v r 119. številka. Izdanje za nedeljo 4. oktobra 1896, (v Trstu, ▼ soboto zvečer dne 3 oktobra 1896.) Tečaj XXI. „EDINOST" tihaja po trikrat na tedon ▼ iestita ii-danjih ob tovklh, 6*trtklh In aot»of;aaH. Zjutranje izdanje izhaja ob 6. uri zjutraj, veo,r»rno pa ob 7. ari večer. — Obojno ladanje »ta«« : za Jedenmeiiec . f. 1.—, i«v«n Avit.riJ« f. 1.50 m tri m««ec. . . . 3.— . . „ 4..S0 za pol leta . . . S.— . , , a__ U vse leto . . „ 12.— ... 18-— Naročnino je plačevati naprej n« naročbe brez priložene naročnine ae uprava ne •lira. Posamične Storilke ne dobivajo v pio-dajalnicah tobaka v Imt.n po S nvf. izvon Trsta po S nvč. EDINOST Oglasi ae računa po tarif« ▼ petita; na naslov« i debelimi flrkaaai ae plafloje proator, kolikor obeega navadnih vratio. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, do* uiaii ogluši itd. ae rafiunajo po pogodbi. Vai dopisi naj se poAiljajo uredništva ulica Caserma »t. 18. Vaako piano mora biti frankovano. k»r nefrankovana ae no aprejamajo. P.okopiai ao ne vraSajo. Naročnino, reklamacij® in oglase sprejema upr aviiištvo ulioa Molino pit-oolo hftt. 3. II. nadut. Naročnino in oglase jo plaievati loco Trst. Odprt« reklam* ci)e ao proste poštnina. Olasilo slovenskega polHi&ntJa društva xm Primorsko. «mn«im j« mm". Jednakopravnost in jednakoveljavinst. Zaključuj^ svoj govor, oziroma svoj odgovor na adreso nemškega liberalca, poslanca dra. Pergelta — ki je vlačil resnico sem pa tja po tleh in je mrcvaril resnične odnošaje, da je bilo groza, to menda zato, ker se bližajo volitve in se z istimi tudi vzbuja spomin v nemškoliberalnih dušah, da na resnične koristi svojih volilcev pravo za pravo še nikdar niti mislili niso, anpak vedno le na-se, da bi se torej ti nemški volilci utegnili prav lepo zahvaliti svojim nemškoliberalnim zastopnikom za nadaljnje zastopanje —, torej v svojem odgovoru na tirade dra. Pergelta je vakliknil mladočeški prvak dr. H e r o 1 d v prvi seji poslanske zbornice v tem jesenskem zasedanji: „Poživljamo torej vlado, da ua Češkem izvede državne osnovne zakone in da s tem reši vprašanje varstva narodnih manjšin in ohranenja miru". V lapidarnom slogu je tu načrtan zares — avstrijsk program. Kolika razlika med nizkim stališčem nemškoliberalnega govornika dra. Pergelta in pa vzvišenim stališčem zastopnika naroda če« škega. Dr. Pergelt je znese) na kup vse fraze, kolikor so jih tekom let nanesli na kup „Neue Freie Presse" in isti sorodni listi; vsa kriva in lažnjiva tolmačenja istih listov o govorih na čeških shodih ; vse ono, kar so isti listi le podtaknili raznim češkim slavnostim; in slednjič je sleherni korak Čehom v lastno obrambo, vse čine silobrana, označil kakor napade na nemški narod — in potem je ua podlagi vseh teh stvorov fenomenalne — iznajdljivosti nemških politikov in nemškega časopisja zasnoval svojo gromečo zatožbo zoper Čehe in je, kakor logično posledico iz izlagane češke zlobnosti, izvel zahtevo, da treba — ako hočemo res priti do miru — napraviti velik kitajski zid med obema narodoma na Češkem! Dr. Pergelt in častita družba bi hoteli uapraviti ograje v ta namen, da se nikdar več češki stopal ne položi na .nemška* tla. Mala vratca pa bi seveda postili v velikem zidu, in sicer^v ta lepi in plemeniti namen, da bi iz zaprtega nemškega raja mogle uhajati nemške dušice na —češka tla. Bog ne daj pa, da bi mislil kdo na kaj druzega: le PODLISTEK. Gospod Josip. Humoreska 2. Bilo je n& Štefanovo, prvi dan po Božiču. Gospod Josip Oblak je preračunil, da je včeraj, na Božič, ko po stari navadi nikdo ne gre od doma kam drugam, mnogo, jako mnogo potrošil. Torej je pa treba danes tem več prištediti. Zato je poklical gospod Josip Nežo ua posvetovanje. •Včeraj smo jako mnogo potrošili", je rekel gospod Josi p žalostno. „Gotovo !M je pritrdila Neža. — „Ti prazniki so pravo breme za siromake". „Danes moramo pa prištediti tim več!" „Tudi jaz sem mislila na to. Zame je to lahko. Je še nekoliko ostankov od včeraj; ti pa pojdeš lahko na Brdo--■ ,A, kaj je tam"? „Danes je god gospoda Štefana Juriniča." „Glej no!" u aril se je gospod Josip z roko kulturo bi hodile širit te nemške duše. Za tako in po njih toli zaželjeno, kolikor krivično uredbo imajo češki Nemci svoj posebni tehniški izraz — „narodno z a o k r o ž e n j e", nationale Ab-grenzung. V označenje, kakove vrste je bilo vse to „gradivo", ki je je nanizal dr. Pergelt v podkrepljen je navedene nemške zahteve, bodi naveden nastopni intermezzo iz govora rečenega poslanca. Ko je namreč dr. Pergelt podtaknil drž. poslancu in Členu mestnega zastopnika praškega, Kaftanu, kakor da bi bil isti pozival praške Čehe na nasilstva proti nemški manjšini, in so češki poslanci odločno reagovali proti takemu podtikauju, ni vedel posl. Pergelt odgovoriti druzega, nego: „In den Zeitungen steht es". Taki so torej viri dra. Pergelta, taki so njega dokazi! Kako vse drugačno je bilo stališče dru. He-roldu! On je zahteval domovinsko pravo v vsej deželi češki za Čehe in za — Nemce! Tako mora biti — je vskliknil — načelno nazi-ranje o narodnem pravu na Češkem! Nikdar ne dovolimo, je nadaljeval, da prvobitno prebivalstvo ne bi bilo doma v kojem koli kraju! A dr. Herold se ni skliceval na časniška poročila, kakor se je dr. Pergelt, ampak jednostavno na oni državni dokument, na kojem sloni uredba novodobne Avstrije — na temeljne državne zakone. Cenjeni Čitatelj naj sodi sam, koje stališče je bilo korektneje: ali Pergeltovo ali Heroldovo! Med tema dvema stališčema je velika načelna razlika. Nemci so ustvarili sedanje temeljne zakone države z glasovitim §. o jednakopravnosti vred. Ta ustvarili so pa le z namenom, da rešijo videz svojegapravicojjubjain svoje svobodomiselnosti a tudi se sklepom, da nikdar ne izvedejo tega §. v praktičnem življemu. To je prav tisto hinavstvo, ki se vleče kakor rudeča oit po vseh Činih nemških liberalcev. V zmislu tega hinavstva pripoznavajo pač neko platoniško jednakopravnost — ker hočejo nekako paradirati se svojo pravičnostjo —; ali, kakor ima oni, ki noče dati, vedno kak izgovor, tako so iznašli tudi oni v svoji prebrisanosti for- mulo, po koji bi hoteli —, vzlic v zakonih zajamčeni ravnopravnosti vzdržati nemško nadvladje. Pravijo nekako : v Avstriji so sicer res vse narodnosti jednakopravne, ali — jednakoveljavne nlao. Na podlagi te teorije bodi zagotovljeno veče pravo Nemcev. Po tej teoriji so govori o superi-jornih in inferijornih plemenih ; se govori o večem blagostanju, o veči kulturi in potem seveda o veči veljavnosti tega ali onega naroda. Kaka krivica