Št. 609. V Ljubljani, ponedeljek dne 6. novembra K911. Leto II. • Posamezna Številka 6 vinarjev : •AITIIO* Un|a vtak daa — tu41 ob nedeljah ia -•bi zjutraj, ob ponedeljkih ob M. do-- Narotalaa znaia: v Ljubljani v apravnlStvn K ISO, i dostavljaajeai na doni K 1*50; a poit« K *>■—, polletna K lfr—, četrtletno K 5 —, K 1». Za toaaanutvo celoletno K 90-—. Telefon številka 308. i NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Posamezna številka 6 vinarjev i Uredništvo in upravništvo Je v Frančiškanski ulici I. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravnlštva. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se n* vračajo. Za oglase se plača: petit vrata 16 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti umiift, : Telefon številka 303. : Kapitulacija Nemčije pred Francijo. Marokanska zadeva, ki je toliko iasa razburjala Evropo in so postale radi nje razmere med obema rivaloma v Maroku, med Nemčijo in Francijo, večkrat tako napete, da se je pričakoval vsakega hipa izbruh velike vojne, ‘0 težko vprašanje, radi katerega bi nastala lahko velika evropska vojna, Je zaJsedaj rešeno in vsaka nevarnost oboroženega konflikta med Nemčijo •n Francijo radi Maroka je za sedaj odstranjena. Nemčija in Francija sta se za enkraj že pobotali in sklenili sporazum, iu sicer tako, da je Francija do-,bila zelo veliko, Nemčija pa zelo malo, in sicer še to samo zato, da se reši forma, da se ne bi moglo reči, da je pred Francijo kapitulirala popolnoma in na celi črti, ker da je kapitulirala, o tem ni nobenega dvoma, *° priznavajo Nemci sami in se — J®?1'jo, ker so jih Francozi, največji njihovi sovražniki, zopet enkrat osramotili. Francija je hotela dobiti protektorat nad veliko in bogato deželo Maroko, kar pomeni — z drugimi pesedami povedano — da je hotela 1meti Maroko za sebe, Nemčija je pa mislila, da so s tem tangirani njeni interesi, ker ona hoče postati na vsak način kolonijalna država, da bi bila tudi v tem oziru vsaj približno enaka Angliji, ki ima ogromne kolonije po celizemeljski obli. In ker si hoče pri-vAt'1- Nemčija čimveč kolonij ravno Afriki, je bila zelo ljubosumna na rancijo radi njenih velikih uspehov velikem delu Afrike, radi francoskih uspehov v Maroku so pa postali Nemci kar divji in nemška diplomacija je "astopila prav odločno proti temu, da ^Pr'šel Maroko pod francoski pro- v Nastal je spor in dolgo so se vr-j ** med Francijo in Nemčijo poganja, pri katerih so Francozi odne-aJj malo, prav malo, Nemci pa zelo veliko, ker sporazum se je dosegel na n **£n' **°bi Francija protektorat nad Marokom, bistvene koncesije, ki J1« je dala za to Francija Nemčiji, so Pa naslednje: Francija odstopi del svojega Konga Nemčiji, ta pa odstopi za to Franciji del svojega Kameruna. V maro-kanski banki bosta .zaupnika" in sicer eden v predsedništvu in eden v ravnateljstvu. Nemški industrijalci bodo smeli graditi male železnice, ki jih bodo smeli priključiti progam velikih francoskih železnic. Spori med Nemci in Francozi se bodo reševali Pred posebnimi sodišči, ki jih bodo sestavljali: francoski in nemški kon-. *t>l in en marokanski uradnik, proti razsodbam tega sodišča bo dovoljen priziv na posebnega sodnika, ki ga pojoči ta sporazumno francoski in nem-81tl poslanik. Ako vzamemo, da je postal Ma-roko sedaj neke vrste francoska kolo nija, proti čemur so Nemci v začetku tako odločno nastopili in niso hoteli o tem ničesar niti slišati, potem ni trditev, da je francoska diplomacija v tem vprašanju nemško diplomacijo premagala in da je Nemčija pred Francijo kapitulirala, čisto nič pretirana, kar se vidi posebno iz naslednjega : Nemški državni tajnik v koloni-jalnem uradu (minister kolonij) Linde-quist odstopi, ker ne more prevzeti odgovornosti za teritorijalne koncesije Franciji, v nemškem Kamerunu in ker smatra koncesije, ki jih da Francija Nemčiji v Kongu za nezadostne. Res je, Nemčija dobi od Francije v Kongu velik teritorij od 300.000 kvadratnih kilometrov ali ta teritorij je širok komaj 10 kilometrov, zelo nerodoviten, razen tega se bo pa francoska plovba ueovirano vršila ; na rekah Kongo in Ubangi neovirano; zato mora pa Nemčija odstopiti Franciji 16.000 kvadratnih kilometrov svojega rodovitnega Kameruna in dovoliti Franciji zgradbo železnice skozi nemško ozemlje do reke Benue, pritoka reke Niger. Iz dejstva, da radi takega sporazuma odstopi s svojega položaja nemški kolonijalni minister, ker smatra ta sporazum za škodljiv Nemčiji, ter ne more prevzeti zanj odgovornosti f>red parlamentom, se jasno vidi, ko-iko je morala Nemčija odnehati od