117. številka Ljubljana, v sredo 24. maja. XXVI. leto, 1893 SLOMŠKI MRI Izhaja vsak dan mvefcer, izimli nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-opersko dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tule dežel p toliko več, kolikor poštnina znafta. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr,, če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank irati. — Rokopisi se ne vračajo. — Urtdnistvo in upravni fitvo je na Kongresnem trgu st. 12. Upravni stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Schmerling. V Ljubljani, 24. maja. Včeraj popoludne umrl je na Duuaji oče avstrijskega pBevdokonstitucijonalizma, zgodovinsko znameniti dasi ne srečni državnik Anton vitez Schmerling v 88. letu dftbe svoje. S Scbmerlingom umaknil se je s pozo-rišča zadnji sotrudnik pri preporodu habsburške monarhije; ž njim legel je v grob zadnji zagovornik nekdanjih, sedaj že davno pozabljenih in pokopanih idejalov nemškega naroda, mož, ki je morda največ pripomogel, da so se razmere v državi tako klaverno razvile. Pokojni Schmerling je bil pravi tip staro-avstrijskega nemSkega bureaukrata in hotel na to svoje bureaukratsko kopito nabiti državo. Bil je po imenu liberalec, a ob jednem goreč zagovornik plemiških predpravic; navdan z jožefioskimi idejami je bil vender prepričan, da je masi prebivalstva treba varuhov; burni leti 1848. in 1849. sta ga prinesli na površino javnega življenja in vzlic temu je skušal kolikor mogoče meoj ustreči željam narodov in kolikor mogoče več željam stanovskih svojih tovarišev; bil je goreč nasprotnik vaeh neaemških narodov, polovičarsk, neodločen značaj in zato je tudi vse kar je stvarjal in ustvaril le polovičarsko, ma-lovredao delo, bolj podobno karikaturi, kakor rosnomu državniškemu činu. SchmerliDg je zgodaj dosegel velike časti in bil že visok uraduik, ko ga je revolucionarno gibanje 1. 1848. spravilo v dotiko s politiko. Vlada ga je poslala kot svojega zaupnega moža v Franko-brod, a že nekoliko mesecev pozneje ga je imenoval nadvojvoda Ivan nemškim državnim ministrom unanjih in notranjih rečij. Samo leto dni ostal je Schmerling na tem mebtu. L. 1849. vrnil se je na Dunaj in poBtal pravosodni minister ter takrat zanesel v avstrijsko pravosodje duh, čigar poznejšnji reprezentanti so bili Herbst, Waser, Heinricher in drugi jednaki možje, duh nemške prevlade v državi in nasprotstva zoper nenemške narode. Takrat je jelo pojemati zaupanje prebivalstva v pravičnost sodnikov in za časa največje Blave Waserja, Hein-richerja, itd. je skoro popoluoma izginilo. Meseca oktobra 1. 18G0. izdal je cesar tako- LISTEK. V Albanskih gorah. (Dalje.) Iz Grotteferrate ee podamo v viaokoležeče moatice Rocca diPapa. To mestice je kakor ptičje gnezdo prilepl|euo pod zelo strmo skalo, ki je ostanek zahodnega roba že omenjenega najvišjega žrela mej Albanskimi gorami. Pot tje gori je precej napeta iu v zadujem delu celo Btrma. Pa šele ko pridemo do najapoduejših hiš, tedaj šele začne najhujša Btrmina. II .še bo takorekoč jedna nad drugo sezidane in vrh njih stoji škrbasta skala, kjer se je vzdigal v prejšnjih časih trden papeški grad, ki je pa že davno razpadel. Okoli te skale na njeni severni strani priplazimo se v lepo dolinico, Že omenjeni „Campo d'Anuibale". Sredi nje stoji nekaj lesenih barak, kamor prihajajo rimski vojaki vsako poletje na hlad in zdravejše* bivanje. L. 1870 je celebriral tukaj papež Pij IX pred vsemi svojimi vojaki. Od skale imamo še tri četrt ure hoda na Monte Cavo sredi zvani oktoberBki diplom in s tem je napočil čas največjega upliva pokojnega Sthmerlinga. Prevzel je ministersko predsedstvo in izdelal februvarsko ustavo, to brozgo centralizma, velikoaemfitva in stanovskih predpravic. Madjari niso prišli v parlament, voljen na podlagi te ustave; nezadovoljni pa so bili tudi vsi drugi narodi, slasti Slovani, ker jih je Schmerling z volilno geometrijo ukova) v skoro ne-razrušae spone. Ta ustava je ostala v veljavi le malo let; I. 1867. se je deloma premenila, a tudi sedanji ustavi utianen je še pečat Schmerlingovega duba in zato ima toliko nasprotnikov pri vseh narodih v monarhiji. L. 1865. odpovedal se je Schmerling vladi in postal predsednik najvišjemu sodišču, predsednik gospodske zbornice in zajedno vodja takozvane uata-voverne stranke v tej zbornici. Tudi od te dobe naprej deloval je vedno dosledno po svojih idejah, katerim je ostal zvest do zadnjega trenotka, dasi jih iz prepričanja ni nihče več odobraval, ker bo prouzročile vse zlo, ki je zadelo habsburško monarhijo. Natura je zahtevala kar jej gre in ugrabila starega Scbmerlinga. Nemci naj po njem jokajo, ker da ni bilo njega, ne imeli bi sedanjih svojih predpravic; drugi narodi nimajo uzroka, žalovati za možem, ki je njim in domovini storil toliko zla in nič dobrega. Deželni zbor goriški. Epilog. V Gorici, 20. maja. Včeraj ob 1. uri popoludne je končal deželni zbor svoje neplodonosno zasedanje, katero se je pričelo dno 20. aprila s četrto in završilo z deveto Bejo. Do zadnjega četrtka zboroval je samo vsak torek popoludue, ker je pa vročina Že velika, požu-nl se je deželni glavar ter napovedal zadnji seji za četrtek in petek. Plod zasedanja je popolnoma ničev, kajti kar se je odobrilo ali odbilo, mogel bi tudi deželni glavar Ham ukreniti, nikdo bi mu ne bil oporekal, najmanje pa poslanci. Zborovanje je samo formaliteta brez vsakega duba in brez najmanjšega uzora: dnevni red je bil pri vsaki seji že rešen, kakor Bta glavar in vladni zastopnik hotela, še preden so poslanci svoje prostore v deželni dvorani za- šibkega grmičja, ki daje le malo sence. Pot tje gori je precej zložna in zadosti široka. Pri zadnji četrtini stoji mala kapelica z nadpisom: „Ne intermittas, eave, dicere unum ave! (nauašaje se na ime gore). Tu se pridruži naši poti stara potlakana „via trium-phaliau, ki vodi mimo Grotteferrate polagoma in poševno navzgori proti Monte Cavu. Po tej ceati so opravljali svoje slavlje oni vojskovodje, katerim ni hotel Bonat v Rimu dovoliti triurafa. Pri tej kapelici se odpira tudi najlepši razgled na neposredno spodej ležeči jezeri Lago di Albano ioLago d i Nemi. Pot ee potem zavije na levo in po kratki hoji pridemo do zaželjenega cilja. Tu se nam odpre krasen pogled na vso štiri strani sveta. Najbolj nas zanimata Albansko in Nemško jezero, ki ležita ravno pod našimi nogami v dveh globokih kotlinah, ki sta bili nekdaj vulkanski