I Zato torej, ker je bil ta ali oni narod tako srečen, da je živel v minolosti v ugodnejih okolnostih za gmotni in duševni razvoj, zato naj bi njega sosed, ki ni bil tako srečen, trpel krivico vse večne čase! Tako krcajo Nemci po nosu — naše zakone. Dočim poznajo naši temeljni zakon le absolutno jednakopravnost vseh narodnosti in ne razlikujejo nikjer med večjo ali manjo ;veljavo narodov, pa hote naši Nemci vedeti le o nekaki relativni jednakopravnosti. Ta različnost v naziranju Čehov in Nemcev o jednakopravnosti je bila tudi prepirna točka med poslancema Pergeltom in Heroldom. Prvi bi hotel postavljati ograje narodu češkemu, dočim je bil poslednji za to, da naj prihajajo narodi v do-tiko jeden z drugimi in naj žive jeden z drugim v mira in ljubezni in ob jednakem pravu za vae! S tem je povedano tudi, komu je do resnične sprave in komu le do lastnega nadvladja. Te dni smo rekli, da so naši Italijani paraziti na nemsko-liberalnem deblu. Oh, kako dobro se res razumejo nemška m laška gospoda : saj jih spajajo jednaki krivični nazori! Tudi tukaj doli nam deklamujejo, da je neizvedljivo načelo absolutne jednakopravnosti; tudi tu nam govore o italijanskem rodu kakor predestinovanem za nadvladje; tudi tu nam govore o kulturi in blagostanju italijanskega prebivalstva, torej o večji veljavi poslednjega, tudi tu bi hoteli uveljaviti načelo, da kraj vse teoritiške jednakopravnosti ni možno pri-poznati slovanske večine kakor jednakoveljavno; in na temelju takega sofistiškega razlikovanja naj bode opravičeno poitalijančevanje pokrajine, naj bodo opravičene vse prednosti, ki jih uživa jedna narodnost pred drugo, in to — v nasprotstvu z zakoni! po Selu, „danes bode mnogo gostov tam, — jaz pojdem tudi!" — Ob pol dvanajstih se je napotil na Brdo. To ogromno posestvo je bilo oddaljeno od Struge jedno uro. Gospod Josip je šel peš, prej pa je naročil, da naj pride zvečer sluga ponj z vozom. Na Brdu je že našel veliko gostov zbranih. Vsa okolica se je zbrala tu, da proslavi imendan soseda in prijatelja svojega. Prihod gospoda Josipa ni iznenadil nikogar. Vedelo se je že prej, da pride gotovo, Če tudi — nepovabljen. Gostba je bila jako vesela, a gospod Josip se je vedel jako junaško, skazigč največjo čast kuharicam in kleti hiše gospodarjeve. Zvečer je začel padati sneg. Padal je tako silno, da nihče ni mislil na vrnitev. To je bila sicer najmanjša skrb. Saj jim je bilo dobro tudi tukaj, a vse jedno jim je bilo, da-li pridejo domov danes ali jutri. Tako je mislil tudi gospod Josip. Gosti so postajali veseli vedno bolj in tudi gospod Josip je malo preveč pogledal v kozarec. Bil je jako dobre volje. Koje nastal mrak, se mu je že malo jezik zapletal. Postal je zelć komična oseba. „Gospod narednik", so ga vprašali gospe, „kedaj nas pa vendar jedenkrat povabite v goste"? „Zakaj vas pa ni nikdar doma, če kdo pride k vam v goste4* P so ga zopet vpraševali gospodje. „Moja vrata so odprta vsakomur"! odgovoril je gospod Oblak, neprenehoma se smejć. „In vi nas boste pričakovali?!" „Gotovo!--To je--če bom doma!" popravil je hitro. „O, to ne gre takč !u so ga zopet prijele poredne ženske. „Vi nam morate povedati, kedaj da ste doma, da bomo vedeli, kedaj naj pridemo!u „Dobro, dobro !u rekel je gospod Josip, „pridite, kadarkoli vas je volja!" „Torej na staro leto 1" „Pa naj bo! Na Silvestrovo torej !u je zakli-cal gospod Josip. „Vivat gospod narednik!", zaploskali so z rokami vsi gosti. — „ftej, to bomo veseli!" „Pa kako še!« „In plesali bomo tudi?!" „Da se bo vse kadilo!--- (Pride še.) Po takem je lahko razumeti, zakaj da je pozneji govornik, Kaftan, v imenu Čehov z veseljem pozdravil izvajanja ministerskega predsednika grofa Badenija o češkem vprašanju. Nas je poaebno zanimalo ono mesto v govoru grofa Badenija, kjer se je dotaknil uprav našega predmeta: j e d n a -k o p r a v n o s ti i n j e d n a k o v e 1 j a v n o a t i narodov. Ako smo prav razumeli grofa Badenija, on ne spravlja v navskrižje pojma o jedna-kopravnosti in jedn&koveljavnosti, ampak navaja ju vsporedno, kakor pojma, ki pokrivata drog druzega. Postavivši se na stališče Čehov, da mora biti svobodno gibanje Nemcem in Čehom po vsej deželi, izrekel je jasno in določno, da vlada niti za tre-noteknepušča izpredoči stališča jodnakopravnosti in Jadnakoveljavnoati obeh narodnosti, bivajočih na Češkem. Dovoljeno nam bodi, da ta izrek Badenijev zabeležimo tndi v nemškem izvirniku v večen spomin in za poznejšo rabo: „Die Regierung verkennt nicht einen Augenblick den Standpunkt der Glelchberechtigung und dar Glsichwerthigksit beider das Konigreich Bohmen bewohnenden Nationalitaten", Grof Badeni se je torej postavil na staliiče Čehov, na stališče pravice, na stališče onega temeljnega zakona avstrijskega, koji pozna le jednakopravne narode. Ker pa si ne moremo misliti, da bi pravica in pametni nazori veljali le za sever države in ne tudi za jug, smemo zahtevati, da gosp. grof Badeni svoje ravnokar razvite nazore ojednakoprav-nosti na Češkem aplikqje tudi na naše slovenske, in še posebej na primorske, koroške in štajarske odnošaje. Kar velja tam gori, mora veljati tudi tu doli! Dolžnost je grofu Badeniju, da se svojo avtoriteto in z aparatom vladne uprave dovede toliko italijanski del prebivalstva kolikor tndi svoje podrejene organe do spoznanja, da tudi v naših pokrajinah ni nobena narodnost predestinovana za nadvladje in da namišljena viša kultura ne daje nobeni narodnosti pravice, da bi smela vzkračati pravice d r u g i n a r o d n o s t i. Pri nas pa tem maqje, ker italijanska narodnost — ako poštevamo širše mase — faktično ne nadkriljnje našega prebivalstva v kulturnem pogledu. Pripoznano bodi, da imajo Italijani nekoliko več razumništva, to pa ne izvira iz veče kulturne veljavnosti Italijanov, ampak le iz žalostne uredbe našega šolstva. Ali temu oporekamo najodločneje — sklicevaje se na faktične odnošaje v deželi — da bi bila italijansko ljudstvo kulturno više od našega. Ako je torej ie samo na sebi in po duhu naših zakonov nedopustno tisto razlikovanje med jednakopravnostjo in jednakoveljavnostjo narodnosti, ako je torej nedopustno sklicevanje na večo kulturo jednega naroda v ta namen, da se drugemu narodu kratijo politiška in narodna prava: koliko bolj nedopustno je to pri nas, ko take više kultnre niti n i! 11 Sklicevaje se torej na izjavo, ki jo je podal grof Badeni dne 1. oktobra 1896. v poslanski zbornici na Dunaju, protestujemo tu glasno in slovesno zoper dosedanjo prakso na Primorskem, s kojo se je jedni narodnosti v deželi