prvotnih svojih zahtev in s kako težkim srcem je podpisala marokanski, oz. afriški dogovor s Francijo, ki pomeni za njo popolno kapitulacijo. Pri Sedanu je kapituliral Napoleon 111. pred Bismarkom in Moltke-jem, ali kapituliral je po nesrečni vojni, ko je bil skupaj s svojo armado obkoljen od vseh strani in zajet, sedaj je pa kapitulirala Nemčija pred Francijo, ne da bi počila ena sama puška, ker se Nemčija Francozov in njihovih zaveznikov boji in zato je kapitulirala rajše brez vojne, kakor da bi bila v to in morda še kaj hujšega prisiljena po kaki nesrečni vojn!. Našel se je nekdo, pred katerim imajo tudi nad vse prevzetni Nemci rešpekt — in to nas navdaja z odkritosrčnim veseljem. poštenemu človeku. (Te vrstice smo prejeli od našega zaupnika in nimamo nobenega vzroka, da ne bi verovali njegovim trditvam; obžalujemo, da smo nehote storili krivico g. R. O., naše dopisnike pa prosimo, da bi nam poročali samo resnico, ker kdor nas enkrat mistificira, naj nam nikdar ničesar več ne pošlje, ker bo romalo vse — v koši Uredništvo.) Iz Mekinj. Naše pokopališče leži tik cerkve, župnišča in samostana sredi vasi in je zelo malo za tako obsežno župnijo. Kaka nevarnost ob nalezljivih boleznih, Tecimo o koleri. Mesto da se je zidal veličasten društveni dom, bi bilo iz higieničnih ozirov bolj umestno, ako bi se poprej prestavilo pokopališče kam vun na prosto, recimo pod gozd proti Zduši. Ali ni škoda lepih nune, so tako fest punce, imajo tako lepe noske, ako bi nastala kaka bolezen. Toda mi »Slo-venčevci* in .Domoljubarji* vedno ta pravo zadenemo, ako favno smo mračnjaki in se lovimo po temi. mmi m. Iz slovenskih krajev. Z Jesenic se nam poroča: Kritika razmer na tukajšnjem kolodvoru v četrtkovi številki .Jutra* ni bila opravičena in dopisnik Vas je brezvestno mistificiral. Plačilni natakar R. O je popolnoma na svojem mestu in vsi gosti so z njim zadovoljni, ali ako je nekega železničarja zahteval, da bi naprej plačal, mu tega nihče ne more zameriti, ker dotični železničar je znan kot človek, ki rad .uide* ne da bi piačal, natakar je pa oškodovan in ker njegov zaslužek ni tako velik, da bi mogel plačevati tuje gostilniške račune, mu noben pameten človek ne more zameriti, ako zahteva od takega .gosta* takojšnje plačilo. Toliko, da se popravi krivica, storjena gotovo proti volji uredništva DNEVNE VESTI. Na kaj so ponosni naši klerikalci! Sobotni .Slovenec* omenja .Tagespošto", ki pravi, da so Poljaki in Slovenci edini, ki v parlamentu skupaj držijo in zato vsklika .Slovenec*. »Na to smo ponosni. To je tudi garancija, da delo naših poslancev na Dunaju ne bo brezuspešno. Dočim je vse drugo razbito, stoji naš klub trdno in je pri vseh velikih akcijah na svojem mestu.* No, do sedaj je bilo teh t. zv. .velikih akcij* že dosti, ali mi ne vidimo nobenih uspehov klerikalnega kluba, ki .vedno trdno stoji*, t. j. stoji vedno na .Habt Achtl* pred vsako vlado . . . Zelo ginljlvo. .Slovenec* poroča o nekem misijonu med ogrskimi Slovenci in pravi: .Bolniki so si na noge in roke cunje ovili in po štirih lazili v cerkev, druge so privajali na vozičkih.* Ti bolniki bi pač bolje storili, ko bi doma ostali in se zdravili, ne pa nakopavali si na tak način nove bolezni. .Slovenska Straža* hoče ustanavljati ljudske knjižnice in apelira na slovensko občinstvo, da bi ji pošiljalo knjige, posebno — nlolitvenike in katekizme. In klerikalci hočejo, da bi se govorilo o delovanju .Slovenske Straže* — resno I Ne vleče, ne! .Slov. Narod* je te dni konstatirai, da ime S. K. S. Z (Slov. krščansko-socijalna zveza) v Ljubljani ne vleče in je to svojo trditev dokazal z dejstvom, da se tega imena sramujejo celo klerikalci, ki so na lepakih, s katerimi vabijo na nekake .poučne* tečaje prelepili napis .Slov. krščansko-socijalna zveza*. .Slovenec* se radi tega jezi in pravi, da se krščanski socijalci svojega imena Naša slika predstavlja topove, ki so jih vzeli Italijani Turkom pri zavzetju Tripolisa. Turki so namreč tako naglo zapustili Tripolis, da niso utegnili vzeti topove seboj. Za Italijane ti turški topovi nimajo mnogo pomena, ker niso dosti vredni. ne sramujejo — in nič več. Naj .Slovenec* raje pove, zakaj so dali klerikalci z belim papirjem prelepiti na morali imeti nekak vzrok in ako ta vzrok za klerikalce ni sramoten, zakaj ga ne povedo? Zato, ker ime S. K S. Z. v Ljubljani — res ne vleče I Italijanski begunci. Ko se je pričela vojna je vladalo po celi Italiji veliko navdušenje, in vsak je hotel odpotovati v Afriko. Tudi beneški Slovenci so se zelo veselili vojske, ker so jim obljubili posestva