56 številka.
V Trstu, v soboto 12. julija 1890.
„E D I N 0 S T"
ahaja dvakrat na teden, vsnko eredr ti lofcoto ob 1. uri popolnih«.
„Edinost" stane :
/a vse leto gl. 6.— ; izven Avst. f. — tri. za polu leta „ 3.— : „ „ -1.50 „ tu četrt lota , 1.50; „ „ 2 25 ,, Posamično fttevilke »e dobivajo v pro-daja nicah tobaku v Trstt. po 1» nov.,
v Gorici in v Ajdovščini p« « nov. N& naročbe brez priložene naročnine se opravniitvc ne ozira.
EDINOST
Vii dopisi so pošiljajo uredništva v iitici Curintia fit. 25 Vsako pismo inora hiti t'rankovano, kor nefraukovann so no sprejemajo. Rokopisi so no vračajo.
Naročnino, reklamacijo in insoruto preloma upravniBtvo v ulici Oarintia M. Odprt« reklamacijo so prosto poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• V rdi io»t je m i
Vabilo na naročbo.;
Prvo poluletje tekočega leta jo završeno. 8tare naročnike prosimo nujno, da pravočasno ponove naročbo, da ne nastanejo neredi pri odpošiljanju lista. Prijatelje našega lista tndi prosimo, da gledajo nam pridobiti novih naročnikov. Cena je razvidna na čelu lista.
Upravništvo „Edinosti".
Prišel je čas obračuna!
Zalivalo in priznanje izrekati onemu, ki nam neprestano Nt krivico dela, pričalo bi morda o posebno blagem in mehkem oren našem in bi tudi ugajalo brezdvojbeno krščanskim načulom — ali postopanje (ako bilo bi smešno-nepraktično glede na dandanašnje vrvenje in tekmovanje mej narodi. Ako bi hoteli tako delati, bili bi narodni samomorilci. In vender zahtevajo tako od nas gospoda Italijani. Le čitajte zloglasni naš „Piccolo" od soboto in uverili se bodete o čudnej tej zahtevi naših nasprotnikov. „Neuljudni in neprebavljivi" smo, ker ne poljubljamo roke, ki nas neusmiljeno tepe.
Glasoviti dr. d. A n g e 1 i zastopal je je mestni Tržaški svet — proti trditvi, da je zastopal vse mesto Tržaško, protestu-jemo — pri občnem zboru rudečo „Pro-Patrie" v Tridentu. Vsprejeli so ga neki tam jako uljudno in častno. In na tem častnem vsprejemu zahvalil so je naš mestni svet v dotičnoj seji uprav demonstrativno. Ob tej iredontovskej demonstraciji postopali so naši okoličanski poslanci tako, kakor drugače v resnici ih so mogli — obsedeli s o. In radi tega, z našega narodnega in avstrijskega stališča povsem korektnega postopanja slovenskih svetnikov, nastala je huda jeza mej krivonosimi rudečkarji. Neuljudni, no-
~~PODLISTEK. Ne pozabi me!
List i /. dnevnika; spisal J. M. Krivdo v.
(Dalje).
Po teh besedah neseni več dvomil, da je mladi oficir zares Filip in nihče drugi. Rečem toraj: „Oprostite! Smem li vprašati za vaše ime ?"
„Moje ime je Filip Traven."
Sedaj pa vskliknem: „O Filip, dragi moj Filip! Tu te torej zopet vidim!* Začuden me začne gledati. Jaz pa: „Kaj se ne spominjaš več svojega nekdajnega sošolca?«
„Povejte mi svoje ime," reče mi vos vzburjen.
Izvedši moje ime, oklene se me stastno okoli vratu ter avitla solza vtrne se mu po bledem lici.
Dolgo sva ostala v čudnej tej Bituva-ciji. Molčala sva oba; nikdo ni hotel mostiti sveto tihote, ko so najini duši pre-Sinjali spomini na dražestna otročja lota.
Prvi se jo vzdramil on; otožno mu jo zvenel glas, ko mi jo rekel: „Kolika sprememba v teh lotih, kdo bi te bil spoznal !"
Povedati sem mu moral vso dogodbo
taktni in neizobraženi so naši poslanci. Netaktnost to je tembolj obsojnti — tako nam zatrdi slavni naš „Piccolo* — ker je mestni svet uprav v istej s-ji dovolil veliko svoto za zidanje cerkve v Skednju. Misli-li „II Piccolo", da magistrat okoličanom miloščino deli ? O n«', storili ste le, kar ste morali in ker vam
i
postava tako veleva. Po postavi
■ |
m o r a občina skrbeti za vzdrževanje cerk\a. In kdo plača tisto svoto P Morda ( vi ?! No, ne, davkoplačevalci jo plačajo! In mej temi davkoplačevalci so tudi okoličani.
In ravno okoličani so najhujše zadeti davkoplačevalci, kajti uprav oni imajo smešno-malo koristi od onih velikanskih svot, katere morajo oddajati v mostno blagajno. Ako imate, gospoda, denarja vedno na razpolago za razne, ne samo nepotrebne, ampak celo škodljive, ker glede dinasti-ške zvestobe kompromitujoče nas svrbe, imeti morate drobižn tudi za neizogibne potrebe okoličanov - davkoplačevalcev. In taka potreba je gotovo — cerkev! Mislite pa gospoda, da morajo okoličani, oziroma njih zastopniki, trobiti v vaš rog, da se morajo izneveriti težnjam in načelom svojim, samo da pridobe stvar, katero jim magistrat mora dati?! Svota, ki seje dovolila za zidanje cerkve v Skednju, jo naš — o k o 1 i č a n s k i d e n a r, s katerem se okoličani izvestno smejo okoristiti, no da bi za to morali poljubljati šibe, ki jih tepe. Dovolite le, da so o k o-lica naša upravlja saina in z vesoljem bode sama vzdrževala svoje cerkve in šolo in vrhu tega bi še lahko dovolila primerno svotico za vaše — sinagoge!
„II Piccolo" najel si jo tudi nekega Antona B e n c i c h a — nomen est omen, ako si ogledamo pravopin — da poučuje poslance naše o taktu in hvaležnosti. in v nebo kuje M a u r o ii e r j a in Pahorja. Ako povemo, da ta slavni
življenja svojega. Ivo dokončam, me vprnša : j „Torej se ni vresničila gorka želja tvojo matere ?"
„No- bil ju m o j kratek odgovor, kajti to vprašanje mi ni došlo še nikdar poprej tako neljubo, nego v tem trenotku.