pri piso v a 1 a v e č a k u 11 u r n a in gospodarska veljava nego drugi in se je iz tega razlikovanja izvajala pravica italijanski narodnosti do politi-š k e g a in narodnega nadvladja. Duh avstrijskega temeljnega zakona govori tako, grof Badeni se je izjavil tako, in zato kličemo tudi mi vsem in na vseh straneh: v Avstriji p o z n a m o 1 e j e d u a k o p r a v n e in jednakoveljavne narode! Ali se smemo nadejati, da grof Badeni ne pozabi svojih lastnih besed od dne 1. oktobra 1896. v poslanski zbornici na Dunaju, ko nanese prilika tako, da mu bode govoriti o naših slovenskih odnošajih ?! Politiftke vesti. V TRSTU, dne 3. oktobra 189«. Na občnem zboru društva „Sloga" v Gorici, ki se je vršil dne 1. oktobra, so se vspre-jele nastopne resolucije, koje je utemeljil in pre-čital tajnik društva, gosp. Andrej Gabrsček: I. Občni zbor „Slovenskega narodno-političnega društva „Sloga" sprejema z obžalovanjem na zna- nje, da slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Gorici še vedno dopisuje županstvom v nemškem, torej nedeželnem jeziku, dasi je ves polit, okraj slovenski, izvzemši županijo Ločnik z mešanim prebivalstvom, — in to ukljub jasni obljubi, dani na prošnjo vipavskih županstev. S toliko večjim obžalovanjem in presenečenjem pa sprejema na znanje novico, da isto c. kr. okrajno glavarstvo nalaga našim županstvom, ki so itak preobložena s posli izročenega področja, naj prevajajo strankam na slovenski jezik laške dopise okrajne bolniške blagajne, namesto da bi bilo jasno in odločno poučilo gospode uradnike blagajne, kakcršne so njih dolžnosti do slovenskega občinstva. — Nalaga se prihodnjemu odboru, da protestuje s predložitvijo te resolucije pri visoki vladi proti takemu ravnanju c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici in da prosi, naj se enkrat za vselej naredi konec takim odnošajem v deželi. n. Občni zbor S. n. p. d. .Sloga" v Gorici dne 1. okt. 1896. izraža svojo nejevoljo, da visoko c. kr. pravosodno ministerstvo ni ničesa ukrenilo ukljub mnogim z dokazi podprtim pritožbam od vseh stranij naše dežele in ukljub interpelaoiji naših velespoštovanih gg. državnih poslancev proti nezakonito sestavljenemu letnemu imeniku porotnikov. Protestuje proti temu, da laomis^ja pri okrožnem sodišču, ki sestavlja porotni imenik, odklanja cel6 take Slovence, ki poznajo oba deželaa jezika, a sprejema take Italijane, ki razumejo le svoj jezik, kar je v največjem nasprostju s g. 9. zakona o porotah. Protestuje dalje proti dejstvu, da se pošiljajo v deželo še vedno taki uradniki, zlasti načelniki uradov, ki niso vešči deželnim jezikom, kakor se je zgodilo v najnovejšem času z imenovanjem državnega pt-avdnika v Gorici, ki faktično ne umeje jezika dveh tretjin prebivalstva v deželi, če tudi ima morda v dokaz takega znanja kako spričevalo, ki je v nasprotju z resnico. Nalaga se prihodnjemu odboru, naj sporoči občo nejevoljo slovenskega naroda v deželi minister-skemu predsedniku Nj. vzvišenosti grofu Badeniju, ki je zapisal pravično vladanje na svojo zastavo, torej tudi pravično postopanje z nami Slovenci na polju sodne uprave in zahteva, da se izvršuje tudi gledć na nas zlato geslo: Justitia regnorum fundamentum !w ni Občni zbor „S. n. p. d. .Sloga" protestuje proti temu, da mestno županstvo v Gorici uradne izključno v italijanskem jeziku, zlasti v izročenem področju, kar ima posebno v vojaških rečeh često slabe posledice. Prihodnjemu odboru se nalaga, da naznani to resolucijo vis. ministarstvu za notranje posle in zahteva, naj vlada ianaprej strogo pazi na to, da bo tudi si. županstvo v Gorici vriilo čl. 19. d. t. z., t. j. da bo uradovato s Slovenci ▼ slovenskem jeziku in da bo izdajalo vse oglase, ki so namenjeni za občinstvo, v obeh deželnih jezikih." Občni zbor je večkrat pritijeval govorniku in naposled soglasno potrdil resolucije. Prešlo seje kvolitvi; na predlog seje volilo z vsklikom. Č. g. kaplan Guzelj je predlagal naslednje gospode: Dr. Anton Gregorčič (predsednik), Alfred grof Coronini, Anton Fon, tiskar Andrej Gabršček, nadučitelj v. p. in posestnik Valentin Kancler, vikar Josip Mašera, dež. odbornik dr. Henrik Turna, župnik Blazij Grča, dr. Aleksij Rojic in prof. bogosl. dr. Fran Žigon kot odbornike. — Kot namestnike pa je predlagal gg.: župnik Lovro Juvančič v Dornbergu, posestnik Jož. Klanjšček v Št. Ferjanu, župan Anton Mozetič v Solkanu, dež. poslanec Anton Muha v Lokvah in nadučitelj Miha Zega v Kanalu. — Navzoči učitelji so želeli še posebe jednega zastopnika v odboru; predlagali so mesto g. Fona — g. Tomaža Juga, nadučitelja in posestnika v Solkanu. Predlagatelj č. g. Guzelj se ujema s to spremembo in izvolitev se je potrdila s soglasnim vspehom. Po „Soči«. Izvolitev drn. ŠufiterSiča. Zadnji „Prim. List* piše: „ Državnozborska volitev na Kranjskem na mesto ranjkega kan. Kluna se je vršila predvčerajšnjem. Izvoljen je s 168 glasovi dr. Ivan Šuš-teršič. Dr. Gregorčič je dobil 102 glasova. S tem je končana ljuta volitvena borba. Akoprav je ta borba trajala malo časa, pojasnila nam je vender marsikaj. Pridobljene izkušnje naj bi nas izbrihtale in — zedinile. Mi smo prepričani, da tukaj nas niso delila načela. Čudno se nam je zdelo, da se proti dr. Šusteršiču povdarja kr-ščansko-socijalno stališče. Ne stoji dr. Šušteršič na podlagi katoliškega shoda? Ali sploh mora še slovenskemu katoliškemu poslancu le na misel priti, da bi ne izpozna-val krščansko-socijalnih načel? Upamo, da reč se kmaln poravna in da se vsi združimo v boj proti umirajočemu slovenskemu liberalizmu, pa njegovemu dediču — socijalni demokraciji 1" „Primorski List" je stavil tu nekoliko vprašanj na način, kafcor da bi bil ugoden odgovor umeven tam ob sebi. Kakor so krogi, zbirajoči se okolo „Prim. Lista", neizprosno strogi, kadar sodijo o nas „ra-dikalcih*, tako mili in blagi so, kadar sodijo o žalostnih stvareh v lastnem taboru. To je sicer že utemeljeno v človeški naravi, vendar pa 'je čudno, da ljudje, ki sicer po trikrat na dan pri-sezajo na svoja načela, skačejo toli lahkonogo okoli in preko načel, kadar — potreba tako nanese. Kako so vendar še nedavno temu obsojali „klunovanje' in „oportunizam" in kako so proslavljali krščansko-socijalni program kakor čudotvorno sredstvo za vse bolečine sedanje človeške družbe 1 Po strogosti njih besed bi bili morali soditi, da ga ni odpuščanja onemu, ki bi se drzno pregrešil proti jedni sami pičici omenjenega programa. In glej sedaj: ne privoščajo le milostne sodbe, ampak niti misliti si ne morajo kaj slabega o možu, ki je bil