v Tripolisu zastonj. Ali to veliko navdušenje se je takoj poleglo, precej ko so prišla slaba poročila z bojišča. Posebno pa jih je poparilo, ko so prišla poroči a, da so zopet zavzeli Tripolis Turki. Mnogi so se radi tega odtegnili vojaški dolžnosti in dezertirali v Avstrijo. Sedaj je mnogo takih na avstrijski strani, kjer se ponujajo za delavce za vsak denar in tudi zastonj, samo da jih sprejmejo pod streho. SlomškarJI na Goriškem. Tudi goriško učiteljstvo šteje v svoji vrsti nekaj krščansko - smrdečih učiteljev, kateri se zelo odlikujejo po svoji .učenosti* in .razumnosti*, posebno pa so se izkazali krščanske pri učiteljski konferenci dne 31. oktobra. Njih vodja, nekdanji kapucin Balič je predlagal, naj bi se ne vršile okrajne konference na petek ali kvatern dan, ker učitelji so prisiljeni grešiti, ker jedo golašl Predlog je bil sprejet z velikanskim smehom in Baliča so poslali h kapucinom na .štokfiš* I Akad. društvo .Slovenija* na Dunaja je izvolilo za zimski tečaj 1. 1911./12. sledeči odbor: Stanko Virant, predsednik; Rude Trošt, podpredsednik; Ivan Šlibar, tajnik; Anton Svetina, blagajnik; Josip Rus, knjižničar; Josip Rus, gospodar; Hinko Prelovec in Blai Lipar, namestnika; Božidar Kttssel, Ivan Sajovic in Fran Zdolšek, pregledniki. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega drnštva .Merkur" v Ljubljani. Sprejme se: 1 knjigo- vodja, 1 korespondent, 1 kontorist, 3 pomočniki mešane stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 1 pomočnik modne in galanterijske stroke, 1 kon-toristinja, 6 prodajalk, 6 učencev. Službe išče: 2 knjigovodje, 2 kore-špondenta, 3 kontoristi, 5 poslovodij, 3 potniki, 6 skladiščnikov, 26 pomočnikov mešane stroke, 8 pomočnikov železniške stroke, 12 pomočnikov manufakturne stroke, 14 pomočnikov špecerijske stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 21 kontoristinj,. 18 blagajničark, 15 prodajalk, 7 učencev, 3 učenke. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Volilno gibanje v Mostah. Par let je že minulo, odkar so po zaslugi našega slavnega deželnega odbora zavladale pred durmi Ljubljane v občini Moste tako škandalozne razmere, kakor menda nikjer drugje na Kranjskem. Znani Oražem, bivši župan in sedanji gerent vlada v občini kakor kak paša. Postave in zakoni so mu deveta briga. Občina stoji radi tega že skoro na robu propada. Napredna stranka je priredila v Mostah v zadnjem času že več shodov, na katerih so mnogoštevilni zborovalci najenergičnejše zahtevali od deželnega odbora sanacijo ne« znosnih razmer v Mostah. Seveda so vse resolucije in protesti romali v koš. > Deželni odbor pač nikdar noče napraviti redu tam, kjer bi bilo potreba, išče pa nered v naravnost vzornih občinah. Ni čuda torej, če Moščani nestrpno pričakujejo občinskih volitev, da enkrat za vselej vržejo iz občinske hiše klerikalnega tirana Oražma, ljubljenca našega deželnega odbora. Včeraj so se napredni Moščani zopet zelo mnogoštevilno zbrali v gostilni pri Miškotu na Predovifievem Selu, da dajo duška svoji ogorčenosti nad postopanjem deželnega odbora. Na shodu je nastopilo LISTEK *UCHEL ZEVACO: ----- Ljubimca beneška. b — Dandolo! je zamrmral. Dandolo, ki sem mu prodal sliko Rolanda Kandiana! iz teh dveh imen se mu je porodila nova misel; Peter Aretino je položil prst na čelo. — Hm! je dejal. Kar zdi se mi, da je tistemu, ki je zadal ta vražji udarec, nemara ime . . . V tem trenotku je ranjenec odprl oči; njegov pogled je °bvisel na Aretinu. — Pogum, gospod, je dejal pesnik, pogum! Ranocelnik Prid* takoj . . . Oteli vas bomo, na mojo besedo . . . makar če s> nakopljem kako jezo . . . Ranjeni mu je mignil z roko. Aretino se je sklonil k njemu. — Česa želite? ... Ali morete govoriti? . . . — Ranocelnika I je rekel Dandolo z naporom. — Takoj pride . . . otel vas bo . . , le pogum! . . . — Nel . . . Umrl bom . . . Aretino je hotel ponoviti svoje tolažilne besede; a vrata so se odprla, in ranocelnik je vstopil. &el je takoj ranjenemu in videl, da je bodalo obtičalo v tani. Ogledal si je njegovo lego, ne da bi se ga dotaknil; nato je vstal. Dandolo ga je gledal t mirnim, brezupnim pogledom. — Vem ... da sem izgubljen ... je zamrmral.. Povejte mi •amo . . . kdaj . . . moram umreti . . , — Zaupajte, je dejal ranocelnik izbegijivo. — Govorite . . . vedeti hočem ... Ne bojin se . . . smrti — Torej hočete? . . . — Treba jel — Torej, je dejal ranocelnik . . . ako potegnete bodalo iz '‘■me, je mogoče, da se vam je bati česa resnega ... a gotovo ni . . . Imejte pogum 1 ... — Razumem, je odgovoril Dandolo. AH mi