„Tudi moje željo se neso izpolnile, tudi jaz nesem srečen* reče mi in globok vzdih izvije rc mu iz prsij. Potem pa prične pripovedovati: »Čuj torej! Ko sva so v Ljubljani ločila in sem jaz odhajal na višje šole v Zagreb, takrat navdajala 80 najina srca gotovo druga čutstva in drugi upi kot danes. Saj pregovor pravi : „Mladost je norost." Tako godilo se je z manoj; bil sem v najlepših letih, v katerih človek — živeč v mestu — dostikrat zabrede ; nesreča naša pa je, da spoznamo svojo zmoto še le, ko je žo prepozno. V Zagrebu nadaljeval sem z veseljem svojo učenje in gotovo ne bi bil danes to, kar sem, da se nesem seznanil z nekim mladeničem iz bogato hiše Zagrebške. Nesem sicer dosti maral za družbo, a tega prijaznega mladenča — Ivan mu jo bilo ime — bil sem vesel, ker sem menil, da mi ga je osoda naklonila mesto tebe. Vedno bila sva sk ipaj in ko so se približali binkoštni prazniki, prosil me je, da naj bi ga spre-
Bcncich prebiva v bližini Mattronerja, jasni narodnjaki, ten prašali smo ga, je-li bi »o nam takoj motivi, kateri so tega moža . postavno mogJ biti in če kandidira, naj nagnili, da je poslal tisto „poslano" „Pic- nam pove svo/ program. Odgovoril je po-coln". Poslal pravimo — pisal je izvestno štono, da <m se zato ne poteguje, kakor ni; poslano zraslo je na drugem zelniku j je istina, in da, ako bi bil izvoljen, bode in no na Benftichevotn.	j stal vedno za pravico in za enako-
Torej gos p. Pahor se je t u d i p r a v n o s t, ter posebno pa še za gmotni udeležil najnovejšo te p r o t i - blagor ljudstva. Prizadeval si bodo dalje avstrijske d o m o n s t r a c i j c. Da, na vso moč doseči, da okoličani dobo nazaj protiavstrijske ! — in naj „Piccolo" to taji, pravico voliti si župane, trudil so kolikor hoče. V tem pogledu opozarjamo bode, da so na magistratu napravi čitntolje naše na kratki izpisek iz članka poseben oddelek za okoličane o „Pro-Patriji* v uglednem vojaškem listu z u r a d n i k i, s 1 o v e n šči n o veščimi. „Heiclmvohi*, ki ga prijavljamo v dona- Deloval bode tudi kolikor mogoče šnjem pt litičnem pregledu.	7l a razširjenje narodnih š o 1 v
A propos P a h o r ! Zal - besede lio- v okolici. T o j e nam obljubil čemo očitati onim z a v e d n i m s 1 o v e n« ter v roke segel in zato smo bili skim volilen m, ki so odali glas svoj tudi mi zvnj, toliko več, ker nismo vedeli temu možu. kajti p r o v a r je n i s o in še zdaj ne vemo za kakega boljega, bili. Niti trenotek nosmo dvomili, dane Če smo za g. Pahorja, smo zato, ker bi bili ti možje z najboljšim namenom vo- je obljubil, d a s e b o d e d r ž a I o m e-lili g. Pahorja, kajti obečanja so bila pre- njenega programa in to mu tudi zapeljiva. Postopanje svoje zagovarjal je verjamemo in upamo, da so nismo varali, temeljito odličen okoličansk rodoljub v ter da bo g. P. mož-beseda, ter so držal pismu, pisanem po volitvah do odbora po- narodnega programa, kakor je p o v o-litičnega družtva „Edinost". Ker so pa 1 i t. v i o b 1 j u b i 1 t u d i g. Na bergoju bili p r e varjeni, prišel jo čas, da store samemu. Do sedaj smemo in smoto svojo dolžnost. Vežo jih v to zvestoba do smatrati torej g. P. za narodnega poslanca ; države in narodu in — dana moika beseda. ( upain, da bližna prihodnost nam pokaže Dolžnost ta jasno jo izražena v rečenom in dokaže, da se nismo v njem varali, in pismu, katerega podajemo tu v izvodu. da bode našim nasprotnikom v obraz V rečene m pismu je čitati:	j marsikako resnico povedal, kojo G., da-si
„V tein času zvemo, da Trobanci so poštenjak, a nezmožen i neizobražen, bi vsi za svojega „gospoda" in da tudi ne bil mogel. Nadejam se, da narod mi mnogim Opencem se je ta gospod (Pacor) bo še hvaležen, ne samo zato, da smo s prikupil, odkar je hodil sem opravljat tem zabranili izvolitev B u r g-shižbo božjo, tor si jo pridobil a svojo stallerja, nego tudi zato. da smo v prijaznostjo, popularnostjo in r prizadeva- zbor spravili neustrašljivega narodnega njeui ljudem koristiti, z dobrim svetom zagovornika ter učenega in spretnega go-in dejanjem — zaupanje pri ljudstvu, po- vornika.
sebno ko se je za ljudstvo potegnil in Tako vidite, da stvar ni tako črnai bičal p o I i c a j s k o ravnanje komi- kakor si jo nekateri, ki razmer no poznajo, sarja inkapovil n a s p r o t i Ij ud s t v u. mislijo, in da vtegnemo biti še jako za-A dvojilo so je, je-li more biti gosp. dovoljni s Pahorjem mi volilci, kakor P. poslancem. Da so temu prepričam, šel društvo „Edinost* in narod slovenski. V sem s tremi drugimi volilci, zanesljivimi slučaji pa, ako bi nas g. P. varal,
mil v bližnji grad na deželo, kamor odideta z očetom, in ki jo last rodbini njegovoj dobrega prijntelja. Ne ravno rad, a vendar sem mu obljubil, toda z opombo, da mi treba dovoljenja stričevega. Pri prvej priložnosti prosil sem strica, da me puste iti z Ivanom — katerega jo tudi on poznal in visoko cenil — ogledati si okolico Zagrebško. Stric moj ni bil kaj zadovoljen, a vendar jo ugodil prošnji mojej. Morda, morda je pa dobri stric slutil, o čemer se meni šo sanjalo ni, kajti pristavil jo roino : „Pazi pa, da ne za ideš v slabo tovaršijo !* Ah, da le ne bi bil šel, kako dtugače bi se bilo zasukalo življenje moje!
Približal se je dan, katerega sva si z Ivanom toliko želela. Bil je lep dan, lepšega si nesmo mogli želeti. Krasni maj kazal jo svoje najlepše lice, ko sva se zjutraj pri cerkvi sešit«. Sla sva k njegovim starišem; predstavil me jo kot svojega najzvostejšega prijatelja in sošolca. Sestre njegove Jelico — o katerej mi je že pravil — pa ni bilo; bodisi da so je nalašč umaknila ali da je imela kaj opraviti. Stariši njegovi vsprejeli so me prav prijazno. Mati Ivanova mi je posebno zatrdila, da jo zelo veseli, da imu njo sin
.tako dobrega prijatelja. Mudila sva se potem v nekej sobi — vrata do sosednjo sobe so pa bila odprta.
Tedaj ga pa vprašam — sam no vem, kako mi je prišlo to na misel — po njegovoj sestri. Odgovori mi, da si gotovo prireja, kar je potrebno za pot. Odšel je hitro, da jo poišče, llotel sem iti žnjiin, a on mi je to zabranit češ, da bo itak kmalu vrne žnjo. Ko sem bil sam, jel sem pazljivejše ozirati so po sobi. Kar | naenkrat zapazim, da se jo zganilo zagri-njalo, ki jo viselo ob steklenih vratih sosednje sobo. Kaj jo bilo to ? Me je-li kdo opazoval ? Vstrašil sem so in zarudel kakor šestnajstletna deklica. Na srečo mojo prihitel je kmalu Ivan ; prav razveselil sem se njegove vrnitve. Povabi me, da stopim ž nji m v sosednjo sobo, da me predstavi — avojoj sestri. Sledil sem plašno pozivu prijatelja svojega. Vstopila sva v elegantno opravljeno sobo. Tam sredi sobe jo pa stala — že pripravljena za odhod — krasna deklica, eestra Ivanova. Ne morem ti povedati, kako mo je že na prvi pogled omamila krasna, divna ta ženska prikazen.
(Daljo prihodnjič).
Tečaj
Oglasi in oznanila SO račune po H vrsiica v potitu ; zn naslove t t črkami so plačuje prostor, kolikor bi
obsedlo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd
se rakune po pogodbi,
kar ne bode, bodite zagotovljeni, da vemo svojo dolžnost; saj se je on sani izrazil: »Ako Vam ne bom po volji, povejte mi, in jaz izročim tvoj mandat v Vaše roke".
Toliko v pojasnilo in resnici na čast.
Opčine, 17. decembra 1889.
Ne vidi se nam potrebno, da bi jedno samo besedico pripomnili temu listu ; dolžnost gosp. Pahorja samega in dolžnost v o 1 i I c e v, ki so duli Pahorju svoj glas, je dovelj jasno izražena.
Le toliko : Delovanje g. Pahorja je odprta knjiga. Na vsakej strani čitamo o nespol njenih obljubah. Ker je torej prišel čas za to, vršite dolžnost svojo, kakor ste obljubili z možko besedo! Obračunejte torej z g. Pahorjem!	—t—
Poletne studije.
Dopis z Notranjskega.
Kdor bi se mogel za par trenutkov vzdigniti v ozračje, in z višave ptičje perspektive zreti doli na politično bojno polje, kjer bije že deset- (in stoletja Slovencev roj vztrajno in zavestno ljuti boj za svoje pravice in obstanek, videl bi, daje obkoljen razpršeni slovenski narod od treh strani po divjestrastnem nasprotniku. Na severu in zahodu bruhajo in divjajo krdela nemitva, na jugu in jugozahodu pa Italijanske in iredentarske tolpe svoj žveplen srd in plamen na nas, d« čim se nam varnost in zavetje kaže edino na vzhodu ! . . . Kdor si ne zna ali ne ve predočili resnega tega položaja, ta pač ne ve, kolika je nevarnost za obstoj našega naroda, kamo-li da b vedel, kje bi našlo se poroštvo in jamstvo« da bode nas narod v tem ljutem in krutem boju do konca vstrajal! . . .