ravnokar izvoren kakor protikandidat krščansko - socijalnomu kandidatu in kije takoj zatem vstopil v klub, kojega so opetovano obsojali isti goriški krogi ter ga označevali kakor srediSČe nesrečnega oportunizma in Jdunovanja* in koji klub je vodil uprav srdito borbo zoper iste kr-Sčanske socijaliste, kojih najnavdušenejši somišljeniki so isti goriški krogi — izvzemši one slučaji, ko morajo biti zadovoljni z onim, ki je podrl na volišču — krščanskega socijalista l To se imenuje na Slovenskem .zvestoba do načel", taki sti na Slovenskem iskrenost in doslednosti Gosp. dr. Šušteršič je vstopil v Hohenwartov klub. S tem nas seveda ni presenetil. Saj to je menda jedina pozitivna točka v programu, na kojega podlagi je bil izvoljen, da mora vstopiti v ta klub in potem — Če le mogoče — se že še primakne bolj k Dipanliju in družbi. Glavna pa je ta: kolikor le mogoče daleč od dolžnosti slovenskega narodnega zašto p n i k a l Tako hote oni, ki so dr. Šušteršiiu potom pobožnega ljudstva slo venskega poverili državnozborski mandat. Siroti Laginja in Gregorčič pa naj le govorita, kar jima drago in kolikor jima drago, o potrebi zložnega postopanja vseh slovenskih in hrvatskih poslancev! Dr. Šušteršič v6 to bolje — čemu bi pa bila „slava", ki je že donela državnemu poslancu Šušteršiču ? ! —, njega zaplečniki pa še najbolje. Na vse zadnje se tudi na narodu slovenskemu izpolnuje le stara resnica: take poslance ima, ka-koršnih — zaslužil Deželnozborske volitve na Gorenjem Avstrijskem. Včeraj je volilo veleposestvo po — sklenjenem kompromisu. Vsvoljenih je osem konservativcev in dva liberalca. Ta izhod znači precejšen udarec za nemško levico. Javna tajna je bila namreč, da znači kompromis med liberalnim in konservativnim veleposestvom le približanje prvega poslednjemu. Tudi liberalci so slutili to, zato so njih glasila delala z vso silo proti kompromisu, kakor se vidi brez vspeha. Stvar ni samo zgornje-avstrijsko-lokalnega pomena. Kajti liberalni veleposestniki te pokrajine so stavili pogoj, da temu kompromisu pritrde tudi njih vrstniki v Nižji Avstriji. In ker se je volilo po kompromisu, soditi je, da so pritrdili tudi ti poslednji; po takem ta kompromis znači nekako odpoved na liberalno stranko od strani veleposestva obeh omenjenih pokrajin. K položaju. Je bilo najbrže vendar-le pravo naše ozaačenje politiškega položenja. Včeraj so vesti govorile o nastali krizi, o grožnjah nemških liberalcev, o stiskah grofa Badenija itd. Danes je že potihnil vihar. Zjedinjena levica sicer ropota še nekoliko, Da^e v prilogi. _Priloga k atev. 119 „Edinosti", tuda radi tega se ne treba vznemirjati grofu Ba-denij«. Saj javlja najnovejše poročilo, da so vsi drugi klubi sklenili, pobriniti se za to, kar so bo teli preprečiti liberalci: za razpravo o proračuna namreč. Napenjanja uemške levice so umevna: prikupiti se hoče volilcem. Ali kakor rečeno: po da nasiljih poročilih ne kaže, da bi se jej posrečil nje u&jnoveji manever. Vsakako bi bila to britka ironija, ako bi grofa Badenija strmoglavila stranka, ki sama umira. Predsednik poljskega kluba v poslanski zbornici, Zaleski, je odstopil. Kdo pride na njegovo mesto, je brez pomena, ker vemo, da v vseh slučajih ostaneta ista disciplina in ista taktika tega kluba. Za slogo na — Hrvatskem. Včeraj nam je dosel v roko proglas — anonimen - , v kojem poživlja „četa" vse hrvatske rodoljube : na slogo, na spravo 1 Ta proglas pripoveduje, kako le od Madjatov in Nemcev podkupljeni draži ji vri zavajajo narod, hujskajo jednega proti drugemu, brata proti bratu. Nerazsodnemu ljudstvu ubijajo v glavo raznolike neumnosti, kojim veruje ljudstvo in potem — mrzi poštene voditelje naroda. Pritepeni tujinec se šopiri tu kakor da je doma in na svojem ; redi se ob muki naroda, vara narod, nosi denar iz dežele. Naravno je torej, da postajajo Hrvatje siromašneji sleherni dan. Tako sliko razvija oni proglas o položenju Hrvatske; potem pa odgovarja na vprašanje : K d o je kriv na tem? Kriva je sama strankarska strast. Sleherni rodoljub bi hotel kazati, kako on bolje želi narodu. Navihani tujinec pa izkorišča to in bodri pojedince na strankarske prepire. Iz teh pa se poraja mržnja in vse zlo. haj pravi že narodni pregovor: Kjer se dva koljeta, tam je tretjemu najbolje! Dve glavni stranki sti, ki se upirata sedanjemu madjaronskemu sistemu ; ali bolj nego se upirati sistemu, se koljeti — med seboj. Obe stranki hočeti dobro narodu: jedna zmernim diplomatičkim potom, druga odločnim postopanjem. Vse to je lepo in dobro. Ali ni ta, ni ona stranka ne more ničesar storiti sama za-se, ker s prepirom slabiti jedna drugo. Tako naj le pričakuje narod svobode, ne dočaka je nikdar! Vsakdo, ki ima kaj čutstva iu ljubezni do naroda, ne more drugače gledati na ta domači prepir, nego se studom. Zjedinimo se — tako vsklika proglas — da zmagamo lahko, potem se nasprotnik niti ne bode drznil spuščati se v borbo z nami. Ljudje so ustvarili zakone, a ne zakoni ljudi. Ko bodemo torej svoji, odločimo še-le, koji način je bolji in koristneji in na kojem temelju naj se dela. Potem se ne bode več gonil narod hrvatski kakor nema živina na razne madjarske slavnosti. Potem ne bodo gospodarili ljudje, ki so — bič Hrvatom. Proglas kliče voditeljem: usmilite se ubozega naroda, zložite se v imenu Božjem! Narod bi hotel videti vaših činov, uživati bi hotel plod mnogoletne borbe, a vi ga se svojim prepirom pehate v brezdno nadlog, da — zgublja nado, da obupava. Usmilite se, zadosti je bila prepira! Ne prepirajte se za ime! Imenujte se „stranka hrvatskega odrešenja!" Narod je beden in lačen, hotel bi pa jesti in — živeti. Pomagate nam do kruha se svojo zlogo! Prelbacivanja morajo ponehati. Le zlobnik in neprijatelj naroda more biti v sedanjem času zoper slogo. S protivniki sloge hočemo postopati najstrožje, kajti dogorelo nam je že do nohtov. Naprej bratje, zjedinimo se za prihodnje volitve! Naprej proti jednemu in istemu cilju: do svobode naroda hrvatskega! Potem nam posije solnce svobode in zadovoljstva". To je jedro omenjenega proglasa. Proglas je anonimen. Ali anonimen gori, anonimen doli: pisala ga je rodoljubna roka, a narekovala ga je plemenita, vzvišena, idejalna ljubav do domovine. Tudi nam je viharno vibriralo v duši, ko smo čitali ta proglas, saj je kakor nalašč spisan tudi za naše slovenske razmere. Tudi pri nas je tuji vpliv zasejal seme prepira, toda pri nas dela neslovenski vpliv ovire sporazumljenju, tudi pri nas je nezmiseln boj med obema strankama, tudi pri nas so rojaki koljejo med seboj, mesto d a