lahko daste krepčilo ... da bom mogel . . . govoriti? . . . — Prav lahko, je hitel ranocelnik. In naglo je pobrskal po Škatljici, ki jo je imel s seboj. Vzel je iz nje stekleničico in vlil Dandolu vso njeno vsebino v usta. Nekoliko krvi se je prikazalo iz rane, okrog globoko zasajenega bodala; obenem pa se je ranjenCev smrtnobledi obraz zopet nekoliko pobarval. — Počutim se bolje, je dejal . . . Hvala . . . zdaj lahko greste . . . zapomnil si bom, kar ste mi rekli ... Aretino je spremil ranocelnika v predsobo. — Kaj, mislite, da bo z njim? ga je vprašal. — Mož bo umrl čez kako uro; umre pa tudi prej, ako mu izderete bodalo . ... — Ali ga nič ne more oteti? — Nobena reč! Aretino se je sočutno namrdnil ter hitel k ranjencu nazaj. — Vse je dobro, je dejal* ranocelnik ima upanje . . . — Ne gre mi za tO, je rekel Dandolo s trdnim gta9om. Odgovarjajte mi naglo in odkrito. Čez pol ure bo nemara pre-pozno« • • « — Govorite in bodite zagotovljeni moje odkritosrčnosti Ne hotel bi se lagati . . . — Umirajočemu . . . Dobro . . . Pred par dnevi ste mi tekli, da je Roland Kandiano vaš prijatelj? — To se pravi . . . poslušajte . . . pohvalil sem se nekoliko. Dandolove oči so se napolnile i obupom. — Torej, je dejal, bi mu ne mogli prinesti tajnega naročila .... in vam ne morem zaupati nečesa, kar se ga tiče jako blizu? — Oprostite! je vzkliknil Aretino Živahno. Nasprotno, za take reči sem . vam lahko na razpolago, kolikor hočete. Prav lahko mi je govoriti s Kandianom. On prihaja semkaj. Lahko mi poveste vse, kar je njemu namenjeno. Jaz sem namreč več nego njegov prijatelj: obvezan sem mu. Dandolov obraz se je razjasnil: — Torej bi mu lahko izročili pismo? — Obljubljam vam z veseljem. — In bi bili pripravljeni napisati to pismo, kakor vam ga bom narekoval? — Prav rad. —- ln mi prisežete, da potem pozabite, kar boste pisali — Prisegam od srca. Bodite popolnoma brez strahu. Če sem se le malce zlagal, ko sem rekel, da je Kandiano moj prijatelj, vas vsaj lahko zagotovim, da sem mu vdan; njegova podjetja so mi kolikortoliko znana in sem se jih celo udeležil, lahko rečem. Narekujte torej, dragi gospod, narekujte brez strahu . . . In nič ne skrbite, narekujte samo to, kar je nujno potrebno; bom že jaz potem prepisal vaše pismo s potrebnimi poetičnimi okraski ... Saj sem vajen takih reči, je dodal Aretino z nemajhnim ponosom. Obenem je primaknil mizo k postelji, postavil nanjo črnilnik in prinesel papirja; nato je sedel in prijel za pero. Dandolo je zasledoval te priprave z očesom, polnim tesnobe in bridke nestrpnosti. — Pilite, je dejal In je narekoval: — Roland! Umrl bom. Ranjen sem smrtno; Ko pride to pismo v nič me ne more oteti. vaše roke, bo pismo iz večnosti. Smatrajte ga za sveto resnico. Roland, bit sem nizek m bojazljiv. Slabost me je zapeljala v zločin. Ta zločin je povzrofil vaše trpljenje. A če bi šlo samo za vas, morda bi se še potolažil ... Kajti nemogoče mi je pozabiti, da me je dož, vaš oče, pustil živeti v revščini, neudeleževanega pri vladi republike, mene, potomca Dandolov . . * Toda, še nekdo je na svetu, ki tudi trpi, in morda še bolj Od vas. To je moja hči n trivijalno godbo. Saj vidimo, kako je: taka-le moderna brezduha opereta živi na enem gledališču po eno, dve sezoni, vprizori se ob gromoviti reklami ln živahnem sodelovanju plačane klake, roma po vseh gledaliških odrih, priroma nazadnje tudi eventualno v ljubljansko deželno gledališče, po navadi takrat, ko so je drugje že prav do grla siti' — no. nazadnje pa roma v arhiv, odkoder se hvalabogu ne vrne nikdar več. Občinstvo ima vendarle toliko okusa, da mu nobena reklama ne more dopovedati, da je to dobra stvar, zaradi reklame jo gre gledat, pa jo sžmo neglede na desno in levo sodi in — obsodi. Taka-le .staromodna* opereta, kakor je recimo J. Straussov .Cigan baron* pa vendar-le ne pride nikdar iz mode, vedno iznova in iznova zna občinstvo privabiti v gledališče in nazadnje pride celo na repertoar — dunajskega dvornega gledališča. Da, občinstvo ima več okusa, nego bi človek mislil tako le na prvi pogled. Hvaležni smo našemu gledališkemu ravnateljstvu, da nam je spet vpri-zorilo .Cigana barona*, še bolj seveda smo mu hvaležni, da ga je vprizori lo tako, kakor ga je to pot. Kajn to lahko rečemo brez ovinkov in za- držkov, da smo bili s predstavo v vsakem oziru popolnoma zadovoljni. Od solistov sta nas — ne zadovoljila ampak — naravnost iznenadila gdč. Thalerjeva in gdč. Iličič. Vlogo ciganskega dekleta Saffi je gdč. Thalerjeva pela iti igrala dovršeno. Njen glas je, se zdi, čemdalje močnejši in