Od treh strani sovražne čete ! Imamo li dobrih in izkušenih voditeljev, da nas bodo vodili prava pota po tem resnem bojnem polji ? !
In te nasprotne sile napravljajo si vedno nove posadke, in kar čez noč rasto na naših tleh večji in manjši tabori, v podobi političnih, šolskih i drugih društev, bodisi nemškega ali iredentarakega kalibra. Polagoma rijejo naprej po našem ozemlji, in pri tem poslužujejo se tihotapskih potov in sredstev, pa mi smo malo pazljivi pri tem početju ; le kadar in kjer se pokaže že kakšna »ikajoea glava teh pošastnih zmajev, takrat se nekoliko zganemo —; sredstev za brambo pa — nemamo, da bi o pravem času si pomagali.
Z raznoimenimi družtvi in denarnimi sredstvi nadaljujo antiBlovanski element svoja pota, ki ga vedejo do njegovega cilja, — mi — ne vemo, kako hi ovirali to početje! Pri nas seveda brižnost in požrtvovalnost še nesta pognali pravih korenin, kamo li, da bi govorili o sadu ! . . . , A kako rado se po nekodi bije ob prsa in kriči: „Mi smo Slovenci in narodnjaki, in damo za narod kri in življenje! itd.*4 A kadar gre podpirati kako narodno družtvo, ali je osnovati, ali v narodni namen darovati vsak mesec ali vsaj enkrat v letu par krajcarjev ali recimo par goldinarjev, — takrat, nu — takrat p« stisne glava v na prs je liki etruc, in — vest je čista, vsaj je narod že tudi tako — rešen !
A le poglejte položaj ob periferiji* Vi gospoda narodna, in prašajte svojo vest, da Vam pove, kaj je Vaša dolžnost storiti za svoje rojake, ki jih duši oholo tujstvo, in žuga uničiti njih narodno zaveBt ter skuša izneveriti narodu našemu. — Kje je požrtvovalnost \ aša, Vi narodnjaki, kadar se Vas kliče na pomoč, da bi pomagali duševno ali gmotno podpirati ali rešiti narodnjaštvo tam gori v Korotanu ali tu doli na jugu ! P
Bodimo kratkih besedi, da se dopis no razširi : Delavnosti doma je premalo, premalo pa tudi brižnosti in požrtvovalnosti za sorojake ob periferiji ! Naša družtva
ob meji so redko sejana, a še ta ne pro-spevajo^ ker jim manjka vsakojake podpore. Če tedaj narod ob meji peša, če narašča in se vgnezdava dan na dan bolj tuji element, kriv ni narod tam, marveč krivi smo mi vsi, oziroma naša mlačna delavnost!
Pa saj ni čuda, Če nas pesti taka osoda! Osredna vlada nas bije po levem licu, no mi jej nastavljamo še desno ; naučni in pravosodni minister uganjata svoje burke z narodnimi našimi tirjatvami in pravicami, poslanci puščajo se od teh tebi nič meni nič uganjati v kozji rog ; ko bi bi imeli govoriti — molče, in doma med nami p« jih tarejo razne druge skrbi. Pri polnej mizi seveda: strašna navdušenost za — ideale, ki se bodo še uresničili, če
—	kurs na borzi ne bode padel ; sicer pa naj se svet vrti ali od vzhoda proti zahodu, ali pa narobe, kaj to de, narod bodo že ostal, če ne slovenski, pa tuj !
Tak i m in enakim „narodnjakom* pri-poročil bi v izgled delovanje našega nemštva in iredentarstva. Čast in slava potem našim možem, ako bodo odbijali napade naših nasprotnikov z isto odločnostjo in
—	požrtvovalnostjo, kakoršno kažejo nasprotniki naši pri svojih napadih.
Za „Narodni Dom"!
Menda ni samo nas Slovencev, ampak bolj ali manj sploh človeška slabost, da se marsikatere lepe ideje z velikim in občim veseljem poprimemo ter z navdušenjem začnemo za njo delati, ali, ker se ne da v kratkem času uresničiti, začne navdušenost, začne zanimanje za idejo pešati, ker nam v obče nedostaja one železne vfltrajnosti, ki ne odneha, dokler ni namen dosežen. Tako se godi pri nas tudi ideji „Narodnega Doma". Ali ni vredna, da bi našla vstrajno zanimanje in podporo pri vseh Slovencih? Ali nima „Narodni Dom" naposled lastnina Matice Slovenske, torej lastnina vseslovenskega družtva postati in njega letne dohodke v pospeševanje slovenske literature izdatno pomnožiti P In vendar se je število teh, ki še za „Narodni Dom" kaj žrtvujejo, zelo skrčilo. Da bi pa to zanimanje po vsem ne nehalo, ampak se od časa do časa prebujalo, zajto skrbeti je glavni namen „Krajcarskemu družtvu", ki je tako rekoč ekaekutivni organ družtva „Narodni Dom". Po knjižicah z znamkami je nabralo po krajcarjih in deseticah že skoraj deset tisočakov. Ali zanimanje za te knjižice je skoro popolnoma nehalo. Zvesto svojemu načelu, katero je izraženo v njegovem imenu, po majhnih, pa mnogoštevilnih žrtvicah nabrati velike svote, izmislilo si je nekaj novega. Hotelo je namreč te majhne žrtvice prikleniti na nekatere vsakdanje potrebščine olikanih zavednih Slovencev, ter tako odpreti trajen vir dohodkom za „Narodni Dom*. Družtvo je namreč tako-le sodilo : Ako daš prijatelju ali znancu vizitnico, ako mu naznaniš kak vesel dogodek, na pr. svojo zaroko ali poroko, ako mu pismo pišeš in se vse to zgodi na takem papirju, ki je okrašen, ne s kakim monogramom ali s kako rožico ali kako enako sličico brez pomena, ampak znamenjem, ki priča, da se udeležuješ žrtev za ^skupne narodno namene, in ki vrhu tega kaže čedno podobico katerega izmed slavnih Slovencev, ki so jih s ponosom in s hvaležnostjo spominjamo, potem ima gotovo taka vizitnica, tako naznanilo, tak list za zavednega Slovenca še poseben pomen in posebno vrednost, katere navadni papir ne more imeti, ker to so potein tako rekoč vidna znamenja rodoljubja med nami.
Te ideje, katere so na podoben način naši bratje Čehi že davno v korist „Ustrednf Matice Škol Hke" uresničili, poprijelo se je „Krajcarsko družtvo11, ki ima po izpreme-njenih svojih pravilih zdaj tudi pravico tiskovine v Bvoj namen izdavati, ter je dalo podobice štirih slavnih Slovencev, Vodnika, Prešerna, Slonašeka in BlehiveUa
v različnih okvirih in različni velikosti, v jed ni ali dveh barvah natisniti na vizitnice naznr.nilne kartone, liste in zavitke za pisma. Podobe so krasno izdelane, tisk in papir je od prve tvrdke v tej stroki v Avstriji in tako smemo biti prepričani, da podamo Slovencem eleganten „narodni papir", katerega bodo gotovo prav veseli.
Bodi vsem rodoljubom priporočeno, da začnejo zdaj posnemati naših bratov na severu šego, ter med seboj Bi le od „Kraj-carskega družtva* izdane vizitnice in naznanila in pisma pošiljati. Vizitnice pa bi se dale še o marsikateri drugi priliki rabiti, nego se zdaj navadno rabijo. Kako lepa je na pr. na Češkem razširjena navada, da dragim in zaslužnim pokojnikom j na krsto polagajo, vence, liro in enake i stvari, sestavljene iz samih takih vizitnie, I na katere so prijatelji, znanci in častitelji zapisali svoje ime poleg kakega primernega j reka ali verza, ali pa tudi vcncem med liste vtikajo take vizitnice; gotovo posnemanja vredna navada ! Naznanilni kartoni pa bodo tudi narodnim družtvom lahko služili v njih namene, v naznanila, vabila, programe, plesne rede itd. Vsi ti papirji ^ bodo res nekoliko dražji od navadnih, pa gotovo bodo rodoljubom tako ugajali, da ; bodo prav radi neznatne žrtvice polagali j na žrtvenik „Narodnega Doma". V kratkem j bode po časnikih se natančneje razglasilo, I po kaki ceni, in po katerih trgovcih se bode ta „narodni papir" prodajal, i	Odbor
I	„Krajcarskega Družtva".
