a zdravnik ne more pogoditi, od kodi prihaja bolezen. KKKKKKKKKKKKKKKK K K K X * n n * n n n n * x * n n MIZARSKA ZADRUGA 7 GORICI z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela lino slo?, zalop plištva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a Katera se nahaja v Trstu, Via Fiazza vecchia (Rosario) št., 1. (ua des*11 stkani cerkve sv. Petra). Konkurenca nemogoča, ker je blago iz prve roke. x K x x n x x x x x x x x x x x xxxxxxxxxxxxxxxx Aleksander Levi liiziS Sf & S* Prva in največja tovarna pohištva vseh vrst. •J T R S T $• TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea ZALOGE: IPiazza Rosario št. 2 (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -MOM- Razne vesti. t Ponesrečena Slovenca v Ameriki. V Ely, Minn. v Severni Ameriki sti se pred kratkim prepetili dve nesreči. Dva naša slovenska rojaka f,ta ponesrečila v tamkajšnjih rudnikih. Prvi je Jan Virant. doma iz fare Ig pri Lj u Uljani. Padel je 30 m globoko. Drugi je pa Matija Štele, doma iz Spodnjih Jaršp pri Kamniku, ki je padel 150 m globoko. Prvi je neoženjen, slednji pa je zapustil ženo in dvoje nepreskrbljenih otrok. Ponesrečil je V neki tovarni v Vauke-ganu v Ameriki Jožef Kopač. Prišel je v Združene države še le pred petimi tedni. V stari domovini zapušča ženo in dete. Na 101 leto ječe ! Iz Belegagrada poročajo : Srbskega popa Kuzmana Protića iz Gornje Bukovice je turška policija na nekem potovanju po Stari Srbiji prijela, ker se jej je zdel politično sumljiv. Postavili so ga pred sodišče, ki je napravilo žnjim jako kratek proces — obsodilo je siromašnega popa na q ti iS is Velik izbor tapecarij, zrcal iu slik. Iz-vršuje naročbe tndi po posebnih načrtih. ajv Cene brez konkurence. ^ 1LOSTRO VAMI CE MI £ ZASTONJ II FRAHKO gj Predmeti postavio se na parobrod gh ali železnico franko. „Edinost" se prodaja raz ven že v znanih taba-karnah tudi J. Kramar v Rojanu in Hrast, tobakarua Via Poste nuove (zraven prodajalnice Smolars.) Išče se za pisarno W gospodična vešču korespondiranju v nemškem in slovenskem (ali hrvatskem) jeziku. Ponudbe pod » Koresponne S. septembra t. 1, meti 9. in 12. uro ]>relu«lne vršila se bode v tukajšnem olm", uradu javna zniaujče-valna dražba za oddajo dela pri popravi občinske hiše v Marezigali. I)elo preraeunjeno jo na K 2*62-20 ; vdeležniki položiti morajo pri dražbi 10° „ kavcijo v znesku 2*2 K. Delo se 1m» oddalo najrani jemu ponudniku. Nacrt dela in natančneji pogoji razvidni so v uradnih urah v podpisanem uradu. Žuoanstvo Marezige dne 1*. avgusta 1901. Babič, župan. OGLAS. Podpisani časti se ovime pozvati P. n. gjr. članove na redovitu glavnu skupštinu, koja če se obdržavat dne 1-. t. m. o 3 sata z. p. u prostorijama »Hrvatske čitaonice« u Pazinu sa sliederira dnevnim redom: 1. Izvješće o društvenom poslovanju v minuloj upravnoj godini. 2. Razprava i zaključak o obračunu i izvješću preglednika računa. 3. Ini predloži. PAZIN, dne 3. septembra 1901. Odbor Jjačkog pripmociiog društva y Pazinu" Grand Hotel-Restaurant Obelisk OPĆINA Nova lastnika ravnatelja Berrettini & Cattaneo. zz^zz Valikanski vrt in veranda. — Krasen razgled. W Izvrstna kuhinja 'VS jj Plzensko in Kulmbaško pivo. dobro perskrbljena vsaki čas. || Specijaliteta: Kraški teran. KEGLJIŠČE. — LAWN-TENNIS. — KROGLMŠĆE. — BILIJARD. — TELOVADNE PRIPRAVE. ----Telefon štv. 657. |--"- Ob nedeljali tn praznikih v lepem vremena vozne zveze od restavracije „Central Pilsen" na Ocčino. BTaJzmernejše cene. Točno postrežbo vodita, lastnika-ravnatelja osebno. Vsakojaka pojasnila daje in £luč»jna naročila prejemlje gospod BERRETTINI „Jtova restavracija Centrale pilsen", (Jrst Via Torrente 10) z vrtom, kamor ne pride prah, ker je v zavetji. O1 Kegljišče. O Izvrstna kuhinja, dobro preskrbljena vsaki čas. — Poštene cene. — Najtočnejša postrežba. Pisan Dr. Griorii sprejme takoj vajenca