žreli. Njih voda se blišči v Bolučnih Žarkih kot Bamo Brebro, dočim je gladina TirenBkega morja bledo zlate barve. Morska obala se lahko pregleda od rta Monte Circeo pa tje gori do Ci-vitavecehijc. To morje se prav dobro vidi, ali zaradi neugodne solnčne razsvetljave ne podaje »nič zanimivega. Proti severozahodu se razgrinja pogled na sedli. Deželni glavar goriški ne trpi opozicije in je ne trpi, njemu so samo pokorni in ponižni sluge po volji in to so tudi naši deželni očetje obeh narod-nosfij brez Izjeme. Kaj ni lepo, delovati samo z uda-nimi kimovci? Ako bi ee bil dež. zbor krepkeje potegoval za koristi dežele, ne bi bila Goriška v tako Blabem Btsnu, kakor je dandanes. Omenim Bamo Železniško zvezo črez Predil ali pa črto Gorica-Podbrdo-Loka, katere je, kakor se splošno govori, naš dež. glavar s tem zavlekel, da, kadar se o jedni progi govori, se poteguje on za drugo in narobe. Še to malo, kar dež. zbor sklene, gre večinoma v korist le laškemu delu dežele, za slovensko stran odpade samo tu pa tam kaka mrvica, akopram imamo Slovenci večino v deželi. Bog pomagaj! Osma seja dne 18. maja t. 1. Navzočih 18 poslancev. Glavar naznani prošnjo cestnega odbora Ćer-vinjanskega, da bi se ceste k železniškim poBtajam Villa Vicentina in Červinjan pripozuale za regijo-nalue; dalje prosijo občine Muscoli, Trč, Tržič in droge, da bi se pri postavi o ribarstvu oziralo na njih lokalne odnušaje. Te peticije se odstopijo dotičnim odsekom. Glavar javi nadalje, da je meteoro-logiški opazovalec Josip Bresca umaknil prošnjo za subvencijo; ta točka dnevnega reda torej odpade. Poli* dr. Gregorčiči utemeljuje potem predlog zaBtran nekaterih prememb v deželnem zakonu o ustanovljenju, vzdržavanju in obiskovanju javnih ljudskih šol. Glavna namera tega zakona je, da bi dež. fond prevzel učiteljske plače, pokojnine in druge pristojbine na svoj račun; za vse druge troške pa, ki jih prizadevajo ljudske šole, naj bi skrbeli dotični okraji. KoneČno predlaga, naj se njegov načrt o premembi zakona z dne" 6. maja 1870. I izroči že obstoječemu šolskemu odseku sedmih članov, kojemu se nalaga, da še v tem zasedanji poroča o stavljenem predlogu. Nasvet se vzprejme z glasovi slovenskih poslancev, ki bo bili v večini; italijanski poslanci so glasovali proti predlogu. Posl. dr. Pa jer prečita poročilo dež. odbora, naj se odobri ravnatelju deželnega muzeja Židu Maioniki dovoljena remuneracija 150 gld. in naj sa mu dovoli nova remuneracija drugih 150 gld. Posl. Ivančici prečita poročilo cestnega od- sivo ozidje rimskega mesta, iznad katerega se vzdiga neštevilno zvonikov in kupol, a mej vsemi najveličastnejše in najmogočnejše seveda kupola sv. Petra, katera ho od povsodi vidi kakor kažipot večnega moBta. Na Beverni strani se vzdiga izmej rimske ravnine grič za gričem z belimi vasmi in cerkvami na svojem temenu, a nijeden ne doseže višine 500 nt. Sele mimo Tivolija dalje se zapazi višjo goro M. Pellecha, 1368. Najzanimivejši pa je razgled proti vzbodu in severovzhodu na Sabiosko pogorje iu na Abruce. Prvo ee vleče kot dolga veriga mej Tibero in Sacco na jedni a Velino-Salto in Liri (Garigliano) na drngi strani ter je Rkoro popolnoma golo, a nikjer čez 2156 m visoko. Mnogo višji pa bo ravno za njimi vzdigajoči se Abruci, čijih glava Gran Sasso d'Italia (2021 m) se prav dobro vidi. Njegovo teme in brbti bližujih gora so še vedno 8 Bnegom pokriti, dočim se že celo na Mte. Cavu prijazna spomlad smehlja. Vse te gore so popolnoma gole in mnogovrstno razjedeno. Podobue so od daleč popolnoma dalmatinskim, hercegovačkim in črnogorskim goram, ki jim stoje ravno nasproti (Frascati je podobno dalmatinskemu mestu Makarska, le da ima mnogo aeka o premembi ceatoih zakonov glede* prošnje občina StverjanBke, da bi se cesta Vipolže Dolenje C rovo ter ona po Krojni do državne ceste v Pod-goro : u . o/uala za regijona.no; ravno tako tuii cesta pri R m ah črez Vipavo na Kras. Prošnji s* odstopita dei. odboru zaj poročanje v prihodnjem zasedanji. Posl A t> rani poroča v imeau petici^slci'ga odseka o ; iošo]i županstva v Lokave« za podporo pri regulaciji noto4a Grajščk. Zbor obljubi priippina denarno podpono ter naroči dež odboru, se v tem o/.ru i vlado porazumeti in svoječasoo dotični ffed« log StKVtti. S tem je dnevni red končan. Deveta in zadnja seja bila je v petek v navzočnosti 19 poslancev. Poal. Venuti prečita dolgo in bombastično interpelacijo glede ženske pripravnico v Gorici. In-terpelant se spodtika nad poučevanjem italijanščine zato, ker dotični učitelj ni aprobiran za italijanski jezik, ampak za naravoslovje, matematiko in fiziko. Vladni zastopnik pravi, da bo interpelacijo, kojo so podpisali italijanski zastopniki, izročil vladi. Posl. Verzegnassi prečita poročilo posebnega odseka o ribarstvu v kontiuentalnih vodub, ki se nespremenjeno vzprejme v tretjem čitanu. Posl. Verzegnassi zahteva od dež. odbora načrt zakona o premembi nekaterih točk šolskega zakonu z due 4. marca 1879, zadevajoč zboljšanje plač ljudskim učiteljem. Poal. Pajer zahteva od dež. odbora načrt zakona o namakanju takozvanoga „Agro monfaleu- DliBO." - Posl. Dornardelli poroča o pritožbi Josipa Bernardelli in drugov iz Dolenjo, ki zahtevajo pomoč proti tamošnjemu občinskemu zastopu. Pritožba pravi, da je sedež županstva, pod katero spada vas Dolenje, v Kožbani in da od 28 starešin govori samo jeden italijansko, drugi le sloveusko, da županstvo posluje samo v slovenskem jeziku, katerega v Dolenji malokdo razume; zahteva ter prosi se torej, naj se županstvu zapovo, da bo uraduvulo tudi v italijanščini in da ae Bedež županstva prenese v drugo solo, ali pa naj Be davkarska občina Dolenje loči od občin Mimik in Kožbana. Poročevalec omeni, da ae tej prošuji v nobenem oziru ne more UHtreči, ker nasprotuje volilnemu regulativu. Da se pa to nezuosno stanje odpravi, naj se odstopi ta zadeva dež. odboru, koji naj v sporazumljenju z na-mestništvora v bodočem za^edauji poroča, ako bi bo mogel § 5. dež. volilne postave za Dolenje pre meniti. Poročevalec dr. Nikolaj Tonkli predlaga, naj se namestništvu v Trstu odgovori, da je dež. zbor iz obrtuih in trgovinakih ozirov prepričan o potrebi ustanovitve novega okrajnega sodišča v Kobaridu. Dež. odboru se odstopi prošnja društva iože-cerjev in arhitektov v Trstu za priznanje volilne pravice tebnikom. Olboru se nadalje odstopi prošnja občin Kal in Koritenca za ločitev od Bulške občine in ustauovitev