Politični pregled.
Notranje dežela.
Mesta in trgi na Solnograškem volili so dno 9. t. m. v deželni zbor. Voljenih je sedem nemških liberalcev, dva konservativca in L i e n b a c h e r. G. Cho-r i n s k i torej tudi v tej skupini ni dobil mandata. Klerikalci pa smejo biti zadovoljni, kajti odvzeli so nemškim liberalcem volilni okraj Lungauški, katerega je do sedaj zastopal liberalec Schnug.
Pri volitvah v Bukovinskih kmetskih občinah izvoljeni bo sami konservativci in so tudi tu liberalci izgubili jeden mandat. Izvoljenih je tudi več R u b i n o v.
Nedavno se je bilo objavilo oblastim v L v o v u, da dojde Nj. Veličanstvo k vajam 11, vojnega kora. Vradni list pa objavlja, da cesar ne bode potoval na Gališko, kakor je bilo nainerovano.
Naučni minister Gautsch pridno deluje. Premestil je 70 učiteljev na državnih gimnazijah, 10 provizoričnih učiteljev in 76 suplentov imenoval je pravimi učitelji, 17 suplentov provizoričnimi učitelji. Popolnil pa bode za leto 1890/91. če 30 izpraznjenih meBt.
Tudi vojaški list „Dio Reichsvehr" bavi se v daljšem Članku z dogodki pri občnem zboru „Pro P a t r i e* v Tri-dentu. Ta list pravi, da to nikakor ne služi ▼ okrašenje slik«, katero nudi inozemstvu naša, na dinaBtiškej privlačnosti sloneča država, in ne vzbuja v nas posebno veselih čutstev, ako vidimo, da nekej nepoboljšljivej s o d r g i uprav mr/.i pred znamenji skupne vojne in cesarske hiše. V tem smislu bi ž e 1 i 1 i reakcije proti početju neodrešene Italije. Razžaljeno javno menenjc zahteva zadoščenja in rečeni list ne dvomi, da ne bi se našla pot, po katerej se bode krivičneže prisililo, da dajo to zadoščenje. Občenje mej oblastmi in vodstvom »Pro Patrije" bodo pa moralo biti vse drugače in napeti bode treba druge strune. „Reichs-wehr" graja, da se je policija začela pogojevati s pro-patrijevci. Policija naj ne bi bila stavila pogojev, kajti poznati je morala m r z e n j e r e č e n e g a družtva proti patrijotiškim z n a in e n j a m ; z njenim postopanjem je pa tako rekoč sankcijonovala to mrzenje.
Policija naj no bi bila obravnavala glede okrašenja z zantavarai; prepovedala naj bi bila še le potem, ako bi okrašenje kazalo protiavntrijskl značaj. Čudno je, da se z kolovodji iredente pri nas milejše postopa, nego v Italiji samej. Pri nas se tiplje z mehko ročico one ljudi, ki iščejo domovino svojo izven domovin e« Vnanje države
Moskovske „V j"e d o m o s t i* pišejo jako ostro proti Nemčiji. List ta pripisuje Nemčiji vojevite nakane ; boji se nenadnega napada od strani Nemčije, radi česar se temu listu vidi potrebno, da sosednje države ukrenejo vse potrebno v svojo obrambo. „Vjedomosti" trdijo, da nov/* nemška vojna predloga ni naperjena proti Franciji, ampak proti Rusiji. Rusija pa ne more dopustiti hegemonije Nemčije in prvej ni več volja, da bi zagovarjala poslednjo, kajti uverila se je, da Nemčija je nastopila pot rušenja mejnarodnih pogodeo.
„Wr. Allg. Zeitung" ne more verjetir da bi razkraij Milan v tem trenutku res zapustil Bel grad, kajti stvari stoje zdaj tako, da mu v bodoče znajo zabraniti uhod v Srbijo. Odnošaji mej Milanom in radikalno stranko so se poostrili. Rogoviljenje Milanovo proti tej stranki je postalo tako nevarno, da bodo opustili vue ozire do njegove osobe. Odločilna katastrofa je blizu. Ali pade sedanja vla a — čemur bi sledil prevrat proti obstoječej ustavi, — ali pa bodo dali Milanu okusiti onih silovitih sredstev, katere uporabljajo češče doli v Srbij'. Iz teh besedi veje moreča skrb židovskega lista za ubozega Milana. Nam se stvar ne vidi tako čina. Radikalna stranka bode storila svojo dolžnost — in kraljevi rogovilež bode za vedno izginil.
Predno se raziđe 11 a I i ja n s k a k a-mora, obravnavali bode še ob načrtu, tičočim se namerovune podpore mestu Rimskemu. Kakor znano je italijanska prvoBtolnica blizu financijelnega poloma in da vlada ne priteče na pomoč, je katastrofa neizogibna. Delež mesta pri užitniiiBkein davku hočejo povišati ua 14 milijonov lir. Država bode zidala dva mosta čez reko Tiber in vlada bode dobila pooblastilo, da vsako leto postavi v proračun neko svoto v dovršenjo onih stavb, katerih ne more-dovršiti mesto samo.
Pri shodu Španjskih liberalcev so sklenili, da hočejo tudi v bodoče podpirati monarhijo in delovati za svobodo j z drugimi strankami se nočejo vezati, kajti njih dolžnost je, da pri volitvah branijo le svoje pravo. Tudi stranka karlistov se je vzdramila. Izdala je nek manifest, v katerem priporoča uadvladje cerkve pri vladi, v državi in družini, in Spanjcem priporoča, držati se teh načel, ako hočejo, da se vrnejo srečni časi preteklih Btoletij,
DOPISI.
Iz Gorice, 6. julija. Ljubljanski dnev^ nik „Slovenec" jo prinesel v svojej 151< štev. dopis iz Gorice, kateremu se vidi, da je pravo kukavično jajce. Po nekih dopisih v starej „Soči* bi se sicer lahko sodilo, da je „Slovenčov" dopis v zvezi i onimi dopisi, veudar pa namišljenim gospodom ne prištevamo še toliko podlosti, kot jo ta dopis kaže, ampak bolj verjetno je, da so iuteresenti sami „Slovenca" s tem dopisom prekanili. Naperjen je dopis zelo fino proti našemu trgovcu L. in tiskarju O. ter vabi naše rojake pod krinko verstva in slovenstva v neko novo prodajalnico papirja.
Znano jc, da Goriški trgovci večinoma od Slovencev žive in da torej le tiste proda-jalnice vspevajo, koje Slovenci obiskujejo. Zato se pa zviti in nam nasprotni trgovci zavijajo v ovčje kože in so vseh mogočih pripomočkov poslužujejo, da zvabijajo naše rojake v svoje prodajalnice. Vendur pa njih spletke čedalje manj pomagajo, — ker Slovenci postajajo zavedniši in odloč-
niši, da ne nosijo več toliko zaslužka zvitim nasprotnikom in ne gredo več za vsakim, kot ovce, ako so jim le prazno pest pomoli.
Glede trgovine dobro vemo, da nemamo popolnoma izurjenih trgovcev ; vendar pa smo prepričani, da nam so tudi naši aamoučni trgovci tako koristni, da jih moramo na vso moč podpirati, da jih nasprotniki ne zatarejo in da se še pomnože, kajti v tem je naša moč in naša prihodnost. In zato se ne smemo dati preslepiti po nobenej ceni. Koliko naših rojakov bi živel,* in še naše težnje izdatno podpiralo s tem, kar zdaj naši nasprotniki od naših rojakov dobivajo in s tem nam pogubna društva podpirajo.