b i o p o n o v a 1 i nasprotniku. Zato kličemo i mi slovenskim rodoljubom z ozirom na gori načrtaui proglas: Fiat applicatio! Tudi naše javno menenje se mora dvigniti v obsodbo onih, ki nehote sprave; tudi mi kličemo slovenskim rodoljubom : Usmilite s* naroda! Črnogorska Velika vojvodina? Iz Rima javljajo : Glasi se, da bode prihodnje leto, povodom slavljenja jubileja dinastije Petrovič-Njegnš, povišana Črnagora v Veliko vojvodino. Provzročiteljlca temu povišanju da je Rusija, a ostale države da so pristale v to. Različne vesti* Imendan Njegovega Veličanstva, cesarja Frana Josipa. Ko dospe te vrstice v roke našim čitateljem, združena bodo srca avstrijskih podanikov v proslavo jednega tistih dinastiških praznikov, ki so v nas najkrasneja dinast.iška tradicija in ki se proslavljajo v nas tako jednodnšno in t&ko iskrenostjo, kakor nikjer drugod. Kar bode zvenelo jutri v srcih milijonov zvestih podanikov, odmevaj tudi ua tem mestu: Bog nam ohrani in Bog blagoslovi očeta svojih podanikov, Njegovo Veli5anstvo cesarja Frana Josipa! Osebna vest Včeraj je dospel v Trst novoimenovani obrtni nadzornik inženir D. O o g 1 i e-v i n a. (Coglievina je bil doslej tajnik obrtnega nad/orništva v Gradcu. Ured.) Skromni vprašanji do veleč. gosp. župnika Juroe. Iz Rojana nam pišejo: Veleč. gosp. župnik je minole nedelje zopet govoril na leci o neprijetnih odnošajih, obstoječih med njim in njegovimi župljani. Minole nedelje nas je zopet apostrofal „Vi Rojančani* s tistim pri njim že navadnim pov-darkom, iz katerega zveni kaj razločno — d a nas nima rad. Pustimo na strani vprašanje, ali je in v koliko gosp. Župnik sam provzročil to neprijazno razmerje, a vprašati moramo veleč. g. župnika: alibi ne bil že skrajni čas, da bi g. župnik nehal govoriti na leci — o samem s e b i ?!1 Sedaj pa še jedno. „Edinost" je že omenila, da je bila naša Župnija povabljena na procesijo žalostne Matere Božje. To vest treba popraviti v toliko, da faraui niso prav nič znali o tem vabilu. Gosp. župnik je sicer v nedeljo po veliki maši pred cerkvijo osebno delil neke lističe, kojih vsebine pa nismo mogli znati, ker so bili sestavljeni — le v italijanskem jeziku. Zato se glasi naše drugo vprašanje : Ali je v e 1 e č. g. župnik Jurca že na tem stališču, da Slovencev sploh ni v Bojanu?! Pustivši na strani vprašanje, da-li je sploh dostojno ugleda jednega župnika, da se sam peča z delenjem listkov na ulici, prosili bi vendar jasnega odgovora na gornji vprašanji. Zapoznela razsvetljava. Iz Rojana nam pišejo: V svojem poročilu o procesiji minole nedelje ste omeuili, da je bil ves Rojan razsvetljen, in le jedna hiša da ni bila, kakor so vam sporočili od tam. Dostavili ste tudi, da se Vam skoro neverjetno zdi, da bi bila ona vest resnična. Danes Vam lahko povemo, koliko resnice je bilo na oni vesti. Ko je bil že razsvitljeu ves Rojan, bila je še vedno temna jedna lepših hiš. Ta hiša je bila — naše župnišče. Še le potem, ko je neki mimoidoči in med najspoštovaneje fa-rane prištevajoči se posestuik opozoiil na ta ne-dostatek, razsvetlila so se tudi okna našega župnišča. Vemo, da so bili stanovniki župnišča v mestu pri procesiji in da so se nekoliko pozneje vrnili domov. Vendar pa menimo, da bi se bilo lahko preskrbelo na ta ali oni način, da bi bilo župnišče prednjačilo z lepim izgledom. Boje se vsake stvari. Kdor ima slabo vest, se boji tudi svoje lastne sence. Stranka, ki se hrani in vzdržuje le ob umetnih odnošajih, se plaši pred vsako sapico, ki utegne popihniti, ali je morda popihnila po politiškera pozoriSči. Sleherni zakon, ki se pojavlja v parlamentu — in naj je isti le socijalne ali gospodarske nravi — presoja ona le se stališča svoje politišk« ekzistencije. Boji se vsake sapice, ker ve, da je nje življenje umetno, in da jej torej more škoditi sleherna prememba. Tako je z našo italijansko stranko. Ona go- spodari v deželi, toda nje gospodstvo je umetno, ker ni opravičeno po obstoječih odnošajih. Tako tudi ona ugiblje ob vsakem dogodku, kako bode isti uplival na nje strankarsko stališče; zanjo je povsem podrejeno vprašanje, da li bode n. pr. koji zakon ustrezal svojemu namenu in ali bode res pospeševal javno korist. Tudi zakon o domovinstvu, ki pride bržkone kmalu na vrsto v poslanski zbornici, sodi in presoja italijanska stranka le se svojega strankarskega stališča in skrbč le za svojo gospodstvo v Trstu. Želja po premembi zakona o domovinstvu je bila malone splošna, kajti krivica, ki so jo morale trpeti občine po deželi vsled sedanjih zakonskih določil, je bila velika, in bremena, ki so jih morala nositi, neznosna. V mestu je zgubil mož vse svoje življenske sile, v mestu je plodil promet z delom svojih rok, v mestu je osivel. Ker pa je pristojen v kojo malo občino, vzeti mora ista na svoje rame njega — ko je postal nezmožen za delo — in njegovo družino: bodisi da jih mora rediti ali da more plačevati zanje bolniške stroške. Umevna je torej želja prebivalstva po deželi, po spremembi omenjenega zakona ; istotako umevno pa jo, da se velika mesta boje tega zakona, ker bodo morala skrbeti za marsikoga, kojega so do-sedaj metala na rame kmečkih občin. Tudi mestu tržaškemu ne bi nikdo štel v zlo, da hoče braniti svojo kožo. Smešno pa je pri* zadevanje „Piccola", da bi spremembi zakona pritisnil nekak politiški pečat, češ, da se bode po tej sprembi kršila avtonomija občin. To ni res, ker ob tem vprašanji si stoje nasproti občine proti občinam, male proti velikim. Male žele spremembe, velike je ne žele; vprašanje o avtonomiji občiu nima tu nikakega posla. „II Piccola" peče to, da bode politična oblast lahko prigovarjala odlokom občine in iz tega izvaja kršenje avtonomije. Ali mi vemo, da to otepanje „Piccolovo" ne izvira le iz skrbi za avtonomijo, ampak iz skrbi, da tržMška občina ne bi mogla po svoji volji odrekati domovinstva svojim — slovenskim stanovnikom. V tem grmu tiči pnUtiški zajec; boje se, da pride slovenski živelj do veče veljave v občini. To nam pove poBebno jasno v zaključku svojega članka od dne 97. septembra: ko izraža bojazen, da za-dobe „ptujci" nedovoljen upliv na občinske stvari. Še jasneje pa govori v naslednji številki, kjer podaja nekoliko statistike. Pravi, da v Trstu živi nad 61.730 tacih .tujcev", koji da so skoro sami „miaerabili*. Po takem bi bilo tu le 71.140 oseb, ki imajo domovinsko pravo in niso „miserabili". Nočemo zgubljati tu besed, da bi primerno ožigosali „Piccolovo" nesramnost, s kojo žali in zasramile polovico prebivalstva. Ni vredno, ker njega blato ne more doseči — nikogar ! Konstatujeino pa, da psuje te „tujce" avstrijske podanike zato, ker ve, da od te polovice so dobre tri četrtine Slovani. V tem psovanju je izraženo torej priznanje, da je Trst blizu po polovici slovensko mesto. Vemo, da novi zakon naloži velika bremena velikim občinam ; toda pomisliti je ni drugi strani, kolika bremena so morale nositi male občine še bolj po krivici. One so morale nositi bre ena za Ijadij, od kojih niso imele nikdar nikakih koristij in jih niso poznate niti po licu. dočiin se velikim občinam pomnože stroški — ako se premeni zakon o domovinstvu — za take ljudi, ki žive v njih in ki so kakor konsumenti Bog zna koliko let prispevale za njih potrebščine. To treba pomisliti. Vendar —kakor rečeno — zamerimo „Pic-colu", ker mu ni toliko za gmotno stran tega vprašanja, ampak sele boji „tujcev", ker ve, d* je gospodarstvo njega zaplečnikov le umetna rastlina, kojo lahko pomori vsaka sapica. Tudi to vprašanje sodijo naši liberalni gospodarji se strankarskega iu narodno-politiškega stališča. Maj smo rekli že gori: kdor ima slabo vest, se boji tudi svoje sence! Mestni svet tržaftkl. Kakor objavljeno, bila je sinoči XXV. letošnja javna seja našega občinskega zastopa. Predsedoval je župan dr. Pitteri, prisotnih je bilo 35 svetovalcev. Zapisnik prejšnje seje je zbor odobril brez pripombe, zatem pa je župau priobčil, da mu je došla spomenica tukajšnje zdravniške zbornice. V tej spomenici jc rečeno, da je zdravniška zbornica sklenila v svoji seji dn6 28. m. in. naprositi mestni svćt, naj se isti iz zdravstvenih oziiov poiuii z vsemi možnimi sredstvi za rešitev vodovodnega vprašanja. Zatem je zbor izvolil namesto odstopivsega nov odsek za preskrbljenje vode. Izvoljeni so: Artelli, Banelli, Boccardi, Liebman, Schellandar, iu Schiavoui. Dvomimo pa, da bi ta nova izvolitev le za las povspešila naše vodovodno vprašanje. Svetovalec D o m p i e r i ie zatem poročal o vspehu proučevanja vodovodnega načrta inženirjev P. in R. Schmick. Svetovalci Dompieri, Banelli in Schiavoni so namreč dobili nalog od mestne delegacije, da se posvetujejo z inženirji Schniick. Dompieri je omenil konferenco, ki sojo imeli on.enjeni trije svetovalci s starejšim Schmickom in je pov-daril, da je bil opis načrta izročen ravnatelju občinskega tehniškega urada, ki je bil prisoten na konferenci. Načrt se ozira samo na studence blizu Planine, ki leže 455 m. nad morjem in so oddaljeni od Trsta kakih 40 kilometrov ter bi dajali (celd o suši) do 150 kubičnih metrov dobre vode na dan. V ostalem priporoča poročilo ta načrt kakor zelč primeren, prikladniši, nego načrt za vodovod Bistrica-Reka. O tem poročilu se je vnela živahna razprava, ki je trajala preko poldrugo uro. Jeden del govornikov je bil za to , da se poročilo izroči novemu odseku za preski bljenje vode, odnosno hi-dravliskemu odseku, ki se ima zasnovati, drugi pa so bili menenja, da naj se stvar, stoječa *na dnevnem redu, reši jednostavno, ne da bi se jo izročalo še komisijam v proučevanje. Slednjič se je glasovalo o teh-le dveh predlogih: I. Predlog Ventura-Combi, ki zahteva, da naj se poročilo izroči komisiji, katera, proučujč način o razpisu tehniško-hidravliškega natečaja, se ne bode nmela ozirati le na načrt Bistrica-Reka, ampak na vse načrte, predložene mestnemu svćtu. II. Predlog B e n u s s i, ki zahteva, da se itnajo proučevanja omejiti izključno le na načrt Bistrica-Reka. Ta predlog je dobil samo 13 glasov, je torej propadel, v tem ko je bil predlog Ventura-Combi vsprejet z 22 glasovi. Ostale točke dnevnega reda so bile odložene na prihodnjič. Župau je zaključil sejo ob 9. uri. Izlet .Tržaškega Sokola* v sv. Križ. Opozarjamo še enkrat, da vlak odide ob 3. uri po-poludne in da se povrne iz Nabrežine ob 11. uri zvečer. Tudi na to naj bodo opozorjeni še enkrat vsi tržaški izletniki, da naj se nikar ne odpeljejo v Nabrežiuo s kojim drugim vlakom, kajti za povrnitev ne bi imeli primernega vlaka. Tudi včeraj so nam došla poročila toliko h sv. Križa samega, kolikor iz ostale okolice, po kojih smemo soditi, da bode jutršuji izlet tak, ka-koršnih je imelo to društvo le malo do sedaj. Na danainji oglas zaloge šivalnih strojev in koles gosp. Aut. Nechronyja opozarjamo vse naše čitatelje. Oboje vrste stroji so iz slovanskih tovarn, zbok česar priporočamo to zalogo. Služba sluge. G. kr. finančno ravnateljstvo v Trstu razpisuje službo uradnega sluge. Plača iznaša 300 gld., doklada aktivnosti 175 gld. na leto. Uradna obleka. Prošnje do 15. novembra t. 1. Ob vsaki priliki okušajo naši Italijani škodovati ugledu in koristim slovenskega naroda, bodisi s političnega, bodisi s kulturnega stališča, da, niti našim gospodarskim napravam iu zavodom ne prizanašajo več, in trosijo o njih laži, katerih jim pameten človek itak ne veruje, pač pa lahko begajo nerazsodno maso naroda. Sosebno pa jim je banka „Slavija" trn v peti, in najrajše bi jo kar uničili. Pripoveduje o nji najneumnejše laži, posebno razširjajo vest, da .Slavija" ne izplačuje redno odškodnin, d&, celo, da jih sploh ne izplačuje, samo da bi s to pretvezo in lažjo odvračali ljudi od nje. Kako neosnovane in podle pa so take govorice, dokazala je banka „Slavija" že ne-številnokrat; iu zopet v novic o požaru v Zu-lueškeui in Motovunskem okraji, kjer je napravil požar Atrim gospodarjem veliko škode. Dasi trije zavarovanci, ki so bili zavarovani proti obligacijam, niso plačali niti vinarja zavarovalnine, vendar jim je banka „Slavija" lihvidovala škode v popolnem znesku v njih največjo zadovoljnost in hvaležnost in je tako korenito zavrnila zlobna očitanja naših nasprotnikov. Vsled tega kulantnega postopanja „Slavije" napram svojim zavarovancem, priporočamo tudi mi se svoje strani banko „Slavijo" kar najtopleje našim zavednim gospodarjem po Istri, da se oni, ki še niso zavarovani, zavarujejo pri nji, tisti gospodarji pa, ki so zavarovani pri židovskih ali italijanskih društvih, odpoved6 naj svoja zavarovaja po preteku zavarovalne dobe pri dotičnih zavarovalnicah, in se zateko v okrilje „Slavije", ki je vredna vsega njih zaupanja. Doneski za moško podružnico družbe sv. Cirila in Hetoda v Trstu: Flenčkajnerji sa nabrali 19. septembra 1 krono 30 stot. in 26. septembra 2 kroni ; tarokisti v Ricmanjih so darovali 1 krono 20 stot. in g. 0»kar grof Cliristalnig, grajščak v Pod gori na Koroškem, je daroval 2 kroni, ker je bil obdarovan s knjižico Hostnikovo „Je-li vse prastarina". V gostilni g. Babica se je nabralo 94 stot., g. Luka Serafin je dodal 2 kroni, ker je g. Andrejčič dobro napravil sesalko