lastnega županstva. Olboru Be odstopi prošnja učiteljev Tolminskega, Goriškega in Sežanskega okraja za pripoznanje volilne pravice definitivnim učiteljem ter nadučiteljem ljudskih šot. Dovolijo ali odbijejo se še nekatere prošnje za podpore, potem sklene deželni glavar sejo in zavri- zelenja; a Uocca di Papa gorenjemu delu Splet-8kega predmestja „Veliki varoš"). lzmej najbližuje okolice vleče našo pozornost na-se poBebno Tivoli in nekaj drugih na visokih skalah stoječih krajev, n. pr. Castel S. Pietro nad Palestrino, kjer je stal najstarejši del mesta PraneBte, katero je utemeljil baje Latinov sin (ostanki Fortuninega svetišča, pulepšanega po Sutli). Vsi ti kraji so bili izvestuo nekdaj nama prazgodo-Miiskii gradišča, katera so mnogo starejša od Rima samega. Rimljani bo te trdnjave premagali iu n;ih prebivalce prisilili, da so se naselili na mrzličastih gričih ob Tiberi. Proti jugu in jugozahodu pa leže ravno pod nami slikoviti kraji Nemi, Genzano, Ariccia, Albano, Castelgaudolfo in Marino. Nahajajo bo tako blizu, d v bi si človek upal kamen v nje zalučati. Pod Ariccijo je kotlina „ Vallo Ariccia", četrto žrelo v začetku omenjenega velikanskega ognjenika. Malo za njo na levi strani se opazi ,Jupitrov grič" (415 m), na katerem stojita dva razpadajoča stolpa kot žalostni priči nekdanje rimsko slave. _ (Dalje prih.) sndanje cmeajajoč, da so se sklenile nekatere postave, o katerih on misli, da bodo deželi mnogo koristile. Obžaluje pa, da se nekateri predlogi niso jednoglasno v/.prejeli, kakor je bilo v ptejflnfh zasedanjih zmironu obieno. Pri vsem tem pa pripoaoa, da, akopram so biJi v različnih odsekih ostro debate, aa (poslanci vendaz niso nikdar spozabili, ampak so as ledno tako obnašati, kakor je poslancev dostojno. Ta mej^ebojua prijaznost in kolegijaliteta upliva na vse strani le dobep in ravno zaradi lega ima prebiva, atvo trdno zaupanje v dt žolni zbor/--- Politični razgled. AoCraiiie clvgacifi. V četrtek začneta delegaciji svoje zborovanje in sicer se sni de avstrijska delegacija dopoludne, ogerska pa popoludnć. Slovesni vzprejem delegatov pri cesarju določen je za soboto. — Kakor znano, ima lotos slovenski narod samo jeducga zastopnika v delegaciji in sicer poslanca — Pf-iferja. O naših težnjah se torej ne bo dosti govorilo na tem mestu, dasi se ravno na tem mestu izrečena beBeda Čuje po celi Evropi. Češke razmere* Včeraj popoludue zboroval je miniateraki svet in se posvetoval tudi o korakih, katere bi bilo storiti zoper prireditelje škandala v dež zboru češkem. Neki Dunajski, vladnega ovsa vajeni list vedel je celo povedati, da se bo ministerski svet bavil tudi z vprašanjem, ali je mogoče soduo poBtopati zoper prireditelje deželnozborskega škandala in ako je mogoče, ali kaže, da so to atori. — V tem, ko si ministri Še belijo glave, kaj bi storili mladočeškim poslancem kot nekako kazen, izrekajo tem istim poslancem njihovi volilci zahvalo in zaupanje za njih energično in neustrašeno postopanje. O bio-koštnib praznikih bo bili v mnogih krajih volilni shodi. Na shodu v Novem Dumu, kjer je govoril poslanec dr. Slav-k, rekel je neki volilec mej drugim : ,Ker smo poslanca volili kot našega zastopnika, delovali bomo tudi v tem zmislu; ako bi se še jedeukrat poskusilo, raztrgati našo deželo, potem se bo pokazalo, da stoji za poslanci ves narod. Kadar bo treba, poklicali nas bodo poslanci in mi bomo prišli." Po teh besedah vstal je vladni zastopnik in razpustil shod. Viutiije ćlržave. Novice ix Srbije, Kralj Aleksander in kraljica Natalija sta se zopet razšla ; prvi se je vrnil v Beligrad, druga je šla v Bukurešt. Govorice, da se vrne Natalija v Beligrad, so neosnovane. Najbrž hoče počakati, da se konsolidirajo razmere v Srbiji. — Jovan listić zapusti definitivno svojo domovino iu pojde v Švico in sicer v Vevey. Rnzen njega pa se bo iz domovine umaknil tudi vodja radikalcev — Pasič Imenovan je poslanikom v Peterburgu. Nekaj »'-asa se je bilo bati, da nastane nasprotstvo mej skrajnimi in zmernimi radikalci, s tem pa, da bo umakna Pasič, je izključena ta eventuvaluost, izvestno samo v korist Srbiji. Italijanska kriza. Kralj Uinberto ni vzprejel demisije Giolitti-jeve in ta se je odločil za to, da ostane na svojem mestu. Pravosodni iu morda tudi finančni- minister odstopita, na njuni mesti pa prideta dva senatorja. Vzlic temu je položaj jako nevaren. Giolitti sluti, da no bo dolgo mogel vladati. Poslanci se unemajo za svoje lokalne in provincijalne interese in nasprotujejo vsem reformam, a tudi sonat ni naklonjen vladi. Ta hoče namreč zmanjšati pokojnine, da bi kaj prištedila. V senatu sede večinoma upokojeni uradniki in ti so seveda v svojem interesu nasprotniki nameravani premembi pokojninskega zakonu. Giolitti ne zaupa več ni senatu, ni vladni stranki v zbornici \ on ve* da ga bo ta prej ali slej zapustila, če pa se je vzlic temu udal kral|evi želji iu umaknil svojo demisijo, storil je to, kakor pravi, zgolj iz patrijotizma. Dopisi. Iz Trata, 22. maja. [Izv. dop.j (Volilno gibanje. — Konservativci in progre-sovci. — Neodkritosrčnost. — Uradniki in volitve.) Čim bolj bo bližajo volitve, toliko bolj rase volilno gibanje. Najbolj se pripravljajo progresovci, nekoliko manj konservativci, najmanj pa Slovenci, namreč v mestu. Progresovci in konservativci prilepili so za bin-kofitua praznika po vseh oglih velikanske oklice, v katerih bo nagomilali menda vse blesteče fraze, kar jih premore italijanski jezik. Slovenskih oklicev ni bilo nikjer videti, morda za to, ker oklici sami v nas nikogar ne pridobe za to ali ono stranko. Kakor ni iz oklicev razvideti, v čem se razlikujejo progresovci od konservativcev, tako tudi ne iz časnikarske, še dosti krotke polemike. O č i v i d n o jn, da se konservativna stranka ne upa javno očitati progresovcem, da so nelojalen element. Nelojalnost bivše^aobft. sveta, v kitsiaav so bili progresovci t večini, jje bila jedini narok razpustu, inje sedaj ta d i tista točka, okolu katare se saće ves boj. .Jtavno pa konservativci tega n-- fpjop;o povedati, ker bi bil f teta kom p t;o H it at a n lanasartiik Rmal-dini, saj jo oa velik« i&% z a jo v ar i* I lojalnost p r o g t e s o v c p v, dufclef' niso državni poslanci opozorili najvišjo kroge na primorske gacmere. Oficijelno se »prof prikriva* ptavh uzrok volilnemu boju iu prav ta u e o d k r i t o s r č n o s t je najtehtnejši razlog, s katerim računajo progresovci in vsled