Da ne bodemo naših trgovcev krivično sodili, jemati moramo v poštev velike za-
Dr. Anton vitez Vicco, znani rodoljub Podgradski, imenovan je bil od Reškega veteranskoga družtva častnim članom in stotnikom. Lepo izdelano diplomo izročila mu je v nedeljo deputacija imenovanega društva, obstoječa iz predsednika Derencino-viča i podpredsednika Polonio-a. — Drago nam je, da vrlega našega rodoljuba spoštujejo tudi preko meje.
Tržaški mestni svet imel je dne 11. julija ob 7. uri zvečer svojo Bejo. Po, prečitanju in odobrenju zapisnika zadnje seje objavi predsednik, da se je župnik Skedenjski v imenu občine zahvalil za dovoljeno svoto v zopetno zgradim tamošnje cerkve. Škoda, da nam gosp. predsednik ni tudi objavil, v katerem jeziku da se je zahvalil rečeni gosp. župnik.
Za arhitekturno razstavo
preke, koje jim nasprotniki delajo, bodisi ki bode v jeseni tega leta v Turinu, glede dobivanja blaga, ali podraževanja, dovoli se svota 400 gld. prostorov in druzih opravil. Najtežjo pa jo | Za škropljenje trga pred kolodvorom nam slovenskim trgovcem prebiti uniče- in za vzdrževanje onih cest, ki nemajo valno konkurenco. Naši nasprotniki mislijo, ■ tlaka, dovoli se svota 2170 gld. da Slovenec ne sme biti trgovec, zato j Za razširjen je ceste Via Miramar od vporabljajo proti njem vso mogočo spe- Grete do Barkovelj dovoli Be izreden kredit kulacijo, ves svoj upljiv in kapital. Će pa 5400, od katerega je d jati svota 3800 gld. vidijo, da ne bodo zmagali, si pa z raz- v letošnji proračun in 1600 gl. v proračun prodajanjem pod ceno nabašejo žep, potem prihodnjega leta.
pa „falirajo" na zgubo fabrikantov, kajti | Glede osnove žandarmerijske postaje tudi takih slučajev smo žo doživeli. Da se v Barkovljah nalaga so eksekutivi, da prične nepreraožen slovenski trgovec takim silam potrebno obravnave s pristojnimi oblastimi, ustavlja, imeti mora posebno srečo in pri- j O predlogih glede znižanja obresti pri jatelje-odjemnike, katerim ni vsaka malen- mestnej zastavljalnici in o predlogu, da bi kost dober izgovor, da hodijo k nasprot- se dovolila rečeneuiu zavodu redna lotna
niku kupovat.
V „Slovenčevem" dopisu priporočeno
subvencija, preide se na dnevni red.
Konečno jo predlagal svetnik Mor-
novo prodajalnicoustanovljajo bratje Gasser,	purgo, naj bi predsedništvo ob pričetku
kateri so nam Slovencem ravno tako prijazni	počitnic g. županu Bazzoniju javilo naj-
kot drugi lahoni in iredentarji, ki iščejo ko-	udanejši pozdrav mestnega sveta in iz-
risti od nas. Eden teh bratov je zemlje-	reklo željo, da bi gospod župan mogel
mereč in bivši deželni poslanec, ki je bil	po dovršenih počitnicah zopet prevzeti
kot zastopnik dež. odbora v deželnem	predsedništvo.
šolskem svetu uprizoril zloglasni sklep :	Slovenski napisi. Tržašk rodoljub nam
da bi se morali po vseh ljudskih	je pravil, daje prigovarjal mnogim trgov-
šolah na deželi mučiti naši	cem, naj bi si napravili slovenske napise
slovenski otroci z nemščino,	nad svojim prodajainicami. Trgovci Be
Ves deželni zbor se je pa odločno uprl	temu nekda ne protivijo, ali vsakdo se
temu sklepu. Drugi brat je agent špirita	izgovarja, da neče biti prvi. V tej zadevi
in telegrafuje iz tujine goriškim neodre-	bi si mi dovolili predlog, da zavednejši
sencem, kedar se ne more udeležiti njih	trgovci skličejo shod trgovcev in
slavnostij ; tretji je znani opravitelj v ve-	obrtnikov, pri katerem naj bi so na-
likej Jonovi zalogi tobaka; četrti je pa	tanjčno dogovorili, da bi vsi naenkrat
bivši pomagač v Coppagovi prodajalnici	priredili slovensko napise. To bi tudi bolj
papirja. Slovenščine je zmožen samo prvi;	imponovalo. Mi smatramo zadevo to za
zadnji, na katerega ime bode prodajalnica	veliko važnejšo, nego se vidi na prvi po-
papirja, pa le pri kupčiji za silo zlomi	gled in želimo, da bi se gospodje trgovci
kak stavek.	odzvali našemu predlogu.
Prehudo zavijanje resnice je, da bi	Taki 80! V poročilu o zadnjej seji
katerega zavednega Slovenca razveselilo	mestnega sveta je čitati, da so dovolili otvorjenje Gasserjeve prodajalnice ali da kredit za razširjenje ceste do Barkovelj. bi Slovenci to prodajalnico celo priporo- „Piccolo" se je pa za to potezal, da se ta
čali na škodo svojim požrtvovalnim rodo-	kredit dovoli izključljivo za vožnjo cesto,
ljubom.	ne pa tudi za šetališče kraj te ceste, kajti
Naši rojaki, katerih rodolubje ne ob- po istem hodijo — kakor se je divno-
stoji le v lastnej domišljiji in v praznih	lepo izrazil rečeni list — le okoličanski frazah, že sami vedo, kdo ni le takrat! „gospodje" in okoličanske „gospe*. (V tem
Slovenec, kedar se hoče od nas okoristiti,	' smislu stavil je tudi svetnik g. Pitteri v
in bi se gotovo sramovali hoditi k p r o-	mestnej Reji svoj predlog.) Vsakdo mora
patrijevcem in šulferajnovccm	občutiti nesramno roganje, ki tiči v bese
pripomočke, da si ohranimo svojo narodnost. Osobito hi trebalo po mestu osnovati še par šolskih vrtov, sv. Cirila in Metoda stroškov, a pomagati bi si morali sami. Sestavil naj bi se poseben odbor, kateri bi nabiral prostovoljne doneske v ta namen. Pomisliti je treba, da je mnogo Slovencev-gospodarjev — kupčevalcev, gostilničarjev, žganjarjev itd., — ki ne čitajo listov slovenskih in ne vedo, kaj se godi in kaka nevarnost nam preti. Ako bi kdo k njim osebno prišel, gotovo bi vsakdo kaj dal. Samo treba jo hoteti in vse bo šlo 1 Jaz bi že vse storil, kar je v mojej moči.
K. 0.
Dodatek k opisu slavnosti sv. Cirila in Metoda v šoli pri sv. Jakobu. Piše se nam : Blagoizvolite prijaviti imena onih otročičev, ki so sodelovali pri rečene j pri-srčnej slavnosti. — „Sv. Ciril in Metod", petje, so izvrševali vsi otroci ; „Slovanska apostoljna", deklamovala učenka II. razreda, Marija Dobrila; „Slovenskoj mladini", deklamovala učenka I, razreda, Cink Alojzija; „Roditeljem*, deček iz otroškega vrta Fr. Rarbiš; „Gorska cvetica", peli i otroci otroškega vita in T. razreda; „Mlad vojak in krnet", predstavljala učenca II. razreda M. Gombač in J. Jclušič; „Tiha luna" in „Večernica" peli učenci II. raz-razreda; „Dobrotna Minka", deklamovala M. Faganeli iz otroškega vrta; „Venček"^ peli otroci iz otroškega vrta; „Iz šolo", prizor, predstavljali R. Gulič, M. Rožanc in F. Ban, dečki, in Marija Uj^ič, iz otroškega vrta ; „Štirje letni časi" predstavljalo deklice: T. Vodopivec, A. Ilervatin, A. Kariž, T. Zega, A. Tež, Sttuec, R. Glinsek
„Creolina* desinfekcijsko [sredstvo „bodočnosti*. Sicer pa opozarjamo čitatelje našo Vemo, da družba j na dotični inserat našega lista, no zmore tolikih
0. kr. notar
l —:t
Dr. JOAHIM ZENKOVICH
odprl je svojo pisarnico v Sožani.
Št. 398/0. š. s.
a—s
Razpis učiteljskih služeb.