sigurnejši, njena igra pa dobro pr®" mišljena, temperamentna kjer je treba in kjer je treba mirna in nežna. rečemo, da boljše subrete od čaS gdč. Polakove nismo imeli. Gdč. Thalerjevi je bil po drugem dejanju izročen lep šopek. Ravnotako napreduje gosp Iličič od dne do dne v pevskem in igralskem oziru in je dosegel v obeh tako višino, da bi si vsako gledališče lahko čestitalo pa tako izbornem operetnem tenorju. Sobotna predstava nas je iznova prepričala o njegovih vsestranskih vrlinah. — Gosp. Povhč je bil v igralskem ozirn prav dober, ker ni Pre' tiraval; žal, da se mu stvar tudi v pevskem oziru ni tako posrečila. —■ Isto lahko rečemo tudi o gospej Buk-šekovi. — Prav simpatična je bila gospa Otghalova, bila je izborno Pr‘ glasu in nas je tudi v igralskem oziru čisto zadovoljila. — Vloga, ki jo je imela v rokah, gospa pl. Foedrans-pergova, je sicer pisana za alt in v igralskem oziru ni hvaležna, a gospa pl. Foedranspergova je storila vse, da jo je privedla do veljave. —- Kakor redno, moremo izreči svoje popolno priznanje v vsakem oziru našemu plavajoča na spodnjih vodah. Nad njo se je vzpenjal trdni nebesni obok, deleč od žemlje in spodnjih voda gornje vode, od katerih je včasih skozi posebne odprtine v trdnem nebeškem oboku padel kak del na zemljo. Na nebesnem oboku so bile pritrjene luči: solnce, mesec in zvezde, ki so se s celim nebesnim obokom sukale okoli zemlje, ki so jo smatrali za negibljivo središče celega vsemirja. To nepravilno naziranje o uredbi vsemirja so prevzeli stari Židje od kaldejskih sosedov, in srečavamo se z njim tudi v pripovedovanju o stvarjenju sveta v prvem poglavju prve Mojzesove knjige, kjer beremo v vrstah 6—8: .Rekel je tudi Bog: Naj bo obok v sredi voda in naj deli vode od voda. In napravil je Bog ta obok in razdelil vode, ki so pod obokom, od voda, ki so nad obokom. In zgodilo se je tako. In imenoval je Bog obok nebo. In bilo je jutro in bil je večer drugi dan.* Na drugih mestih starega zakona beremo stvari, ki so popolnoma v soglasju s prvim poglavjem prve Mojzesove knjige; tako na pr. v knjigi Jozue, 10, 13: .Tedaj je stalo solnce sredi neba in ni hitelo k zahodu celi dan*, ali pa v CIV. psalmu, 5: »Ki si postavil zemljo na njene stebre, da se ne premakne na veke vekov." Danes ve vsak otrok, da se zemlja suče okoli solnca in ne narobe, pisa tel ji »sv. pisma* pa tega niso vedeli* morali bi pa vedeti, če bi bili res od sv. duha razsvetljeni. Tretji dan je bog ustvaril »travo, rastline in drevesa*, peti dan »golazen, ribe, vse vodne živali in ptiče*, šesti dan pa »goveda, črve in živali na zemlji* in nazadnje tudi .človeka po svoji podobi, moža in ženo*, torej oba naenkrat. — Tako beremo v prvem poglavju prve Mojzesove knjige. Sledeče drugo poglavje pa popisuje stvarjenje prvih ljudi drugače, kajti tam beremo, da je bog napravil moža Adama iz prsti, mu je vdahnil v nosnice življenje, potem ustvaril raj •'J vanj postavil Adama. Tam je pripeU8 k njemu vse živali, da jih človek P° svoji volji imenuje, in ko je bilo vse to izvršeno, mu je šele prišlo na misej. da »ni človeku dobro biti samemu * in odločil se je, da mu »napravi P°j močnico, ki naj bo pri njem. Pust*1 je torej, trdno spanje na Adama pasNi in on je zaspal. In vzel mu je rebro* in napravil je iz rebra ženo, in j°J pripeljal k njemu. In oba sta bila nag in ni ju bilo sram.* • m o Razlika med pripovedovanjem stvarjenju človeka v prvem in v drugen* poglavju je jasna in ima svoj vzroK tem, da je pisatelj prve M°i*eS° knjige zajemal snov za svoje pripo . vanje vsaj iz dveh različnih virov, * Pivovarna se je podrla. V Le Meriotu na Francoskem se je zrušila čisto na novo zidana pivovarna. .Pod razvalinami je našlo nad 50 ljudi smrt. Dosedaj so potegnili iz razvalin 5 mrtvih in 8 težko ranjenih. * Tatu zadela kap. Neka gospa na Dunaju je šla z doma, ko se je pa vrnila se je zelo začudila, kajti našla je vrata odprta. Ko vstopi, zagleda človeka ki je praznil omaro. Začela je kričati na pomoč; v tem trenotku pa se je tat zgrudil na tla. in bil pri priči mrtev: zadela ga je od naglega strahu kap. * Vojska zaradi brade. Zgodovina vojsk nam nudi brez števila primerov, ko je nastala vojska zaradi čisto neznatnih vzrokov. Svoj čas bi gotovo ne bilo prišlo do vojske med Turčijo in Benečijo ko bi takrat Benečani ne bili imeli navade, da so se popolnoma brili. Veliki vezir je zahteval od beneškega poslanca, da naj obljubi da se bodo Benečani držali neke pogodbe, in sicer po mohamedanski šegi t. j. naj priseže pri svoji bradi in pri bradi proroka Hohameda. — Poslanec pa odgovori, da mkdo v Benetkah nima brade. — „Vi ste tore] opičji narod ?!