katerega upajo na zmago. Da bi mogli Slovenci pri volitvah v tretjem in v četrtem razredu odločiti izid, o tem, ni dvoma, to p r i p o z n a-vajo tudi vodje progresovske agitacije. Vzlic temu pa molče Slovenci, dum lazijo konservativni agitatorji okoli slovenskih volilcev in jih nagovarjajo, naj pridejo vnlit konservativne kandidate. Ako bodo konservativci zmagali, zgodilo se bo to samo 8 pomočjo slovenskih volilcev. Tudi vlada računa s slovenskimi volilci in zlasti s slovenskimi uradniki. V Trstu je mnogo uradnikov, mej njimi tudi mnogo Slovencev in še več Italijanov. Vlada se ne zanaša na italijanske uradnike. Sicer bo že določeni možje, kateri bodo pri volitvah zapisovali, jeli in kdo izmej uradnikov je izostal od volitve, in s tem je zagotovljeno, da pridejo uradniki polnošteviloo na volišče, ni pa še zagotovljeno, kako bodo glasovali, ker je volitev tajna. Vladaje v strahu, da bodo italijanski uradniki glasovali za pro-gresovce, kakor se je to zgodilo pri prvem boju pred nekaterimi leti. Tudi tedaj so konservativci računali na uradnike in dasi je bila udeležba velika, je vender konservativna stranka takrat korenito propadla. Tudi sedaj upajo progresovci, da bo večina italijanskih uradnikov prišla na volišče in glasovala za njihovo kandidate. Slovenski uradniki pojdejo tudi volit, ker že z ozirom na svojo karijero ne smejo izostati. Prisiliti jih pa nihče no more, da bi volili tega ali onega in sicer tem manj, ker so volitve tajne; torej ? Iz Turjaku, 21. maja. [Izv. dop.j (Občinske zadeve.) Znano je že cenjenim čitateljem .Slov. Naroda", da je naš občinski odbor v seji dne 12. sušca 1.1. razveljavil gosp. okr. glavarju pl. T h o m a n n u o svojem času podeljeno častno občanatvo, in sicer ne iz oaebne mržnje do njega, ampak zgol zato, ker nima za našo občino niti najmanjše zasluge, in si je tudi ni hotel pridobiti, celo takrat ne, ko ga je občina prosila, naj vpliva na to, da dobi fara Rob učitelja, katerega je župan-etvo podpiralo in Bi ga je ljudstvo želelo. Da je notica v „Slov. Narodu" z dno" 14. sušca 1. I. močno razburila duhove, iu to no samo v Kočevji, ampak tudi v Velikih Laščah, skoraj ni treba omeniti. Toda ne to, nego neka druga reč mo je napotila, da sporočim v širni svet, kaj da 80 vse zgodi pri nas. Na zahtevanje uadgozdarja gosp, Schaute kot pooblaščenca virilibta grofa Auer-sperga je g. župan sklical občinski odbor 13. t. m. na sejo, katere se je udeležilo 18 odbornikov. Da bi pa odborniki kaj slabega ne slutili, postavili bo se na dnevni red — vaški napisi, katere je na višje povelje prenarediti tako, da bodo dvojezični. Ko Be je ta reč rešila, predlagal je g. S c ha u t a, da naj se g. Thoman zopet izvoli častnim občanom. Na to ustane obč. odbornik in svetovalec g. Hočevar ml. in izjavi v imenu 8 odbornikov, da zmatrajo to reč za končano. Potem so g. Hočevar in njegovi somišljeniki zapustili sobo, v kateri je ostalo samo 9 odbornikov. Tem ni drugega kazalo, nego pobrati kopita in zapustiti županovo hišo. Da je g. Suhauta sedaj prvič s svojim predlogom tako slavno poze-bel, gre vsa čaBt g. Hočevarju, ker se je pri tej priliki pokazal pravega moža, ki se ne da za nos voditi od graščinske stranke. Gosp. županu bi svetovali, naj bi bo bolj brigal za občinske koristi, kakor pa za stvari, katere mu svetuje g. Schauta. Občani so z županom nezadovoljni, ker se res za drugo ne briga, kakor da ustreza želji g. Schaute i u okr. glavarja. Da je pa predložil letne račune, bilo ga je treba mesece in mesece nadlegovati in pred- MF~ Dalje v prilogi. ~W Priloga ^Slovenskem« Narodn" it 117, Ani 24. maja 1893. ložil je je tako površno, da ni čudo, ko mu je večina odbora izrekla svoje nezaupanje. Toliko za sedaj, prilično zopet kaj. Iz Preddo deležni postali društvenih dobrot na Štajerskem zl asti sledeči kraji: Ljutomer, Slovenji Gradec, Sloven« ka Bistrica, Konjice, Šoštanj, Laško, Brež ce, Rogatec, Št. Lenart, Ormož itd Iz-veatno samo kraji, kjer «e ub meh dereju nesrečni Nemci aliiiB slovensko poturice! Tožil je poročevalec tudi, da višje štajerske fcolake oblasti še vse premalo (sicl> podpirajo „energične nakane* društvene. Oh dd Kranjsko kon jjtatov«al je dr. Kraus, da je društvo ž rtvovalo /.a časno iz veličanje nemških Ko čevcev že nad 100.000 gld., da šoli v Domžalah in v Ljubljani dobro uspevati in da je Belipeči naklonilo društvo nemškega učitelja in 6000 gld. prispevka za zgradbo novoga šolskega poslopja. V Ce lovcu preparira „Schulverein" v Eggerjevem internatu učiteljske kandidato za njih prihodnji poklic v ami.ilu preblagih društvenih tendencij in s posebnim zadoščenjem naglašal je poročevalec, da je dobilo v preteklem letu 61 koroških učiteljev .častna darila za veBtuo gojenje nemščine" reete Judeževe groše za protizakonito zanemarjenje slovenskega maternega jezika otrok. — A vse to je skromni nemški gospodi še premalo in posebno značilno za tendencije tega „uzora" nepolitičnega iu strogo defenzivnega društva je to, da se je ljubeznivi g. dr. Kraus zaletaval v vse naše narodne ustanove, celo v obrtna društva, posojilnice itd.; najhujši trn v peti pa mu je bila naša dična družba sv. Mohorja, ki je i/vostno posebno opasna ubogi nemški deci! Še celo zgradba „Narodnoga domu" v Ljubljani (!!) vzuemirja te blage rešitelje nemških otrok — s slovenskim maternica jezikom. Gospoda je pač postala Že precej odkritosrčna! Kot posebno specijaliteto najel si je „Schulverein" za letošnje zborovanje Dunajskega župana dra. Prixa, ki je urbi et orbi razglasil, da je Dunaj strogo nemško mesto in da bo tako tudi OBtalo. No, kar 80 mora tako slovesuo zatrjevati, to navadno že oi več čista resnica. — Sicer pa je imel „Schulverein" lansko leto okroglo 240.000 gld. dohodkov in ker se je od tega grešnega denarja porabil velik del za vzgajanje slovenskih janičarjev, zategadelj priporočamo instruktivno poročilo dra. Krausa v premislek zlasti tistim Slovencem, ki hote prokletstvo narodnega razkola zasejati sedaj tudi v našo šolsko družbo, katero nam v obrambo našega naraščaja ohrani in jači Bog! — (Azijo) za carinska plačila, ki se odštevajo v srebru mestu v zlatu, določil se jo za mesec junij na 22°/0 v srebru. — (Učiteljsko društvo za Kranjski šolski okraj) imelo je dne" 18. t. m. letno svoje zborovanje v Št. Jurji nad Kranjem. Zbralo ae je 13 učiteljev in 5 učiteljic. Ob 11. uri dojioludne otvoril je društveni predsednik g. nadučitelj Jelene