Razpisujejo se službe:
1.	učitelja-voditrlja na enorazrednicah v Velicemdolu, Temnici, Zgoniku, Gorjan-skem, Šempolaji in Kobiljaglavi ;
2.	učitelja na šitrirazrednici v Sežani, in
3.	učiteljice na dvorazrednicah v Po-virju in Tomaju :
vse s postavnimi dohodki III. plačilne vrste.
Za službo učitelja-voditelja zahteva se tudi sposobnost podučevati katoliško verstvo.
Prošnje naj se vložijo pri podpisanem v teku 4 tednov po razglašenju tega razpisa v časniku „Oservatoro Triostino".
C. kr. okrajni šolski svet.
Sežana 2. julija 1890.
Podpisani imajo v svoji zalogi v Trstu ulica Zonta št. 5 vsakovrstne stroje za kmetijstvo in vsako drugo rabo. Posebno priporočajo sesalke (pompe) za vodnjake in cevi, mlatilnice in čistilnice za žito, mrvilnice za koruzo, stiskalnice (preše) in mastilnice za grozdje itd.
Prodajajo izvrstno domače in vnanje in Josipina Čuk, in dečki: J. Čepek, Gre- blago po nizkih cenah ter je razpošiljajo
gorič, ,T. Znideršič, Lipold in Volk. - 'cari,,e	takoA ,dft ,n**e	?
°	carino vred prav nič dražje, kakor drugod.
Prav sto im di rekoč, da je ta slavnost j Skrbe)i bodo> dft jim ne zmanjka
bila v dokaz o sijajnih vspehih zavodov škropilnic Candeo proti peronospori, ka-družbe av. Cirila in Metoda. Upamo, da ! terim vsi poljedelci dajejo prednost pred bode zanimanje za to družbo odslej dan ; drugimi, da bodo mogli vsem naročbam „„	j točno ustreči.
nft dH" rftfi,K	17—5	Schivitz & Comp.
Iz SV. Krila se nam piše : Dragi či-'------
tatelji in čitateljice „Edinosti" čitali ste o '	Mejnarodni promet
tukajšnej procesiji sv. Petra in Pavla. \ Prve Primorske družbe za prevažanje meblev
Pohvaliti mi jo naše mladeniče, ki prirede	KONRAD EXNER
osem dni potem procesijo v ravno istem vift »quero Nuov« št. 7, skladišču vin Forriem . t, ,	........	9 (Telefon št. 2f.fi) v 'I cmIii.
redu. Posebno mi je pohvaliti mladeniča
Martina in Franjo Košuta, ki sta z velikim trudom priredila krasen slavolok. Dolžnost nas vseh je, da njijin trud pri-poznamo, ter ja primerno odškodujemo.
Ivan Košuta.
Občinske volitve v Pazinu. Nij sicer na tem veliko ležeče, da-li so v Pazinu leta 1887. zmagali pri občinskih volitvah Ilr-vatjo v vseh treh volilnih razredih, ali pa samo le v tretjem in drugem — pač pa na tem, da so letos prodrli na celej liniji se svojimi kandidati. Ali, ker jo bilo citati v „Slovenskem Narodu", da nij res, da bi
Podružnico v Pulji, Gorici, na Reki in v Opatiji Zavod za shranjevaje meblev in efektov.
Prevažanje tnćblev vzprejomljo se na vso Htrani. — Razpošiljajo in v/projnmljojo bo v varstvo koveegi, zaboji, koši Ud.
7 rgovinska agenturu državnih železnie. — Spedicijuki bureau c. kr. južne i'hznice o OVA TITI.
Ilednu dovažunju ia odvažanja do in od parnikov. — Nakladanja in razpošiljanju ne vso strani. —
bila pred tremi leti t. j. leta 1886. hrvatska *MB!:Tiki v vseh mentih domu in v inozemstvu. ■	.....	| Služba za postno i ti hitro posiljutvo m posiljntve
S—4	prtljago.
Glavna agentura paroplovnih družb za Istro in Dalmacijo.
kupovat.
Domače vesti.
Visokodušen dar. Nj. c«s. [in kralj, visokost nadvojvoda Albreoht podaril je v pomnoženje po knezu Wredeju osuo-vanern sirotisču „Albertinum" 1000 gold. v enotnej renti kot nedotakljiv zaklad.
Za podružnico sv. Cirila in Metoda
nabralo se je dno 6. julija v Skednju 10 gold. 72 kr., polovico za tržaško in drugo za rojansko podružnico. — V hotelu „Europa" nubralo se je istega večera 1 gl. 42 kr. — V veselej družbi pri Boletu na bralo se je dne 8. julija 1 gld. 69 kr. Odbor političnega družtva „Edinost*
ima jutri ob 10. uri predpoludnem jako važno sejo, radi česar so gospodje odborniki naprošeni, da se je prav gotovo udeleže. K seji so povabljeni tudi zaupni možje.
dali okoličanski „gospodje" in okoličanske „gospč*. Če tudi okoličani neso gospodje, so pa poštenjaki, ki v potu svojega obraza služijo svoj kruh in ki polnijo mestne blagajne so svojimi žulji ; uikdo pa nema pravice, da bi se jim rogal in jih smešil. Vidite okoličani, taki so ! Za-se zahtevajo vseh mogočih ugodnosti, Vam pa nebi privoščili niti poštenih poti! Zapomnite si to 1 Iz Trsta se nam piše: V „Edinosti" Čital sem članek o občnem zboru „Pro patrie". Čudno se mi zdi, da našo oblasti molče trpe vse te demonstracije, in menim, da bi dobro bilo, ako bi so bitstvo italijanskega šolskega družtva nekoliko temeljiteje in na globlje proučilo. Prepričanje moje je, da to družtvo ni Tržaško-italijansko — kar bi šo potrpeli — ampak, da je iredentovsko-italijansko. To družtvo je po tem takcin Avstriji sovražno in hoče nas Slovence — ne sauio mestne, ampak tudi okoličane — po vsej sili poitalijančiti. Mi Slovenci pa nurnmo misliti na vse tuogoču
točno in gratis. Vprašanju ju roktno nu centralo v Trstu.
stavi jut i di-
strauka na celej liniji zmagala, smatramo ; za svojo dolžnost konstatovati faktum, da jo sedelo v zadnjej triletnej dobi paziu-
skega starešinstva 29 hrvatskih starešin'NB' vo™vi l^važanjo moblov odpo-o fliljajo so točno nu vso postaje, informacije ili 1 efijalt.	'-----"" * ' ! -i—i:-.« J:
Puljske Čitalnice novi odbor jo tako-le sestavljen: Viljem Grurn, predsednik; Iran Petri č, podpredsednik; Marko Bolo, tajnik ; Matevž F a j d i g a, bla-gajnik; Štefan Križni č, Ivan Spik in Josip H e c i m o v i č, odborniki.
Delalski shod v Škednji bode jutri dno 13. julija ob 5. tiri popoludne v dvorani gospoda Matije Sancina-Vrba Št. 318. — Obravnavalo se bode : 1. Normalni dnevnik 8 ur za odrasčeno delalce. 2. O jednakosti političnih pravic itd, za vse meščane. Shod jo javen. Ta shod prirodo slovenski de-lalci ; obravnavalo se bode slovenski in tudi vsa oznanila so slovenska.
Creolina. To je izborno desinfekcijsko sredstvo — bodi-si da je v obliki prahu, tekočine ali mila (žajfe), kateremu gre vsakako prednost pred škodljivo in nevarno ogljončevo kis'ino. Neka pripoznana avtoriteta je imela prav, trdeč, da je
Najboljša	:>"1 -40
Brnska sukna
razpošilja po originalnih tovarniških conah
tovarna finega sukna
Sigel-Imhof
v Brnu.
Za elegantno pomladno in poletno moško obleko zadosti jo 1! otlrcr.fk v dolgosti H'10 motril, tu je » Dunajski vatli 1 odrezek iz pristne ovčjo volne volju: gld. l.*0 i z mivadae )]0f~~ gld. t iz line
tfld. IO 50 iz jako line ^C ftgf- gld. I 9. tO iz najfinejše ' T5t£ Nudulje so v največji izberi: h svilo pretkana grebenasta sukna, hlugo zu ogrtuee, balon za luvoe in turiste peruviennu in tosking zu salonsko obleke, prepisana sukna za gg. Uradnike, bbigo i/. sukaueu za moške in ileeke, ki so sme prati, pristni* pitpie-gilot-bb«ga itd. — Za dobro blapo. natančno odgovarjajočo in točno dopošiljatev se jamči. Uzorci zastonj i franko.