* — se je zadrl veliki vezir. Na tako žalitev je poslanec raztrgal pogodbo, posledica pa je bila krvava vojska, kjer je poginilo 30.000 kristjanov in 150.000 Turkov! * Ogrska kopališča v francoskih rokah. Iz Budapešte se poroča: Poljedeljski minister grof Serenyi je sporočil nekemu časnikarju, da je ogrska vlada sklenila oddati vsa največja kopališča znani francoski hotelski družbi Riz v najem. Tvrdka se bo morala zavezati, da bo v podjetja investirala že prvo leto 6 milijonov frankov. Vrh tega bo morala tudi po vseh večjih evropskih mestih ustanoviti informačne pisarne za tujce, ki bodo izvabljale tujce v ogrska kopališča. * Morilec kot graditelj zrakoplova. Kakor se poroča iz Kopenhagna, se nahaja v kaznilnici Horsens neki morilec Artur JOgerson, ki je bil obsojen v dosmrtno ječo, Jčgerson je bil izučen kot monter. Sedaj je zaprt že dve leti. Radi dobrega obnašanja je dobil dvvoljenje, da se lahko med prostim časom peča z raznimi tehničnimi poskusi. In res se mu je posrečilo konstruirati model zrakoplova, ki je po mnenju izvedencev nekaj izbornega. Model je sedaj razstavljen v kaznilni-čni pisarni. Kakor se zatrjuje, se bodo vplivne osebe obrnile na kralja s prošnjo, naj nadarjenega JOgersona pomilosti in mu tako omogoči nadaljne študije. Turki ne bodo sklenili miru, tedaj je pripravljena Italija izvršiti akcijo, ki bo ogrožala obstoj evropskega miru. Pariz, 5. nov. V diplomatičnih krogih se zatrjuje, da je aneksijski dekret najboljši povod, da Turčija sklene mir. Rim, 5. nov. Semkaj so danes došla oficijalna poročila o bojih pred Tripolisom. Vse turške vesti so zlagane. Vest, da bi bil general Caneva ujet je popolnoma izmišljena. Vsi turški napadi na Tripolis so bili dosedaj sijajno odbiti. Rim, 5. nov. Iz Tripolisa se poroča, da je prišlo med Arabci in Turki do nesporazumljenja, vsled česar se bodo Arabci umaknili in prepustili Turke samim sebi. ''marljivemu gosp. Bukšku in gosp. Križaju. — Gosp. Horsky slednjič je iznova dokazal, da se nismo nič zmotili, ko smo dejali, da je naše gleda lišče z njim pridobilo prav dobro in porabno moč. — Zbori so bili dobro naštudirani, orkester je sviral pod taktirko Jeremteševo, ki je opereto naštudiral, prijetne Straussove melodije s pravim temperamentom, da je bilo veselje poslušati. — Režiji bi svetovali, naj tiste čudne lučice v 2. dejanju, ki imajo biti vešče ali kresnice, vprihodnje raje izpusti. — Oledališče je bilo razprodano. SODE lako zanimiv, zabaven in poučen list t slikami je ohranjene, stare m nove, velike in male, prodaja 3 VIN BUOGMBTIG sodar Osta na Rudolfovo želec.5 Najprimernejša igra za manjše odre je enodejanka ki izhaja vsak petek ter stane četertletno K 180. Zahtevajte ga povsod I Naročite ga in inserirajte v njem) Naslov: Ilnstrovani Tednik, Ljubljana. rnnrrmrm Najnovejša telefonska :ro brzojavna poročila. Parlamentarna situacija. Hochenbur-gerjevl pogoji. Klofačeva izjava. O-gorčenje med slovanskimi poslanci. Dunaj, 5. nov. Afera o dr. Hochen-burgerjevih pogojih glede vstopa v StUrgkhov kabinet zavzema vedno resnejši obseg. Kljub raznim dementijem od oficijelnih strani se v slovanskih parlamentarnih krogih vest še vedno vzdržuje. Potrjuje jo celo .Neue Freie Presse", ki naglaša, da se je izvršilo izdajstvo v nemških vrstah. Lvov, 5. nov. Med Poljaki vlada radi Hochenburgerjeve afere velikansko ogorčenje. Vsi listi energično protestirajo proti temu, da bi bil najvažnejši resort avstrijske vlade, justično ministrstvo eksekutivni organ .Nationalver-banda". Dunaj, 5. no\. O parlamentarni situaciji se poroča sledeče: Politična situacija, ki je bila do včeraj za StUrg-khov kabinet šeljdovolj ugodna, se je z razkritjem Hochenburgerjevih pogojev silno poslabšala. Sttlrgkhov kabinet je skoro nemogoč. Praga, 5. nov. Povodom obletnice bitke na Beli gori je imel državni po slanec Klofač shod, katerega se je udeležila velikanska množica ljudstva. Klofač je na shodu izjavil, da je sedaj po razkritju Hochenburgerjeve afere čisto jasno, da Sttirgkh ne bo hodil po Gautschevi ampak po Bieierthovi poti. Češki narodni socijalci raditega do kabineta, v katerem sedi Hochenburger nikakor ne morejo imeti zaupanja in bodo stopili proti vladi v najstrožjo ■opozicijo. Svojo akcijo prično takoj jutri. Že danes je gotovo, da češki narodni socijalci razven prvega čitanja proračunske predloge ne dopuste nobene predloge. Če pošlje Stilrgkh jutri zbornico domov in prične vladati s § 14, si bo Češki narod znal tudi drugače pomagati. Koncem svojega