zborovanje, ki se je vršilo v prostornem šolskem poslopji, pričenši s praktičnim poBkuaom o pokončni pisavi. Učenci in učenke izvajali so praktično pisavo zelo natančno, da, hvalevredno. Po dovršenem praktičnem poskusu zapustili so navzoči učenci in učenko šolo in oglasi se gosp. učitelj Kob iz Homca pri Kamniku k besedi, povdarjaje praktičnost nove pisave in ob jednem se zabvaljevaje goep. nadučitelju na temeljitoj razpravi. Potem se sklene jednoglasno resolucija, da naj se uvede v vseh šolah Kranjskega okraja pokončna pisava „Blabovš-ovau in naj se preje ko možno prirede za tisto potrebni abecedniki. Na to so se rešili dopisi zaveze slovenskih učiteljskih društev in volitev poverjenika za njo. Izvoli se jednoglasno gosji, nadučitelj Jelene; poverjenikom podagogiškega društva se pa voli g. učitelj Rezek iz Kranja. Za glavno zborovanje zaveze, ki bodo due IG. avgusta t. 1. volijo bo delegatom: gospdč. Roos iu Golf iz Kranja ter gg.: ReŽek, Kmet, Ber-gant, Traven in Petkovšek. Slednjič se po predlogu gosp. Jolenca Bklene, da priredi društvo dne 6. juliju t. I. izvanredno zborovanje v Naklem, pri katerem bi se razpravljalo o „knjižnici in njeni porabi". Po zborovanji, ki se jo zaključilo a trikratnimi Slava r.lici cesarju, bil je skupni obed v gostilni g. J. Graj-zuija pn „Go!obu", kjer so se vršile razne napitnice in je mej prijateljsko zabavo ter petjem le prehitro prišel čas razida in Blovesa od prijaznoga Št. Jura. — (Najdeni stari novci.) Pri popravljanji neke vrtne ograjo v Žalcu izkopali so delavci lonec, v katerem je bilo kakih 300 srebrnih novcev, večinoma iz 13. stoletja. — (Sodišče v Kobaridu.) Ker je tudi deželni zbor Goriški pritrdil željam Kobaridcev iu drugih prosilcev, da se ustanovita okrajno sodišče iu davkarija v Kobaridu na Goriškem, izrekle so so merodajuo oblastnije v deželi za ustanovitev sodišča iu davkarije. Ta želja tamošnjega prebivalstva se torej utogue skoraj uresničiti. — (Sedemdesetletnica dra. Ante Starce viču.) V foru j je minulo 70 let, odkar so je rodil Ante Starčević, prvak stranko prava, zdaj v združeni složni opoziciji poleg Strossroavra najodličnnjši CHOCOLAT MENO ! Največja tovarna na svetu ! Vsak dan se proda: (4—14) 50.000 kilo. Dobiva se v vneh špecerijskih, delikatesnih prodaj a lnicah in kondi torij ah. Učenca * ^ ki je vsaj 16 let star, krepak in marljiv, vzprejme (»koj Anton Ot>ro/u, tapetnik v Ljubljani, Selenbiiitfovo ulico fit. 4. f668—1) Dobri in čili delavski prodajo mo takoj pri gradbi doltniake železnice bratov Uedl.ch &, Biger v Votlin u tu v n\i ili lioliliuli. (o56) «5 z 3 <• p i iti *eno2etl pravi tudi loikfiiu, ki ae (22-2) Veo s V Shotji vrtom, pnltif? katero ho tudi njive in , tako da so vrt. Ubko razAiri in na-drevored, V najlcofi^iu kraji Škofje' pripravna ta letovišči«, gostilniško oort, io zdaj tu izvršuje, ali za kupčijo, sg proda. ! izve p.i lastniku Fruuu Fo|knr-|a Laki. '(t~J :OMlop|eill9 v. živino in ^ospudarskitni orodjem pod pray URoduimi poboji. Prvo polovico kupniue je treba tako) plačati, drugo pa z ogudnimi obresti kasneje. — Več se izve pri Kttrolii Nušljii v Mokro- nog; ii. Št. 10417. (565—1) Zaradi oddaje del |»rl napravi novo c«?«|e od Poljnnskp ceste preko A. lVčmanovegu posestva do Streliških ulic z napravo betonskih kanalov in z zidarskim delom vred, se bode vršila dne junija letos ob tO. uri dopolnilne javna pismena ofertna obravnava pri podpisanem magistratu v pisarni mestnega stavbinskega urada (Mestni trg št. 2, I. nadstropje), kjer so tudi pripudnjofti načrti, proračuni, pogoji in drugi pripomočki ob navadnih uradnih urah vsakemu na vpogled razgrneni. Ponudbe, v katerih je navesti jednotne cene in na njih podstavi pro-računjene skupne zneske troška za dotična dela, je izročiti zapečatene in s pripadajočim 5% vadijem opremljene do določene ure. Niti ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale predpisu, niti take, katere bodo prekasno uvožene, se ne bodo jemale v poštev. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 22. maja 1893. St. 4933: (650— t) Za ltmujml&o so razpišejo sledcro službe okrožnih zdravnikov in se r: a) z letno plačo 800 gld.: 1) v lSoIilnj«ki Bistrici} 2.) v 1 ruoi.il ji; 3.) v Kočevski lteki; 4) v §eii<)žveuh; 5.) v Železnikih. 1) z letno plačo 600 gld.: 0) v Logut<£f; 7.) v ItiMleeali: 8.) v &t. Petru nn Krasu, event. v Pošlojinf. Prosilci za jedno teh mest ulože* naj svoje prošnje pri deželnem odboru kron|Nkeni v Efn 1»ij:iiti do 15. junija 1833. 1. ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenj« do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko dižavljanstvo, fi'.ično sposobnost, iifomaileževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dno 18 mala 1803 Da se zvajanjem pride v okom! * f| Kdor lioču iinoti sloveči Plznski pivni grenčec prltttuo orlglnnl in ne ponarejenega, mora zabte-vad lzreuno le tistega, ki ga jo glasovita, 50 let (439—9) obstojtća tvrdka Moric Auer v Plznu izumila ia ga jedina proizvaja. s R e 3 &$* ~ = n J s : *s I af rt n Za, želod.© c. (332—13) Cognac- grenčec steklenim G0 kr., 12 »teklenic 5 gh\. Slasten 1 Učnkuje na želodec osvežujoče, kreplno, vzbuja tek n pospešuje probavo. Dobiva se pri Ubaldu pl. Trnkoczy-ju lekarnarju v Ljubljani. —= Pošilja ae z obratno pošto. 3E— Za želod 51 MAT. BERBER * vsake vrste v slovenskem In nemškem jeziku. Z dovoljenjem vi.Mukočast. Ljubljanskega kne/.o-dkolijstvH. □ (Josip C. Gerber) (524-3) v Ljubljani. (Ustanovljeno leta 1837.) Priporofiatn se p. n. gospodom trgovcem in dani na debelo 20°0, 30% do 40»,0 popusta. « (Miiinik ju dobiti na /ahtev. njo brez-jI p'laono; ^| Ljubljana Mestni trg št. 10. Najboljše in najceneje kupuje fie železo, železu in a, okove, cement itd. Andrej Druškoviču v Ljubljani na iflcNtneiii tr^ii si. i o. nagrobnih križev, štedilnikov, finih žag1, ledenic (541—2) po najnižji ceni. Ljubljana Mestni trg št. 10. rodoljub ,hrvataki, Vi bc več ca^a svojega življenja trudi za .blagor in napredek svojega naroda, za nezavisnost iu blagostanje svoje domovine. V Zagrebu čestitale so mu raznih društev deputacije, istotako deputucije vscučilištaikov in zastopniki uredništev opozicijonaluih listov. V Karlovcu pa so priredili meščani sijajen kornera v proalavo sedemdesetletnice dra. Star (V vica in v proslavo zjedinjenja hrvatake opozicije. Komersa 6e je udeležilo mnogo odličnih gostov iz Zagreba, Varaždiua, Bioda itd. Navdušeno