Creolina Pearson j
priporočena po odličnih zdravnikih in liigijenikih j kiit spofiličn. neotrovano, najizdntncjše m naj- , Cfiipj:-p sredstvo, ki »niči v-sik o okužrnje že v kalu in odstranjujo neprijrtni in škodljivi duh in vzhlnp in kateremu gre prednost pred ogljen- ■ telo kislino zaradi burno mu splošne vspesnosti j proti parazitom in mrčesom.
Creolina Pearson v svojej najkoristnejšej j porabi kot
Milo (žajfa) alki Creolina
podaja hišnemu gospodinjstvu n u jim I j še, najzdra-vej še in najcenejše tuilo zh dišavo in toaleto : je pravo milo bodočnosti.
Kdor poskusi te izdelke, kateri se dobe pri lekarničarjih in d rog i stili, in jih porablja, ta uvažuje gl ivna pravila zdravstva, previdnosti in varčnosti	1 - 10
Spomladansko zdravljenje.
Čaj „Tisoč cvetlic" (Milloflori).
Cisti kri. Izvrstno sredstvo, ako peče v želodcu, kukor tudi proti zuhasanju in hemoroidom. En zavitek, zadosten za zdravljenje stune 5l) kr. in se dobi v odlikovanoj lekarni l'raxmarer „Ai due , Mori" 1'iazzu Orande.	10—10
I
^SjIggKr'ag'S)^?

i Riccardo Dinelli |
Via S. Lazzaro št. 15, Trst.
n ^.mm&Bmsm EP.
au
Zaloga alabastra vsako kvalitete	i^j jjlj in oblike.
I Tovarna za gips	I
m	°r	m
L]il različnih vrst na drobno in debelo.	Ili jj=j Izdeluj o kipe iz gipsa po nizkih
cena h.	24 —44	J^r
Znaten postransk zaslužek,
ki s t? vedno vekša in ki dolgo let trnja, morejo si pridobiti pripravne in zanesljive osebe (odsluženi žamlarji imajo prednost), katere so v vednej dotiki z občinstvom. Vprašanju jo pošiljati: „U. S. 1890" Graz, posti, gernd.'	13-25
i
L)i	|jwmw uauiuiioa	%
[rj vzajemni zavod za zavarovanje škod na Dunaji, L, Backerstrasse 14. lllj
-■^j	konccsijovan vsled mlnisterske naredbe z dnem 2H. febrnvarija 18N0.
Zavod zavaruje:	In
Premakljivo in nepremakljivo premoženje proti škodi po požaru, streli in eksploziji — [=!] a zavarovanja jamčijo solidarno prvi vzajemni zavarovalni zavodi, kateri so člani .jla vzajemnih zavarovalnic. Vsled zvezo z vzajemnimi zavarovalnimi j=(| zavarovanja v naj več i vrednosti sklepati in daje na podlagi te "jj;
društva zamore „CNIO*
svojim zavarovancem največjo varnost. Vsakoletni prebitek razdelil so bodo mod
m
K OT IZDE
korncburšk živinoredilni prašek
za konje, govejoživino in ovce.
Ako s« dajo živini redno živinorejn prašek, je vsled mnogoletne i /.kušnje izvrstno sredstvo proti slabemu teku, mol-ženji krvi in za izboljšanje mleka. Cona j
mali škatljici 35 kr., veliki 70 kr.
' * ■
Kwlzdc kiTpčajoni krma /a konje
in govedo za brzo pomoč onemoglo ži-j vine iti pospeševanje reje. — V zabojih j po 0 in 3 gld. in omotih po 30 kr. | K\vizde svin jski prašek za pospe-1 ševanje reje in brzo pomoč onemogle! živino. — 1 veliki omot gld. 1.26-, mali I 63 kr.
Pristno se dobi po vseh lekarnah in pro-' dajalnicah mirodij avstr.-og. monarhijo. |
Da so vaiujo pomot, prosimo p. n. občin-j stvo, da zahteva o kupovanji teh sredstev I vedno Kwizde preparate in pa se pazi j ,na gorenjo varnostno znamko.
Pošilja so po rošti proti povzetji vsak dan po glavnem skladišči: Kreis-apotheke Korneuburg pri Dunaju
i
Fran/ Joh. Itwizda,	j
c. kr avstrijski in kralj, vuniunski dvorni dobavitelj za živinozdruvniške proparate.
zavarovance.
Zavod vpeljal je tudi novo, doslej še no poznato stroko zavarovanja, namreč: jiLj	Zavarovanje cerkvenih zvonov proti prelomu ali razpoku. V to stroko spadajo one [Ti!
M
Lji} škode, katere niso nasledki požara, temveč ki nastanejo vsled družili katerih-koli slučajev. "tLJ K vdeležbi v tej zavarovalni stroki vabijo se vsi prečastiti cerkveni predstojniki.	iiji
Uri	Tudi posreduje zavod pri prvih vzajemnih zavarovalnicah	?=f
fVI	zavarovanje na življenje in proti nezgodam.
h« j	Vprašanja glede zavarovanj blagovolijo naj se podpisanemu glavnemu zastopu nli pa
J'^1 okrajnim gospodom zastopnikom dopošiljati	liiJj]
Zastopništva po deželi oddajamo zaupnim osebam, katere se naj pismeno ali ustno H-l pri podpisanem glavnem zastopu oglase. Ifil	TRST, meseca junija 1890.
m Glavni zastop zavoda „IINIO CATHOLICA" v Trstu
za Primorsko in Dalmacijo.
2-3
m m rvi
^mmmmmamžmmm
lUfji m UST
m i
i morsko in Dalmacijo.	j^jj
M. MANDIĆ. M
Prva Hruški) firma za razpošiljanje moniiakmrnegu blaga
Bernhard Ticho — Brno
Hi —20
Ti. i\ tt t ttl a I' k t št. IN, — razpošilja po poštnem povzetju.
HAJE CREPE
čista volna, dvojna širokost lo metrov gld. A.
NOUVEAUTES
snovij za ženske obleke: z
modnimi črtami iti cnrreaux, ti vojna širokost, 10 m. gl.N
PISANO
praktična snov /a hišne obleke 10 metrov gld. -I.
n'adkobarvenamoderna snov
v vseh novih barvah dvojna širokost 10met. gld. .1.—
CHEVRON
nove vrste, Črtana snov, d vojno širokost to m. gl.S*50
Trožica (Dreidraht)
dobre kakovosti 10 m. g.*<'80
ČRNI TESNO
saksonski fabrikat, dvojna širokost 10 m. gld I* KO
DOMAČE PLATNO
1 komad 30 vatlov gld. I ,'iO
1 „ :tt» „ „ »i.s-so
ma-WBsa
bolje nego platno I kom. širnk.Bil vatlovgld.4t.