govora je Klofač izjavil, da prične takoj jutri z najstrožjo opozicijo. V slučajujpa, če se češki enotni klub s tem ne bo strinjal, nastopijo narodni socijalci popolnoma svojo pot. Dunaj, 5. nov. Prof. Braf je definitivno odklonil poljedeljski portelj, vsled česar ostane isti nespopolnjen. Italijansko-turška vojna. Aneksija Tripolisa In Cirenajke. Oficljdlno poročilo o bitkah pred Tripolisom. Rim, 5. nov. Kralj Viktor Emanuel je danes podpisali dekret, s katerim se razglaša aneksija Tripolisa in Cirenajke po Italiji. Dunaj, 4. nov. Italijanski zun?nji minister je o aneksiji Tripolisa in 'Cirenajke je obvestil vse velevlasti. V svojem poročilu povdarja, da so vse vesti o turških zmagah neresnične in da je položaj italijanske armade najugodnejši. V slučaju, če 1 ------m 1 ii katerih je vsak slikal stvar drugače. Po mnenju biblije je bil svet ustvarjen v šestih dneh. Neovrgljiva znanstvena raziskavanja pa so dognala, da svet ni mogel nastati v tako kratkem času. Iz tega razloga porabljajo •cerkveni pisatelji ta zagovor, da šesteri -dnevi v bibličnem pripovedovanju ne pomenijo navadnih dni po 24 ur, temveč šest razdobij, katerih vsako je lahko trajalo prav dolgo. Ce si pa pozorno preberemo ta mesta v prvi Mojzesovi knjigi, se takoj prepričamo, da ne prenesejo take nasilne razlage, kajti iz besed biblije „in bil je večer, in bilo je jutro prvi dan — drugi dan — tretji dan“ je jasno, da se v bibliji me gre za razdobja, ampak za resnične dneve v našem pomenu besede. Mi moramo kratkomalo obstajati na tem, da je pisatelj prve Mojzesove knjige res verjel, da je bil svet ustvarjen v šestih dneh, torej v šestkrat 24 urah. Napisal pa je to zato, ker ni imel niti približno pravilnega pojma o tem, kako je svet nastal m kako se je zemlja s svojimi prebivalci razvila. Sicer so pa krščanske cerkve in iidovska cerkev vedno smatrale razlago o stvarjenju sveta v šestih navadnih dnevih za pravilno in katoliška cerkev se je drži še danes, kajti papež Pij X. je v svojem syllabu prepovedal vsako razlago biblije, ki bi se razlikovala od prvotnega besedila. Ko smo to ugotovili se spustimo v kritiko bibličnega pripovedovanja o stvarjenju sveta na podlagi znanstvenih poznatkov. Češko spisal V. Štech, prevel V. M.Zalar. (Repertoarna igra češkega »Nar.divadla* v Pragi.) Pet moških, dve ženski vlogi. Cena 60 vinarjev. Dobiva se v knjigarnah in pri založniku V. M. Zalarju v Ljubljani. * Interesantna poroka. Iz Pariza se poroča: Meseca junija se je mudil tukaj 211etni Marokanec Brahim ben Mulay iz odlične marokanske pleme-nitaške rodbine. Odšel je kmalu v Saint Etienne, kjer si je ogledal ta-mošnjo orožarno. Tu se je krčevito zaljubil v hčerko mestnega davčnega ravnatelja, Rozo Beuque. Ker je ni mogel poročiti po mohamedanskem obredu, se je odločil za civilno poroko. V nedeljo se je v mestni hiši vršila slavnostna poroka, ki je vzbudila velikansko senzacijo. Na nogah je bilo več kot polovica mesta. Ljudstvo je vse zamaknjeno gledalo nevesto, ki je bila oblečena v elegantni francoski obleki, dočim je prišel ženin v maroški mohamedanski narodni noši. Čudna poročenca sta si izbrala za svoje domovje Maroko. * Dvoboj med dvema kmetoma. Iz Budimpešte se poroča: Kmet Filip Jesenec iz Spodnjega Czekacsa na Ogrskem se je nepričakovano hitro vrnil domov in zapazil, kako je njegova žena kramljala s posestnikom Aleksandrom Marisom. Radi tega je nastal med^obema kmetoma hud prepir, nakar sta se na predlog gospe odločila na dvoboj. Jesenec je zagrabil sekiro, Maris nož, gospa je pa dvoboj vodila. Vršil se je kar na hišnem dvorišču. Pri prvem spopadu je Jesenec presekal svojemu nasprotniku črepinjo, nakar je odšel takoj v Arad in se zglasil na sodišču z besedami: „Jaz sem svojega nasprotnika v dvoboju ubil.“ * Nesrečna mati. V vasi Vado-vice v Galiciji je te dni povozil avtomobil vdovo vaškega sodnika Sto-liha.“Stolih je obležala na mestu mrtva. Zapustila je 18 otrok, od katerih je 10 nepreskrbljenih. Newyorške številke. Par interesantnih številk in datov o velikanskih izdatkih v Newyorku bo mogoče inte-resiralo naše občinstvo. Leta 1910. je newyorŠko mesto izplačalo svojim 107.000 delavcem nič manj kako 88 milijonov dolarjev, 267.488 dolarjev za telefonsko službo, 108.215 dolarjev za avtomobilsko službe in 333.000 dolarjev za inserate Mesto samo je naraslo tekom zadnjih let za 1,300.000 prebivalcev. Sedaj imajo samo še tri ameriške države več prebivalcev kakor mesto Newyork. V mestu pride na vsako minuto porod, na vsakih sedem minut smrt. L. 1919. je bilo aretiranih 119000 oseb, med temi 