nazdravljalo se je slavljencu in Stroaamavru, ki sta se tudi pozdravila brzojavno. V krasnib proBtorib „Zorinega doma" bilo je veselo gibanje do pozne uoči. Brzojavnih pozdravov došlo je nad 1O0 iz vaeb krajev. Tudi mi kličemo dičuemu prvoboritelju bratskega naroda: Na mnogaja iieta! — (Požar v cerkvi.) Binkoštno nodeljo v jutro zapazili so precej velik požar v cerkvi sv. Katarine v Zagrebu. Gorelo je v zakristiji in se k sreči ogenj ni razširil tudi po cerkvi. Škola znuša okolu GOOO gld. Kako je unstal ogenj ni znano. Y Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda! Kazne vesti. * (V Hi mu umrl je) slavni tizijolog Jakob Moleschott, ki je bi od l. 1878 profesor na tamošnjem vseučilišči. Pokojnik bil je rodom iz Ho-laudije. star 71 let in član italijanskega senata. * (Nove si lis k o poštne znamke.) V kratkem ae bodo pričele v Beleuigiadu izdajati uove srbske poštne znam z podobo mladega kralja v generalski uuiformi. Na dosedanjih znamkah je videti mladostna podoba kraljeva iz njegovih deških let. * (V S tirih dneh iz Evrope v Ameriko.) Na Angleškem zgladili bodo nov parobrod „Gigantie", ki bode še večji, nego nekdanji alavni „Great Kastern". Gonilna moč bode 45.000 konjak.h modi, mej t< m, ko jih je imel „Great Eastern" samo 8000 Vožnja preko oceana traiala bode po proru-čunjetM naglosti novega parobroda naiuo štiri dni. * (Delavci na Angleškem) Nedavno bil je angleški minister vnanjih zadev, lord Itoseborrv pri slavnostnem pokladanji temeljnega kamna za delavski klub v Oatendu v Londonu. Pri tej priliki izjavil je v svojem govoru nastopno geslo: „osem ur delati, osem ur spavati, oBem ur krepčati so in osem šilingov duevnega zaslužka." Ker je angleški šiling jedna naša krona, bi torej po tem programu angleški delavec zaslužil po 4 gld. na dan za oaeiu ur dela! * (Grozne, nesreča) pripetila se je moj gledališko predstavo v Kamliu na Kitajskem. 11 :o je kakih 3000 lj,udij v šotorih, v katerih se je vršila predstava, ko je nastal ogenj na dveh Rtraneh iu se razširil bliskoma, da je nastala strašna zmešnjava. Okolu 2000 osob se je zadušUo ali pa so jih pohodih bežoči. Mej požarom pridria je roparska druhal v goreče šotore m odvedla 40 žensk, v mestu pa je ropala po hišah in proda jalnicah, ko so prebivalci hiteli na pogorišče Književnost. — Podoknica iz »Teharskih plemi-čevu, transkripcija za klavir, priredil Karol Hoff meister, prešla je v zalogo knjigarja L Sehvvent-nerja v Brežicah. O ■ -i m na to slovensko občinstvo, da se pri naročilih obrača naravnost do založnika in ne več do vodje „Glasbene Matice" g. Gerbića v Ljubljani. — Postojina, sloveča Postojinska jama in njena okolica. Pomnožena izdaja s črtežem in dvaindvajsetimi podobami jame, PoRtojiue in njeue okolice. Po raznih virih spisal J B. — Postojina, 1893. Tiskal in založil Etthard Šober. Str. 62. Cena 25 kr. V tej čedno tiBkani in z lepimi ilustracijami okrašeni knjigi čitamo natančen, zamsljiv in spretno sestavljen popis trga Poatojine, njene okolice in podzemskih .čudes, tako da priporočamo to ceneno knjižico vsakomur, soaebno pa obiskovalcem Postojinske jame, ker se morejo iz nje tako natančno informirati o vsem, kar jih more zanimati, kakor iz nobene druge. — „Vcrvraltunga-Dericht der k. k. osterreichischen S t u a t s h a b ne n fiir das G e s c h a f t s j h h r 1 892 " Vodstvo drž. železnice podaja v tem obširnem, korenito sestavljenem Hpinu na tam'en pregled o administraciji drž žeLzuic, o obstoječih progah in o prometu Izborni spis ima več fino izdelanih prilog. — „Vesna", mesečnik slovenskega dijafitva, prinaša v št. 5 nastopno vsebino: Zora — Poe- ziji; — Paniea — .Slovenkam; — Sik,o|,aki — Vrtačov Peter; — ,e — Prevara; t- J V en ca j z — idlovcuski narod in velike šolo; — J m o s lav — Svaritev; — Dan i ca:,Ko m,iue nam ^mladostni cvet; — Fran — Miljepki; — Glasnik („Vesna" in „Rimski katolik"); — Vestnik; — Književnost in umetnost. — „Vatrogasac", prvi hrvatski ilustro^ani strukovni časopin, ima v št. 10. nastopno vsebino: Parnjača po nuntavu Metzovem u Heidelbergu; — Navodi za slučaj ppzarja ; — Požari in njihove posledice; — Leonardo Fichtner, nadvojvoda vatrogasnog društva u Valpovu; — Qsuo,va vatrogasnog reda za .župauiju virovitičku; — Slavnoj upravnoj obći.ui Garešnica; — Iz vatrogasnih družtava; — Poviest dobr. vatr. družtva karlovačkog; — Naši dopisi; — Svaštice. — Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 24. Kongres filologov bil danes slovesno otvorjen. Navzočni vsi miniBtri pod vodstvom grofa Taaftea. Zborovalce pozdravil minister Gautscli v imenu cesarja in vlade, (iiiibl v imenu Dunajskega mesta in rektor Ludvvig v imenu vseučilišča. Po otvoritvi kongresa vršilo se je razkritje spomenikov grofa i' i u i;;i. I ioni t/a in Eksnerja, postavljenih pod arkadami na vsuuoiliščneni dvorišču. Dunaj 24. maja. Schinerlingovi hčeri kondolirali cesar, nadvojvode, Ta a t Ve in vsi ministri. Praga 24. maja. Policija prepovedala za jutri sklicani shod staromestnega meščanskega kluba, na katerem sta imela govoriti dr. Vašatv in dr. Podlipnv, in sicer iz ozirov na politični položaj. Bruck 24. maja. Cesar dospel v spremstvu generalnih adjutantov Paara in Bol tras a ter tujih vojaških atašejev, da si ogleda vojaški tabor. Proti poslancu Fischerju, navzočnemu pri vzprejemu, izrazil se cesar pohvalno o delovanju deželnega zbora nižjeavstrijskega. Sofija 24. maja. Ciril-Metodova slavnost minila v celi deželi v najlepšem redu. Bruselj 24. maja. Rudarski shod bil včeraj otvorjen. Belgijski in francoski delegati se izrekli za predlog, naj se vse vlade pozo-vejo, da uvedo v gotovo določeni dobi osem-urni delavnik. Ako tega ne store, naj se začne splošen štrajk. Bruselj 24. maja. Na rudarski shod prišla francoska poslanca Barlvja in Lamon-dina je policija iztirala. Oba sta se že vrnila na Francosko. Rim 24. maja. Zbornica odobrila proračun ministerstva vnanjih rečij s 171 proti 82 glasom. Berolin 24. maja. Centrum objavil volilni oklic, v tkaterem pravi, da gre v boj zoper vojaško prtdlogo in zoper liuenejev nasvet. Narodno-gospodarske stvari. — liazstavo perutnine priredi v Cel ovc i od dne 8. do 10. septembra koroško društvo aa rejo purutn ne. N.; tej razstavi kaaala se oo.ie vsa kovistnu domača in pitana perutnina, živa iu zaklana, dal|o razne tiče, pridelki iu priprave, izdelki obrta in književnosti, ki se pečajo z rejo »perutnine. To je prva razstava