siroN
I kom.HH vatlov I. vrste g.S f>0 najboljše kakovosti g. 41.SO
KANEVAS
k. nO vatlov lila gl. 1-80. 1 k 30 vatlov rudoč gl. S'20 Kane vas iz niti 1 k 8 l vatlov llln in rudoč gld. 41 —
RAJE-HIPS
v vseh barvah, lOiu. gl. JI 50
OKSFOED
ki se more prati, dobre kakovo-vosti, 1 kom. 30 vatlov gld - l'"i(l
Zefir za srajca
najboljše, kar se more priporočati, l" kom 30 vatlov gl.4»SO
BOSTON
ki se more prati, naj novejši desiMii, 10 metrov gld. -
Jadna Rips garnitura
di.-toječaod".' pogrinjal za posteljo in 1 za ni i /o, se svilo ni mi friin-/mu! gld. I —
Tunis-portiere
|/.a 1 (ikno,kompletne2 dolaf.3°&<
Tsdna garnitura od jute
I'J posteljna, in 1 namizno pregrinjalo/. franžani gl-l.tt.5Q
Zastor od jute turški vzorec, kompletni zastor gld « :il>
Holamlske dolge preproge (o-j stanki) 10-12 mer. dolge 1 o-J sta nek gld :i'4IO
Najnovejši 1'raiicoski volil, kisel morejo prati, krasnih načrtov, l<l) metrov gld :i 5t>
Rjuhe brezšiva izdobregadoma-l ;ega platna 3 kom. gld. :k'*»of
ll'latneui iava-rofaci z zavozlani mi l'ran ž um i ti kom, gld. 9 lO
Ženske srajce iz Sifona in platnnl s lino Slikar jo3 kom.gld. 9 »t)|
Ženskesrajce iz trpežnega jilat.l
obrobljene s čipkami (i k, g. *I'2A|
Možke srajce lastnega izdelka be-J b; ulibarveno I kom. T vrste gld-I HI» II. vrsto gld. l-%0
Srajce za delalce iz rumburškegnl
iksforda. kompletne, velike. h| kom. gld i" —
Normalna srajca kompletna veli ka, 1 koin.g 1.50 Normalne hlačni
kuinp. velike, 1 kom gld 1 .r>0|
i Poleinoogiiftjalo-'i,dol^o g.l.2o|
1 konjska plahta najboljšega izdelka, lUOcm dolga. 130 cm ši-J rok«, gl. I°»4>, rarskoruinennl plahtazafijakerje 1 kum g %r>o|
Vzorci gratis in franko - llustrovan modni Žurnal ..Briinner Neuheiten" gratis in franko.
DMWK»|
Srečke Dunajske razstave po 1 gl.
16-t Vsaka srećku je veljavna za obojna žrebanju.
Mov.iiamok. dobitkov za ohOjnn /eeltaiija. 3 H
Prvo žrebanje 14. avgusta 1890. Drugo žrebanje 15. oktobra IHttO. 1 dobitek vreden 50000 gld. 1 dobitek vreden 50000 gld.
1	r*ooo	1	4»000	
1	•inoo	1	„ 2000	
1	a 04>4»	1	a 04>4»	
H dobitka vredna v-ak	r>oo	2 dobitka	vredna \ sak r»Oo	■
5 dobitkov vredni	O«	5 dobitkov vredni %00		
10	14»»	10	ao4»	
20	r>o	20	.%o	_
50	fO	50	to	
200 „ po	lO »reč. raxat.	200	ao	
2000	» n r	2000		n
Srečke po 1 gld.			V TRSTU pri: Enrico Schiffmnnn.	
Carlo Pirelli
mejnarodni agent in špediter
Trst, Via Arsenale št. 2.
Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem in delaleem po nizkih ccnali in na vse kraje.	7—8
J.&S. KESSLER, v BRNU
i« is	(MORAVSKA).
Največja in najcenejša razproda j alniea za poletje.
Ceniki moškega in žciiHkoga perila, tkanin in KalanterijMkoga blaga, vzorci sukna in iidri'zki brezplačno in franko. Ka%po4iljatev po povzetju.
Zaloga Hiiknenega blu^u.	iijilbe, 1 komad brez Siva, 2 m. dolg f. l.SO
lllago za poletno obleko more se oprati, najnovejšo, praktično, (i in pol motr. za popolno moško obleko, for. 3.— <	3Iodne stvarij za gospode.
	Srajce za gospode iz sifona, kretoua, Oxford, najboljši izdelek I.a f. 1.80 H.a f. 1 .»O 0\ford- srajce za delavce močne dobro kakovosti, 3 komadi prvo vrste for.
Sukneni ostanki za možke obleke in žensko dežne haljine, 3.10 ni. za cclo obleko f. »1.>	
Pristni augle/.ki Ševiot. 310 m za popolno možko obleko for. M.oO. 7.f>0 in f, tt - ,	Spodnje hlače iz trpežnega plotna, za 3 komade I. v. for. 2.nO II vrsto for I.MO
Blago /.a vrlino suknjo najnovejših barv, najliiiojšt) kakovosti, 2 lo lu. zu popolno vrlino suknjo for. 41.	Normalno perilo, .liigerjev zistoui, iz čiste volne, za gosp >do in gospe, 1 srajca f :-U)0, 1 hlnčo 3 f., iz pavole t kom f, l.SO
lvleg.autno urejeni n/.oruiki z 400 podobami gospodom krojačem nefronkirano.	Moške nogovice za poletje, belo in barvane pletene, f> parov for. I.I4>
Potni plašči, volneni, 3 50 dolgi l-«o široki tor. a.A4>	Svileno-Finich nogovice za potno noge, 12 parov for | «0
Hlu^o za ženske noše.	Žepne rnte, 12 kom , obrobljene, z barva-nim obrobljeni, za možko f. 1 20za gospo f. 1.—
!! Najugodnejša prilika !!	Cepiče iz sukna iz najlinejSegu bruskega sukna, za gospode in dečke, H kom. f. 1 90
Hlago-zetir, pristno barvano, uajkras-nejšib barv 10 metrov for. 3.AO	Perilo za gospe.
Carirovano in progasto modno blago. i;0 cm, široko, zu ponoćne suknje žensko in otroško obleko, 10 metrov for. 9.SO	Ženske srajce, f> kom , iz trpežnega platna z zobci f. 3.25 s štikarijo for. 5.—
Župon- in trožično bi igo vseh barv 10 m. I. vrste S.RO, II. vrsto for «.«0	Nočni korseti iz tinega sifonu in finim štikanjnm. 3 kom I v f. 4, II. v. f. 1 ftO
Itrocat-, Jaknart in volneno Ripa-blav^o, ti cm. široko, v vseh mogočih barvah 10 {	Ženski predpasniki iz oxforda, Urotona, surovega platna ali šifona, (> kom. for. 1 4IO
metrov for. :i.ttO Nervi. HO cm. širok, nežno lisasto modno blago najnovejših barv. 10 metlo v for. -I.SiO	Spodnje kitlje za gospo iz rouge, surovega platna ali šifona, 3 kom. f. 3.— i/, m oh a i rja ali zofirja, 1 kom f 1 50 in f, —
Bcige in Doris najnovejše gladko in kari-rovano sukno iz čiste volne 10 metr. f. 4>.SO	lili te za na glavo iz foila najnovejših uaoroev, b komadov for I.30
Terno in kašmir, dvojnato široko, črno in barvano 10 metrov for. <1. — j	Ženske nogovice za poletje, belo in barvane, rt parov pletenih for I SO
Plavi tisk ia francoski Creton za opralno obloko. 10 metrov f 2.r»0 f.	Blago iz platna in tkanine.
Volneni atlas, dvojnato široko volneno sukno, črno in v vseh barvah, 10 m. f. tt SO	1 komad = 29 vatlov.
Zastori, odeje, preproge.	Domače platno močno kakovosti, 1 kom. (29 vatlov) for. 5JJ0, */i for. 4 20
Zavese iz jnte, najnovejših tiskov, popolno dvobarvno f. 2.30 čotverobavene f, S SO	King-tkanina, bolja od platna, najboljše .znamko 1 kom &[4 for. 7.50, */, for. S IO
	(>xford najnovejših uzoreev, 1 kom. (29 vatlov) for. 4.SO
Garnitura iz jute, 2 odeji za postelje in 1 za mizo, najnovejših tiskov, dvobarvenc for. 8.50, četverobarvene for. tt.—	
	Cliifon za možko in žensko perilo, 1 kom 80 vatlov) I v. for. 6,50, II. vrste for. 1 SO
Stepane Ronge-odeje, popolno dolgo in široke, komad for !I —	Camievas za posteljne proprope, 1 kom (30 dunajskih vatlov) I. v. (i f., II. v. f. S «0
.Iac(|uard-Manilla preproge, 10 metr. dolgo trpežne kakovo« i for. SI.S4>	
	Atlas Gradi za posteljne preproge, 1 komad (30 dunajskih vatlov) I vrste for 7.50 11 vrste for S.SO
Rips-glirnitlira, 2 posteljni in 1 namizna odeja, naj moden jše luirvene sestave f. -l.SO	
Lastnik pol. društvo ..i^inost".
Izd a j atol j in odgovoru! »rudnik Maks Cotič.
Tiskarna Dolenc v Tratu