za vodnjak in g. Babič je dodal 1 krono. V krčmi g. Ščuke pri Sv. Ivanu se je nabralo med člani pevskega društva „Kolo* 3 krone 40 stot., g. I. Zadnik je dodal 2 kroni v znamenje protesta zoper grdi čin, dogo-divši se v Lošinju. Med tržasko-okoličau9kimi kul-turonosci, tužno poslavljačimi se od starega refoška v Bazovici v gostilni pri ,Lipi", nabrala je gč. Olga Urbaučičeva 4 krone 20 stotink. Nevarno grozdje. V severni Italiji so kmetje letos jako marljivo posipali grozdje z bakreno galico, hotć obvarovati je peronospore. Ta bakrena galica drži se dozorelega grozdja in zato je treba vence pred uživanjem grozdja dobro izprati, kajti drugače provzroča tako grozdje bolečine in bolezni v želodcu, da, niti to ni izključeno, da se človek zastrupi nehotč. Tako se je dogodilo te dni v neki vasi blizo Genove. Neka obitelj je jedla neoprano grozdje in vsa obitelj — pet oseb — je umrla zastrupljena! Uvažiti je torej opomin: grozdje je treba dobro izprati pred užitkom, kajti umevno je, da se niso samo v gornji Italiji skušali z bakreno galico ubraniti peronospore ! „Tržaško podporno in bralno društvo" naznanja vsem svojim čestitim članom, da v nedeljo dne 4. oktobra 1896. pričnejo zopet navadne plesne vaje. Ustop je dovoljen samo onim moškim členom, kateri plačajo ustopnino v znesku 20 nč. Dvužabnice so pa oproščene ustopnine. Roman iz d6be italijansko - abesinske vojne. V Genovi se je dogodil ta-le zanimivi slučaj : Olovek, imenom Bolognine, se je poročil z jako lopo mlado žensko. Toda malo časa je trajalo njiju življenje v zakonu, kajti mož je moral iti v vojno zoper Abesinijo. V strašni bitki pri Aba Garimi si je rešil življenje, a par tednov pozneje došla mu e z doma vest, da se mu je usmrtila žena od velike žalosti, ko je bila čula, da je padel v vojni. To je žalostnega moža sklonilo povsem in, ko se je zvršila vojna in se je vrnil v Italijo, ni šel v Genovo, ker se je bal britkih spominov, ampak podal se je v Cagliari k svojim roditeljem, da na koji način pozabi na svojo nesrečo. A vrnivsi se pozneje v Genovo je doznal, da se njega žena n: usmrtila, pač pa da "*e je — omožila, doznavša, da ji je mož padel v vojni. Žena pa je odpotovala z novim svojim možem, ne zna se kam. Ta vest siromaku ni dala miru in neumornemu poizvedovanju se je posrečilo doznati, da stanuje žena v nekem selu ne daleč od Genove. Napotil se je takoj tje. Vel.ko je bilo veselje žene, — a kdo zna, je-li odkritosrčno ? - ko je objela svojega moža, o katerem je mislila, da trohui daleč tam v Abesiniji! — Drugi inož je izginol brez »ledu. Pobegnil je, kajti on je obvestil ženo, da ji je mož padel v bitki in zajedno sporočil možu, da se je žena usmrtila, in to je storil le iz grešnega namena, da j poroči že poročeno ženo, v kojo je bil zaljubljen. Žena se je vrnila s prvim možem v Genovo. 0 poroki italijanskega kraljeviča. Italijanski prestolonaslednik odpotuje jutri iz Floreuce v Brindisi, kjer se vkrca na ladijo „Savoja", koja zatem odplovi v Bar. Princa bodo spremljali njegov pobočnik general Terzaglii, major Algozzini in kapiten Merli. Potovanje bode privatnega značaja, toda izkrcanje bode oficijelno. Parnik „Savoia" je urejen tako, da vsprejme vso črnogorsko obitelj. Jedna divizija rezervne vojne eskadre, pod poveljstvo vojvode od Genove, bode spremljala parnik „Savoia" z zaročencema na potu iz Bara v Italijo. Povodom poroke delile &e bodo izdatne podpore med ranjene izza vojne v Afriki. Sodnijsko. 24-letni čevljar Alojzij Vecchiet (Vekjet), policiji in sodišču dobi o znana oseba, je dobil včeraj zaradi javnega nasilstva in žaljenja stražarjev 14 mesecev težke ječe. Vekjet se je uprl stražarjem, ki so ga zasačili po noči v starem mestu in ga hoteli zaradi tega odvesti v zapor, kajti Vekjet je pod policijskim nadzorstvom in mora biti torej ob 9. uri zvečer doma. 42-letna Teodora Novella iz Pulja, prodajalka ,11 Piccola", je bila obsojena na 20 gld. globe, odnosno 4 dni zapora, ker je skrila 20 iz-tisov zaplenjene številke lista „II Piccolo della Sera", liotč prodati jih. Najnovejše vesti* Trst 3. Upokojenemu dvornemu svetniku tuk nainestništva, pl. Iieya, dogodila se je danes huda nesreča. Na velikem trgu ga je povozil neki voznik in poškodoval tako, da se je bati za njegovo življenje. Prag 3. Položenje v vsem območju štrajka je normalno. Danes je šlo 1618 dolavcev več na delo. Včeraj in daues so zaprli 10 oseb radi javnega nasilstva. Beligrad 2. Skupščina je sklicana na dan 17. t. ra. v redno zasedanje. Sredec 2. Črnogorski minister za vnanje stvari, Vuković, se je ustavil tu na potu iz Car-jegagrada. Balmoral 2. Danes sta šla ruski car in vojvoda Conaup;lit na lov na jelene. Vreme je lepo. Pariz 2. V čast. voditelju ruskega minister-stva za vnanje stvari, Šiškinu, je priredil minister Hanotaux obed, kojega so se udeležili vsi ministri in poslaniki. Pariz 2. Z ozirom na slavnosti, ki se prirede povodom prihoda carjevega, ostane zaprta borza o produktih dne 5., 6. iu 7. t. m. Trrfovlnake bviojavk« ln v«sli. Badimptlta. Pftenioa *a j enoti 7*22 7 23 finale« u Hpomlad 1896 7-45 do 7 4« —. Ove« ta jesen 5*74—11*7« tU za jesen 6-19—6-20 Koruza xa aept-okt. —•---- PAoniok noit od 7« bil. f. 7 25 7 80 od 79 kito. 7.35—7 40.. od 80 kil. f. 7*40—7*45 od 81. kil. f. 7 50 7 55 , od S2 kil. for. .)««a»a 5*20—8 — pr0H0 5 R5 - 6*—. P&euioa. Dobro povpraševanju in ponudbe obilno. Prodaja 40.000 m. »t. 5 ni. ceneje. Vreme : lepo. Praga. Nerafinirani al» P. n. g. Priporočam se si. občinstvu in vozačem, posebno iz Trsta in iz okolice, za popravljanje koles in šivalnih strojev vsake vrste. V svoji delavnici imam izurjenega mehanika, ki bode vsacega postregel v popolno zadovoljstvo. Za pouk v vožnji na kolesu so mi na razpolago najlepši in največi zaprti prostori V središču mesta. — Voziti se nauči lahko vsakdo v kratkem času jako malim troškom. Telovadno društvo „Tržaški Sokol" ribi na VILKI IZLET katerega priredi V SV. KRIŽ v nedeljo 4. oktobra 1896. Posebni vlak, najet od društva za ta izlet, odide iz Trsta (južni kolodvor) ob 3. uri pop., se vrne iz Nabrežine ob 11. v noči. RAZPORED: 1. Prihod ob H1 2 uri pop. v Nrt*>režino in korakanje v ar. Križ z godho. — 2. VHprejem izletnikov v sv. Križu. — 3. Veselica na vrtu g. Frana KoSute: it) telovadba {svobodno vaje in vaje na drogu1, b) godba in petje raznih okoli-Čanskih društev, c) plea, d) Umeteljni ognji, e) Odhod i« av. Križa v Nabrežino ob 10. uri zvečer z godbo in bengalično razsvetljavo. Cena vožnje v Nabrežino in nazaj za osebo: III. razred 50 nč., II. razred 80 nć. Ustopnina na veselico za osebo 20 nč. LJstopnino na ples plačajo samo plesalci za ves Čas 50 nč., za posamezne plese 10 nč. — Gosti dobro došli! Dr. Venceslav Svoboda zdravnik Via deli© Poste nuove š.6 ordinira predpoludne od 11. do 1. pop. _popoludne , 3. „ 4. , Rratip Rihsartf izdelovatelji oglja v sv. Petru, VI ai,c lliuai IU, priporočajo svoju zaloge v Trstu: Via ronda res št. 1, Piazza della Valle 2t via Ma doni ti a 2, Piazzetta Cordaiuoli 2. t uhodom tudi v ulici lorrente po naJni^JUi oenah. Oglje I. kakovosti, karbonina, kok, drva na metre itd. NaroČbe se spremljejo tudi z dopisnico. Velika zaloga i u slame v omotih (balah), in otrobov po najprimernejih cenah v Via Scussa št. 3 in Via feppa it. 4, palača PanfiR. Borzni trg čt. 14 razstava sledeča: Jiktoria" moderce za gospe in deklice prodaja po ni. 50, 70, f. 1,—, 1.25, 1.30, 1.S0, 1.80, 2.20, 2.00, 3.— in 4.20 in priporoča novo prisptl« blago za možke in ženske, obleke in zimHke suknje, volnene robce in pletenu zavratnike. spodnja krila plotena iz štofa, ogrinjala i r. flanele, barlunt beli iri sivi in raz-nobarvene maje, spodnje hlače iz volne in kotonine, nogovice, volnene roltavice, flanel za obleke, ovratnike, zapestnike, svilene zavratnike za možke, dežnike, robce, volnene komaŠe, volnu za nogovice, kožuhovino in mufe, kakor tu li vse ostale predmete za pouk v ročnih delih v šolah po najnisjili cenuh. Pri vseh naročbah zagotavlja točne In polteno postrežbo Trst, ulica sv. Antona st. 1. Via Nuova na vogalu via S. Lazzaro Nove naročbe najmodernejšega blaga za zimsko sezono so nam uže prispele in sirncre gospe in gospodo.Veliki izbor ovratnikov in ovratnic vsako, vrstne barve in velikosti. Zaloga vsakovrstnih potreb za šivilje, krojače in kitničarke. Uzorci na zahtevo franko. Blago bo razšilja poštnine prosto. Za mnogobrojni obisk tako meščanom, okoličanom in zu- Alte & Zadnlk. najnim naročnikom se priporočata udana Zdravljenje krvi Čaj „T I s oče r n I cvet- (Mllleflorl). Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidam. Jeden omot za ozdravljanje, stoji o0 nč, ter bo dobiva v odlikovani lekarni FINUIMIEK Ji du Ibrl" Trti, wllkl trg. t Zaloga pohištva tvrdke Aleš ft a n dr o Levi Min* i Trst, Via Rlborgo, 21 in Piazza Veochla it. 2 Zaloga pohištva in tapetaru vseh slogov, lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na sahtevanje iluatrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago stavlja se parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroške. GORIŠKA TISKARNA A. Gabršček v Gorici, Gosposka ulica št 9. ima v zalogi vse tiskovine za Županstva, šole, sodišča, cerkve itd — Izdaje časopise: i« » tednik, cena gld. 4 40. „Primore U » vsakih 14 dnij, cena 80 nvfi. flnvAiKta Irniiitoipfl v raeseCnih snopičih „uluVdUoMl UlJUllM, po 18 ne., naročnina za jedno leto gld. 1.80. Doslej izšlo 54snopiČev. „Knjižnica u niMino, Lenih mPe0 25 nč., za naročnike 20 uč.Doslej izšlo 2 snopičev V Trstu prodaja prve tri tobakarnar M. Lavrenčl6, nasproti veliki vojašnici in tudi tobakama Pipan v prehodu Ponte della Fabra, na kar opozarjamo Slovence v Trstu in okolici. num ^Dfio i " Zopet se je pokazalo, da so rM e t e o ru brzi stroji prve vrste. — S takimi stroji dobila sta se o veliki pocestni dirki Trst-Mestre v I. kategoriji prvi in drugi premij prevozivSi 188 km. v 7 urah 23 minutah in v II. kategoriji tudi prvi premiji. Zastopstvo in sklediSče: FRED JEGHER, piazza delle poste. Šola lia Miramare 17 Roja?, pristen, naraven sladkor dobiva se edino v mojej zalogi po jako nizki ceni. Piporočaje se sem udani Anton Godnig, trgoveo Via Nuova. Prilika za poroke! Pohištvo m tapetarije najBolidniiih vrat, dobiti je aamo v zalogi ulica Cordaiuoli št. 2, nasproti pivarne „Aurora". Dalla Torre. Angelja Capelan-a povzetje mrtvaških sprevodov, Corso No. 47 — zahffa v lira, Sette fontane 24 A — Telefon N. 121. Prevzimlje vsakovrstne prenose mrvih v mestu in zunaj. Velika zaloga kovinskih krst za mrtvaške sprevode, kakor tudi lesenih od gld. 4.50 za odrasle. Prodaja na debelo in drobno porce« lanaste vence, jagode vezane na medeni žici, umetno cvetje, trakove z napisi. Ima v zalogi cvetja vsakovrstnega '/a poroke, plesove, palme in crkonoe posodje. vso lasten izdelek. Zaloga voščenih sve6, stearink prve vrste in oprave za otročiče. IZLOŽBA POHIŠTVA Trst in Dunaj. -----. Via Torre rte št. 32, J. natr., vštric gledališča Armonia. Ima zalogo pohištva ia delavce, uradnike, zares dobro blago, neverojetno nizke ceno. Postelje od gld. 13 do 14, omarje gld. 14.50, ponoČne omarice, fine, po 6 in 8; chifoiiiers, na jedna vrata, fini, gld. 18. Umivalniki gld. 12; svete podobe in slike krajev, jako fino delo, po gld. 2.—; ogledala, stoli, slama, jesovje, indijsko trsje. Bogat izbor pohištva in tapetarij za gosposka stanovanja; spalnice, sobe za obed, za vsprejemanje, kabineti, po najniii ceni. Za Istro in Dalmacijo »e ne nt (a na ambah'Sa. P ""V' ^ ' '' j ! ^t ilirehiSBi | ^ O Unt (tf primes k b.-li ..i 1j;> i edl o zdrava kavjna pij ča. Dobi ■« |)'iv« jil. |.oi kilu su tr. Svmriln! Zarili ničvrednih jiuiiHiejtmih iaiiuiliov j« treba paziti na izvirne vojo b imenom Kathreiner 1 Velika IiiidiMat-ka &d loterija j Žrebanje 1 | že 7. novembra | 1 Glavni dobitek 1 75.000 kron vgotorJ 1 Srečke po 50 nč. priporočajo: Giuseops Bolnfflo, Alessandro Levi, Mai ■ j j- \ ii l^iiaiM Marco Nlđri8, Enričo Sch i z odbitkom W/0 I idel K Co., Glrolamo Morpurgo, 1 ffm«nu. M Zastop dvokoies „Swift" iz orožarne v Steyru imata podpisana % v Gorici, na cesti Fran Josipa (Corso) st. 4. (nasproti Rlertiščne kavarne). Lastna izdelovainica dvokoles „llirtjau, iičnih blazin (Drathmatratsen), po-pravljalnica dvok»!oH, šivalnih strojev puftk itd. Nunska uIIoa 14: Prodajalnico šivalnih »trojov, pušk, Hivoljiva in drugega orodja pa imata Saunig ft Dekleva, « JVim 'unaki ulM »t. 10. I m um : loi van Ti van Tureo - Via Campanile št. 9, |telefou N. 687 — oddaja belosvetlobne svetilke s katerimi se ue boji nobene konkurence. Postav ljenje na mesto z garancijo in v potreb' tudi popravke in čiščenje izvršuje brezplačno. Srebrno kolajno odlikovana Pariška Luizina Crema "T^rdssn sta W2s«3rw ^ Generalni zastop in »hlailiSCe ima jedino: Alojzij Sl&ma v Pragi, Krdl. Tinohradg, Palackeho «, 7 n. Zaradi prirotnoati obtinrtvu <»"»'»l razprodojo na drobno po vsoh vecili mestih po lekarcult, trjorioah mirodlli in profnmcnjali. Lastnik konsorcii lista .Edinost'. Iialavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiakaina ! loianc » Tiatu.