te vrste na Koroškem. Za najboljše razstavljene reči se bodo delile primerne nagrade. Podrobuejši oklici se bodo razglasili o svojem času. — Prva Tržaška delniška družba za luščeuje riža ju imela minuli teden svoje osoovaluo zboro-vanje Delniška glavnici iznaša 1,500.000 kron. — Zagrebška papirnica. Te dni bil je v Zagrebu glavni zbor „Dedmškfga društva Zagrebške tovarne za izdelovanje papirja". Delniška glavuma obstaja iz 3000 delnic po 200 kron. Izdala se bode pa za zdaj le prva polovica to je 150O delnic, ki reprezentuiejo glavnico 300.000 kron. Volil se jo upravni odbor iu nadzorovalui avet. — Prekop mej Dunavom in Labe. Te dui pričele so se v l^ragi obravnavi! zaradi i /. v i s ■ uja generalnegu načrta za plovitbetii prekop, ki bi vezni Dunav in Labo. Razširjano domače fcd.ra.vUo. Vedno večja pot Eraftovanja po ,,Moll-ovem franconkeni žganju in soli" do-azujo uspešni ujdiv tega zdravila, /lasti koristnega ko bolsitl utošujoče dobro zuano untJruvmatičuo zdravijo. V Htokieiiiciili po BO kr. To postnem poy.Be tj I ra/.pnAilja to maallo lekar A. MOhh, c. in kr. dvorni založnik, na DUNAJ I, Tuchlauhcn 9. V zalogah po đuzeli ju izroqno zahtevati MOLLov oropa ml, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od dveh atekluuio se ne pošilja. 4 (18—7) ,/! iOfl ••>(,!> -Vi , „i ' 14 4» C 23-4° C 15 8° C si. vzh. si. vzh. si. vzh. Olll. obl. dež. 20 OOm. dožja. Srednja temperatura 1.7 9 , za 4'5a nad normalom. jD"o.33.a,jsl^£L "bor23a. dno 24 maja t. L Papirna renta . . . . včeraj — danes . gld. 9765 - gld. 9780 9740 9746 11710 11705 4°/0 kronska renta . 96 25 _ 96-40 Akcijo narodne banke . 979— — 979 — Kreditne akcije . . n 33325 33375 12375 123-75 —■— — i _•_ 981 9-79'/ 583 n 5-82 Nciuftkc marko . . . • ii 6080 it 60-27 V Tvrdka Peregrln Kaj zel naznanja tužno vest, da je nje mnogoletni pomočnik, gospod 1? m 9mA% danes po kratki a mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, ob Vali. uri zjutraj v Gospodu zaspal. Pogreb bode v petek, dne 26. maja, ob 4. uri popoludne iz deželne bolnice. Svete maše zadušnice služile se bodo v raznih cerkvah. Dragi ranjki bodi priporočen v blag spomin in molitev. «..*C " .K*' W. C. tr glavno ravnateljstvo avstr. đrž. železnic. Izvod iz voznega reda ■veljavnega oćL 1. đ.o 31. xxa.o,Ja. 1893. Nastopno omenjeni prihajalni in odbajalni časi ozpa-coni so v srednjoevropskom «aau. Odhod iz Izubijane (jui. kol.). Ob 12. uri 05 minut po noći osebni vlak v 'IVbiA, J'on tabel, Beljak, Celovec, Franzonuteato, Ljubno, Dunaj, Solnogra'1, Inomost, Line, 161; Budejevico, Plzunj, Marijine varu, Egur, Francke vare, Karlove vare, Prago, DrHŽdanc, Dunaj via Ainstetten. Ob 7. url O6 minut zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pon-tabol, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Duuaj, Solnograd, Dunaj via Amstotten. Ob 11. url SO minut dopoludno osebni vlak Trbiž, Pout&bel, Beljak, Colovuo, FratizeriBCeate, Ljubno, Diuikj. Ob 4. url 20 minut popoludne oaubni ylak v Trbiž, Beljak, Culovuc, S^dnograd, Inomost, Line, Ischl, Bu-dejuvice, Plzenji Marijine vare, Eger, Frati<-uvo vare, Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj via Amstuttun. Prihod v Ljubljano (juž. kol.). Ob 5. url 56 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja via Auiitutteu, Draždan, Prage, Franoovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plzida, Budejevie, Solno-grada, Linca, Ischla, Ljubnega, Celovca, Franzensfeste, Trbiža. Ob 11. url 27 minut dopoludno osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plzoja, Budejevie, Solnograda, Iuomosta, Linca, Ljubna, Celovca, l'oo tabla, Trbiža. Ob 4. url 63 minut popoludne osebni vlak a Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Poutabla. Trbiža. Ob 9. url 27 minut sveder osebni vlak ziDunaja, Ljnb- nega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža. Odhod lz Ljubljane (drž. kol). Ob 7. uri 18 npdnut sjutraj vJK popoludne v lvm»nik. zvečer v Kamnik. Ob zs 2 m , ayspor v KAmujk (yb pedeUab.in praznikih). Prihod v Ljubljano (drž. kol.) 6. uri 61 minut zjutraj iz Kamnika. 11. „ 16 n dopoludne i/. Kamnika. 6. „ 20 „ zvečer ,iz Kamniku. 9. „ 66 „ ZVSAor iz Kamnika (ob nedeljah in paznikih.) ?nau^napreJ,R^1 ^^»-^M« L^fcljimi m c t frŽ^Sl lJo«l Trunku w<. ^. |S? »T-r Veliko zalogo jttŠ^l me«lali*k« ulice ml. «. |E%: T. Leveč <64> ?3 trgovina z deželnimi pridelki |;j v Ljubljani, pri mesarskem mostu Kupuje vsakovrstnr rastline, semena, korenine« rože za zdravila, kakor A mik me rože, Sentjanževe koreninice, bele kresnice, čeSminova zrnja, smreKovo seme. trsljikovo lubje, ržene rožicke in druge poljske pridelke. Seno za konje in _ vejo živino v vetjih množinah. Trgovina H z raki. Blago kupuje po riajvisjib cenah. Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval <66> lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izbero. Vsakerina naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in taznauienujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vpoaiati. 1 ®ife^&^5>s«fc*£S2^^ FRAN S. BARAGA slikar ■*>■ <405)1 na Emonski cesti št. 10 | priporoča se p. n. občinstvu in visoko- /J častiti duhov Aciri zs slikanje cerkva, (r znamenj, novih stavb, sob, za barvanje hil sgra6to, za firme iu dekoracije po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah. Jos. Stadler Htavbeni in galanterijski klepar in uradno potrjeni vodovodni instalater nn. Htarem trnju «t. ir» priporoča se za vsa v njegovo stroko spadajoča stavbiuska dela v uiustu iu na deželi, kakor tudi za popravila. Vodovodne naprave vsake vrBte prevzetn-Ije ter z vso natančnostjo in poroštvom izvriuje. — Troskovuiki pošiljajo se na zahtuvanje zastonj. (67) »» * * # * t ♦ * * * t * ♦ * ¥ i k * I- IVAN VIDER umetni ln knpčljakl vrtnar v Ljubljani, Gradišče št. 16 priporoča se častiteinu občinstvu za iz delovanje vsakovrstnih vencev in tšoplcoTr in vseh v njegovo stroko Bpadajočih del. Na prodaj iuia vedno ranogovr tne cvetlice in cvetlične grmiče po najnižjih cenah. I (200) J. J. NAGLAS & tovarna pohištva V Idubljanl, Tnrjaikl trg it. 7 in Gospodske ulloe (Knežji dvoreo). Zaloga jednoatavnega fn najfinejega lesenega in oblazinjenega pohištva, zrcal, strugarskega in pozlatarskega blaga, pohištvene robe, zaves, odej, preprog, zastiral na valje i h, polknov (žaluzij). Otro-°& Ski vozički, železna iu vrtna oprava, ne-pregorne blagajnice. (69) Restavracija „Pri Zvezdi1 