33.400 domačinov, 800 Rusov, 7500 Italijanov, 9000 Angležev, Ircev, Škotov in 4000 Nemcev. * Aretacija nevarnega mednarodnega žepnega tata. Berlinski policiji je delal že dalje časa veliko preglavico voditelj mednarodnih žepnih tatov, ki je razvijal svoje delovanje po Berlinu z velikansko spretnostjo. Možakar je ogrski .trgovec" Pavel Weiss, ki je bil pred kratkim obsojen na večmesečno ječo, a kazni še ni prestal. V berlinskem dvornem gledališču je te dni ravno gostoval slavni italijanski tenorist Caruso. Med predstavo je policija aretirala ogrskega natakarja Lissaja ravno v trenotku, ko je ukradel neki dami iz žepa denarnico. Pri aretaciji je Lissaj priznal, da je prišel z Weissom .kraljem žepnih tatov* skupno v Berlin in izvršil že nebroj žepnih tatvin, ne da bi mu prišli na sled. Zahajal je navadno v najboljše kroge in navadno tudi vse okradel potem pa zginil. Lepo meblovana zračna in velika Patent H-A.TSCiarEaC Najboljše pokrivanje streh General, zastop: V. Janach & Co.,Trst. Glavna zetlogra,: T. Koru, Ljubljana. s posebnim vhodom, v I. nadstropju, v neposredni bližini U. drž. gimnazije se odda s 15. novembrom. Naslov pove upravništvo »Jutra*. Trgovec ali obrtnik mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik, ki noče biti skrit samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele, bo inseriral v ,Jutru‘ ki K čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem, Lastnik, glavni in odgovorni urednik Mllm Plat. Tiska „ti£ltel)ska tiskarna1' v Ljubljani Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ Ljubljana, Mestni trg 5 priporoča svojo veliko zalogo oblek, ulstrov, raglanov, zimskih sukenj, kakor tudi kratkih sako (mikado) z razno kožno podlago za gospode. Velika izbera kostumov, dolgih double plaščev, kožuhovinastih jopic in paletotov, kril in bluz za dame. Vse v najmodernejšem kroju in barvL Solidna postrežba. - Priznano nizke cene. Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št 8 r. z. z n. z. /V/ /v Ljubljani, obrestuje hranilne vloge po M / / brez vsakršnega odbitka. Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov. Popolnoma varno naložen denar. Rezervni zaklad: nad pol milijona, Dobro vpeljana zavarovalna družba išče glavnega Velika zaloga Zimsko perilo za gospode, dame in otroke, bluze, spodnja krila, hišne halje, nočne čevlje, vse v največji izbiri in najboljši kakovosti v modni in športni trgovini P, Magdič Ljubljana, nasproti glavne pošte Marije Terezije cesta 11. (Kolizej.) Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, oto-mane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, podobe, zrcala, otročje vozičke ter kuhinjsko pohištvo. Sprejema se tudi oprema hotelov. Zmerne cene. izdelki solidni za Kranjsko s sedežem v Ljubljani. Samo zanesljive osebe naj se zglase pog Šifro »Zavarovalnica 100" pri .Prvi anončni pisarni* Frančiškanska ufica 8. 597 Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela čevljarski mojster V LJUBLJANI Sodnijska ulica St. 3------- Dobe se tudi izgotovljena obuvala. Izdeluje prave gorske in telov. čevlje. Najboljše odgovori „ Slovencu" vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika! in prav izvolili, da obiskujemo lašk0 kuhinjo ki je po dobri kuhinji, in pristni kapljici ter točni po8trežbi znana širom Ljubljane. Priporočamo jo tudi Vam! Obiskovalci. K 8,000.000. ! Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. K 800.000. Stritarjeva, ulica štev. S, (lastna hiša) 3Pxona.ese za ‘bližnja žrebanja: Promesa ogr. prem. srečke, cela a K 16*—, polovica a K 9 —. Žrebanje dne 15. novembra t L &lavni dobitek K 240.000*—> Promesa ogr. hipot. srečke a K 5’— Žrebanje dne 15. novembra tL G-lavni dobitek K 40.000’—. Promesa zem. srečke I. izd. a K 6 — Žrebanje dne 16. novembra 1.1. Glavni dobitek K 90.000*—. Promese za 1 celo ogr. prem., 1 zem. in 1 ogr. hipot skupaj samo K 25-—. ===== Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici. ===== Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih Ljubljana, Vegova ul., v bližini realke. Zaloga raznega pohištva hišnih oprav za spalne in jedilne sobe, vseh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, otomanov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih platnenih in lesenih rolo, žaluzij in železnih val-čnih zastorov. — Velika množina izgotovljenih oprav za spalne in jedilne sobe vedno v zalogi. Priznalna pisma, ceniki in vzorci na poljubno razpolago. Blagajne in pisarne c. kr. se od 6. novembra 1911 ne nahajajo več v S temveč v novih prostorih (v hiši „Assicurazioni Generali”)