z lepo pisavo. Tomsig Ludvik v Gorici, ulica Morelli št. 30. DELAVNICA za uozlacevanjB in dekoracije. Sprejema vse v to stroko spadajoče-poprave, toliko za cerkve kolikor za zasebnike. Velika in izbrana zaloga latev za okvirje in družili predmetov po zelo nizkih cenah. AXXXX50(XXX>OOOQOOOOC\ Mala prodajata zoleniadi se produ zaradi oclpotovanja. Poizve se na Belvederjn št. 25. Prvo primorsko podjetje za razpošiljanje in prevažanje pobistra Rudolf Ezner Trst. — Via So jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja franko. Priporoča se pri najsoiidnejsem delu in o zmernimi cenami. r^i. OO CD co SI Za bolne na želodcu! Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s prehlajeujem ali s prenapolnenjem želodca, z vživanjem poniankljivih, težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil ali z nerednim življenjem kakor n. pr. želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljenje ali zašli ž en je priporoča se dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanje je že iz/.a več let preskušeno. 1 o zdravilo je znano prebavno in kričistilno sredstvo Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. A To zeliščno vino je sestavljeno od izvrstnih, zdravilnomočnih zelišč in dobrim vinom, Q O jači in oživlja cel prebavni sistem človeka, ne da bi isto bilo čistilo. Zeliščno vino od- a stranjnje vse nerednosti v krvnih ceveh, čisti kri vseh pokvarjenih tvarin, ki provzro- V Q čajo bolezni in deluje vspešno novo napravo zdrave krvi. Q S pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne smemo tedaj pozabiti, dati prednoat porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedljivimi sredstvi. \ si pojavi kakor: glavobol, riganje, rez a vica, napenjanje, slabosti z brnhanjem, kateri se pri dolgotrajnih (zastarelih) bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnim pitju tt*g:i vina. 7anirQnSo nlnupčlro nntroho in nJe neprijetne posledice kakor: stiskanje, ščipanje, ^Clpll CtllJG ulUf COI\C puu CUC bitje srca. nespanje in tudi strmenje krvi v jetrah, vranici in sistemu vratnih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstranjajo se s^ zeliščnim vinom hitro in voljno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo, podeljuje prebavnemu zi ste ni u povzdigo in odstrauja iz želodca in Črev z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine. Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi, oslabljenje navadne posledice slabe prebave, pomankljivega naraščaja krvi in bolelinega stanja jeter. Pri popolnem pomankanju volje do jedi. pod nervoznem zbeganjem in otožnostjo kakor tudi pogosti glavoboli in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje. _ Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svežo vspodbujo. J^T Zeliščno vino podeljuje človeku voljo do jedi. pospešuje prebavo in redivo, vspodbuja močno menjavo snovi, povspešuje in izboljšuje tvar-jeuje krvi. olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma. Zeliščno vino prodaja se v steklenicah po 1 gld. 50 nvč. in 2 gld. v lekarnah v Trstu. Sežani, Miljah. Kopru, Izoli. Piranu, Tržiču, Ogleju, Cervinjanu." Konkah, Vipavi, Ajdovščini. Postojni. Gradišči, Krminu, Gorici, Umagu. Bujah, Buzetu. Opatiji, na Reki, Krku, Cresu, Malem Lošinju, Labinju, Pazinu. Motovunu, Vižinadi, Starenigradu, Poreču, Rovinju. Vodnjanu, Pulju. Portogruaro, Trevižu, Vidmu, Beiietkjdi itd. kakor tudi v lekarnah po eelej Avstro-Ogerskej in sosednih deželah. Tudi razpošiljajo: lekarne v Trstn Piazza grande št. 3 Via Nuova št. 27 in Via del Pešce po 3 ali več steklenic zeliščnega vina po originalni ceni po vsej Avstro-Ogerskej poštnine in zaboja prosto. S a i 3 3 p it • • 1 Zahteva naj se izrecno MT Hubert Ullrich-ovo /ellšcno vino. Zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ampak sestoji iz: Malaga vina 450,0, vinskega špirita 1