cesarja Josipa trg. Velik zračni vrt, staklani salon ln kegljlioa. Priznano izvrstne jedi in pijače in skupno obedovanje. (70) F. Ferlinc, restavrater. m F. BILINA & KASCH Židovske ulice št. 1 priporočata svojo bogato zalogo vseh vrst rokovlo, tako od usnja (lasten hdelek), kakor tudi od družeča blaga. Klrnrgične obveze (le lasten izde lek), jainčeno najboljše vrste, z raznimi kirurgičnimi pripravami. Velika izbera kravat, hladnikov, krtač, glavnikov, mila in parfumov. Vse po najnižjih cenah. zp*^Tf^-p« *nr> ^ uf^F^š ■ <*/rv^> tfs S- Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. m » Slikarja napisov, Wj itavDlnska. in pohlšt7ena pleskarja. ^j; Tovarna za oljnate barve, lak mi in pokost. (146) u £ Glavni zastop Bari ,bol i- » ori- ^ p- frlualuegn karboliue|a. Maščoba ^: za konjska kopita in usnje. ;jf (Viktor ItJdith (160) i. i ii i »i I :t it it. >ritr-i|iii ti-^r i priporoča veliko zalogo oprem za krojače in čevljarje, beloprtenega blaga in poivlck, nombaia in ovčje volne, preje za vezenje, pletenje, šivanje iu kavlji-čanje, tkanega iu nogovičarskoga blaga, predpasnikov, životkov iu rokovic, po-zamentirskega in drobnega blaga, trakov, čipk in petljanj, čipkastih zaves iu preprog, umeteljnih cvetk in njih delov. &_ --r*i*^n-taja--------tata , Josip R.eicH £ Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4 t ■ priporoča čast. občinstvu dobro urejeno I j kemično smralnico * v kateri se razparane in nerazparane £ moške in ženske obleke lepo očedijo. m Pregrinjala vsprejmo se za pranje in ■ ■ crem v pobarvanjo. V barvariji vspre- ■ * jema se svilnato, bombažno in mešano J ~ blago. Barva se v najnovejših modah. ■ (147) ■ ■ ADOLF HAUPTMANN tovarna oljnatib. barv, fimežev, lakov in kleja v lastni hiši v Ljubljani, na Resljevl cesti št. 41. Filijala: Slonove ulice št. 10—12. ♦ ♦ l Evgenij Betetto \ ♦ tovarna za inetlje J J v Ljubljani, Florijanske ulice it. 3 ♦ priporoča čast. občinstvu in gg. trgovcem £ svojo veliko salogo vsakovrstnih t W me tel j ~+m z od najfinejših do najcenejših po najnižjih S cenah. Ceniki so na razpolaganje zastonj ♦ in franko,. (l«r>»i) i •••••••••••••••••a SPRAJCAR IVAN stavbeni in umetni ključar Kolodvorske ulice št. 22 J priporoča svoje i l.r)')) • valčasta zapirala za okna in vrata • (Bollbalken) lastni izdelek, prava jeklena plehovina, s tibim zaporom in trajnostjo. Popra vi i a v tej stroki bo izvršujejo natančno » v spre jemljejo ter • iu po nizki ceni. 8 ••••••••••••• G. Tdnnies v Ljubljani. Tovarna za stroje, železo ln kovlno-livnioa. Izdeluje knt posebnost: vse vrste strojev za lesoreznloe ln žage. (144) Prevzame cele napr»ve In nskrbu)" |»u r«isI rit| «• In kotle po liujtioljii lostavi, slučajno liirliinr in voilsin kiilitmi. HENRIK KENDA v LJubljani. Najbogatejša zaloga za šivilje. 1 (164) J. MTJLLER (l68) fotograiično - artistični zavod v Frančiškanskih ulleah št. 8 priporoča svoj atelier za vsa v fotogra-nčno stroko spadajoča dela, kakor: p >r-trete, krajepise, interieurs, reprodukcije, vBakovrutno podobe, pisave, načrte itd. Momentu« fotografije za otroke, po-vekšanja vsake vrste po najnovejših skušnjah. Vsprejemlja vsa v fotngrafično stroko spudiijoča dela po najnižji cent. T Uran & Večaj ► ^ Ljubljana. Gradišče št 8, Igriške ulice št. 3 ^ ; ^ priporočata p. n. čast. občinstvu svojo ^ ^ vel ko zalogo vsakovrstnih ^ 4 pečij in glinastih, snovij ^ m kakor tudi w ^ št e diln i kov k ^ in vseh v to Btroko spadajocih del po ^ ! ^ nizkih cenah. (149) W 4r v ^»r w ir*w ^tr J. Hafner-jeva pivarna Ljubljana, sv. Petra cesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva. Priznano izvrstna restavracija i veliko dvorano sa koncerte itd. in leplua vrtom. (1;V2) esa Kegljišče Je na razpolago. = Uhod je tudi iz Poljskih ulic. Hfitel „Pri Slonu" | I. vrste S I v sredi mesta in v bližini c kr. 5 , poštnega in brzojavnega urada. ''<' Sobe od 70 kr. naprej. Restavracija ln kavarna ita V bfii.n Železna in parna kopelj f urejena po Fraucovih kopelili po c. kr. § ' vladnem svčtniku g. prof. dr. pl. Valenti. & )30ooSjooSjooSjcoSjooSjoQo{S>y3^ooSc Pozor gg. krojači! FELIKS URBANC v Ljubljani, pri železnem mostu ima veliko zalogo vseli vrst suknenega blaga, iagerndorfskih, Brnskih tkanin in lodna, kakor tudi mnogovrstnega manu-fakturnega blaga, hlacevine iu vse k oblekam potrebne oprave. 1 (i)B9) Priporočati je vsem, kateri hočejo dobro blago po nizki ceni imeti! Vizitniee in kuverfe stavbeni klepar, konc. vodovodni instalateur Iijiil»I|nna (142) OtmujNltu u št. 7 ln 14 priporoča svojo bo«>$o zalogo kleparskega dela. [sdeloje vsa v njegov obrt ipsdtjoCa tlela v mestu in na deželi. IsvrsevateU lesenih, cementnih m klejnlh streh. Zsiofra strel« nega bika. lesnega cementa iti kleja. Na pratitelj strelovodov po novi sistemi. Pivovarna J. Auer-ja Gledališke ulice. lavrslno |»lvo !us'ii«'.;i» izilelkn. l*rihtii» (l«ileiiJMku, lirvntMUu in eiini iNlrska vinu. Prignano tlobrn i«'«liln. Velik, zrn-en \rt s t>teklotiim salonom in n«xtjis«-eiti. ToCna in cona post reiba, (404) 1 T. Auer, pivovar. . ~ t-.j~.t- .----" ■.—r-~—- t—t-.r-.t-g— -rrr.rTr I m ■ r.MfM » za c. kr. drž. uradnike, UllUrme uradnike c. kr. drž. že- Di lezniO) privat. železnic, kakor tudi za c. in in kr. vojsko izdeluje pod-pisauec po uajpovoljnejšib cenah : tudi predkrbuje vid zraven spadajoče predmete, kakor aahlfe, meče, klobuke sa f»nr») 1 Ivan Sonmitz J? (prej Fr. Pettauer) # urar o. kr. priv. južne železnice Ljubljana, sv. Petra cesta št. 18 i priporoča svojo ^veliko zalogo ur. 1'oprave ae izvršujejo liitro ln tlohro. (G3) Kavarna in restavracija v Švicariji. Od y;i. aprila naprej O vsakem času" mej devom ^gttrlui JtMli- Najuda-n>jo podpisani se bode pritadeval, zadovoljiti svojim velecenjetiiui p n. goltom v vaakem oziru. Z velespoštovanjem 1 (192) H. Eder, resiavratćr. i/.(I<-IKit ^ ivl|nn|u s> iah. (406) • OtOl kovan rOrailoi ISUii,tTrstu, Ooriul, /airruliu 18!)1. Fran Kaiser pulkar V Ljubljani 2 priporoma mnogovrstno zalogo uro*)** 9 iu m mi l li IovmUIIi potrebšeiti — J kakor tudi pušk Inatne^u izdelka 8ter izvrAuje vsakojaka |»opru točno in po najnižjih ceui Zm—9— Podobe umrlih urednikov „Slovenskoga Naroda" (Ant.Tomšič, Jos, Jurčič, Ivan Zeleznikar) dobivajo se na Icstrton-psvpirji tiskano komad po 20 kr. v „Narodni Tiskarni", pri gospodu A. Zagorjan-u iu pri druzih knjigo-tržcih. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne",